I I '(S? H ■w *w * I * < DA, TO JE BILO BES NEUMNO« Pogovor z notran|im ministrom Ivanom B^jakom I Str.5 i! Il Minka Soboia, IS. «rib 1993 • Leto XLV • $L 15 • Cen 75 sn T AiOi.Ab H n (wS****#»»* .«3 < ll..Xi(|yriii9>- "jj tarna preiskovalna komisija. Čeprav je i-najprej malo čudno reagiral, Češ da bere š j preve£ kriminalistične literature - , komisija, ki naj bi preverila verodostojnost dokazov. rad Vj 4 d <5 11 Ul ^1 Čeprav vemo, da gospod Torgydn ,,, pretirava, okrog te zadeve nekaj »smrdN, nja zasedanja omenjene komisije so bila za Madžarsko javnost seveda najbolj z:atti>'^,j^ deva ie bolj zapletla? (Kot »stranski pojavljajo nekatere novosti v zvezi Z skupina skinhedovcev ni pustila do R Madžarske). ki o 5 Ali Pomuge želi sodelovati z regijami Evropske ski\Kp 7. namenom, da prikaže odgovornim v pomurskih občinah in partnerji iz Madžarske, Češke, reriji eno izmed možnosti za hitrejšo povezavo s partneiji iz dežel Slovaške, Poljske in Bolgarije. skozi i Evropske skupnosti, je Območna gospodarska zbornica za Po- muije 6. 4. 1993 organizirala predstavitev programa OUVERTURE. Namen programa OUVERTURE je pospešitev procesa zbliževanja med regijami in mesti v Evropski skupnosti in Vzhodni Evropi, pri čemer je dan poudarek promociji regionalnega razvoja, pretoku strokovnega znanja, poslovanja in trgovine. Program sofinancira ES. pri čemer so za program OUVERTURE v obdobju 1991-1994 predvidena finančna sredstva v višini vsaj 7 mio ECU-jev. V programu OUVERTURE lahko sodelujejo občine ali regije z vsaj 30.000 prebivalci, pri Čemer se lahko manjše enote združijo. Za izvajanje projekta so potrebni vsaj trije partnerji: dva iz Evropske skupnosti in en panner iz Vzhodne ali Sred- nje Evrope. Čeprav je program OUVERTURE Sele od pomladi 1991, je bilo uresničenih že prek 100 projektov, kjer so sodelovali vzhodnoevropski Trenutno je odobrenih za več kot 3 milijonov ECU dotacij za naslednja področja; - podpora malim in srednje velikim podjetjem - 28% - razvoj trgovine - 15% - regionalne vlade - 15% (občinske) - usposabljanje za poklic in menedžment - 13% - strategija za zmanjšanje nezaposlenih - 4% - razvoj turizma - 4% - problemi okolja - 12% - drugo - 9% Navzoči Pomurci so tudi izvedeli, da je mogoče dobiti za 50% jemoma jejo IZ v predvidena ECU-jev. na n; težo, saj .atečaji* sai o I '■h ioča'poseW’t rajo izkoristiti I /J '"-iiarvi K TTrBr-. J tKrtieljLN ;_i__ 1^- izbor j^| progtaiit^''' k stran 3 aktualno doma ^^ndmaji pomurskih poslancev Državnega zbora Republike Slovenije poslanci za ceste i ,^'*^'** )'■' •** luHlib prekmurski in prleški poslanci v Dre Republike S ovenije na naslednjem zasedanju ™fačuna i »ek^j dopolnil predlaganega republiškega J ob delegatska vprašanja, ki so pomembna za se je sestal Odbor za infrastrukturo in ______________-r*-’«* “JV J c ac?»aj vuuvi juiiacmuiMun/ m (ifi dr R •___tudi poslanci Drago Šiftar, Maria Pozso- hf, . * ^Olntk f*! . J..** *. 1. . ■>■ .1 .* oif tudi lu, predlagal nekaj dopolnil, poleg tega pa J poslanci storili vse, da bi v Pomuije pritegnili obnovo in vzdrževanje cest. '• veliko cestnih gradbišč, to pa ne Naenlr **^®J**'' prezreti vse načrtovane gradnje za leto gradenj, ker so v minulih 20 letih to podhi^it cestne infrastrukture preveč zaiiemaijali. 'Ojan Korošec. Slednji je ob vrnitvi v Mursko Soboto ■Sli na I !*■*> Ju U J**'**'® 11“« inižhp„; ‘ opravičujejo svoje odločitve $ statističnimi metrov obnovljene ceste pride na prebivalca 1’ ‘ "8 dn Jh , ounovijene ceste pnue na premvaica ji prihodek. Zakaj ne izračunajo, za kakšne L^uthi L vT/** grajene ozke In slabo vzdrževane ceste P I «ue grajene ozke m slabo vznrzev sprem J" P™"*«* se po njih vali danes - ntrum. . pioinei s< “Pfemenjeni mednarodni prometni tokovi. vzrok so Pomurskim poslancem je Območna zbornica za Pomurje poslala gradivo, v katerem jim je predstavila cestno problematiko. Dr. Bojan Korošec je povedal; »Dogovorjena je gradnja odseka od Dolge vasi do Lendave, prav tako pa bo za sanacijo posameznih odsekov na cesti Počehova-Lendava predvidenih 927 in ne 770 milijonov. Od načrtovanih gradenj regionalnih cest v Pomurju v letu 1992 je ostalo nedokončanih še 9,1 kilometra. Čeprav je ministrstvo izdelalo program dodatnih det na regionalnih cestah, je bila vanj vključena le cesta R 350 Stročja vas, za katero naj bi namenili SO milijonov sred- štev, ne pa nobena cesta iz soboške občine. Na moje vztrajanje so na to listo dodatno vključili regionalno cesto Murska Sobota-fiodoŠ in sredstva v višini 40 milijonov tolarjev. Na koncu se je višina sredstev z dodatnega programa zvišala za 300 milijonov, če pa bo to tudi sprejeto v okvir republiškega proračuna, še ni znano. Res pa je, da spioh ni vključen v proračunsko financiranje usklajeni program obnove 46 kilometrov regionalnih cest. Poslanci si bomo prizadevati, da bi v program uvrstili vsaj prednostne ceste iz vsake občine.« Poleg tega bodo najverjetneje zahtevali od vlade, da se čim prej izjasni, kaj bo z gradnjo proge proti Madžarski ter predlagali preusmeritev denarja iz kmetijstva v ekologijo. Bernarda B.Peček Nova lokalna samouprava na prepihu Previdnost je mati modrosti! o novi lokalni samoupravi, predvsem pa o možnostih ustanavljanja novih občin je bilo v preteklosti veliko govora. Mnenja so bila dokaj deljena, ker so se v javnosti pojavljale različne teorije o potrebnosti takega načina organiziranja skupnih interesov na določenem območju. Danes pa še vedno niso zitane vse podrobnosti, brez katerih si ni mogoče zamiš^ati dobrih organizacijskih priprav za preoblikovanje teritorialnih enot, kot je predvideno v osnutku zakona o lokalni samoupravi. Veliko je sijati tudi o možnostih uvedbe referendumov, na katerih naj bi se občani po lastni presoji odločali o konkretnih oblikah povezav. Med drugim Je govor tudi o nujnosti sprejemanja zakona o lokalnih volitvah, morda pa se bo potrebno odločati celo o zakonu o predčasnih volitvah na lokalni ravni, da bi omenjene zadeve čimbolj pospešili. Vse bolj postaja namreč Jasno, da takšna organiziranost občinskih parlamentov, kot smo ji priča sedaj, ne more dolgo vzdržati, saj so spremembe na republiški ravni dobro izhodišče za ustrezno prilagajanje tudi na niigih ravneh odločanja o lokalni samoupravi. odbora Slovenskih želeviiCj novo ^^^Žarsko in Hrvaško ter srečanje »skupine ^<>inurci res ne potrebujemo OŠ BelUaei •dvornega prometa! -n Republike Slovenije Igor hitrejšo in cenejšo rešitev imenovanje novega upravnega odbora dr J™'-'predsednik je sedaj Jože Brodnik, j.p" Hawi^ Duhovnik, preostali člani pa so še dr. Sim **•> Pa k •Juile Hren in dr. Franci Čuš, ij^avp H, arniki zaposlenih: Slavko Kmetič, >7. in e- •'•vusiavmio za posle nin: MavKo ismeiic, rish Oti ]< i**?" Unuk. Novi upravni odbor se sestaja I* P® trajajo pozno v noč. Tako je f k' ■'* predstavniku Kolomanu Ci- nleo^^ imenovan sredi lanskega leta. Takrat je * Povej imenovanje med drugim tudi načrtovana Monir/* Slovenijo in Madžarsko od Murske r-i ft AJi to pomeni, da za Slovenske železnice iil nas a.™’** Mnimivrin najaktualnejši? Pa ni le to J ’7ta^^®’^.vorneii k takšnemu razmišljanju. . S ‘ 'no ^atnrz-h ■ nitve plač in pokojnin, pri čemer je posebej opozoril na nenadzorovano visoke plače menedžerjev, Opozoril je še na več kol očitne primere divje privatizacije. Navedel je le dva, v katerih so poneverbe znesle od 200 do 41M) milijonov nemških mark. Za revizijo takih postopkov bo SLS zahtevala, da to stori mednarodna arbitraža. Pri pridobivanju slovenskega državljanstva, ki ga je pridobilo Že 176 tisoč državljanov republik nekdanje Jugo- ■■ 1 'V I t ' I ! , . b. / slavije, se je ob vedno večji socialni stiski oziroma brezposelnosti Slovencev zavzel za revizijo pridobljenih državljanskih pravic. Pred lokalnimi volitvami pa Podobnik podpira desnosredinsko usmeritev, pri Čemer nima nič proti, da krščanski demokrati, ki so v vladni koaliciji, izvedejo svoj program. "Vrata za sodelovanje desnosredinskih strank v prihodnje so s strani SLS odprla. Podpredsednik SKZ Evgen Sapač pa je kot že velikokrat prej opozoril, da v Sloveniji, kjer je 70 odstotkov zemljišč neugodnih za kmetijsko proizvodnjo, brez subvencij kmetijske proizvodnje in zaščite pred cenenim uvozom kmetje ne bodo preživeli. Na območnem zboru članov SKZ je predsednik SO Lenart Jože Skrlcc povedal, da kmeta invalidsko socialno zavarovanje letno stanc 4,482 litrov mleka, ob tem ko dobi kmet za liter nekaj več kot 21 SIT, porabniki pa ga kupujemo več kot dvakrat dražje. Taki tržni odnosi so grob za male kmete. Podobnik je na laž postavil zamrznitev poslanskih plač, ki so izračunane v nemških markah in se zato avtomatično revalorizirajo, Povedal je, da bodo poslanci SLS od svojih plač mesečno namenili 12 tisoč tolarjev štipendiranju študentov iz finančno ogroženih družin. BORIS HEGEDUŠ stoletja. Za prvo leto pravega in organiziranega delovanja pošte pa štejemo leto 1918. Takrat Je Narodna vlada Slovenije ustanovila Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani za vse slovensko ozemlje. Razvoj je poštno dejavnost preoblikoval v tako, kot jo imamo zdaj. Svojo poštno enoto ima že vsak malo večji kraj v Sloveniji. Teh enot je 496 in bolj ali manj so solidno opremljene. 75-letnico delovanja pošte na Slovenskem so s prisrčno slovesnostjo proslavili v poštnem muzeju v staro-loSki graščini pri Škofji Loki. Znova pa se je pokazalo, da so zaman vsa prizadevanja delavcev ptt-podjetij, da bi s svojimi storitvami in zlasti s telefonijo zadostili vsem potrebam. Vsako leto dobi telefonske priključke 30 tisoč novih naročnikov, kljub temu pa se število želja malodane ne premakne z 80 tisoč. Primerna podlaga za hitrejši razvoj ptt-dejavnosti pa bo Sele tedaj, ko bo nova organiziranost sistema omogočala hitrejše povečevanje kapitala enega naj- večjih slovenskih podjetij. MILAN JERŠE Na fotografiji je doslej največji kup odpadkov, ki je bil kadarkoli viden na kaki deponiji izven javnih odlagališč obakraj Mure. Odpadke so v cvetnem tednu pobrali na področju bogojanskega županstva. Najkrepkeje so odpadke, ki so jih pobirali naokrog po vaseh, dvigali na traktorske prikolice športniki, učenci bogo^n-ske šole in lovci. Foto: Nataša Juhnov ' stran 4 vestnik, 15. a| gospodarstvo J Revizija tudi p Toplicah HIT V Prekmunu v osrednjem i^carcnskcm dnevniku EMlo je v mittul dneh na prvih straneh osrednje mesto zavzela »afera HIT Je to res divja pnvatizaetja brez primere ali zgolj lačssM ttje po takrat vel Markovičevem v Stovenili b) Pcnin^ »^ko? preprtfani pa sffltf, o reviziji dmgSl mu, kak! držalo s aebop toliko Črnila. HIT je kot delničar aaBRBoC tudi v 4.dec^ bra 199^ je bOa podj^isaita ppgodba o K^m^tvi AnKi 2 omejeuu odsp>^«iaeil|||L DTumiti T^^b, katere diuS>eii^ je . HIT « deh^; družbenega kapitala je ^vcdnO SI,8 odstutlm, Ljubljamška banka sodeluje z 12,7-ožfetoUum ' “ '■ Konec minulega pliee pršelo uradni posm^oi, kar pa ne tedO > tutS zdramRBe Ib- K sBp si:n£-ja. a« Hfi s 2 V dCMEČ*^ zadnjih t vHIT'ii. ^ni, da so pOEBBSEan^ tnjgi mesedh pii! 1^ j^depe an atd, sn se Agend^. ki Osnova pri dogovoru bo gradbena in ne knjižna cena Kaj moti Gospodarsko razstavišče? čeprav je Ljubljansld sejem z odpovedjo reklam poskušal doseči, da Vestnik več ne, bi pisal o zadevi Pomurski sejem, se gospodom v Ljubljani ta želja ne bo uresničila. Za naše bralce bo zanimivo izvedeti, da so sodelavci Pomurskega sejma (ki so zaposleni v Ljubljanskem sejmu, delniški družbi, medtem ko je razstavni prostor v lasti Gospodarskega razstavišča) ostali brez vsakršnih pooblastil - Mateja Jaklič in Janez Erjavec ne smeta več podpisovati naročilnic. Prav tako so jim zagrozili, da bodo v primeru aktivnega vključevanja v pripravo ustanovitve samostojne dražbe (koordinacijo med zainteresiranimi strankami vodi mag. Janko Slavič) ostali brez zaposlitve. “ natančnejšo pogodbo - brez Pri prave na ustanovitev samostojne družbe Pomurski sejem so pred koncem, verjetno pa bo družbo težko registrirati, dokler v Ljubljanskem sejmu ne bo opravljena revizija. Poteg tega je težko komunicirati z nekom, ki je vsak dan pod nadzorom, pritiskom in grožnjami - to velja tako za zaposlene v Gornji Radgoni kakor za vodstvo Gospodarskega razstavišča. Janko Slavič se je v petek sestal z direktorjem GR Martinom Bizjakom, da bi se pogovorila o novem predlogu pogodbe. Bi^ak trdi, da bi morali v novo družbo kljub vsemu vključiti tudi Ljubljanski sejem kot glavnega organizatorja sejmov (pod drugi strani pa ima tudi Gospodarsko razstavišče delnice v družbi Ljubljanski sejem) in pripraviti zvezdic. Dokler ne bodo poznali vseh številk, to seveda ne bo mogoče, zato bodo Pomurci naročili sodnim cenilcem, naj ocenijo zemljišče in razstavne prostore - namesto knjižne vrednosti bodo Uporabljali gradbeno ceno. Martin Bizjak je za sporazumno rešitev - torej da bi se dogovorili za isto mizo predstavnik 25 podjetij Gusti Grof, občinska vlada, sodelavci Pomurskega sejma. Gospodarskega razstavišča in Ljubljanskega sejma. Samo tako bodo lahko prišli do skupne rešitve ali pa bodo na koncu res predlagali sodišču registracijo dveh družb: v eni bo več solastnikov, v drugi pa bo 100-odstotni lastnik Ljubljanski sejem. BBP JELOVICA Družbeno podjetje JELOVICA, lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58. V našem predstavništvu v Murski Soboti zaposlimo PRIPRAVNIKA s poklicem lesarski tehnik, komercialni tehnik ali gradbeni tehnik Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, to je za čas pripravništva. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 6 dneh od objave na naslov: JELOVICA Ll ŠKOFJA LOKA. Kidričeva 58, Škofja Loka. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 064/ 631241 - kadrovska služba. /O Pomurska banka d.d. Vaša domača banka Na osnovi 7. člena Statuta LB - Pomurske banke, d.d,, Murska Sobota objavljamo prodajo 392 delnic stečajnega dolžnika - firme 14. Oktober iz Gornje Radgone. ‘ Cena delnice je 2.820,00 tolarjev. Delničarji LB - Pomurske banke, d.d., lahko pošljejo ponudbe v 30 dneh od objave prodaje. Dodatne informacije: LB - Pomurska banka d. d., Služba sredstev in poslovne Informatike, telefon 32710. Vsaka šesta zaposlitev v gospodarstvo podprta z ministrskim denaijem Ministrstvo zn delo je v lanskem letu ter v letf^jHi treh mesecih samo za ohranitev produktivnih delovnih mest pomurskemu gospodarstvu nakazalo 154 milijonov 100 tisoč tolarjev, Ta denar so namenili za ohranitev 3.872 delovnih mest. Podatek torej, zaradi katerega se takoj postavlja vprašanje, kdo vse ali katera podjetja so ta denar dobila. Vendar ga tokrat puščamo ob strani, torej podjetij ne bomo naštevali, kajti bolj je namreč zanimiva naslednja primerjava. Če je bilo po podatkih Službe družbenega knjigovodstva lani v pomurskem gospodarstvu (v družbenih, zasebnih, zadružnih in mešanih jxx]jetjih) zaposlenih 24.595 delavcev, potem je ministrstvo za delo sofinanciralo delovno mesto kar 15,7 odstotka zaposlenim v pomurskem gospodarstvu. Torej skoraj za vsakega šestega, ki dela v pomurskem gospodarstvu, je tisočake za ohranitev produktivnega delovnega mesta prispevalo tudi ministrstvo za delo. (Če na ministrstvu za delo odobravajo denar samo za produktivna delovna mesta produktivnih, obetavnih, dobrih proizvodnih programov, ali po- tem lahko sklepamo, da imamo v pomurskem gospo- darstvu številne dobre proizvodne programe, in se nam potemtakem ni več bati za naše gospodarstvo?) Da je ministrstvo za delo za zaposlenega, ki je na produktivnem delovnem mestu, primaknilo malenkost, drobiž v primerjavi s tem, kolikšna je cena delovne sile s prispevki in davki vred, lahko trdijo vodstveni delavci, ki seveda tudi izračunajo, da teh nekaj več kot 154 milijonov pomeni na delovno mesto (le) 39 tisočakov in 798 tolarjev. Da pa ti milijoni z ministrstva spet niso tako malovredni, da se vanje Se obregniti ne bi splačalo ter da bi jih morali samo Se pošteno udariti s kritiko, nam pove preračun, koliko časa in koliko delavcev bi lahko bilo na plačilnem seznamu ministrstva in ne podjetja, kjer so zaposleni. Torej, koliko časa bi bili (so bili) »zastonj« delovna sila v podjetju. Podjetja gornjeradgonske občine so prejeta 34 milijonov 7(K) tisoč tolarjev za 1.081 de- lovnih mest, za eno 32,09 tisoč tolarjev. Če je bila povprečna neto plača zaposlenega v gor-njeradgonskem gospodarstvu v lanskem letu nekaj manj kot 29 tisočakov, je lahko 100 delavcev prejemalo vse leto svojo neto plačo iz tistega, kar je odobrilo ministrstvo. Ministrstvo za delo je sofinanciralo 27,6 odstotka ali dobro četrtino vseh delovnih mest v gospodarstvu radgonske občine. Soboška občina je dobila 14 milijonov 500 tisoč tolarjev za 1,550 delovnih mest, za eno 9 tisoč 354 tolarjev. Glede na število vseh zaposlenih v gospodarstvu to pomeni, da je ministrstvo za delo primaknilo tolarje za nekaj več kot 11 odstotkov vseh delovnih mest v gospodarstvu. Povprečna lanskoletna neto plača zaposlenega v gospodarstvu je v tej občini znašala nekaj več kot 30 tisočakov, torej bi z denarjem z ministrstva lahko prejemalo povprečno neto plačo leto dni 40 delavcev v gospodarstvu. Ljutomerska podjetja so prejela 49 milijonov 900 tisoč tolarjev za ohranitev 547 produktivnih delovnih mest, za eno delovno mesto 91 tisoč 224 tolarjev. Ministrstvo za delo je torej sofinanciralo odstotkov delovnih o tl I s merskega preračun na plač^ 1^ lanskoletna v Un« gospodarstvu je _ , 1^ * raanjk0l24 J povprečna neto U dni za 17« delane'- , n Lendavska 1«^* uspela dobiti 55 nrtj* larjev za 694 lovnih mest «1^ larjev za eno, « t davskih gospodat^® lani zaposlenih 4.0o«2i6 je potem zgoraj nistrstvo pnmak^^j^ za 17 odstotkov Preračun v plače hi bilo ob 26 tisoč ^(,4 prečni lanski nef® L plačanih 17« deiavt^' - Ob zapisanem k _,, umestna tudi Jf v !lt >1 so drugi od m*tiist^ j;j j Se več. Kaj ta j____L.J ■■ uV^JII " •^* .| denaija bi ] oenana oi J'" . ” uPU*. naS konec, V ________ ,.„FnanlU, ravnanj«’ _____________ kot morda narobe le vprašanje o > rabljenega d^eojri^ vzorcu in našem koncu gačne barve Državi denarni presežki skladov bleme ali bodovJJ^ varovanci pri otm. Vlada s Gnančnitn ministrom na čelu namerava narediti red tudi pri skladih, predvsem pri dveh velikih - pokojninskem in zdravstvenem. Ne napoveduje, da bo zaraeqjaia vodilne ljudi, saj jo zanima predvsem denar, predvsem tisti, ki so ga v skladih imeli kot presežke. Pripravljajo zakon po katerem bo sklad v zameno za presežni denar dobil vrednostne papiije. Denar naj bi torej Šel v državni proračun. Prav zdravstvenemu sistemu hoče finančni minister pobrati lanskoletni presežek, težak manj kot 13 milijard, saj ne more sprejeti tega, da se sam ukvatja s proračunskim primanjkljajem in velikimi potrebami proračunskih porabnikov, na drugi strani pa skladi posojajo denar po komercialnih obrestih, tudi proračunu. Res, predvsem pokojninski in zdravstveni sklad se kažeta kot »državi v državi«. Skozi njune roke se pretoči ogromno denaija, pa tudi organizacijsko, vodstveno in upravno sta postala samostojna svetova. Če se načelno strinjamo s tistimi, ki trdijo, da tako mora biti, da v Času gospodarske recesije in proračunske krize denar enakomerneje porazdelijo, pa je vendar zakonu, ki ga pripravlja vlada, treba nadeti pravo ime. Kakorkoli obračamo, gre za obračun države z državicama, je poseganje države v samostojne sklade. Uvajanje državnega nadzora je dejanje centralizacije in pomeni nastajanje paradržavnih inštitucij. S tem pa se ne bo mogoče pohvaliti pred Evropo. Ali je mogoče pričakovati, da se bo v zdravstvu zbiralo Čez mero denaija tudi to in prihodnje leto, ko vemo, da so poslanci dvakrat znižali prispevno stopnjo za zdravstvo? Lahko sklepamo, da ne in da gre predvsem za lanski presežek. In kje naj bi ta denar bil? Kot je dejal finančni minister, bi to naj vedel začasni direktor zdravstvenega zavoda Franc Košir. Mar tak odgovor pomeni sum, da je je denar že »izgubil« ali porabil? Vsekakor pa kaže na to, da pošteno pritiskajo na začasnega direktorja zdravstvenega zavoda tudi zaradi nestrokovnega nakupa računalnikov in programov, za katere je prav tako bil porabljen del denaija iz presežka. Bi vodstvo zdravstvene zavarovalnice imelo podporo pri izvajalcih, zdravstvenih zavodih ali zavarovancih? Se je zdravstveni zavod doslej potrdil kot dobra »mati država« za zdravstvene ustanove ter za -uporabnike zdravstvenih pra- ni h zavodov ni bil radodaren. Ker bodo ta mesec spet podpisovali pogodbe med zavodom za zdravstveno zavarovanje ter izvajalci, je aktualno vprašanje, kako bo dejanje državnega vpogleda in vplivanja na zdravstveni sistem ( Če bo seveda uzakonjen) vplivalo na tiste druge, ki so v sistemu, se pravi izvajalce zdravstvenega varstva ter zavarovance in njihove pravice? Bodo prvi Se naprej ali še bolj kot doslej delali pod ceno in opozarjali na finačne pro- Sploh JM. država pobrala p vendar lahko ■(aJi’ k ..lC JF kotkr denar jc ;U|0f Od ,1 ■ I 1 'H djetjih, ki , Saj je itak že L podjetij, ki so < h za plačevanje pt^jf , -| ij| treba, da za razdeli med ne morejo b h t-. Brezcarinska i ILI v Beračevi! hi k, lll C- vic? Začasni direktor zdrav- stvene zavarovalnice tudi javno trdi, da zastopajo interese zavarovancev, in res, posebej velikih popravkov pri pravicah iz zavarovanja niso delali. Nekaj malega so začeti omejevati, toda priznati je treba, da s tem niso nadaljevali. Kaj pa zdravstveni zavodi? Čeprav je imel zavod za zdravstveno zavarovanje presežke, se zdravstveni zavodi le niso uspeli izkopati iz finančnih težav, Lani so imeti četrtino (82 milijonov tolarjev) blokiranih vseh sredstev v negospodarstvu ali kar dobro polovico (53,9 odstotka) vseh zaposlenih de- iavcev blokiranih pravnih oseb. Vsak enajsti delavec v zdravstvu je torej zaposlen v zavodu 2 likvidnostnimi težavami. Zavod za zdravstveno zavarovanje torej do zdravstve- Popravek v prejšnji številki Vestnika se nam je v prispevku Možnosti sanacijo na 4. strani zapisalo, da se je pri upnikih Mesne industrije Pomurka zalomilo le pri Hranihm-kre-Gitni službi, ki je začela vnovčevati akceptne naloge soboške (riJČise, za katere je bila porok. Pravilno bi se moralo glasiti, da je akceptne naloge začela vnovčevati Zadružna kmetijska banka. Za napako se opravičujemo! Radenska je v petek dobila dovoljenje iijg ezcarinske cone, ki bo obsegala 37.00® “ brezcarinske cone, ki bo obsegala 37.0iW e. na tako tudi trov na območju Boračeve, pa tako opreme, ki se sicer razprostira na površini o. metrov. ?! ju fe Brezcarinsko območje, v katerem bode ujije. postavili 1.000 kvadratnih metrov veliko skl-daj oddelek mariborske brezcarinske V j' velika ne le za Radensko, ampak za »tj bodo preselile svojo dejavnost v brezcaiii^^^^j primer drobno gospodarstvo - saj bodo vsi, lin, jali na tem območju, lahko uspešneje S ker bodo odpadle nekatere formalnosti, ■ povzročajo sive lase proizvajalcem. Vest p coni v Boračevi pri Radencih bo prav. ' F piiiijci uiuLtiiu guspuuaisivo — saj uvuu , —-jali na tem območju, lahko uspešneje uuiii v uuiaucivi pil i\ciuciLvin uu jo-f.-' h* Mursko Soboto oziroma njen blagovni d - a * v*"..** v v w »v v ■ i*** iijvii v - I za katerega se je na veliko govorilo, d« s* * status. V Radencih so ubrali drugo taktih*’' delali, zato rezultat! tl no vinatjettV^j^^' ■ ,iii To je ,udarna’ novica, ki jo je noviimu'" s^- fj tor Radenske Herbert Sefer, ko se je v sodelavci in »sedmo silo« na »zajtrku v ,-i , ... „ .J . Htat 4 so poimenovali vsakomesečno jutranje s bogatim zajtrkom. Druga spodbudna "“'"“j S vse večja zasedenost prenočitvenih imeli marca 13.600 nočitev, kar je v M jem, ki je imel sicer 3 dni manj, 46 S* 3Lr Mupjil a,iujnvuji3M rhajiip ’ । prejšnjim 100 dodali še 70 novih S mest, zato ie oričakovati, da bo svoje P-S jem, ki je imel sicer 3 dni manj, pa so odprli avtomobilski kamp v mest, zato je pričakovati, da bo svoje p’ . ali šotore nanovo postavilo vsaj tolik® V Radenski bodo dali te dni na trg novo * . ki jo Črpajo iz zemeljskih globin, torej zato so jo poimenovati Izvir. Močneje rali, da bi poslej prodali več mineralne finanačno »nadomešča« za 25 odstotkov v ranih pijač. stran 5 naš pogovor kk. z notranjim ministrom Ivanom Bizjakom ' »Da, to je bilo zares neumno« notTanji minister Ivan Bigak doseči, da beseda policist ” Hi ttotranji minister Ivan lli^ak doseči, da beseda policist - Kako je z arhivi Udbe - Kako s« ga e*"* Skušali izzvati tajni policisti - Ima notranji minister luu .—'VV - Sss L*PAiV_.I.'______ ...._____ * k k v w>- . - k c , puiiviso — 11,la iioiiaaji miiiisier 6 s krščanskim etosom vihti pendrek drugače - Kdiu je fl mesto notranjega ministra, velja krščanski 4 naprej za najmočnejšega kandidata za prihod- **'6ia. L« Ker je pi> slovenski meri iz postsocialistič- Til tlak volti in ££■ tvntca lanil/A vavvaaa j : retorika ni po želji in se trde zasuke zavrača. d* V mintstrs/co po^ > "NnaBi/ ___ 1 s tl v zakonom 2^*^Pidaministr- JhlOf-’^'^’l“^i‘nioSene. sprememb aa po •^Tttno burno 'U-jenio Se ne- področju dubib “Ihavo. ”«1 v ki jih je ža pravosodje in žvezi z državni .'iiv več ne Ih. ''mete VJ r nt ■ »n '^■^.^'^"itmbi, so « politične razloge i> K* ministrstva, iit Pohranjeno flomntvi.io Strani 'l'’«či „-,°f8aniziranostjo *fci ''inj|DUparlamen-Predvsem področij, ki so povezo- -Ut z dejav- ■ moti me, da jg ministrstva. Predvsem t, le. reči, da ie ^•ništu to ■ urno i i) -- sem. da ni-.Postopku točeva- marsikatere l*latnreč tujj\^''= službe' ne- so Kdo je imel v» večjo korist od tem pokaže, da je za spravo potrebno narediti tudi še kakšne druge korake, je to lahko tudi stvar politike, v osnovi pa je to strokovno vprašanje. da vseh neumnosti kljub vsemu niso shranjevali na dolgi rok. Določene informacije, ki niso bile rele- vantne. so brisali. Seveda je prodaje stanovanj v' tudi «užbe so J K*^ih kn- ** iT' »hT:*« pod is„ SJ zdaj, ko lil jd f 4 M* '»«»streho. DrnQtA...i_-« Ptostorskih razlo- "*n a ntfri V vsakem resorju čakajo težke naloge. Sem pa človek, ki od težkega dela ne beži. V vsakem primeru pa je tako, da uresničevanje pravic enega dela državljanov ne sme biti razlog za teptanje pravic drugih državljanov. Policija mora zagotoviti, da takrat, ko bodo eni zahtevali svoje pravice, drugi državljani nc Vprašanje: Toda tačas, ko stroka to dela, upajmo, da konsek-vetno in na pošten način, tačas se lahko arhive uničuje in prav s tem spodmiko osnove za vzpostavitev sprave. Ker občutek prevaranosti ostane. Ivan Birjak. Ob obilici operativnega dela se Se nisem uspel zakopati v arhive. Tisti del arhivov, ki zadeva tajno službo, je pa zdaj tako ali tako v prisotjnosti Varnostno informativne službe. i skrajno neumno, da so me najbolj spremljali zato, ker sem bil tajnik raedškofijskega odbora za Študente, Čutil sem, da sem jim zaradi tega na očeh. To je nesmiselno. Ker pa smo se tega zavedali, je bilo včasih prav smešno, ko smo se Šli igro mačke in miši. Oni so želeli z vprašanji izzvati kaj takega, o čemer bi potem lahko pisali poročila, mi pa smo seveda poskušali, da se ne bi dali sprovocirati. Hoteli so nas zaplesti v jxilitične diskusije na kakšni verski ali študentski prireditvi. Da. to je bilo zares neumno. Vprašanje: Potem pustiva to vse skupaj pod oznako pretekle in pozabljene neumnosti, pa naj se še hrani v aktih ali pa ne. Posvetiva se še neki, nemara nevarnejši sedanji neumnosti. Ekološkemu kriminalu. Policija velja za bolje organizirano kol inšpekcijske službe. Tako bi vsaj moralo biti, že po njeni naravi. Inšpektorji zase pravijo, da nimajo nobenih izvršilnih pristojnosti. Kaj mslite o ekološki policiji. Na zahodu jo že imajo, Se vam zdi to primerna dejavnost za vaš resor. Ivan Bigak: To Je seveda najprej zakonodajno vprašanje, Potem je to vprašanje strokovnosti, ker je jasno, da policija, taka kot je, tovrstnih nalog ne bi mogla sprejeti brez nadaljnjega. Morala bi se za te Republiški stanovanjski sklad in njegov upravni odbor sta ocenila lanskoletno uspešnost izpolnjevanja ciljev. Sami s sabo so zelo zadovoljni. Predsednik upravnega odbora sklada Ivan Vitežnik je dejal, daje sklad uspešno izpolnit cilje lanskega leta, in sicer čimprejšnjo angažiranje denarja od prodanih stanovanj, hkrati pa zagotovil varnost ter rentabilnost poslovanja. Direktor sklada Edvard Oven pa je, da bi potrdil neoporečnost in pravilnost poslovanja sklada, zaprosil Službo družbenega knjigovodstva za finančni pregled. Če o delu sklada tudi strokovnjaki ne bodo imeli povedati nobene kritične besede in ga rekordna prodaja vrednostnih papirjev, ki jih je izdal, potrjuje kot varno in uspejo finančno institucijo, pa je vendar treba ponoviti, da je to lahko postal zaradi denatja od kupnin, ki se je zbral na njegovem naslovu. (Sklad je prejel 20 odstotkov kupnine pri enluatnem plačilu kupnine ali prvi in sedmi obrok pri obročnem odplačevanju.) Če se je v lanskem letu stanovanjski sklad lahko pottjeval s hitrim in pravičnim razdeljevanjem zbranega danaija za reševanje stanovanjskih problemov, se bo letos, ko ne bo več denarja od prodaje stanovanj, moral potrditi kot dobra finančna ustanova ali stanovanjska posojilnica, saj bodo z denarjem odslej morali gospodariti. Po ključu pravičnosti so razdeljevali milijarde v tisočake Sklad je od prodaje stanovanj lani dobil nekaj manj kot tri milijarde tolarjev, denar pa je razdelil po treh razpisih. Prva posojila so bila namenjena za plačilo neugodnih bančnih posojil in so zanj na- reči usposobiti. Verjetno pa nima _ menili milijardo in 900 milijo- posebnega smisla, da se tovrstno .1 nalogo, ki je povsem specifična, so odobrili 114. Ne le da posojila ni dobila skoraj polovica prosilcev, še bolj je očitna razlika med zaprošenim in odobrenim denarjem. Posojilojemalci soboške, lendavske in ljutomerske občine so namreč v povprečju dobili okrog 20 odstotkov zaprošenega denarja, medtem ko iz gornjeradgonske občine le 15 odstotkov. To tudi pomeni, da so zneski posojil nizki, upoštevati moramo, da bodo posojilo nekateri Se komaj dobiti. Zato so upravičene pripombe teh, ki so posojilo dobili', da si z njim kaj dosti ne morejo pomagati in da je bilo to razdeljevanje le drobljenje denarja brez pravega učinka. Povprečno posojilo za soboške prosilce je znašalo 518 tisoč tolarjev, lendavske 581, ljutomerske 429 ter gornjeradgon-ske 508 tisoč tolarjev. Od tretjega posojila je torej v Pomurje šlo nekaj več kot 66 milijonov tolarjev (od milijarde 700 milijonov). nov tolarjev, 157 milijonov so dali v drugem razpisu za reševanje stanovanjskih problemov telesno in duševno prizadetih ljudi, tretjič pa so delili posojila z ugodno obrestno mero za nakup, gradnjo in obnovo stanovanj in stanovanjskih hiš. Zanj so namenili milijardo 700 milijonov. Denar so torej razdelili, za nas pomembno vprašanje pa je, koliko tega denarja je prišlo ali Še bo na naš konec (nekateri, ki jim je posojilo bilo odobreno, ga bodo prejeli šele ta mesec). Kakšno, predvsem pa kolikšno korist je imela torej od sklada naša regija ali naši ljudje, ki si želijo rešiti stanovanjski problem? Lahko bi tudi načeli vprašanje »pokritosti« odliva denarja od prodanih stanovanj in priliva s posojili, toda pri razdeljevanju posojil je Slo vendar za »pravično« razdeljevanje glede na vloge in upravičenost po enotnih merilih za vse in ne po regijskem ključu. vključuje v okvirje policije. Policija bo vsekakor svoje naredila, kadar gre za onesnaženje, ki na veliko ogroža varnost ljudi, kadar pa gre za bolj podrobne in drobne reči, se mi zdi primerneje, da se usposobi ločena služba s primernimi pooblastili. Vprašanje; Posebej si torej lake naloge, ki bi vam jo kot notranjemu ministru naložila zakonodaja, ne želite? Pecimo iz nekega ekološkega kreda. Ivan Bizjak: Mislim, da je za to primernejša specializirana služba. Vprašanje; Gre za moč ekseku-live, ki Jo ima policija in ki bi bila v tem oziru za preprečevanje ekoloških nesreč koristna. Tako kot Je njena metoda koristna pri preprečevanja prometnih nesreč. Ivan Bizjak; Saj Če bi imela tista specializirana ekološka služba primerna pooblastila, bi bila prav tako učinkovita. Vprašanje: Na začetku sem vas vprašal, kako ste zadovljni s stanjem v hiši. Kako pa ste kaj zadovoljni s stanjem v državi? Gospod notranji minister, kako Je mirom in redom v državi Sloveniji? Ivan Bizjak: Biti zadovoljen s stanjem v državi bi bilo zelo nevarno in neresno. Veliko stvari je, zaradi katerih ne moremo biti zadovoljni. Vendar pa to ne sme biti razlog za malodušje. Saj navsezadnje intenzivno delamo na področjih, kjer je nezadovoljstvo največje - to je sprejemanje zakonov, ki bodo prilagojeni obstoječemu položaju, v gospodarstvu se spravljamo k pospešeni privatizaciji, pa tudi na vseh drugih področjih. Spremeniti je potrebno tudi mentaliteto, to pa ne gre z ukrepi. Na splošno je v ljudeh zakoreninjen negativen odnos do vsega, kar je državnega. To je deformacija, ki je nastala, ker so se nekatere vrednote v preteklosti zelo re lati vizi-rale. Postenje je bilo na primer omejeno samo na zasebni odnos med nama, kadar pa je Slo za poštenost do države ali družbene firme, pa je bilo to bolj tako tako. Te reči se seveda počasi spreminjajo, in če bomo hoteli imeti pošteno državo, se bo moralo marsikaj spremeniti, ne samo v gospodarstvu in zakonodaji. Kaj se je z arhivi dogajalo v preteklosti, tega ne vem, vsekakor pa se nameravani $ tern ukvarjati. Na vsa tista vptaša-■ n3a,kj šobila v javnost! postavljena, ie 01 dokončnega odgovora. bodo onemogočeni pri potovanju in podobnem. Vprašanje: Izhajate iz lega, da so zdaj, po ukinitvi komunistične oblasti, pravice nekako relativi-rane, da se ne izpeljuje vse iz pravic delavskega razreda. Ivan Bizjak Interesi ljudi so različni, nekateri so .si pač tudi kontradiktorni, spet drugi pa taki, da, lahko mirno obstajajo lepo drugi ob drugih. Vprašanje: Težko je verjeti, da krščanski demokrati niste imeli nobene posebne intenclje, ko ste sprejemali to ministrstvo. Krščanska demokracija se sklicuje na krščanski etos. Najbrž ste računali na uveljavitev tega etosa tudi v teh ozirih, tudi v vašem ministrstvu. Kaj nameravate narediti glede ' "V li I ^l' UItJVAe, dn jr4- kH/ laMui fSUiU iatt Xi^ ariir/ tamf^T nrtirf Glede tistegjg, kar zdaj v pnsotjrsosti našega • taJniatrstva, se ti« dogaja nič ' takega. Glei^ drugega pa me-ntm, da kat je bito storjenega - Bič ne prejudiciram, vendar če je bito - je bilo storjeno le kdaj prej. Kot »zanimivost« lahko dodamo. da je samo tretji razpis, delo in organizacija, stal skoraj 12 milijonov tolarjev, osnovna h '*ei .k: Id..7““"'roie' ^'očitvi . Sl. * prej. 'ratij, prej. “t ,'z katere ■"inister v tej “Uh.^11' t , ” !»* ■'"*• K i, 'a poslov 'j It ™ Pnpo- 1 w Ufa, - i* 5«!1K!±s>- t*kn J b 'NA, 'bru ■'■rv- pripo- i,.. 11 uij_. '"ro rn ta-se »amreč Najbolj ■°r se vidi najbolj ie.Tu- ^t^Kretlnn . h nasto-za upoSt,.'vn ^"^asostro- za je, da ■>“► vtn- Pp;:, od m ritn dcmo- Vprašanje Ali še vedno velja, tega? da sl državljan lahko ogleda svoj Ivan Bizjak: V zvezi s tem bi rad policijski dosje? Ivan Bizjak: To velja Se vedno, s tem, da so dosjeji zdaj na dveh poudaril nekaj. Vsekakor je to, da je krščanski demokrat prevzel to mesto, simbolnega značaja. Zakaj to je eno od mest, ki so bila včasih rezervirana za zelo ozek krog državljanov, vsem drugim je bil do-Jiicip onemogočen. To je znamenje, da se je v tej državi nekaj bistveno spremenilo in to je pomembno za InLi del državljanov, ki so bili glede tega v preteklosti depriviiegirani. Jasno pa je, da simbolika ni dovolj, potrebno je tudi nekaj narediti, Policija mora postati res zaščitnik dražavijanov, ne pa nekaj, kar bi kadarkoli lahko ogrozilo njihovo svobodo. Vedno poudarjam, da je bilo glede tega v tej državi v preteklih letih Že marsikaj narejenega, ne pa dovolj, da bi bil poklic policista primemo ugleden. Prepričan sem, da si takega slabega ugleda ne zasluži. Vprašanje: Kaka pa nameravate to izvajati, j kadrovskimi spremembami ali okrožnicam/? I kaldnimi dejavnost stanovanjskega sklada pa je v lanskem letu stala več kot 63 milijonov, se pravi tri milijone manj, kot je dobila naša regija denarja, posojila iz tretjega razpisa. mestih. Pri nas in pri Varnostno informativni službi. Vprašanje: Za krščanske demokrate oziroma sploh za kristjane se govori, da so prejšnjemu režimu marsikaj zamerili. Imate vi kaj na spisku zamer? Ivan Bigak: To je sv ar vsakega posameznika, jaz nisem ne prej ne zdaj Sel gledat, kaj imajo morda shranjenega v zvezi z mojo preteklostjo. Tudi zato ne, ker imam obilo drugega dela. Ker mislim takole: če sem ta čas preživel ne glede na to, kaj so ugotavljali in shranjevali o meni, potem je to že za mano. Jasno pa je, pa ljudje to različno doživljajo in povsem razumem. Če nekoga to bolj zantma. Vprašanje: Hočete reči, da bi za to imeli razlog samo. Če bi se vam zgodilo kaj zlega? Ivan Bizjak Razlogov, da sem imel občutek, da me kdaj tudi »spremljajo«, je bilo dosti. Na tej osnovi sem se tudi nekako sam omejil, vedel sem skratka, kaj je človeku, ki, kakor smo rekli ni ravno moralnopolitično neoporečen, nedostopno m tja nisem silil. Po vsem tem, koliko denarja se je obrnilo na stanovanjskem skladu in koliko od tega je prišlo na naš konec, če upoštevamo Se demografsko manj razvitost, fahko rečemo, da smo (spet) potegnili krajši konec. In prav zato, ker se prodaja stanovanj po stanovanjskem zakonu izteka, to pa pomeni, da tudi na sklad ne bo več pritekal denar od kupnin, lahko sklepamo, da ugodnih stanovanjskih posojil ne bo več. Posojila gotovo Se bodo, saj bo tudi od tega živel stanovanjski sklad, vendar nikakor ne več pod takimi (ugodnimi) pogoji, Ta možnost, da bomo pač naslednjič na vrsti mi, potemtakem odpade. Če se spornnimo Za delo sklada toliko kot za posojilo Fomurcem Na prvi razpis za pridobitev posojila za odplačilo neugodnega bančnega posojila se je iz naših občin prijavilo 178 prosilcev (skupaj vseh prosilcev 3500) in vsi so posojilo tudi dobili. V prvem razpisu je bilo torej od milijarde 900 milijonov, toliko denarja so razdelili, za prosilce z našega konca namenjenih (le) nekaj manj kot 41 milijonov. Največ so seveda dobili stanovalci ljubljanskih in okoliških občin, ki so si najeli neugodna stanovanjska posojila pri banki SKB Ljubljana, Slednja je tako prejela 88 odstotkov vsega denarja, razpisanega v prvem natečaju sklada. Pomurska banka Murska Sobota pa je takoj na drugem mestu, vendar je njen delež le 1,7 odstotka vsega denarja iz prvega razpisa. Največ vlog za pridobitev posojila ob prvem razpisu je prišlo na sklad iz soboške občine. Ivan Bizjak No. tukaj je več možnosti. Vsakršna okrožnica ne zaleže. Vprašanje: Ministrova nemara Že... Ivan Bizjak: Že, toda imamo tudi druge oblike. Zelo zavzeto bom na primer reševal vse pritožbe, ki jih bodo državljani naslavljali na mene zaradi dela policije. Ob priložnostih spodbujam državljane, naj se takrat, ko menijo, da je bil postopek proti njim nekorekten, pritožijo na primerno službo. Vprašanje: Koliko je naš sistem pravzaprav še pod vplivom starih slruktur? Ivan Bizjak Glede ureditve našega odnosa s preteklostjo, kajti to me pravzaprav sprašujete, se mu zdi najpomembneje, da se neobremenjeno poišče resnica o preteklem zgodovinskem obdobju. To ne more biti naloga politike, ker je ta vedno obremenjena tudi z dnevnopolitičnimi zadevami. Če se pri Vprašanje: Saj imate povsem prav, če se Je preživelo, potem Je dobro tako, zakaj bi po lem preko- ___________________ - r_____ Vprašanje: Za ministra za no-pavali. Toda zaduševno zdravje bi Iranje zadeve je tole vpr^anje pa morda vendarle bilo potrebno lahko indikativno, kajti Če vca ■ —________________-J,_________vprašam, ali ste za šok terapije, bi se to lahko razumelo tudi kal še tega: s stanovanjskega sklada so potem, ko so videli, da je prošenj za posojila mnogo več, kot so imeli na voljo denarja, pozvali občine, da sodelujejo z njimi in da tudi same dajo posojila tistim, ki ga od sklada niso dobili, pa so do njega upravičeni. Nobena od naših štirih občin tega ni storila, se pravi, da ni dajala posojil od denarja, ki se je zbral s kupninami, to pa preprosto zato, ker ga bodo porabili nekoliko pregrebsti. Zaradi spomina na neumnosti, ki sojih ljudje počenjal!, ker so jih tako natlačili s predsodki. Danes je vse to povsem prazno in neumno, toda kaj če se bodo ljudje spel dali zavesti? Dobro, temu, da se ljudje dajo zavesit, se ni mogoče izognili. Toda manj se bodo dali, če se bodo ne- vprašanje, če sle za uporabo pendreka ali ne. Ivan Bizjak: To je seveda odvisno od problema, ki ga je potrebno rešiti. Pri nekaterih stvareh Več besed pa seveda moramo nameniti tretjemu raz- pišu. Se posebej zato, če vemo za prevladujoči način reševanja predvsem za novogradnjo sta-stanovanjskega vprašanja pri no vanj. Se vedno namreč nas, to so gradnje stanovanjskih hiš, in je bil denar tretjega razpisa namenjen tudi za to. novanj. je potrebno kako reč kar presekati. ________________________________ - V splošnem pa je veliko bolj realna umenosti Iz preteklosti razkrinkale postopna pot, ker kaka izrazita kol neumnosti. To bi lahko nekaj sprememba lahko povzroči rnsmo Času delovalo kot zdravilo._____nasprotne učinke. »Gospod minister, najlepSa hvala imajo »neizpraznjenje« liste Čakajočih za stanovanje, Še več pa je takih, ki se oglašajo na občinah, da bi stanovanje Na tretji razpis za pridobitev nujno potrebovali. Stanovanj ugodnega posojila se je prija- pa ni. vilo 209 prosilcev, posojilo pa I M iču. Va ikJik '■ * k"* icti * ‘a? f««ioye Pa ža take nas Ivan Bizjak: S tem se popolnoma strinjam. To je bilo izrazito neumno. Računam pa tudi na to. za ta pogovor!« ŠTEFAN SMEJ MAJDA HORVAT stran 6 vestnik, 15.'4^ ( Sladkor 2 kg 135,20 SIT jedilno olje 1 I 116,80 SIT radenska 37,20 SIT A.B.L. NOVO Murska Sobota, d.o,o. 69000 M,Sobota Tel-Fax 069 31068 Na Markišavski ulici v Murski Soboti vas pričakuje trgovina ABL - drobnoprc^aja z diskontnimi cenami - veieprodaja za trgovce in gostince - blago Iz uvoza V TRGOVINI ABL NE NAJDETE VSEGA, NAJDETE PA NAJNIZJE CENE. Obiščite trgovino ABL prvič, zagotovo jo boste še drugič. {^AGROSERVIS Murska Sobota p.o. 69000 Murska Sobota, KroSka ul. 68 pošfnr pradal 101 telafon. (069) 81-630 telafax:(O69) 21-322 Žiro račur}: 51900-601-11849 SEJMU v GORNJI RADGONI! Priložnost, ki je ne smete zamuditi. • Dobava takoj za nekatere tipe vozil. BREZPLAČNO: - prvi servis - tehnični pregled - okvirji registrskih tablic - prva pomoč - trikotnik - komplet žarnic Možnost nakupa na posojilo, zamenjava staro za novo ter odkup starega vozila. DARILO ZA KUPCE V ČASU SEJMA: - preproge - žrebanje ObMČ/te fias se/mu r Gom// RaOgcni od 9.30 do 19.00 v prodajnem salonu na Kro^iSS v Murski Soboti od r. do 16. ure. L ADRIATIC, Zavarovalna družba, d.d., Kop^r IŠČE nove sodelavce ZA DELO / 'I ti pivo Zlatorog 0,51 42,90 SIT Juice Sonnhit 1 I 101,00s,T SVET VZGOJNO-VARSTVE-NEGA ZAVODA MURSKA SOBOTA RAZPISUJE DELOVNO MESTO RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati splošne z zakonom določene pogoje in posebne pogoje, ki so: - da je vzgojitelj predšolskih otrok, pedagog, specialni pedagog, učitelj - da ima strokovni izpit - da ima najmanj 5 lel delovnih izkušenj, od tega najmanj dve leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok - da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda, kar dokazuje s svojini minulim delom - da je pri svojem pedagoškem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po ot^avi razpisa na Vzgojno-varstveni zavod Murska Sotx)ta, Talanyijeva 6, z oznako ■■Prijava na razpis«. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi. I Vestnik OBVESTILO POTNIKOM I v poslovni enoti Murska Sobota za naslednja podro^J*' 1. cenitev škod (1 izvajalec) 2. škodne manipulacije (1 izvajalec) 3. kontrola polic (1 izvajalec) 4. premijsko knjigovodstvo (1 izvajalec) Zasedba delovnih mest od zap. štev, 1,-4. je za nedoločen čas. Od sodelavcev pričakujemo: da imajo: — pod zap. štev. 1.: - VI. stopnjo strokovne izobrazbe - strojna smer, poznavanje (»s”!. DOS za osebne računalnike, vozniški izpit B-kategorije, naimani ? ustreznih delovnih izkušenj; — pod zap. .štev. 2.-4.: V. stopnjo strokovne izobrazbe — ekonomska smer — najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — poznavanje osnov DOS za osebne računalnike — vozniški izpit B-kategorije najmanj Če ste komunikativni, dinamični, imate veselje do dela s slrankami> va vabimo, da pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljete v 8 dneh na naslov: A A Adriatic ADRIATIC, Zavarovalna družba, d.d., Koper, 23varOvalna drUŽba d Ljubljanska cesta 3a, 66000 KOPER. assicurazTonl s.p.a. izdelava, montaža, barvanje in obnova žlebov • strelovodi ■ galanterija ■ strešna okna ■ kotli za žganjekuho Oto BREZNIK Naselje Ljudske pravice 35 69000 Murska Sobota Tel.: 069/26459 Slovenske železnice obveščajo potnike, da od 26. aprila 1993 ne bo več vozil viak št. 6185, ki odpelje iz Murske Sobote ob 8.20 in prispe v Ormož ob 9.04, ter vlak Št. 6184, ki odpelje iz Ormoža ob 9.20 in prispe v Mursko Soboto ob 10.03. Ali ni čudno? Creditanstalt - Nova banka d.d. z nami do uspeha VARČUJTE V TOLARJIH, VPIŠITE TOLARSKE DEPOZITE Občani lahko prosta sredstva vežejo v CREDITAN-STALT-NOVI BANKI in vpišejo tolarske depozite. Pogoji: - višina vezave najmanj v vrednosti 60.000 tolarjev, - rok od 31 do 365 dni, - spremenljiva obrestna mera, - višina obresti je odvisna od raka vezave in višine vezanih sredstev, - izplačilo obresti ob zapadlosti depozita, — v aprilu je obrestna mera od 1,89 do 2,12% na mesec. Pridite v našo poslovno enoto na Lendavski 11 v M. Soboti in se prepričajte o naši ponudbi. It A * M v Ko !| it S Iti ia,' S I 0 Pogovore s kandidati, ki bodo poslali vloge z vsemi potrebnimi dokazi^*' w v radgonski občini so te dni poštarji raznašali tudi priporo-Čena pisma, ki jih je naslovnikom poslala občinska komisija za popis Škode zaradi lanske suše. V ovojnicah so bili dobropisi za nakup materiala v kmetijski zadrugi. Kakšna pozornost, mar ne? Bilo je celo tako, da so pošto ločili po lastnikih, četudi živijo v isti hiši. Tako se je zgodilo, da je dobil mož dobropis v znesku 1.107,50 tolarja, njegova žena (nista skregana, op. p.) pa v znesku 64,10 tolarja, Kaj si lahko za to kupita, presodite sami. V ženinem primeru je znašal strošek pošiljanja skoraj toliko, kot je višina dobropisa. Se vam to ne zdi nekoliko preveč čudno? J. G. bomo organizirali na sedežu naše poslovne enote v Murski Sob®*' let KOffll J S Minili sta že dve leti, odkar v Murski Soboti I . Se It I' £t 1(i I in urejanj« I SODELUJTE! KAJTI KDOR VARUJE NAŠE OKOLJE, ZAGOTAVLJA SEBI IN DRUGIM KOŠČEK ZDRAVE IN ČISTE NARAVE. >A1 L’t>t f: zbiramo odpadke. -------------------- Da bi naredili korak naprej, bomo na zbirnih mestih poskusno namestili posode, v katere spadajo za; a - očiščene pločevinke S - očiščerfe konzerve \ - doze od pijač (iz aluminija L in.bele pločevine) I - pločevinasto posodo (pon- ve, lonci) I — pločevinaste igrače - alufolijo j - vse druge majhne kovin-' ’ ske odpadke (baker, cink, aluminij, bela pločevina,...)£?■ j' Večjih kovinskih predmetov (hladilnik, pralni stroj ■■ J ' ob posode. Ti predmeti spadajo med kosovne oop^ zbiramo ob posebnih akcijah. OBČINA Sekretariat SAUBERlWC**^*jz \ Murska SobO*«'*^ J aprila 1993 stran 7 >T' sociala, šolstvo, zdravstvo Tako bi radi hodili v šolo Pouk na prostem ‘ ™ "^katerih okoliških krajev biL . ----------------------s« se minuli teden ■ ostjo spraševali, kaj se dogaja pri njfh, saj hodijo učenčev^ poizvedujejo o tem in onem^ razisku- Kradi™, slikajo, snemajo... Česa takega pri rita l** učilnice v Šoli ves teden samevale, rito lil -' '•ciimce v SOH ves leoen samevaie, ''"filtL. J . P^^Oiice ali prosti dnevi?! No, kmalu se je i..., "a imaio nn<.£ki ...-.u..«! «... da S,- .---- ; ' H""’*' iiv, niuniu JV ™ajo apaski učenci in njihovi učiiolji inffnffscipli-oblika vzgojno-izobraževalnega dela v ok- - Toinvgn iiAi* ir* programa. Za7eden dni so opustiti klasicm p««k •" l^’ *čili in vzgajali) drugače, 1^0 se si lahko kaj takega 'Privoščili’, se bo morda U, doslej takšnih ted-nobeni L?" rteii predvideli z letnim I I raimn z in sicer *ar ko ^11,11. naravoslov- Naj vv za pro- naih.,1- namen je .m i?2®?P°^nati svojo ,. SVOJO fo-rii ® pokrajino in ijud» in sedanjost), ogo-Hii sedanjega raz-uvideti moJnnui ugo- ebiia mol K ii oži: Ifa I raz- možnosti na- 7* Ok sina ta______, •n razvoja oziroma po- sino si rekli. sistem in takojš- S7SDEM *®9otovijen! •Slu« 'fSaBOTL ** 23433 prihod pomladi, ki prinaša novo življenje, nas ,razganja’, in to energijo smo želeli izkoristiti za raziskovalno delo.« Učenci so se razdelili v 11 skupin in domala vsak se je lahko odločil za tisto dejav- 1 nost, ki ga je najbolj zanimala 'wr I i ’ f. - I Preverjanje znanja z nalogami objektivnega tipa - ali za raziskovanje obmej- -nega pasu ob Muri, starih na- ' vad in običajev, ekoloških zna- i J I, I.n' 1 razvoja čilnosti pokrajine, kmetijstva v Apaški kotlini, Osmošolci so prvošolcem nadeli priponke z napisom aktiven učenec in likom čebelice ter jim čestitali ob sprejemu v šolsko skupnost, Še prej pa so morali pokazati, kaj vse že znajo. Bili so dokaj uspešni tudi kot lutkaiji. (Fotografija: J. G.) T U nckaj posebnega se je zgcMlilo ob koocu mtcrdlsciphnar-Bega tedUa učencev in učiteljev OŠ Apače. Pripravili so tudi Javil ■ ^trajrin jprviJaUkav v ialiho iluipwHt. V prcjknjein sistemu se je to dogajalo v okviru {matmomja 29, ttoveti^ (do«va tq;mbtike) In lahko bi rekli, da je tel to ze ns^ml^ šteaije veUk dogodek. Prvošolcem $o olurog vratu zavezah ideče trik^oe rute in jim posadili na gla^ce ftiodre titovke glavHce »odre tiKivJte r s irioairAimi značkarot. da« pa so morali slovesno zaobljubt), D s____1— JA,* rr%«a, ki je namenjen za urejanje razmer v osnovnem šolstvu, le nekaj let se namreč pripravljajo, kako bi rešili zelo pereč problem osemletke pri Mali Nedelji, ki jo obiskuje okrog 180 učencev, domuje pa v 121-letni stavbi, v katero s« stisnili tudi otroški vrtec. To je še edina šola v občini, kjer morajo imeti dvoizmenski pouk, in to je tudi edina šolska stavba, v ^teri so morali zaradi dotrajanosti v eni od učilnic postaviti podporne stebre, da se strop ne bi zrušil na otroke. Lani so se odločili, da le stavbe nima smisla obnavljati in dograjevati, temveč je potrebno zgraditi novo šolo z vrtcem na novi lokaciji. Na občini so tudi sprejeli sklep, da bodo letos začeli z deli, pri tem pa so računali, da jim bo 50-odstotni delež zagotovila republika. Da bi zvedeli iz ,prve roke’, kako je s tem denarjem, so prejšnji petek povabili na obisk ministra za šolstvo in šport SLAVKA GABRA, pridružila pa se mu je tudi poslanka državnega zbora VIKA POTOČNIK. Preden je minister Gaber odgovoril na konkretno vprašanje, ali torej lahko računajo na republiški denar za novo Solo pri Mali Nedelji, je spre- se je za krajši čas ustavil tudi pri temeljnem kamnu za novo osemletko, v šoli pa so mu tamkajšnji učenci in učitelji pripravili dokaj prisrčen sprejem predsetvenike sistema RAU montiramo dvojne • valje, kar je bistvena izbeijSava pri obdelavi zemljišč. Naš preostali proizvodni pro- predku vsakega posameznika na vseh področjih.« , Del rz razmišljanja Jožeka Horvata-Muca, v Romano nevijpe ali Romskih novicah, časopisu Union Zveze Romov soboške občine R^j j I t Novice so izšle ob osmem aprilu, svetovnem j _____ ___________________________i... o«™; na • . ‘ Romov. Prejšnja leta so se slovenski Romi n® srečevali in skupaj počastili svoj dan v letu, toda lc' _ -' srečanja, ki naj bi ga pripravili v Krškem, ni J 4» O novostih v šolstvjj 3 Čeprav seje marsikdo čudil, zakaj posvet o *lobc*F^ osnovne šole ravno na veliki petek popoldne - n* |KW*^ ( t p t t g 1 Republike Slovenije za šolstvo in šport ga je v v Radencih sklicala organizacijska enota iz Mutik*/'■ bila udeležba dokaj množična; glavna predavate^lj^ sekretarka v ministrstvu za šolstvo in šport TEA tl k It sekretarka v ministrstvu za solstvo in spori je ob koncu dejala^ da na tako uspelem regijske« p®*" r X____s____: i,:!-______________t____:_____? t«ito Še ni bila, zato je vsem skupaj posebej čestital** Če naj na kratko povzamemo vsebino posveta - nekoliko obširnejši Članek bomo pripravili za eno prihodnjih Številk našega tednika -velja najprej omeniti ugotovitev, da pravzaprav ne gre za novo šolsko reformo, temveč predvsem za uzakonitev vsega tistega, kar se v naših osemletkah že (integriran S izobraževanja na .jJ ji let. Za tiste, ki vali izobraževanj® Šolah (sedaj okrog jj I kov), se bo Štel k®', obveznega šolanj* .a 3- ooveznega soi»“j-. j;i-srednje Sole; ysf vpisali ali pa ne botis St It pr? končali 9-letocga K^ti šolski mi ni ter Gaber in njegovi gostitelji ob temeljnem kamnu dogaja (integriran pouk, za novo osemletko pri Mali Nedelji. Upajmo, da kamna ne bo opisno ocenjevanje, zgodnješe prerasla trava, ampak da bodo čez čas na tem mestu začeli rasti učenje tujega jezika itd.)- Bi-zidovi za šolo in vrtec. (Fotografija: J. G.) govoril nekoliko širše o tem, m ga prosili, naj se zavzame za kaj se dogaja ob sprejamanju rešitev njihovega problema. To st ve ni novosti pa bi bili zgod-njeSi začetek osnovne Sole, in sicer naj bi otroke vpisali v tistem koledarskem letu, v kate- letošnjega republiškega prora- jim je tudi obljubil. rem dosežejo starost 6 let, ter čuna. Ker bo v njem potrebno JOŽE GRAJ podaljšanje osnovnošolskega zagotoviti tudi od 50 do 70 milijonov tolaijev za sanacijo bank in slovenskih železarn ter še za druge intervencije v gospodarstvu, bo za družbene dejavnosti premalo denarja. Na kakšne ver^e naložbe v osnovnem Šolstvu sploh ni možno računati , saj bodo zagotovili kve^emu denar za nadaljeva- nje ali dokončanje del v Fokov-cih, CrenSovcih, Lenartu in Vidmu pri Ptuju. Mala Nedelja lahko pride v program le, če bo sprejeto dopolnilo (amandma) k republiškemu proračunu, to pa je malo verjetno. Če pa bo občina Ljutomer letos kljub vsemu začela z deli - na to se resno pripravljajo - saj so v občinskem proračunu že zagotovili 30 milijonov tolarjev in 6 milijonov SIT iz združene amortizacije, potem bo republika svoj 50-odstotni delež skoraj gotovo zagotovila prihodnje teto. Minister Gaber bo vsekakor rekel svoj da, in to bi storil tudi letos, če bi bile realne možnosti. Niso pa vprašljiva republiška sredstva za nekatera obnovitvena dela ljutomerske gimnazije, ki bo letos praznovala 30-letnico delovanja. Stavbo so začeli lani etapno obnavljati in tako je streha že nova. Minister Gaber si jo je dokaj temeljito ogledal in se seznanil tudi z njihovim delom. Zatem je obiskal Se Malo Nedeljo, kjer VESTNIK I pa bodo morah P d UUUV HlkJ***®' daten oddelek osm eno leto. To so zaenkrat misli, do uveljavi^J naj bi prišlo čez P®"/ postopoma, ' Jii. nanje dobro pnP" J{3it GENERALNI ZASTOPNIK IN SERVISNI ZA TRAKTORJE p' V naših prostorih smo urediti tudi sodobno skladišče nadomestnih delov. Skupaj s servisno in prodajno mrežo v Sloveniji smo vredni vašega zaupanja. Pri nas so vam na voljo tudi; UMETNA GNOJILA ZAŠČITNA SREDSTVA KMETIJSKA MEHANIZACIJA REZERVNI DELI KRMILA SEMENSKA KORUZA ■''JM ■■riM- J, 1' I I t KMETI JSK* |i h 11 j h ’ I ( t S+1 OBIŠČITE NAS OD 19.00 24. APRJi PRODAJI V GORNJI iRILAN*^l JIBAPO*^. Slivniška 7, 62312 Slivnica pri Mariboru Tel.; (062) 605233, 605464 J 1993 stran 9 I kmetijska panorama V t st k Škropljenje vinske trte ***** *®®** s® '**®d vinogradniki pojavlja to , ***t *'**®jo škropljenje »na suho« za obvezno in Priporočila, da je potrebno škropiti le v vinogra-foŽave s trsno kodravostjo ali akarinozo na sortHaški rizling). l< It" tn * S ^1 K ?! a ^^odravogt p— - ' Iti ' . . - . “i r*" skorjo Pršice že od ovirajo, '^iraio ki se ‘®ko tudi ^itoda niedčlenki). «*n)anieJ' '“'nakoineriif, ifi—n, da „ PrS*ca, ki povoji S ^1* dlake pršica povzročajo pršice pršic je vei^a pomladi, ko je od- mladic Po^^asnejše in vdolbina, ki EauKnjujcjc L’*™ Dnd 1,' , *" F*’'va tudi vidimo v fazi, kot prikazuje slika. škropili strimo to z enim od naslednjih pripravkov: 1. Foiidol olje v 0,75% koncentraciji 2. Oleo ekaluks v 1 % koncentraciji 3, Belo olje v 3% koncentraciji 4. Cosan ali pepeli n v 1% koncentraciji na na Pršice - ERINOZA na spodnji strani lista - -. nima lusko-H edinn Sl---- Prtiča ščiti ?'*' V VinneradnL vinogradni- Boljši učinek Škropljenja dosežemo, če trto škropimo v prej navedeni fazi (problem mešanih večsortnih vinogra- i# j»n.'7''1’i]enie dov) in če jo dobro omočimo ^rni pe- s škropivom (problem Škrop-' -.. . ‘■nai sredstvi. ]j en je s pršilniki!). Pri uporabi cosana ali pepeli na mora biti ‘»'J sredstvi, f slabih iz- j|i bomo -■ temperatura zraka med škrop-da bomo Ijenjem in po njem vsaj 16 sto- i" tt 4 fJiKer ^h!'*** suše 40 odstotkov katastrski dohodek živem spominu lanskoletna suša, ki je iii* y***nniersko občino, predvsem njeno ve. Po oceni republiških organov, ki metodologijo, je bilo le škode za . JI Prttučiii - r-vur 24sebne prijave oškodovancev, popisali P'^trebe po krmi. Hkrati so se v Ijutomer-far... »^lu odln^iti da na ncnnvi nontnvitvA ^^ili osnovi ugotovitve to^ ^manjšajo katastrski dohodek za 40 od-'*tir zaJ'^' P®,® ** zmanjšali tudi prispevki za I*' 'lito Prispevki za pokojninsko zavaro- l>ol, , li Za g 4 katastrski dohodek, pa so se Mi '^^.^deta tolarjev. Zaradi suše je bila naj- nT:z4 LOjarjev. ZidTaoi susc jc ona naj’* krmnih rastlin, s čimer je povezana »v.. I NI prehrana živine. Kot ugotavljajo v Ijuto-:^b neira^ 'dobili od ministrstva za kmetijstvo in milijona tolarjev, to je 9,4 od-C>menjeno ministrstvo je najprej •tr^-^iii ko je regresiralo semena strniščnih , .hoL gnojila, vredna blizu 3,6 milijona SIT. ■'«( -p •'»•1 ^tlP® ljutomerski občini namenilo '^lco^®koTU2;f^^: Pr*^^sem za prehrano plemenske razdeljena po seznamu, tn sicer za So p® kilogramov; seveda brez So P*®*^*’ manipulativne stroške. 'I' 1,629 ton koruze tz blagovnih ljutomerski meSalnici in *^'i“^^'^t)vcih (koruza je last nekdanjega !!%?“Ocloh;uV^' Glede na odobrena in izkoriščena kot fi j,9'*tomcnlii občina Še 226 ton koruze in ---------------------------------------------"" "" " •'ra S.;??« kor ?Mil?Slavo y ^jla razdeljena po 1'iL ’■ bi ŽIV ne« nA dl V-ilA( piacaii le manipulativne stroške. Faze za škropljenje pinj C, Ker v fazi odganjanja trte začne cveteti podrast (pleveli), regrat, mrtva kopriva, ki jo pridno obiskujejo čebele, moramo pred Škroplenjem s prvima dvema pripravkoma zmulčiti oziroma pokositi podrast. Pripravka pod Številko Štiri priporočamo tudi takrat, če smo imeli v prejšnjem letu težave z oidijem (rdečkasto vijolične pege na rozgah - glejte sliko). Proti pršičem lahko Škropimo tudi ko so mladice dolge 2-5 cm in ko dejansko vidimo ali sploh so in sicer s thtoda-nom ali pinoronom v 0,2% koncentraciji, kar je tudi s stališča usmerjenega varstva vinogradov najbolj sprejemljivo. Na koncu pa Se nekaj o škodljivcih, ki se pojavljajo lokalno in le na posameznih trsih (aromatični sort) ter objedajo brste in delajo preplah med vinogradniki. V večini primerov povzroča to škodo gosenica zemljemerka, lahko pa so tudi sovkc, nismo pa še v naših zl 1 r L ' Zemljemerka vinogradih zasledili hroščkov rilčarjev. Glede zatiranja samo toliko, da je pomembno, da ob nabrekanju brstov opazujemo vinograd, in če najdemo poškodovana očesa, poiščemo Škodljivca na trsu (zemljemerka je podobna osušenemu listnemu peclju) in ga mehanično uničimo. Veijo možnost, da ga odkrijemo, imamo v poznem popoldanskem času, čez dan pa si označimo »napadene trse«. Tudi Škropiva proti pršicam, razen seveda cosana, pe-pelina in belega olja delujejo na gosenice, vendar morajo priti v neposreden stik s škodljivcem. Vinogradniki, prvo škroplje- p nje trte opravite le po potrebi in na podlagi lanskoletnega po- V java pršic, ne pa preventivno, ■ da boste mirneje spali, kajti S čezmernim zastrupljanjem Oidij - rogoze spomladi okolja s škropivi Čaka naše potomce nemirno spanje. Za vse druge informacije sem vam na-voljo po telefonu, št. je 31-430. ERNEST NOVAK, dip, inž, agr. Kmetijska svetovalna služba Vrtna trata Od spomladi do jeseni jo pokosimo enkrat na teden, skupaj 20-do 30-krat. S pokošeno travo pa ruši odvzemamo hranila, ki jih moramo nadomestiti z gnojenjem. S travo odvzamemo rastlinska hranila v razmerju N (dušik) . P (fosfor) . K (kalij) : Ca (apno) : Mg (magnezij) 2 ■. 0,4 ■. 1,5 ■ 0,6 . 0,3 Vsa rastlinska hranila za vrtne .trate naj bi bila v takem raz-meiju. Med hranili mora biti največ drušika, manj fosforja in kalija. Zaradi dežja in škropljenja z vodo se iz ruše najbolj izpirata dušik v obliki nitratov in kalij. Fosfor se v tleh veže in se ne izpira v globlje sloje tal. Od NPK-gnojil je za okrasne trate najbolj primerno 17:8:9, ki ga potrosimo 15kg na lOOOm^ približno vsakih šest tednov od 15. aprila do 15, avgusta. Kalij povečuje odpornost trav proti pozebi in boleznim. Kalij, magnezij in železo oziroma njihove spojine povečajo intenzivnost zelene barve trav. Zatiranje plevela , Če trat ne oskrbujemo redno, to je, če jih ne grabljamo z noža-stimi grabljami ali vertikalnim strojem in ne kosimo v normalni višini, ustvarjamo razmere za rast plevelov. Na vrtnih tratah plevele uničujemo mehanično, na manjših površinah pa plevel izpulimo ročno.* Plet e v bo uspešna pri plevelih, ki nimajo pri tli k, temveč le eno korenino, npr, ščavje, regrat, marjetice. »Prihodnost fanne Nemščak - fatamorgana« Gospod Mladen TomSič v navedenem ilanku, objavljenem v Vestniku, dne 25, 3, 2993, navaja neresnične in žaljive trditve na račun KG Rakičana oziroma Farme Nemščak in posameznih delavcev podjetja. V teh trditvah se nakazuje na nezakonito poslovanje v KG Rakičan, kar je bilo tudi predmet ovadbe zaradi domnevno nezakonitega poslovanja v PC Prašičereja. Temeljno javno tožilstvo v Murski Soboti na podlagi zbranih podatkov in tudi kontrole SDK, ni zahtevalo uvedbe kazenskega postopka in je ovadbo zavrglo. Zaradi tega bi bila kakršna koli polemika v zvezi z očitanimi nepravilnostmi, ki so očitno plod domišljije gospoda Tomšiča, nesmiselna. V celotnem članku je resnično samo naštevanje hujših kršitev delovnih obveznosti, ki se očitajo gospodu Tomšiču. Vse navedene kršitve so bile ugotovljene v zakonito uvedenem in vodenem postopku s strani za to pristojnih organov in na podlagi Številnih dokazov o odgovornosti g. Tomšiča. V tem postopku je g. Tomšič nastopal z zanj značilnim omaloževanjem vsega, s čemer se osebno ne strinja in ki je razvidno tudi iz naslova in vsebine obravnavanega članka. Tudi razporeditev gospoda Tomšiča na drugo delovno mesto, je bila izvedena povsem zakonito in v skladu s potrebami delovnega procesa. Ni Šlo torej za nobeno šikaniranje, kot skuša te postopke predstaviti gospod Tomšič, pač pa za nujno reakcijo pristojnih organov v podjetju na njegove kršitve in slabo delo. Glede slednjega je potrebno poudariti, da delovni rezultati posameznika niso odvisni izključno od strokovnosti, s katero se v navedenem članku kiti gospod Tomšič, marveč tudi od marsičesa drugega. Rezultati reprodukcijske dejavnosti na Farmi Nemščak, za katero je bil do prerazporeditve odgovoren gospod Tomšič, so bili po podatkih Biotehnične fakultete iz Ljubljane, precej pod povprečjem. Že v tem kratkem času, odkar je bil gospod Tomšič razporejen na drugo delovno mesto, pa so se rezultati v tej dejavnosti izboljšali. Mnenja smo, da smo s takšnim odgovorom pojasnili neutemeljenost in neresničnost trditev, ki se v obravnavanem članku nanašajo na samo podjetje, prizadeti posamezniki, delavci podjetja, pa imajo seveda za zavarovanje svoje časti in dobrega imena, pravico iskati zadoščenje na sodišču. KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN OBSSm KMETOVALCEM VM hmMKtantes n tzMittanHi ohiKri^hntaHi a* >a z&pri nhIHntaiiB mi »iMidbn|u ISi, 3, Pm»> gram grotansdnjn hrom v ai leto 1993. Upra»jW»Gi $0 UMo ttetato hnanSnih stKSteod jsi pmizvedrgp. in tacee l£^ko delijo. - regres za oSres^ pe^H o£«stoa sredstva - 1^1»^ poai^in »a eaatih programe« iji - talie ~ pB ipt Hhb« - legiea za pteifeiisldh živali za pcsdUSacii^Mai WK«(r« stadiS^ ” ra^iws za nailsip idotečan« tasta semen - rogms pn tasBta^ trta^aO - fBy«s za araStea »z-oecse« hH m krma - poskusov - »e>Sr,araCfl«anjO CKmra±ov«Fifa Vse podtasBijSo so im votjo pn ishtani svelnsalnl ' ‘..................... ' “" si, {Si sadhispsa n sefbetsMs ai |R{!nČ|N* m aiužBone PElšiim ^endenta SstaBtanai zs goapotnstao in dNZEtaaS PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO MARKETING IN TRGOVINO MURSKA SOBOTA Prodajamo rezervne dele, olja, gume in dodatno opremo za vse vrste motornih vozil. ^ilijoia $iT, Ne gre pozabiti, da je me programa za pospeševanje J v [jciti IW2 potrebna sredstva za h"'* bisZ'‘*’^k ip ®’’^‘^nih dosevkov in koruze za krmo. ti^Pta 2n milijona SIT, K temu je h j SIT solidarnostnih sredstev dobili naravnih nesreč v Republiki Slocc-^'izi, « ^“'^JV^rski občini. Skupaj je bilo torej nj'’*ltu^6rSuš SIT za odpravljanje posle- milijona P^^^grai]. ■ ™l'jona pa bodo porabili za sofi-■" živinoreje in zelenjadarstva. b ■* ?■■ 'Hdn. h ■ hp4iu if? je Plevel pa zatiramo tudi kemično - zatiranje plevelov in trav na peščenih poteh v vrtu s totalnimi herbicidi (CIDOKOR, BOMEFEKT) - škropljenje trat s herbicidi, ki preprečujejo kalitev ptevelnih semen v tleh, . .. ,, ... tratah zatiramo širokolistne plevele s selektivnimi herbicidi - v (TRATIN SET). . , . . Škropimo ob lepem vremenu, ko m vetrovno m ko na trati m več rose. Zaželeno je, da je temperatura zraka okrog 15 stopinj C. Pleveli naj imajo razvite liste, trava ne sme biti sveže pokošena. Uporaba in škropljenje s herbicidi zahtevata znanje in previd- nost. MILAN JERŠE MoČAII hrani BiEPKOfflAlBftiMAjpA fOJAvijAJO TEŽAMEŽ > I I Inž, agr. Marija KofjaČ - blažilniki LADA, original - blažilniki GOLF, MONROE - svečke, CHAMPION, original - brisalci, angleški, par od 880 SIT naprej — čistilec oljaZ-101 - čistilec olja GOLF, diezel - čistilec olja OPEL - zračni čistilec Z 101 - motorno olje CASTROL GTX3,1 lit. - motorno olje DELTA 5,1 lit. - motorno olje DELTA 5,3 lit. - motorne olje SUPER 3,10 lit, - motornooljeSUPER 5. lOlit. - gume CONTINENTAL, 155 x 13 2.988 SIT 4.776 SIT 210 SIT 485 SIT 630 SIT 398 SIT 384 SIT 578 SIT 220 SIT 616 SIT 1.408 SIT 1.650 SIT 4.890 SIT ^CAtir^iW3W SEM 56 dfUAilci >s^l - gume CONTINENTAL, 165/70 x 13 5.31OSFT - gume CONTINENTAL, 185/70 x 14 7.815SIT ^&le£*u tte/ie SE Mi sper ' 5 pKiTiilcjoMi PM NAS LAHKO KUPITE NOVE AVTOMOBILE PEUGEOT, RENAULT, OPEL... Na$e cene so nalnižje v Sloveniiit Berite Vestnik vestnik, 15-agril^^ stran 10 odsevi mladosti Tolažba Oče in sin sedita v dnevni sobi in nestrpno čakata na začetek loterne. Oddaja končno steče. OCE (nestrpno); »Joj, komaj že čakam!« SIN: »Danes pa moraš nekaj zadeti, saj ni mogoče, da bi vedno ostal brez nagrade.« MATI (tiho stopi v sobo); »Vzemita Še pecivo!« OČE (razbiiijeno); »Tiho, ne vidiš, da poslušam! Neverjetno, eno številko imam že napačno. Saj to ni mogoče! Ne more biti res!?« SIN: »Saj Se ni končano. Lahko Se dobiš druge nagrade.« OČE (Se bolj nestrpno): »Ne, 19! Še ena napačna številka!« SIN (navdušeno); »Glej, 11 pa imaš, vsaj to!« OČE: »Ja, vsaj eno, (čez nekaj Časa) O, ne, 17! Samo ena prava številka na srečki!« SIN (ga tolaži): »Ne jezi se, oče, tudi jaz sem imel včeraj pri matematični kontroiki samo eno ,cifro‘!« MARIJA ERDELA, 8, A OŠ Apače Kaj bi rada postala? Zelo rada bi postala frizerka, ker me ta poklic veseli. Imam punčko z dolgimi lasmi in ji vedno delam frizuro. Včasih ji spletem kite, drugič naredim čop ali pa jo ,obdelam* z navijalkami. Enkrat sem jo tudi že ostrigla. Delo frizerke me res veseli. TADEJA KOŠAR, 2, C OŠ Videm ob Ščavnici nzSPIn p.p. 45 61000 Ljubljana (061)301-573 (061) 271-135 (068) 46-568 d.0.0. Ko je gospodinjil oče Vsi vemo, da gospodinjijo večinoma žene, a ko gospodinjil oče, se nam vsem zdi malce čudno. Vemo pa; i.da* tudi očetje kuhajo, pomivajo posodo,.. / Moj oča rad pomaga, kuha pa, kadar je treba, Očeip*® L MOJ oca rad pomaga, Kuna pa, Kadar je treoa. vv*-"; izkušnje so bile zelo slabe. Večkrat se mu je kaj ptisino®'®’ • pozabil kaj posoliti, posladkati... -h j Nekega dne pa je bilo takole. Mama je očetu na^ 0) ietaa*!!! skuha fižolovo juho. Veselo sem poslušala, kako mu »Ko je fižol skuhan: dodaj smetano z moko, začimbe«« Ker pa je oče prvič kuhal fižolovo juho, je tl J* moke, da je Žlica stala pokonci, Skuhal je tdko juho, kot bi kuhal puding. Z mamo domov. Zadišalo je po sladki fižolovi juhi. Zelo lačni sva p® , v lonec in opazili, da se zajemalka drli dna. Nasmejan solz. Seveda take juhe nisva hoteli jesti. To je bila pf'^ I 5 kuharska ura. j No, jx)tem je oče še večkrat kuhal in bilo je okusna- .i* zmeraj! ,, ji No, ste videli! Tudi očetje znajo biti dobre gospoomj^jj mami je oče v veliko korist, ker ji večkrat pomaga ' Sčasoma je postal pravi kuharski mojster. Ali veste? -t* Sanja ktRH4 j (Nagrajuje knjigarna in papirnica DOBRA KNU^^' Sobota) Če verjamete ali ne, človek ima 8 prastaršev neznane jk) očetu in mami). Pravilen odgovor nfP poslala samo Irena Plahut iz Ižakovec. Čestitamo' KUPON St. 33 ; Ali veste, katero je najjužnejše mesto na Z* vor pošljite najkasneje do 21. aprila na naš naslov (p’’' ali zalepite kupon) in pripišite »Ali veste«. Cang-šlang shujševalni čaj GINGER čaj za moško I s«* J IK Pt M 'I J ta ,'Ji lic M Potegavščina Prvi april je dan, ko koga naaprilimo. Jaz sem zjutraj, ko sem vstala, doma vse potegnila. Ko sem prišla v Solo, sem prijateljice in prijatelje spraševala, kaj imajo na hlačah. Skoraj vsi so potegavščini nasedli. Prvo Šolsko uro smo imeli glasbo. Bila sem vprašana in ko sem se vračala na mesto, sem tovarišici rekla, da ima strgane nogavice. Pogledala je in Šele potem se je spomnila, da je prvi april. Drugo uro sem šla dežurat v kuhinjo. Tudi kuharico sem potegnila. Med tretjo uro je bil tovariš jjomočnik pri malici. Šla sem pogledat. Če je z avtomobilom. Ko sem prišla v jedilnico, sem ga Sla vprašat, kdaj bo sestanek za krožek. Ko mi je povedal, sem ga vprašala, če je rdeči jugo njegov. Po pritrdilnem odgovoru sem mu rekla, da ima popraskano levo stran avtomobila. Najprej se je prestrašil, že je hotel iti gledat, kako velika je praska, ko se je ' spomnil, da je prvi april. Mene je potegnil knjižničar. Rekel je, da mi nekaj visi iz žepa. Takoj sem pogledala, kaj je, Ta prvi april je bil zelo vesel dan, tudi zato, ker sem jih veliko potegnila. Mateja Červek, 7. C OŠ Beltinci TAR-GARD JE USTNIK ZA TRAJNO UPORABO. ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO - se strinjate? Torej nehajte kadltll Če pa se vam to adi nemogoče, se raJčitite: TAR-GARD. TAR-GARD je japonski izdelek, kije osvojil svet. Majhne varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani iz cigaretnega dima do 97% škodljivih snovi. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra - zato cigareti ne odvzame arome in je trajno uporaben. T AR-GARD omili ali celo odpravi značilni ..kadilski kaSelj«, preprečuje naslajanje nikotinskih oblog na zobeh in najpumeinbnejše: raziskave so pokazale, da v veliki meti preprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika TAR-GARD Še prozornega. pri katerem boste lahko opazovali njegovo delovanje. KADILCU JE TAR-GARD POTREBNEJŠi OD VŽIGALNIKA! TAR-GARD antinikotinski cigaretni ustnik KING-KONG 699 SIT + PTT siroškl NIKO-STOP čaj za kadilce KING-KONG, LJUBITE SE BREZ raziskave so pokazale, da kljub nevarnosti .j. kondomov, čeprav so ti še vedno najboljši varuh ZAKAJ? Zato ker kupca prisilijo k obolavljanju. Te skrbi izginejo, če kupite KING-KONG. ker; j klasičnem kupovanju v kioskih ali trgovinah) * anonimnost * kondom je vedno pri roki • pri " j lahko veliko prihranite. Ne verjamete? Poskusite! Kri rešuje življenja Zgodba, ki jo bom napisal, se je resnično zgodila v Ljubljani, Ker je Ljubljana veliko mesto, se vsak dan zgodi nešteto nesreč, v katerih mnogo ljudi izgubi Življenje, še več pa jih I je ranjenih. Mnogi ranjenci izgubijo veliko krvi, zato jo morajo dobiti. Podobna nesreča je doletela tudi Marjana iz Ljubljane. Star je komaj deset let. Nekega dne se je sam odpravil v knjižnico po razburljive zgodbe. Ko se je vračal, je mislil le na knjige, ki jih je vzel, in koliko užitkov bo ob branju le-teh. Moral je prečkati cesto. Na promet na ulici sploh ni mislil. Brezbrižno se je podal Čez cesto, kot bi bil sam na vsem Sirnem svetu! Tisti trenutek pa je pripeljal avto in treščil vanj. Knjige so se razletele po cesti.,, Čez nekaj . trenutkov je že pritulil reSilec, Povsod okoli so stali radovedneži, ki so zmajevali z glavo in obsojali; eni Marjana, drugi neprevidnega voznika, ReSilec s ponesrečencem je oddrvel proti bolnici, na cesti pa je ostala rdeča luža,.. Zdravniki so Marjanu takoj nudili pomoč. Moral je dobiti tudi kri, saj je je kar precej izgubil. Marjan je nesrečo preživel, a težko hodi, težko govori in z njegovim ravnotežjem ni vse v redu. Srečen je, da je ostal živ, čeprav se ne more kosati s svojimi vrstniki. Starši so mu nabavili voziček, da se lahko . vozi zunaj in uživa v naravi. Na glavno cesto si pa več ne upa, čeprav je bogatejši za eno izkušnjo. ■ Lepo je, da zdravi ljudje darujejo kri in s tem rešujejo KADILCI POZOR! Se nck.j » vas, NIKO-STOP, za kadilce. Kdu ne puzna dražečega, suhega kašlja kadilcev? Ta kašeU je posledica stalnega draženja sluzake dihalnih poti s cigaretnim dimom, Puleg TAH-GARD-a, ki zmanjšuje količino škodjilvih snovi v cigarehiem dimu, smo vam pripravili še čaj. KING KONG je komplet 50 kondomov v medenj^ikiLM J j rartopi'" Komplet vam po^jemo po poSti na naslov« če pa f^i ne želite, imamo rešitev- napišite svoje ime ir> '^e?' pa post restanie« po5ino številko in mesto. S '«> _j^|f" j KING'KONG vas bo čakal sedem dni na pošb dl cu Embalaža je nevtralna. J drugim življenja. SASO NORČIČ, 6.r. ‘OŠ KUZMA* - NAROČILNICA I tme in priimek: I I ! I ! ni s Us Ulica in št. Poštna Št. in kraj iamKINOlM) tamTAIkGW kmcuger IiOš(hČANG.ŠLMgL—J Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p.p. 61000 Ljubljana + ČANG-ŠLANG, čl) ra žmanjševinj* vate geslo; ZDRAVJE, VITKOST, USPEH. nzOrIn ti* .ie J Ti r-' 14 S GiNGER, ZA DOLGO IN SREČNO LJUBEZEN KUPUJEJO ŽENSKE - PIJEJO sesizvljcn postan kitajski recepturi, ki se je ohranila dolga stoletja Že stari Kitajci sogapil!-"' _ poznih let. Pitje čaja je na Kitajskem obred - kmalu boste razumeli zakaj. Navodilo: vrečko s čajem prelijte s pol litra vrele vode in pustite da se ohladi. Vrečko p' ' sladkajte, najbolje z medom. Pijte ga dvakrat na dan: zjutraj in pozno popoldne (ne z''^ ' el k' pripravljene količine). hnJi “Co Caj deluje postopno, zato ne boste občutili učinka ie po prvi skodelici. Po nekaj dneh pa spl'’’^ L-.aj uemje JJOSlvpHU, IIC UU^IC uviutm uvMirna « |JU pivi rv iic.Vbaj UII^M r * napetost popustila« da trdno spite in da ste prijetno umirjeni. Ta občutek bo sCasoma pretas^ bo kazalo tudi z zboljšanjem kondicije, obnovo spolne moči in mladosti. Ko se bo to P™ uživanje čaja na dva^ do irikrai na teden. poC^ 6»« ,r I DEKLETA, POZOR! Vsa velika svetovna podjetja imajo svoja dekleta-mode le. ki jih predstavljajo v medijih. ima malo Cindy Cra^ford. NINA RICCI Iman. YVES SAINT LAURENT Isabeb Rosellini. Podjetje DŽIRLO iSee za slovcn*“ sr/ »Sli (kkle« ki ga bo predstavljajo v reklamnih spotih na TV in Časopisih (v oglasih, na naslovnih straneh, v intervjujih ipd ). Dekle mora izpolnjevati naslednje pogoje: lep in zdrav videz * zanimiv nastop * uglajeno vedenje " privlačnost * očarljivost r - L/eKie mora rzpomjevau na^icunjc pogoje r lep m zora v viaez zaniiniv naMup uglajeno veuenje pnviacnost * ocarijivu»» di n pripravljenost za breme »statusa znane osebnost i’ * prij^avljetiosi ža pruf^sionalno opravljanje delovnih obveznosti. 3 Vsa dekleta, ki jih to zanima, naj pošljejo dve fotografiji (obraz iri telo j s Čim več podatki na naslov: DŽttIo, d. o. o., p.p 45; tK” J ^3.r*tn n Ir ■ a rt ■ * rč „1 .a. 4* .ra^BratJ JC* f rJAlrlra* L". 6^rLdtr^ Alr,r*J.&.& ntr___&J_&.& ^7 9^ F E A Z t tV I I*”! ’ Poleg dekleta, ki bo predstavljalo podjetje Džirlo, bomo izbrali 5e 5 deklet, ki bodo Članice skupine DEKLETA DzIRLO. ' manekenske storitve za 'najbolj znana podjetja v Sloveniji, Avstriji. Nemčiji. Španiji in v drugih evropskih državah. IZBOR VSEH deklet OPRAVI LASTNIK PODJETJA G.‘'f. DŽIrIo OSEBNO. > 'i aprila 1993 stran 11 t« jtn i * SI A J. F I f i« kulturna obzorja Gonter Jozsef 1090-1962 Gonter Gonter Gonter Gonter Gonter Gonter Jozsef 1913 Srečanje z graškimi literati v Gornji Radgoni G raz-Kult ponuja Imre 1919 Janos Tibor Zoitan Endre 1921 1942 1948 1949 Gonter Endre-jr. 1974 razstava: »Dobronički« Gdnteiji so odM! * 'nnzmni. Na razstavi, ki so jim jo na veliko sobe L^’1 T rtviLBu.: ... v rf * ^1 Endre-jr. Na razstavi, ki so jim jo na veliko soboto ' 7 lujitai vasi, razstavljajo pastelne, narisane, našit- i 2^ itipatske, rezharcks in r«*.,™-«-*"- ^^barske in fotografske dosežke svojega ssatieajj*® “j™* *•* s kreativnim izročilom, ki je prešlo od 4ede, od dedov na očete, z očetov na sinove. M ».,, Muljenje vsiljivo pokaže pot in odločno oblikuje poglede in besede. V tem se izrablja in zmerom bolj se krčijo glave. Vsiljivo se dvignejo prsti in kažejo na vse, česar ne morejo razumeli. Mišljenje se oddalji od življenja in razlaga vse, kar bi moglo biti svobodno in leti, k različici. Razbohoti se in prelomi svet na dvoje...« Petra Gangibauer ni edina pisateljica, ki pri svojem umetniškem delu ne more mimo divjanja vojne na Balkanu. Odlomek iz ciklusa Slike vojne (tekste je brala tudi v avstrijskem parlamentu) je prebrala v petek, 26. marca, na srečanju z avstrijskimi literati v glasbeni šoli v Gornji Radgoni. Srečanja, ki ga je organizirala Zveza kulturnih organizacij občine Gornja Radgona v sodelovanju z Graz-Kunstom. so se udeležili Še posmodemistični literati Andrea Molfmajr (Čokolada; biti človek ob spominih), Peter PessI (Na belem kanalu;poročila o vojni nam ne govorijo o resnični grozi, to ostaja skrivnost med ljudmi, ki so tam) m Miki Markart (Zamenjuješ se za ribe). Oi^anizacija Graz-Kult šteje 460 članov in je nekakšna protiutež uradnemu avstrijskemu PEN-klubu. Gostje so si vsekakor zaslužili več poslušalcev, predvsem pa publiko, ki bi podobno razmišljala kot oni in s katero bi lahko kontaktirali. Program sta povezovali Norma Bale in Matjana Kovačič, prizorišče je pripravil Zlatko Jakovljevič, na klavir pa je zaigrala Majda Bichkey. Bernarda B. Peček Nelagodje v kulturi (5) ^‘"^bno nadeti masko. Zaradi nelagodja v kulturi, sram. Nagon in intuicija pa nas ne pustita - sram ^41 ** skrijemo (Mir "“detiinu4ii, pustu IR orugin semsKin pmoznosiin ^Mi entim druge dneve, kijih zaradi kulturnih ^^EBonitb” “*** nelagodne, izživljali svoje nagone. Gre tudi „ y . —I za masko. Pa ne gre samo za tiste taoi tnll*'*’*P“shi in drugih semskih priložnostih tli i.?/" 'Proščtnt, lent iiniD^ /tnftVD Ll Biti L11 Itn m Sli 'naske. Za narejen izraz na obrazu. '^'^'j maski- pa k zadevi bi "'“ho. maskiranja. Bistvo tega kraše-nja je v prikrivanju, brisanju in ponovneih pisanju oziroma risanju. Pri krašenju velikonočnih jajc so take vse tehnike, ki vključujejo voskanje in jedkanje, Končna podoba okrašene V J} zadevi, ki je 'Najboljših veli- .P»tjkLinc na- la naroč- Jna^raitita tista (hugnl Kakšna so 1 •'hib ocenjevanja? seveda zgo4 co '■ p'' j® imela žiber-komisija. Ko* y '' 5» treh osnovnih prvega je veijaia ■*W.' .5'')^ - ■fct ''4 IH j’’N je i 5eo'j o maskira A oblikovalno tehniko, ki bi jo lahko imenovali palimpsestna. .4 '»usetna«/ki "9 krasilno in Ta tehnika kraSenja je najsta- rejSa in obenem najbolj skladna s predmetom. Je nekako po meri jajca kot objekta lupine se dobiva z »luščenjem« in jedkanjem (kar je neke vrste vzvrtana oblika luščenja) barvnih nanosov. Drugi kriterij je bila oblika okraska. Izvorni okrasek velikonočnega jajca je meander oziroma svastika. To- rej stiliziran zapis kozmičnega cikla: večnega vračanja in neskončnega izžarevanja po roj e-valne energije. Komisija je bila pozorna na tiste okraske, ki so spominjali na ta arhetipski vzorec. Tretje merilo je bila domiselnost. Tak pristop ima manjši kulturološki pomen in je opravičljiv samo s fo k lori stičnega vidika. Je zapis aktualnega časa in nekako spominja na krašenje panjskih končnic, kjer se prav tako pogosto pojavljajo motivi, ki dokumentirajo aktualne dogodke. V primeru ži-berskih velikonočnih jajc je bilo to jajce, ki je s slovenskim grbom in nacionalnimi barvami govorilo o nedavno pridobljeni državni samostojnosti. Čeprav je pomembno tudi, kakšne barve se pri krašenju uporabljajo, so te naravne ali ne, komisija tega kriterija ni vzela za osnovnega. Če bi ga, bi namreč morala prvo nagrado podeliti najbolj naravnemu izdelku od vseh. To so bila prekajena prašičja moda. Kar je seveda zelo domiselno in polno pomenov. V nekem smislu je celo najbolj prodoren način demonstriranja nelago- dja v kulturi. Š. SMEJ cilj je • • • predpuMavJjamu prav tako objo' biti najboljši IVO na el hj y ^reapuMavijamu prav laiLU uujavu na objavljeni nekateri prispevki . 11) I 2Š-lqtnico delovanja Mešanega pevskega koncert, ni polemika s temi iiUe(^(j"**‘“tew dejstva, ki so bila v zadnjem času 6c’'Ovarij; ie sestavni ,jci sua-N” 'e> ne le letos. te V- |a. razvi-‘''"idelstra- * Or. "N® letih. pov. smo ’ zagotovo ‘oorovodio ... zooTovodje. r«. -‘Vfe-k’ odhodu, ViNi« Vjhuirt Mi tnkoh tla'*! v ja''- doto"«'' odhod; G. utemehi' 1*6Ptepnasto zbOTO-m da K« '■i prišlo “'emeliil .zn m (la VK i-'**^?'***'' Mt smo ojpomM k bi (MUi. 211*«-ptihajatote ju- W" * Uj? fe v Vi Itti ' le 'ia .it'""'! ra- ‘Nodajai pribl. tretjino te višine iz lastnih sredstev, ki szno jih pridobili tudi s samofinanciranjem članov zbora. Njegove zahteve so bile bistveno višje. Čemur pa ni bilo možno ustreči. Kljub temu smo jubilejno sezono morali izpeljati in nova zborovodkinja nas je prevzela v najbolj kritičnem obdobju delovanja. Poudariti je potrebno, da smo ostali tik pred jubilejno sezono brez zborovodje, skoraj soglasno pa smo se na izrednem občnem zboru ob koncu lanske sezone odločili, da mora novi zborovodja prvenstveno izhajati iz zbora. Tako je bila prva ponudba naslovljena na ga. Alenko Brulc-SipliC. Le njeni hrabrosti in brezkompromisnosti se lahko zahvalimo, da je jubilejni koncert sploh bil. Ne pozabimo, da je ostala brez strokovne pomoči večine zvenečih zborovskih imen v domačem okolju, ki z njo ali »niso mogla« alt niso hotela sodelovati, Kljub temu smo beležili rezultate, kot so bistveno boljši obisk na vajah kot leta pred tem, točni pričetki in konci vaj, vrnitev nekaterih nekdanjih pevcev, ki so odšli pred leti, velik porast družabnosti in povsem usklajeno delo z zborovodkinjo. Izpolnjena je bila torej naša odločitev, da jubilejni koiKen pripra- vimo tudi ob riziku nekaterih pomanjkljivosti, kajti pred sezono smo se sploh ukvarjali z dilemo, ali ga pripraviti ali pa opustiti. Pri tem je vredno poudariti, da je 19-lettio zborovodstvo g, Kuharja bila prej slabost kot prednost. Še to: že eno leto pred jubilejno sezono je upravni odbor vztrajal na retrospektivnem programu našega jubilejnega koncerta ne glede na to, kdo bo zborovodja. Neresno bi bilo takoj pričakovati odmevni uspeh zbora z novo zborovodkinjo. Zagotovo bo tudi ona zrasla z zborom in mi z njo, kot je to v primeru g. Kuharja, ki se je razvil v uglednega slovenskega zborovodjo, kar se brez našega zbora v tem času zagotovo ne bi. Za to smo se mu tudi primemo zahvalili za njegov prispevek k razvoju zbora na pikniku septembra 19%, enako pa v priložnostnem govoru na jubilejnem koncertu, kjer je bila izražena enakopravna zahvala obema dosedanjima zborovodjema in vsem dosedanjim dolgoletnim pevcem, 1e jx)Slušati je bilo jKitrebno pozorno. Vse dobronamerne kritike našega dela (verjamemo, da je sestavek ga. Baranjeve to zagotovo tudi bil) si pevke in pevci zbora lahko le želimo. Hkrati pa si želimo prispevkov, ki bodo stimulativni za razvoj zborovskega petja, kajti še pred desetletjem smo na občinskih revijah zasledili po deset ali več zborov, v zadnjih letih pa le po tri ali štiri. Tudi za letošnjo revijo 7. maja ni znamenj, da bi bilo drugače. Iz ponudbe Graz-Kulta Stanujem v javni hiši, ponoii ne zatisnem očesa, uho pritisnem ob steno in prisluškujem mojim sosedam in njihovim obiskovalcem, grozno stokanje prodira skozi stene, stokanje kakor v mrtvaških sobah, profesionalno izzvana mala smrt, kurbe so oblečene nevpadljivo, lahko bi bile Šivilje ali bolniške sestre, prijazno pozdravljajo, ko jih srečam na stopniSČu, v gozdovih je lOC polno ljubezenskih parov, prestrašim jih z neko določeno škodoželnostjo, pobegnejo kakor perjad, že zopet me oplazi pogled neke kurve, čaka, ali jo bom nagovoril, name gleda kot na potencialno stranko, kurbe mi zapirajo pol, kurbe v moji postelji, kurbe v moji glavi, lačne oči, kot igla ostri zobje k požrešnem spolu, poželenje je nalezljiva bolezen, v zavetju leme ljudje otopelo »kapulirajov, polni sovraštva so poglobljeni drug v dru- nikoli bolj oddaljeni koi gega, v bežni združitvi, če se preveč pri- bliiajo, se odbijajo, moigani so erekiilno tkivo, nabito s polno ie-tja, medtem ko spodnji deti teles mehansko trzajo, se moigani zadovoljujejo sami, stanujem v javni hiii, stene so tanke kot svileno perilo, izčrpan se vlaiim od kurbe do kurbe, slabo mi postrežejo in me celo prevarajo, vedno dobim manj udarcev kot je dogovorjeno, kurbe se sploh ne... ANDREA WOLFMAYR Čokolada Cerkev Marije pomočnice v ozadju. Zelenice. Parkirišča. Moški, ki ga dobro poznam, za katerega si ne morem razložiti, kaj počne v mojih sanjah, v črnem usnjenem plašču. Smehlja se. Kot vedno pomislim: TAKO velik pa vendarle riil Dolg trup in dolg vrat, dolga glava, zgornji del pomembnejši od spodnjega. Cela postava je črna in bleščeča. Oči črne, svetlikajoče se za stekli očal, rumena koža. Kaj hočeš, me sprašuje brez besed, njegove oči sprašujejo. Mar vodiva notranji dialog? sprašuje. Vedno poizveduje, kljuva, sprevrača besede. Posmehuje se. Vendar me ima rad. Všeč mu je, da govoriva in kako govoriva. Tudi menije všeč. Toda zdaj je nesmiselno govoriti. Nebo je rumeno, tam zadaj baročna cerkev z umazanim pročeljem, povsod pasji drekci, avtomobili smrdijo. Vse zeleno-modro-rumeno, ko odprem oči. Molče sem sedela, zaprtih oči, ob TUXEDO MOON, nekaj komadov s HOLY WARS. WORDS. IN A MANNER OF SPEAKING I JUST WANT TO SAY, THAT I COULD NEVER FORCET THE WAY, YOU TOLD ME EVERYTHING BY SAYING NOT-HING. Zavedno bi si vzela odmor ob pisanju. Pustila, da rtarase, dokler ne eksplodira. OH, G/VE ME THE WORDS, GIVE ME THE WORDS, THAT TELL ME NOTHING. OH, GIVE ME THE WORDS, THAT TELL ME EVERYTH1NG. Ravno to čokolado, to kavo, to glasbo potrebujem. Moč, moč, ki jo črpam iz tega. Nadomestek, vem, surogat, nimam kaj reči. Zaprite kljune, vi majhni kritiški možiclji v moji glavi, zlobne podobe v črnih usnjenih plaščih, z majhnimi ciničnimi smehljaji na obrazu, pred umazanimi majhnimi cerkvami Marije pomočnice v ozadju. (Odlomek iz prebranega teksta) kulturni koledar RAZSTAVE MORSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. Razstava je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ure. MORSKA SOBOTA; V prostorih območne enote zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del Lik osa. Razstava je na ogled do 20. aprila vsak delavnik do 15. ute. LJUTOMER; V galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja aka-detnska slikarka Marta Joko-pič-Kunaver. Razstava bo do 24. aprila. LENDAVA; V lendavskem gradu je na ogled stalna likovna razstava del udeležencev dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij, na ogled so tudi freske Zoltana Gaborja in razstava OLORIS. LENDAVA: V prostorih lendavskega gradu je na ogled spominska soba slikarja in kiparja Gydrgya Zale. V galeriji Kompas v Celju razstavlja do 17. aprila 1993 kipar Franci Kos-Kolii na temo ekologija. RADENCI: v galeriji prenovljenega hotela Redenske bo 15. aprila oo IS. uri otvoritev PRIREDITVE G. RADGONA; V četnek, 15. aprila ob 19.30 bo v kulturnem domu slavnostna premiera novega slovenskega filma Ko zaprem oči, režiserja Francija Slaka. MURSKA SOBOTA: V četrtek, 15. aprila, ob 20. uri bo v glaski dvorani nastopilo Slovensko mladinsko gledališče z igro Susan. MAJA CERAR, violinistka, in HINKO HAAS, pianist, bosta imela koncert v Soboti. Koncert je v ciklu GM ODER 92-93, soboški prireditelj je ZKO. Koncert bo 22. aprila ob 19.30 v grajski dvorani. MURSKA SOBOTA: V so-boto, 12. aprila bo v grajski dvorani soboškega gradu uprizoritev lutkovne igrice BARA BARA, ki jo je napisal Feri Lainšček, RADENCI; 16. aprila, ob 11. uri bo v domu učencev prireditev ob 30. obletnici obstoja Srednje Sole za turizem in gostinstvo. razstave DruStva likovnih KINO NEOPROŠČENO FORGIVEN) v (UN-soboškem umetnikov Prekmurja in Prlekije (LIKOS). kinu! 20;, 21., 24. in 25. aprila ob 20.00, ob 22. in 23. aprila ob 18.00. Srečanje gledaliških skupin Slovenije območna prireditev - Ljutomer od 18.4. do 21, 4.1993 NEDELJA, 18, 4., ob 19,30 DOM KULTURE LJUTOMER Ervin Fritz KRALJ MALHUS, komedija Režija: Štefan Žvižej AMATERSKO GLEDALIŠČE DPD SVOBODA SLOVENSKA BISTRICA PONEDELJEK, 9. 4., ob 10, DOM KUTLURE LJUTOMER S, Mrožek NA ODPRTEM MORJU Režija: Samo Strelec TEATER III PTUJ - DPD SVOBODA - GLEDALIŠČE ob 11.30 DOM KULTURE LJUTOMER Franček Rudolf PEGAM IN LAMBERGAR Režija: Branka Bezeljak-Glazer teater III PTUJ - DPD SVOBODA - GLEDALIŠČE ob 20-00 PROSVETNA DVORANA - VERŽEl Cvetko Golar VDOVA ROŠLINKA Režija: Alojz Matjašič PD FRANČEK KOZEL CIRKULANE TOREK, 20, 4., ob 11.30 DOM KULTURE LJUTOMER Bertold Brecht MALOMEŠČANSKA SVADBA, komedija Režija: Tatjana Radonjič DRAMSKA SKUPINA FENIKS, III. GIMNAZIJA MARIBOR ob 20.00 DOM KULTURE LJUTOMER Tone Partljič MOJ DEDA, SOCIALISTIČNI MRTV^AK, komedija Režija; Stane Kralj KUD - gledališka SKUPINA - LJUTOMER SREDA, 21. 4., ob 20.00 DOM KULTURE LJUTOMER Drago Jančar ZALEZUJOČ GODOTA Režija: Silva ŠeSel GIMNAZIJA RAVNE NE KOROŠKEM stran 12 vestnik, 15. ne zgodi se vsak dan I Mini humoreska MAČEHA IN SLOVENCI ■J J' Sneguljčičina mačeha stalno sprašuje ogledalo: »Kdo je najlepši v deželi tej?« Tu gre za očimo tendenciozno vprašanje, na katerega želi dobiti stereotipen odgovor: »Ti si najlepSa...« Podobno je, ko naši TV-novinarji sprašujejo tuje politike, gospodarstvenike, kulturnike in novinarje: »Kdo je najboljši v deželi evropski postkumunistični tej?« Žal vprašani mnogokrat odgovorijo, da je to kdo drug. Potem nam je vsem nerodno, tako gledalcem kot vprašan-cem in spraševalcem. Mi pa kljub vsemu vemo pravi odgovor' Borivoj Repe ■* j 7* jikj s® A - ■■ /-'rV ■ 1, ■ ,^11 *v« Najmanjši robot na svetu Družba Seiko Epson je pred kratkim razstavila in predstavila □ajmanjSi mikro robot na svetu. Poimenovali so ga Monsieur, velik pa je 1,5 kubičnega centimetra. Robot ima vgrajen mikro-mehanizem. ki ga običajno vstavljajo v digitalne ure, ogrodje je iz srebra. Robot ima poleg tega Se optične senzorje, ki se odzivajo rta svetlobne vire. V prodajo ga bodo dali kmalu, stal pa bo 50.000 jenov oziroma 430 dolarjev. El^ .USLl C. ‘ ‘J £53^ ■ 1- P iiCT ■■ k ; nitrSfvT- prihlii;* ECJ^^HičkE ■■ I ■ Največje jajce < - 11 ; ,1 TnrMU4awl imeli že prvi prebivalci votlin. E njih so vneto hranili so po potrebi lahko kadarkoli spet razpihovali ogeaj. ■H ognjiščih so se greli in si pripravljali na njih hrano. 1 Ko so se ljudje preselili v zidane hiše, so počasi raz ’ j primerna kurišča, kot so štedilniki, peči in druge priprave in kuho. Danes v modernih stanovanjih sploh ni veČ smo se popolnoma odrekli nevšečnemu dimu in pepelu, smo se tudi odrekli tistemu prijetnemu pogledu na ogett), mane rt 23 'azburja, večini ljudi pa daje vtis domačnosti in vat x Toda ne vsi! Boljši ljudje, kol so kralji, plemstvo, nhi fiftrtrtn kl^^iŠČa nrnvimo Hm kOttUS snobi, imajo še vedno odprta kurišča, pravimo jim den uradnik ali delavec si teiko privošči kamin v najetem stanovanju v bloku. Takoj ko se človek ppv.,. s den uradnik ali delavec si (eiko privoSii kamin stopnje snoba, pa si ie lahko privošči lasten kamin. , fou, pa Sl ce lurmo pr ivusci lusiert /sur/tn^. _ Snob ni neka posebna druibena kategorija, snob /e la koli. Je lahko reven delavec, srednje situiran intelektudi Snob ni i bogat obrtnik. Snob porneni po latinsko šine nobilitat^^ se reklo človek, ki hoče biti več, kot je, predstavljati i^. Ko sem bil prvič na obisku pri takšni osebi, bilo je iitnhil, Tirr tfi rtzic Mn IMfl nff 1^. I povabili pa so nas na predstavitev nove hiše, smo na sendvič in spili osveiilno pijačo, kasneje pa smo se pft umaknili v stanovanje (in si ga seveda ogledali). .g Cez čas je hišni lastnik, recimo mu Miki, moj mlaaosiv . ' 3 1.’'^ I Trije otroci, ki so se izgubili na peščeni obali v Zahodni Avstraliji približno 245km severno od Pertha, so izkopali velikansko fosilno jajce z obsegom 80 centimetrov. Paleontolog Ken McNamara iz zahodnoavstraIškega muzeja v Perthu meni, da je pred 15,000 leti priplavalo z Madagaskarja, pripadalo pa naj bi velikanskemu ptiču z znanstvenim imenom aepyornis. Edino jajce tega ptiča, ki so ga doslej našli zunaj Madagaskarja, so leta 1930 tudi izkopali v Zahodni Avstraliji, McNamara upa, da bodo starši otrok jajce podarili muzeju, saj je najdba izredno pomembna za raziskavo nekdanjih oceanskih tokov. Aepyornisovo jajce je tudi doslej največji znani primerek. Ker je iz ene same celice, je torej največja celica organizma, ki je doslej živel na Zemlji. rekel: »Nekam sveže postaja.« Nihče mu ni odgovoril, le nezaupljivo smo se spogl^dO' kasneje je Miki spel rekel: »Ali ni nekam sveže?« . »Res je,« sem rekel, »za avgust je prekleto hladno, ne kaže niti 34 stopinj. V Maroku bi verjetno Ž^ P plaščih.« . »Kar zakuril bom, da se še kdo ne prehladi,« Ji Urno je skočil do kamina in prižgat že pripravljeno kof>' ,^(51^1 trsk in lesa. Pričelo se je neznosno kaditi. Čez nekaj Vil kašljali, tiste na drugi strani mize pa sploh nismo i »Grem malo na zrak,« sem izdavit med kašljem. sledili. Zadnji je prišel Miki, zaripel v obraz, jp Kasneje, ko smo že pogasili požar, smo ugotovili, da v napi kamina pustili stiropor. Jagiik Pozneje sem bil še pri dveh znancih oziroma soroa^^ hoteli name delovati v smislu prepričevanja: »Nisem J ll Bicikelinpol Največji bicike! na svetu je sestavil Štiridesetletni Josef Senf-Didi. Njegovo dvokolo je dolgo 6,25 metra, premer kolesa pa je 2,5 metra. Didi sicer sedi na njem, pedale je । ■ mogoče poganjati, nikjer pa ni bilo najti podatka, ali se je [ s tem biciklom mogoče tudi zares peljati. Od leta 1976 do ■ danes je Didi izdelal že osemdeset specialnih dvokoles. I I pfvprLccvurifu, "-njtf? Prvič sem se sedaj mislil, da sem.« i..._ ________ _. ____ , ofroArr pa so morali odpeljati z rešilcem, drugič ! morala bežati, komaj smo se rešili. -.fr Sedaj ne hodim več toliko na obiske, če pa že mor gostitelja: »Imaš morda )t svoji novi hiši kaminN pritrdilno, se opravičim in ne pridem na obisk. Sesalec proti onesnaženemu zraku Ameriški fizik Melvin Prue-] tt namerava z velikanskimi sesalci , ki so podobni narobe obrnjenim plinskim zbiralnikom , očistiti onesnažen zrak nad velikimi mesti in industrijskimi območji. Na vrhu 150 metrov visoke naprave naj bi s Sobami razpršili meglico, ki bi se razširila v okolico in na kapljice lovila delce umazanije, ki plavajo v zraku. Ohlajeni zrak bi skupaj z umazanijo padel v žrelo čistilne naprave, ki bi ga posesala vase. V notranjosti velikanskih cevi bi moral zrak skozi številne filtre, na katerih bi obviseli delci smoga. Veter, ki bi pihal skozi < poganjal turbine- cevi', ki H energijo, vodnih črpalk Sterna. Prueittjč^ t p p. tt ll I «1 it z Pl 'zvezde vam kažejo LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON llia. 4 J ppr- « zrak ’ za zrak presK“’'^u(j;i Sko simulacijo« ( pa namerava svoje iznajdbe- izdela*' '0? L"- I Ona: Čustva ti bodo pokvarila načrte za konec tedna, vendar pa bo gledano dolgoročno to prav izjemna »naložba«. Nikar ne dopusti, da se ti Vse skupaj izmuzne iz rok. Prijeten večer se bo prelevil v še prijetnejšo noč. On: Začel boš zanemarjati svoje delovne naloge, kar ti bo prineslo kopico kritik in nasprotovanj. Po drugi strani pa ti bo v ljubezni vse to obilno povrnjeno, pa čeprav na nekoliko drugačen način, a še lepši kot ponavadi. Ona: Všeč si ni^^iimu, ki je dovolj resen in zrel, da bi te lahko osreClT Pokaži nekoliko več zanimanja in lahko bo jg prav zanimivo. Osrečila boš tako sebe kot tudi osebo, ki ti bo v prihodnosti še marsikaj pomenila. On: Naj ti ne bo^al denarja, kajti posli so se začeli definitivno obračati na bolje. Vsekakor pa je Še daleč čas, ko si boš lahko privoščil kakšen bolj konkreten oddih in se posvetil svojemu konjičku. Ona: Ko se boš ponovno srečala z osebo, ki ti veliko pomeni, premisli o lem. Ne delaj preveč daljnosežnih načrtov, saj še za ta trenutek ne veš, kaj te lahko doleti. Še vedno je aktualna ideja, ki si jo dobila od prijateljice. On: O mnogočem si imel prav, toda sedaj pač ni čas, da bi opozarjal na svojo nezmotljivost. Za neko stvar ti bo kasneje še žal, vendar ne kaže postaviti vsega na kocko le zato, da bi dobil nekaj, kar ti pozneje mogoče sploh ne bo všeč. Ona. Zgodilo se bo tisto, za kar si še rtedavno lega goreče zatrjevala, da se tebi enostavno ne more zgoditi. Toda Še je Čas, da poskusiš rešiti, kar se rešiti da. Obetajo se ti dokajšnje težave z denarjem. On: Poskusi se vsaj malo umiriti, saj boš v nasprotnem primeru kaj kmalu občutil vso težo tvojih nekdanjih neodgovornih dejanj. Pa tudi tvoja trenutna romanca ni ostala tako skrita, kot pa st si prizadeval. . STRELEC Ona: Nepričakovan pripetljaj bo [ nekatere ljubezenske zadeve gledala gače, kot pa doslej, Nad to spremembo p w) tudi tvoji prijatelji, predvsem pa oseba. KOZOROG komu pa to vsekakor ne bo VODNAR a si mu nikolt nisi upala približali. I - , konkreten predlog, ki ga boš z vesetl^rt RIBI Ona: Neka novica te bo presneto . obenem prav tako neverjetna ko* Družba čaka samo še nate, zato sJJZ edaia V? ! kr tudi namenjeno. On: Doživel boš izreden konec I korrčno riaSel kompromis med svojirht^ nostmi. Nikar pa ne poskušaj do tifv svojih načelih, kajti posli se lahko tudi P' vi id. A L t Ona: Svoj prosti čas boš posvetila svaj in zato nekoliko zanemarila svojo pa svojega partnerja, ki ti bo to la Koristilo bi vama krajše potovanje v tdl^ jj i On: Oglasit se ti bo nekdanji ph|a*a^jjij, ■ zanimivo kupčijo. Nikar preveč ne lahko v nasprotnem primeru zgodi, da Še pošteno kesal - in to upravičeno. Ona: Prišel bo nekdo, ki ga že □ X. X. . . . .. v njirU I 1 J 1.1 On: Spoznal boš. da je za dober kaj več, kot pa samo trdo delo. Se le z garanjem in verjetno tudi ti primer. Razmisli raje malce drugače k 1 J l ) h C ( Družba čaka samo še nate, zato svoj delež načrta. Nekdo le že oslj On: Kar si iskal to si tudi našel. uspel nastalo situacijo tudi popolnem p9 boš porrovno pobrat sanro smetarrc. vidno odšel. Bilo bi ras škoda.. ■ I; stran 13 J Či il « K JI* i r (J ! S i It ■} n 3 d S I I p 1< I s t 'f za vsakogar nekaj V Človek r stiski Nikoli ne obžalujte, da ste takšni * Vse kar v življenju počnerno, največ pa seveda Ishrenost za in drage govorimo, moramo početi ^odno. !n»s(i Je ne- po je lahko Wilde Sino sploh -- -r-—"" hpobn Mam je resnica ■“polnoiua tuja? ir. ’ da moramo vedno cmeraj govoriti Kot m v otrokovi Stvari so nas resnico in je, da ne -o Kn ^Cnejo zaple-Pakn in ^^SteSimo prvo na-Sj" zalotita. - Prava tortura. »Ne ko na- Ce bot . .r'- TO Drii^i .,„1, . iKUil' c Pr^^l volk in te po-pnftla časa Ptišla čarovnica in S seboj.« Posku' to ,P5'l3goditi in nekaj : .^3držujemo, da se ja nam besede fioj^r *'■ ■ '’“5>aia^ večji 'udi laži J - ^ jezika, se zaple-*^«njo še večje laži. se pom no- konflikt je tu. Odrasli, ki naj bi se posledic laganja zavedali, vedno znova spoznavajo, da iskrenost ni njihova prijateljica, V vsakdanji konverzaciji se nas ljudje ravno zaradi nje izogibajo. Srečujemo in poznamo tudi ljudi, ki jim je laž večna spremljevalka na poti do uspeha. Brez nje si skoraj ne morejo več zamisliti ne dela, ne Življenja, nc prijateljstva. In vse dosegajo z lažmi. In moramo priznati, da še kar dobro krmarijo. Brez sramu prihajajo nekateri z vedno novimi podlostmi, odkrijejo jih, a nič za to. Nekatere pa že najmanjša, nehote izrečena beseda spravi v zadrego in nelagodje. Če se bomo držah nemalo izrečenih besed znanih ali manj znanih ljudi, »da is- krenost vodi v prepad«, Hlače obvezna garderoba Ogrlice: najlažje jih naberemo, če staro nitko zlepimo z novo in zlepljeni del dobro posvaljkamo, da je gladek. Ko je nitka suha, jo nagnemo in kroglice same zdrče s stare na novo nit. Na novo pa najraje oziroma' najlaže nabiramo kroglice tako, da konec niti prevlečemo z milom ali voskom in ga posvaljkamo, tako da je gladek in nekoliko priostren. * Kozarci: Včasih se nam primeri, da se kozarec, ki smo ga vtaknili v večjega, z njim spritne. Ločimo ju tako, da spodnjega damo v toplo vodo, v zgornjega pa nalijemo mrzlo vodo. Zaradi toplote se spodnji kozarec nekoliko razširi in ga lahko ločimo od zgornjega. * Knjige: Knjige zlagajmo vedno navpik, drugo poleg druge, in ne vodoravno, ker se jim skrivijo platnice. samo zaradi nas samih, pa naj nas še tako boli in naj nas zaradi tega opeharijo ali izolirajo vsi ljudje tega sveta. Notranji mir in zadovoljstvo sta najvažnejša za srečno življenje. Vsak, ki pozna krog večnih resnic in laži, ve, da se prej ali slej izcimi eno ali drugo. Oboje nas prizadene, pa naj se Še tako pretvarjamo. da ne. Po tem načelu smo vsi uglašeni. Samo verjeti morate, da so Se ljudje, ki jim lahko zaupate, da govorijo resnico in da so iskreni. Če jih še niste, pa jih boste prav gotovo še srečali. Kot, pravi Robert Fulghum; »Še naprej boste brali zgodbe o nepoštenosti in korupciji - o policistih, ki lažejo in kradejo, o zdravnikih, ki žanjejo, česar niso sejali, o politikih, ki Sprejemajo podkupnino. Nikar naj vas ne zavede. To so izjeme. Dokazi potrjujejo, da lahko zaupate veliko večjemu Številu ljudi, kot si mislite.« »Kdo pravi, da ljudje niso nič prida? Le kakšne govorice so to?« Pisma pošljite na naslov: VESTNIK, Slovenska 41, 69000 M, Sobota, s pripisom Človek v stiski. Anonimnost zagotovljena. ' L Jabolka so samo zdravje Ljudsko prepričanje o dolgem Življenju tistih, ki pojedo vsak dan po eno jabolko, ni iz trte zvito - ta sočni sadež je za zdravje skoraj neobhoden. Poleg tega, da vsebujejo jabolka vitamine A, BI, B2 in C, je v njih tudi veliko kalija in dvajset drugih mineralnih snovi, organskih kislin in encimov, ki spodbujajo delovanje želodca in Črevesja. jabolke naj jedo zlasti tisti; - ki imajo povišan holesterol (dve veliki jabolki na dan), - ki imajo drisko (neolupljena nastrgana jabolka), - ki hujšajo (poznamo več jabolčnih diet), - ki so prehlajeni (pred okužbo se lahko zavarujemo tudi tako, da zaužijemo na dan dve do tri jabolka). »vsaka beseda izrečena s pravim imenom prinese sovraštvo drugih ljudi«, se bomo prav gotovo česa naučili, toda kam nas bo to pripeljalo. Zakaj so eni vedno iskreni in čemu rabi iskrenost, in kot je enim laž, je drugim resnica in samo resnic^ vedno in povsod. vsaj tako pra- ■ — r- ■''j"’ "e '3’ ’isto, prikrivajo 'erieti ^r^lroci ne bi smeli I““raj ■^jo. samo ^l^aj mi oni otroci ne. In , h^sne rastline spomladi Niib^iedajihi;'- Preprečimo Mii "i^’ lačnem” 1 ^eireninsko j' »rtriiT^-^enio lahkn S£*^ IZ zimskega nato lahko preša- ci Inku. rU 17 rt„ J - kuiiav '^e^zda, v trgovini IZ 'Janje si lahko Glasbene lestvice I I pa kupimo le humovit L. Ker lahko s tako zemljo prinesemo škodljivce, ji Sc pred uporabo primešamo granulirani VOLA-TON. Tudi vrtnice bomo kmalu obrezali, pognojili in pripravili za novo rasti Vse poganjke po obrezovanju sežgimo, da niso vir nadaljnjih okužb. Obrezane ’ T____________ SKLADB I 1' " •^“‘'^Stesvart ii^tel^^lSrP^tcrCetera ^>'(11: Take-n,,! ON VOD - Sling l L. - Jesus Lutcs Yuu rastline takoj poškropimo z 0,2% euprabiaum. Vrtna trata bo začela zeleneti. Pod drevjem in v senčnem delu okrasnega vrta je postala precej redka. Če se je pojavil mah, ga lahko zatremo tako, da po trati potrosimo MA-HEKS. Mah se po nekaj dnevih posuši. Če je trata močno prizadeta, jo moramo na novo Resda jih doma ne nosite vedno -- ampak na cesti, v pisarni, gala prireditvi in Se kje. Letos jih boste tudi nosile, če je verjeti kreatorjem, ki jih vse tja do jeseni uvrščajo v obvezno garderobo. Tele, ki vam jih danes predstavljamo, imajo pravzaprav častitljiv rodovnik, kroj in slog je navdušil v začetku 70. let. Moda jih spet priporoča. Igračkate se lahko z materiali (bombaž, saten, svila), z dodatki (pasovi, telovniki). Črna barva je za hlače še vedno elegantna (ludi postavo naredi bolj vitko), obvezna pa ni. Kuhajte z nami posejati- Okrasne grmovnice oči- ON VOU-Stin« Lotcs I , ^*^ll[ zabavne glasbe t.E*lrr.r "“S' sne PMni7 NOCOJ - Regina -Damjana GolavSek stimo, poškodovane poganjke porežemo in pognojimo z organskimi gnojili (BIOPOST). M, K. RADIO MV - MURSKI VAL 94,6MHz {dopoldne tudi SV 64&l(Hi UK^ Vsak četrtek Vestnik Petek - J.40 - Prebujajte se z nami -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemiCini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - S.OO Poročila - H.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Borzni utrip - 9.30 NSTSNMV - 10.00 Poročila - 10 30 Kabaret - II 15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se uitvarjamo t uiiiet-nosijo - 13.00 Danes do irniajstih - 13.30 Popoldne na M V - 14.00 Aktualno - 1.5.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 00 Prireditve ob koncu ledna - 17.30 Alternativno - 18.00 MV-dur - 18.430 < Skutine ’ »posolanke« JOdag muke, 2dng kvtksa, 3 žike ulja ali masti, žlica sladkoija, malu soli, mleko. Nadev: 50 dag skute, 1 stepen« jajce, 3 žlice kisle smetane, 1 žlica »stre bele muke ali zdroba, sladkor pu okusu, ščep soli. Premaz: 4 žlice kisle smetane za premaz pečene »posolanke«. Iz moke, vzhajanega kvasa in preostalih sestavin zamesimo mehkejše Cesto. Mesimo, da se delajo mehurji. Oblikujemo hlebček, ki naj pokrit počiva, da dvojno naraste. Lopar potresemo 2 mešanico moke in koruznega zdroba. Hlebček rahlo razvaljamo v približno cm debelo lepo okroglo ploščo. Počakamo nekaj minut, da testo ponovno vzhaja. Obložimo ga z nadevom in spečemo v krušni peči. Če krušne peči ni, posolanko oblikujemo v okrogli lončeni »tepsiji« ter spečemo v pečici. Nadev: Skuto na drobno zdrobimo z vilicami, dodamo stepeno jajce, kislo smetano, ostro moko ali zdrob, malo soli in sladkor po Želji. Takoj ko jo vzamemo iz pečice, jo namažemo s kislo smetano. Različice: Testo je vedno isto, razlikujejo se nadevi. 1. Pripravijo 4 različne nadeve: mak, orehe, skuto in jabolka. Približno četrtino testa na posolanki obložijo z enim nadevom. 2. Jabolčni nadev z orehi, pečeno premažejo s smetano. 3. Bučni nadev: buče z rumenim mesom naribajo, malo solijo, ožmejo in malo sladkajo. SESTAVIL MARKO NAPAST IGRALEC ^PREBIVA- lUKALCL irnci NA VEČJE LEC GODALO lORUE LOKAL V UUBUANI ITALIJANSKI FILMSKI IGRALEC (UGO} ZAPRAVLJANJE, POTRATA ŽIRAFI UMEDJO SORODNA ImOOAO AffltŠKA ŽIVAL i f i i ) (..V^^oonozabavnegla (fe- - 'S'-! Irjfllllki . _hl ( I lE GLASKE S KHŠČAKON, CEKKON ^niicirchdulin !ni - - - Ans. Vlada SredenŠka ■^ns. Mira Klinca Itiitaii- Avstnik Ib ” Ahi. iHtnI muzikiinti I Ahh "“"Hub 15 aprila 1993, ita naslov Munkl val, **®<*la, z* glai^Be lestvice. 'sdbo- 'avtia kr "Sslov k Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sohutu - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini. nemSčini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10 (M) Poročila - 10 40 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umKinostjo - 13.0(1 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi ' 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila -17.10 Aktualno - 15.30 Dogodki . in odmevi - 16-25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.1« Angleščina - 17.30 Mah oglasi - 18 00 NajlepSe Želje s česiitkami in pozdravi - 18.3« Poročila BBC -19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedclia - R.O« Začenjamo nov dan... - 8.10 Panonski odmevi - K.30 . J .a a« ■' r'L*a:i fl 1 K ■ 11 P . . O Ifl C T-jV X 1 [oroskor - S 45 To bi morali biti kabaret - 9.10 Misel in čas - 9.30 Srečanje jkuiMsrkvi .rt (...UZrtin. n JVl DzvpzxX:io _ 191^ na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila 12.15 Nedelisko posino premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 ....... - ' Eesiiikami in pozdravi - IH 30 Poročila BBC - 19 00 Naj lepše želje s . vključujemo Radio Slovenija Pimedcliclt-5.4« Prebujajte se z nami-7.00 Druga jutranja kronika - 7.3« Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7 45 Potabsko zvočno nismo - 8 on Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Evrbpa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10.3« Šport - 11.15 Zgodilo st je 12 00 Poročila BBC - 12 3« Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do irinajsiih - 13.3« Popoldne na M V - 14.00 Aktualno - 15.30. Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč -17 3« Šport - 18.00 s krančakon, cekron, pa z marelof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija - - 5 4(1 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini. nemSčini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno T(»rck v nismo - 8 00 PoroCila - 8. lO Dopoldne na MV - 8.30 Kost/gost dneva - 9.15 Glasbene novošli - 10.00 Poročila BBC - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali OBlasi - 12 00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvatiamo i umelnostjo - 13 00 Danes do trinajstih - 13 30 Popoldne na MV - 14.0« Aktualno - 15 30 Dofiodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema b .'x: ID riA kInllanK A o ■ t L a itS ■ i tS 17.30 Srebrne niti - 18.(W Najlep^-e ielje s čestitkami in Dopoldneva - 17.30 Srebrne niti - IH.ou najieps-e zeijc s eestiiKami m pozdravi - 18 30 Poročila BBC - 1900 Vključujemo Radio Slovenija SREDA - 5 4« Prebujajte se z nami - 7.110 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Za^ebSko zvočno pismo - 8 00 Poro6la - 8 10 Dopoldne na MV - 8.30 Ma1i oglasi -9.15 Iščemo za vas - 10.1X1 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11 15 Borzni utrip 12 00 Poročila BBC - 12 3« Zakaj se ukvarjamo z umclnosljo - 13.00 Danes do irinaistili - 13 30 Popoldne na M V - 14.00 Aktualno - 15.30 DtSki in odmevi - 16.25 Obvc^la - 16.30 Poročila - 17 00 Poslušamo vas -17.30 Mali oglasi - 18.0« Na narodni larmi - 18 30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija , CET RITK - 5 4« Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini. nemSčini m madžarščini - 7 35 Svetuje kmetijski strokuvniak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Kost/gosl dneva - 9 15 Sedem veličastnih - 10 00 Poročila - 10 30 Pika na i - 11.15 Mali oviasl - 12 00 Poročila BBC - 12.,30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo 13 (M) Danes do trinajstih - 13 30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15 30 Dogodki m odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 00 Tema 17.30 To sem jaz - NajkpSe želje s ^esiitkuin* in oglasi - pupol1Jn«v^k . . , pozdravi — Poročilo FlBC ■barvilo '|ZA STEKLO tehnčno DOVRŠEN glasbenik SLABOUMNA ŽENSKA, €EBKA GORORISEC LESLIE CARON KISIK IT. ALU. IGRALKA JriUn ti r' 1 I 1’ LOVILCI PARE NAD el ! 1 RAZUME VANJE. mSuehje ZASTAREL PREDLOG GLAVM ŠTtVMIK rr FILM, igralka MASSARI T1TAHGVA ŽELEZNA EUDA NEDOLOČEN NEPRIJETEN OBČUTEK tEŽA embalaže I, I MUa GLE' DALIŠČA J J I I ! I J PRITOK IBSURI, BUA niBA STAROGRŠKI KIPAR IZ EGINE 1 TORINO iflnflSki ” PISATELI, Kosunvfc KRILO RIU- ^ŠKA I VRHUNSKI ŠPORTNIK I I h R^ITEV PREJSNJE križanke - Vodoravno: kristal, Salerno, erotik. Ni, Anna, Italia, Jemec, m, Alacauu, niaz, AN, I, ovoji, Šinigoj, izabela, cas, lik. * stran 14 vestnik, 15. aprilaj^ i podlistki Iz Župnijskih kronik: Petrovci (21) Sveta Trojica ali Nedela »Majslarejše poročilo o obstoju petrovske župnije, katere zgodovinsko ime je Nedela (kar pomeni isto kot Sv, Trojica), je šele iz leta 1627; vendar je župnija veliko starejša, kar dokazujejo starost podružnic, naseljenost njenega območja v srednjem veku in posestne razmere v župniji,« sta 19B2. leta zapisala v Stopinjah Ivan Ztlko in Ivan Camplin, Slednji je sicer (civilno) upokojen že od 1972. leta, vendar je kljub osemedsetim letom še vedno cerkveno aktiven in je torej župnih na tem predelu Goričkega. oknu za oltarjem je upodobljena sv. Trojica, na južni strani v polovičnem oknu je sv. Jožef, v navadnem oknu nad južnimi vrati pa je barvna ornamentika. Oltar je izdelan v novogotskem stilu, ima precej ornamentike in dva reliefa: na Provizor podrl kapelo Zanimivo je. da g. Ivan Camplin, ki je bil naš gostitelj in prijeten sogovornik, ne stanuje v petrovskem župnišču, ampak v svoji hišici v Martinju blizu tamkajšnje kapele. Najprej sva »obdelala« podružnični cerkvi. »Petrovski podružnici (Križevci in Boreča) sta obstajali že v 14. stoletju, zato je vsaj toliko stara tudi njuna materna cerkev. Ime Križevci izhaja od kapele sv. Križa. Najstarejši zgodovinski zapis krajevnega imena Križevci je iz leta 1405. Po starosti s križevsko kapelo ne zaostaja cerkev sv. Ane v Boreči. borečka cerkev dolga 18,70 metrov (v prezbiteriju 9 metrov in v ladji 9,70 metra); v prezbiteriju je Široka 5,30 metra, v ladji pa 7,20; visoka je 9 metrov, zid pa je debel kak meter. Spodnji del romarske cerkve je iz kamna, zgornji del pa so tedaj, ko so strop obokali, sezidali z opeko. Zidan je tudi kor. zvonik nad korom pa je lesen in krit s skodlami. Zvona iz leta 1925 sta dva: 120- in 160-kilogramski. Leta 1956 so obnovili zvonik in streho nad ladjo, naslednje leto pa Se streho nad prezbiterijem. V celoti pa so cerkev prebelili 1976. desni strani Abraham daruje sina Izaka, na levi pa je Melkizedekova daritev. Zgoraj nad oltaijem (desno in levo) je po en kerub (angel) v rdeči, oziroma modri obleki. Tudi spovednica je iz te dobe. Cerkev je dolga 18 metrov, v prezbiteriju je široka 6,77 metra, v ladji pa 4,42 metra; v prezbiteriju je visoka 6,60 metra, v ladji pa 5,68 metra. Cerkev je krita z opeko bobrovec, novo ostrešje in streho je dobila 1946. leta. Znotraj so cerkev prebelili teta 1958, zunaj pa 1975, leta.« Skupaj z g. Ivanom Camplinom sem si ogledal mogočno nedelsko Sukič, rojen v Trdkovi, in je deloval v župniji v letih 1796-1813. V letih 1813-1856 pa je bil petrovski župnik domačin Janoš Krenos. Štefan Sčavničar iz Rakičana je bil v Petrovcih med 1856. in 1869. letom. in sicer kot provizor, nato pa je odšel v Števanovce. Karel Podor, rojen v IstvSnfbldu, je bil Madžar, ki pa se je naučil slovenskega jezika, zato je kaplanoval po več prekmurskih župnijah, v letih 1869-1894 pa je bil provizor v Petrovcih. V času službovanja je (1872. leta) pri Nčdeli dogradil župnišče in gospodarsko poslopje. Ker je odšel v Števanovce. je prišel Štefan Kocjan, doma iz Sodišinec, ki je deloval v letih 1894-1908. Naslednji petrovski župnik je bi! Alojzij Kuhar iz Satahovec. ki je opravljal dušno pastirsko delo v letih 1908-1926, Anton Čirič pa je bil Radgončan in je prišel v Petrovče 1927. leta ter ostal do svoje smrti leta 1940. Takoj po prevzemu župnije je začel pisati župnijsko kroniko, kar so potem nadaljevali njegovi nasledniki, vsekakor pa sedanji župnik. Štefan Zver je bil provizor le teden dni, potem pa je odšel v Lendavo. Krajši čas je bil provizor tudi“ Ivan Sukič (od maja 1940 do februarja 1941), ko je prišel Ivan Camplin. ki je bil provizor do konca oktobra, ko so,ga Madžari, ki so vdrli v naše kraje, aretirali in pozneje obsodil: na 5 let težke ječe Vse to pa zato, ker da je bil v povezavi in na pogovoru z organizatorjem OF Štefanom Kovačem. Matija Rous iz Beltinec je bil petrovski župnik v letih 1942-1978, ko ga je zadela kap in ni mogel več . - svojega »Vskočil« je markovski W, .........’’ , . J i L->uuviK V argd, uuiu 1979) pa je ob nedeljah m kih .prihajal pomagat upokojeni župnik Ivan pase je julija 1981. nje in skrbi za duhovno ., katoličanov. Zelo odprtje' -tako tudi ® 7atose raJ"' opravljali Ludvik Varga, nato (w <■ evangeličanov, pa 1 hovih duhovnikov, zato s' jtid* ležuje ekumenskih sreianj t® "ji dov, ki jih predijo drugi, tudi ssfn potjudnik- V zsidnj^ setih letih je bilo v njego« veliko dogodkov, žal pa si v O kapelj sv. Križa v Križevcih je vizi racij sk e ra zapisniku iz leta 1627 zapisano, da je tedaj pripadala k župniji sv. Benedikta, pred tem pa je bila podružnica Petrovec. s katerimi je bila v srednjem veku povezana po zemljiški gospodi. Poročilo iz leta 1698 pravi, da je kapela v vasi in je posvečena poviša* nju sv. Križa ter da je okrog nje pokopališče. Bila je pokrita s skodlami. ladja je imela lesen strop, medtem ko je bilo svetišče obokano. v njem pa je bila raensa, oziroma kamnita plošča, ki je služila kot oltar. Patrocinij (ptošče-nje) so imeli na dan povišanja sv. Križa. 14. septembra. Kapela je imela travnik za dva voza sena. Za stanje v letu 1756 pa Je kronist zapisal, da je križevska kapela na severni strani pokrita s skodlami, na južni s strešniki ter tlakovana z opeko. Tedaj je imela ta kapela vinogtad na Velikem Vrhu, ki ga je daroval Štefan Sailer, natiskali pa so 8 veder mošta. Po pripovedovanju starejših župljanov je kapelo v Križevcih dal 1872. ali 1873. leta razdreti nedelski provizor Karel Fodor in material porabil za zidavo gospttdarskega poslopja pri novem župnišču v Petrovcih. Vaščani v Križevcih so se branili odvažati material razdrle hiše. čeŠ daje kapela njihova, zato pa je provizor moral voznike spremljati z lovsko puško na rami.« I t g •? Župnijska cerkev sv. Trojice v Petrovcih, oziroma Nedeli, je na lepi razgledni točki. V okviru gmotnih možnosti katoliških vernikov je še kar lepo vzdrževana. Posnetek: Š. S, leta. Vsako leto na god sv, Ane je pri tej cerkvi veliko prošČenje, ozi- roma .buča’, kot pravijo Gori- čanci. Nanj pridejo ne le katoličani, ampak tudi evangeličani, ki sicer na tem območju prevladujejo. Ekumenizem si utira pot tudi nj ta ljudski način. cerkev. Je na izredno lepi vzpetini, , kjer vznika vse več vinogradov, od i V tam je lep razgled daleč naokoli ? A f!' s - vse tja do Blatnega jezera na r Madžarskem, Ob ogledu seveda I' tudi nisem prezrl sedanjega zvonika, ki je seveda kvadratast in stoji pred cerkveno ladjo, krit pa je s pocinkano pločevino. V njem sta dva zvona: starejši je iz leta 1675 in ima dva reliefa (sv. Medarda in Kristusa na križu), tehta pa 440 kilogramov; drugi zvon je mlajši, iz leta 1924, ima reliefa sv. Trojice in Marije z Jezusom v naročju, tehta pa 624 kilogramov. Pokopališče, ki je bilo nekoč okrog cerkve, je zdaj nekaj deset metrov vstran od nje. i f /M Sv. Ana že v 12. stoletju? Z župnikom Camphnom sem se zapeljal po poti, ki jo prevozi vsako nedeljo: Martinje, Boreča. Petrovci in spet nazaj v Martinje. V vseh teh treh krajih ima namreč nedeljske maše; v najbližji kapeli presvetega Srca Jezusovega v Martinju ob 7.30, v cerkvi sv. Ane, Sv. Trojica ali Nedela Ivan Zelko in moj prijeten sogovornik Ivan Camplin sta 1982, leta zapisala: »Katoliška cerkev sv. Trojice ima starejšo ožjo ladjo iz 14. stoletja in širši poznogotski prezbiterij s konca 15. stoletja. Njena arhitektura (z oporniki na zunanjščini in zvezdastim obokom na geometričnih konzolah v notranjščini) je kakovostna in kamnoseško bogata. v Boreči ob 9,00 in v župnijski ' Zvonik Je iz leta 1642, L,adjo so cerkvi sv. Trojice v Petrovcih ob 10.30. To je 30 kilometrov vožnje, in to pretežno po makadamskem cestišču. Na poti v Petrovče sva se najprej ustavila v romarski cerkvi sv. Ane v Boreči. Tja so se vrsto let zatekale nosečnice in molile za srečen porod Sicer pa me je sogovornik ofMJZoril na pisanje v Košičev ih Starinah, kjer piše, da so cerkev sv. Ane zgradili 1137. Ivanocy, o katerem sem nekaj več zapisal, ko sem predstavljal tišinsko župnijo, pa je trdil, da je bila ta cerkev pozidana proti koncu 13. stoletja. V 17. stoletju je bila še vedno knta s slamo, zvonik pa je nadomeščal strešni stolpič. V notranjščini se je zdaj od prvotne gotske zasnove ohranil le zašiljen slavolok. Požar, ki so ga zanetili Turki ob svojih vpadih in pohcxlih po naši deželi, je cerkev močno poškodoval. L,eta 1739 so cerkev v celoti baročno obokali in predelali. Stroške sta pokrila gor-njelendavski (Grad) grof Leopold Nddasdv in gydrski škof Adolf Groll. Nad oliaijera je bila slika sv. Ane s*ličerko Marijo v sredini. Zgoraj je bi! sv. Jožef z JezuSčkom, na evangelijski strani podoba sv. Joakima, na listni strani pa sv. Janez Krstnik. Ta oltar je bil poslikan kot imitacija črnega marmorja, okraski pa so bili pozlačeni. Kor in prižnica sta bila lesena in nepobarvana. Na strehi prižnice sta bili dve Mojzesovi tabli s podobami angelov. »Leta 1911 je cerkev sv. Ane v Boreči dobila nov oltar, prižnico in spovednico, vse pa so izdelali v Sombotelu. Oltar je lesen, nad ‘ tabemakijem je v sredini oltarja kip sv. Ane s hčerko Marijo, na straneh pa sta kipa sv. Alojzija in sv. Neže,« me je fxxJučil g. Camplin. Nato pa sem še zvedel, da je v baroku dvignili in obokali, Ker ima lepo lego, je cerkev hkrati izreden krajinski spomenik. Z dograditvijo prostornejšega prezbiterija so konec srednjega veka rešili tesnost bogoslužnega prostora. Prvotna cerkev je imela le ena vrata, zato so ob dograditvi naredili Se vrata v južni strani prezbiterija. Leta Župnija ni velika Župnik Camplin pa mi je predstavil tudi »svojo« kapelo v Martinju, ki pa sem si Jo zaradi časovne stiske ogledal le od zunaj. Po načrtih inž. arhitekture Majde Merima so jo zgradili 1946. leta, blagoslovili pa leto dni pozneje. Dolga je 7,90 metra, široka 4 metre in visoka 3,35 metra. Stolp s križem vred pa meri v višino 13,80 metra. V njem je zvon, blagoslovljen v čast sv. Antonu, težak pa 98 kilogramov. Kupili so ga sicer že 1920. leta v Gradcu in je bil dotlej, dokler niso zgradili kapele, v lesenem zvoniku. V župnijo sv. Trojice v Petrovcih spadajo vasi: Petrovci, Adrijanci, Boreča, Lucova, Martinje, Nerad-novci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci, Ženavlje in Križevci. Kar lepo število naselij, vendar naj bi bilo v njih le 600 rimokatoličanov, veliko več pa je v teh krajih evangeličanov in pripadnikov drugih verskih skupnosti, na primer binkoSt-nikov. Čez nekaj tednov bom pisal tudi o evangeličanski cerkveni občini Petrovci, ki ima svojo cerkev od leta 1824, njena posebnost pa je, da jo vodi duhovnica. »O delovanju petrovskih duhovnikov v srednjem veku zgodovinski viri molčijo, vendar umetniško odličen prezbiterij priča o bujnem verskem življenju v župniji in o gorečih dušnih pastirjih. Kakor ostale župnije v soboški dekaniji, so bili tudi Petrovci konec 16. stoletja v upravi duhovnika, ki se je oklenil Lutrovih naukov,« zvem od Ivana 30 Prvi prizor v spodnjem pasu severne stene v kleti nekdanje Pistor-jeve hiše v Radgoni kaže levinjo s Tizbino tančico. Zgodba o Piramu in Tizbe se potlej nadaljuje po dobršnem delu prazne stene na drugi strani, saj je bil na tem mestu nekdaj urejen prehod v sosednji prostor. Nad mrtvim ljubimcem se sklanja Tizbe, ki se nabada na meč. Gre kajpada za upodobitev tragičnega epiloga ljubezenske zgodbe o Piramu in Tizbe.' Med levom s Tizbino tančico pri murvinem drevesu in sklepnim prizorom smrti obeh ljubimcev je prazen del stene, kjer sta bila najverjetneje še dva kadra. Prvi je morebiti kazal Tizbe. skrivajočo se pred levinjo, v drugem pa je bil morda upodobljen trenutek, ko je Piram našel raztrgano tančico ljubljenega dekleta. Ob tej predpostavki je sklepni prizor razumljivejši, kajpada pa lahko potemtakem sklepamo, da je slikarju š!o7a likovno uresničitev kot ilustracijo teksta oz. literarne predloge. Literarnost se potrjuje tudi v napisu, le delno ohranjenem nad sklepno sceno. Zanimivo je, da je tudi tu napis v nemščini, iz sicer skromno ohranjenega teksta pa je še lahko razbrati, da se nanaša na zgodbo o Piramu in Tizbe. **il*<*^ Zgodba govafi dk, Piramu in n dh, Piramu in tirm P'^povedovali dj Ja ^r/ta rtta «« JV, aU Je S "arvj ak jnitu h nrajdogon)iyt;niga^'^^P-'j/V Tl fVruBniM, rttrf J 41 f ra» v kutini, rt lU f votlino. Ko Jt no priigl PimrUf okrvadjeno vleilori levinje, < mJ Tirhe tirat rozttgolf-^j^Tf^JlJ Titbe tiral nanju, daje ^vd kle, Je v ialosti *4P' . « . -XItt . las Je Tizbe se, ko je tf imrri, tudi v jnnur z Valter siorkasemef OlUk'- ' 44. Franci od 12. da srede 1969, 157. p. s kfdria Prok^j. P Influence on Europe padiculazf Sta 1983 £/ga iU. h s; selne ^erktialt ‘ Fiinien/eld, v: j«- dle tVandntaleid '’^.^ /^1 It J* ''j ’(i p aprila 1993 stran 15 t (T i » ti if' Jt kronika k ^^likonoČni ^^jend sta aiia dva obi- JNi tradicionalnih m vsega, kar sodi “ *«* na koliko ^kalo in kakšne pri- *** zvedeli; —b je se sreča, da več nesreč. Doslej ra štiri. t ..JbpinB je k p; if l! * f I mladincev z Rač- Vrh. “"‘‘°'ncev z Rač ' ’*eiQ L ■? Stanetinec je !“*ilikarbiriV' "^ ‘“a pa po-■''a Vodo " . “ "»to P®* Mašili * ;/®tem pa so rove P®’'"*' ie mh P ■ Potem a dovolj plina, pa s? P<5ki. Izka- 'SMi plin, 1^ lahko poči, nc prižgeš s palico. namreč aSstil i« so p6ki. Izka- m plin, kr se je hi ?_ J C V' stara 9 let, skZb’ 1 J® kreso-^Po Plo^evina- 5® pokrov.; pločevina P«! katerim je ®’?^'tli 40 jev I t centimetrov srečo v ne- eksploziji, ki jo je vrgla v zrak, poškodovala le gleženj. Tako kot marsikje drugod, je tudi 8-letni Robert R, iz Polane pri Murski Soboti uporabil za streljanje s karbidom 5-litrsko posodo za mleko. Ko je prvič prižgal vžigalico in jo približal luknjici na dnu posode, ni počilo. Vžigalico naj bi prižgal Se enkrat, vendar pa pri tem ni bil previden, kajti posodo s pokrovom je imel obrnjeno proti obrazu. Tokrat pa je počilo in pokrov mu je vrglo v obraz. Zaradi opeklin in drugih poškodb se zdravi v soboški bolnišnici. Pri streljanju s karbidom se je hudo poškodoval tudi 8-letni Dejan B. iz Kroga. Bil je v skupini otrok, ki je streljala s karbidom, kot pripomoček pa uporabljala med drugim tudi posodo za mleko. Pokrov le-te mu je zletel v golenico in mu jo prelomil. Hudo poškodovanega so prepeljali v bolnico. 26-letni Bojan V, iz Rakičana pa je moral v bolnico zaradi rane, ki mu jo je nekdo povzročil s strelnim orožjem. Zdravniki so mu iz leve podlahti izrezali 6,35-milimetrsko kroglo. Policistom je povedal, da je stal kakih 50 metrov stran od mesta, kjer so streljali s karbidom, in da ga je nenadoma močno zapeklo v levi roki. Vlomi, tavine, pridržani Vlomi v kioske so zelo pogo- ju1,i. niso pomagala, zato so ju odpeljali na postajo policije v Ljutomer in ju pridržali za določen čas, da sta se ohladila. sti. Nazadnje si je na tak način 'V T jaitniripni nekdo prisvojil iz kioska Dela ’ CJUlUlIlcru v Radencih 1.168 škatlic raznih cigaret, 2 žepna noža in 48 plastičnih vžigalnikov. Škode je za 115.000 tolarjev. Za storilcem Se ni sledi, 5. aprila je neznanec vlomil skozi vhodna vrata stanovanjske hiše v Poznanovcih. Iz no- I I ■S«' Uh wwvvwr •a.! I I kradejo avte I v prejšnji številki smo poro- | čali o izginotju osebnega avta I Honda Civic, ki ga je nekdo I ukradel v Ljutomeru in tako ■ povzročil lastnici Z, E, iz Marki šavec za 2,210,000 tolarjev i RAZSTAVNO PRODAJNI tST INTERIER SALON SEDAJ TUDI V MURSKI SOBOTI Nrištvfltr l»eb tebflia OND^ n«eliilt<^ »eHb b ostda । tranjosti je potem ukradel 600 Škode. Vest ni popolna, kajti mark, 1.200 šilingov, moško ročno uro in daljnogled ter več na upravi za notranje zadeve v Murski Soboti so nam ta po- živil. Na nepovabljenega gosta nedeljek povedali, da oSkodo- . je naletel oškodovanec, vendar je storilec s plenom pobegnil. Med 10, in 12, aprilom je bilo vlomljeno v počitniško hišico na IvanjSevskem Vrhu, katere lastnik je J. P. iz Murske Sobote. Nepridiprav je odnesel več tehničnih predmetov in s tem povzročil škodo v vrednosti 25.000 tolaijev. 8. aprila je J. H. iz Črnec pri Murski Soboti med prepirom v domači kuhinji z nožem zabodel svojo ženo E. H, in ji vanfca avta ni pustila kar tako , na cesti (kot to sicer marsikdo ! stori, potem pa se odpravi po ' opravkih), ampak je po dogovoru z mehanikom avto parkirala na cesti v ulici bratov Pihlar pred avtomehanično de- | lavnico Posedi, ključe in doku- I mente pa pustila v vozilu, Nez- I nanec je v času med 14.30 in 14.45 izrabil priložnost (nenad-zorstvo) in avto ukradel. V Ljutomeru pa, kot kaže, niso varni niti zaklenjeni avti. po vzročil hudo poškodbo. Po- V noči z 11, na 12. april je Skodovanka se zdravi v bol niš- nekdo odpeljal izpred stano- niči, zoper storilca pa so podali kazensko ovadbo. 5. aprila sta se spozabila T. A, iz Stročje vasi in D. S, iz vanjskega bloka v Fulneški ulici, številka 2, osebni avto VW Golf in s tem oškodoval S. V, iz Ljutomera za 500,000 to- Lukavec, ki sta kršila javni red larjev. Za storilcem poizvedu- in mir. Opozorila, naj neha- jejo. a|mzavaid(MuVs«toMJw|io VEMO UGODNM jmodi i oobite v nove« roirtovio proMM« sofemi, fST IMTERIER y I MnsU SobotV IhmvM troovw$ld terter, Nenkovd 1 i Tel tafta 069/31-616. I Nakup na trt Čeke br*z obresU. Posolilo od • , v katere je zajetih okrog H med njimi je kar 10 tisoč aktivnih. Poleg tega seje število ^*** .^^ društev v osnovnih in srednjih šolah povzpel« na 21. šp«rttiega programa je potekala ob tesnem sodelovanju z občinskimi strokovnimi zvezami za nogomet, mali nogoniet, strelstvo in rokomet ter s spedab ziranimi društvi in klubi, takih zvez. V športni dejavnosti pa belečo lepe uspriie v taborniški dejavnosti. To so med drugim i^ostavili na seji skupščine športne zvez« Sobota. Njen predsednik Stanko Kerčmar se je ob tej priložnoso vsem neumornim športnim delavcem v občini, hkrati pa je razumevanje sekretariata za družbene dejavnosti pri svetu. Tudi Mirko Unger je v razpravi poudaril, da so ob atnatei*^^^.^ Številnih športnih zanesenjakov, zlasti trenerjev in drugih kadrih, lahko upravičeno ponosni na lanskoletne dosežke. V so znova načeli vprašanja povezana s problem financiranja nostjo, ki Še vedno niso dorečena. Podatek - navedel ga je M"" _ rtj-k VaČArAirt iA Kiln lAi%i dflAfnlrm Pran An A -T4cvj-bfnvlt£I]in j.Ui CVIVVVIJU- X VUUlVn JIU v J I pr - po katerem je bilo lani za 3 atletske trenerje zagotovljen^ . jjt* tolarjev, vzbuja skrb in bojazen, da ne bodo Se ti prenehali s v društvu. »Dokler bo en človek tako predsednik, trener kot I* se ne moremo nadejati bistvenih sprememb«, je bila pripomba Draga Žižlta. Po njegovem bo treba Čimprej lov^ kluba, ki naj se ukvarja tudi s financami, od strokovnega Kos pa ni za strogi profesionalizem, ker bi se s tem amaterske športne dejavnosti mladih, ni pa pozabil tudi na ven staršev v nekaterih Spiortih, predvsem borilnih. V programu športne dejavnosti za letos bodo Se »4^9® posebno pozornost številnim organiziranim in dejavnosti, v katere bodo skušali vključiti vse starostne HJO I*«'—hP neorganiziran^^ irostne kategonj^ i« .... ______ rek bo dan športni rekreaciji, šolskemu Športu, ."'Tile ( ■ kakovostnemu in vrhunskemu športu. Frav o slednjem je. govora, zlasti glede njegovega sofinanciranja. Zastavili so ati ne bo treba v prihodnje celo ukiniti nekatere pomurske sf® če finančno breme ne bo enakomerneje porazdeljeno P® t*’ občinah. Z denarjem, ki ga ne bo zagotavljala Športna P j opravljali tudi založniško dejavnost, saj nameravajo letos izdau in sicer o odbojki v Pomurju in šolah, zgodovini telovadne^® o razvoju hokeja na travi. Hokej na travi ---- Lipovci ali Triglav J l I l I ima« I Za najboljšimi slovenskimi hokejisti na travi - v 1. ligi tri predstavnike, in sicer Lipovce, Triglav iz Predanoycc preostala kluba pa sta ljubljanska Svoboda in mariborski z' Sele prvo kolo nadaljevanja prvenstva. V pnpravtjalnsn'|^jpn , vodilno moštvo Lipovci, ki je bilo v 1. kolu prosto, S2SI odigralo odločilno srečanje s hokejisti iz Predanovec, [ z 2:0. Gola sta dala Lenarčič in Forjan. Sicer pa b(Kk>.^fy^ j sezoni nastopili okrepljeni, saj je k njim prestopil 2Se1jRf zagrebškega Jedinstva, pričakujejo pa Se eno okrepitev. . čena Svoboda že precej zaostala, je njihov cilj 1. mesto neea nrvaka ali na naslov nnkalneva zmagovalca, Ta želj^ f* nega prvaka ali pa naslov pokalnega zmagovalca. Ta želja , ker naj bi v Lipovcih letos odprli tudi prvo igriSČe v Slove . travo, kar bo omogočalo izvedbo mednarodnih tekmovanj- Tudi v Ižakovcih ženski nog*’*’’, odločili, da ustanovijo žensko V Ižakovcih so se Gviu.mi uu ..lujivnjv tvu.—'-' ...-t.-naj bi tekmovalo v slovenski nogometni ligi. Vsem zaintef metašicara bo NK Ižakovci povrnil potne stroške, plači"" treninge. i Predstavljamo vam »Pande« iz Petrov^ z razvojem ženskega nogometa v Sloveniji se je tudi v prebujati misel o ustanovitvi ženskih nogometnih kiub^G, sp™ prcpujaii misei o usianovuvi zensKin nugvmeuiui Jn NK Pande v Gornjih Petrovci h. K ustanovitvi so veliko P rtnVrnuit^lii r*^Cnr*kVr^:t Er\lš> _>id0 zasebni pokrovitelji. Osnovna šola Gornji Petrovci igriSče, Klub ima trenutno 15 nogometašic, zanimanje pa narašča. Nedavno so se udeležile prvega v Ljubljani, kjer je sodelovalo 12 ekip iz Slovenije, Nogometašice Pande so z 2. mestom dosegle lep CV’ premagale Vrhniko s 3:1 in izgubile z zmagovalkami, r z 0:9. I I EKIPA PANDE - z leve na desno sliijjjo: Slidko Kukovec, Alison Smodiš, Zdenka Vidmijir, Ijica), Milan Irgolič (selektor); čepijo; Matjana Anica Korplč, Mojca Kukovec, Elvira Horvat, Dat'**' pa Marija Ostrič. ^tnik, 15. aprila 1993 stran 17 šport s p F 4 s al ^<^komet_____________________________________________ Zniaga Kroga v Ki^em so v 1, polfinalni tekmi končnice prvenstva v 2. Prtmaoar prijetno presenetili. Sredi Krškega so namreč itiszafl lE .s 2.1:21 (16:12), Strelke za 1.5NL f 11 SČTCHbrtplJa ' Nogometni komentar i »M ir uuijsi Igri prenugajc .s i xo:iZb »ireiice zd 10, Vohar 4, JakSič in Kolbl 3, Buzeti 2 in pr«i bodo Bakovčanke igrale kot gostje v Brelicah. 19. zanimiva tekma med ženskima ^tkov«- ° ** Koprivnice in kadetinjami obeh moStev. Kadetinje ir I SC h A/Ih «... — Sc hri^i' 8 MURA X Uftr)b«rBr«i8t 4, IMI LIUt4|»M 8. JhtmrNtfkto 6. Kom«* Hcdidai^ 7, Sto<3o» X iCi^jKr' 9. enB^boetemumiis. 10. 11. Mbvi1i» 12. IMriiloun IX Behmkb'Izola 14. hektar 15. ISSj^i^niear 18. Gorlfd - 17. POrtfOŠNIK > 16. MAFTA Jt 23 18 23 11 23 10 23 11 23 10 83 10 8 8 8 7 8 7 33 S 9 33 Z 11 83 8 83 9 23 6 23 8 83 8 7 i« «>:t3 U d 4 8i;18 30 4 30:18 89 8 8^ 29 8 8791 28 8 3890 S 99^ 28 8 8498 39 8 10 83:97 89 9 S 31^ 81 9 10 Mtfi 81 7 10 2791 19 « 4 11 8 28:<» 19 23 S 83 8 23 fi 23 4 7 11 21:^ 17 8 12 »:»* 17 < 13 89:48 16 8 13 14 i 0» i? glt I®! if nedeljskega prvenstva na Ptuju, kjer si bodo llftcl* . . ■ ’^ z DtAvn I^oUtiL-a Iti ■ Ki Vodi v R Velenjem skušale zagotoviti vsaj 2, d i _________T »zr* a v.' r a*' v finale slovenskega prvenstva. ^dgona - Nova oprema 25:38 moške so Gornjeradgončani v dvorani v Radencih gostili (15:19’1 Slovenj Gradca in prepričljivo izgubili s 25:38 ^'‘'*'i'‘'®'^6'inčane so zadeli; RauS 8, Javernik 5, Trbuc m id Ir 4 f A 4 4 ^17^23 Velenje - Pomurka 30:21, Angel Besednjak J. SNL________________________ ROGAŠOVCI - Impol 2:0 Gostitelji so tokrat presenetili s taktično igro in zasluženo premagali drugouvrščeno moštvo lige Impol iz Slovenske Bistrice z 2:0. Za Roga-šovce sta bila strelca Donša v 26. in Suša v 52. minuti. V naslednjem kolu bodo igrali v KjdriČevem proti Caissi Aluminiju. Rogašovci imajo 13 točk, in so na 11. mestu. IŽAKOVCI - Hmezad 1:1 mladih Sobočanov tumiriu v karatetu v Somb * karateju v Sombotelu na Madžar-tl?"' “®P®b mladi karateisti iz Murske Sobote, ki so zmagali Med posamezniki so zmagali Kaštrun pri mlajših Kaštrun pri mlajših i’.'**"'«"«. Med posamezniki so im g :yj, deklicah pa S starejših in Štefanec pn Hnbra in Mlinariča « M ^^'^twieva Omeniti velja Še druga dečkih ter Gabrove « Skandaltjev pri mlajših in sta ) so zmagali 1 4 iitšakovlje\ičeve pn ka^u^f^,; „„kal jd " starejši dečki iz Murske Sobcii'' ki Prot! gostom iz Žalca so nogometaši Ižakovec igrali ie neodločeno. Gol za domače je dal v 27. minuti Gruškevnjak. V prihodnjem kolu potujejo na težko gostovanje v Slovensko Bistrico proti Impolu. Ižakovci imajo 17 točk in so 7. Kob Market - BELTRANS 4:0 Močnejši ob težavah čeprav so pri Muri že med tednom nastopile nepričakovano hude težave, ki jim ni kos niti prvi trener Miloš Šoškič, saj je Bojan Taneski dobesedno pobegnil iz Murske Sobote, problemi drugačnega značaja pa šobili tudi s Kosijem. Emeršičem in Lebarjem, so Sobočani znova prijetno presenetili. Kot gostje so namreč v Mariboru premagali Železničarja, ki mu že nekaj časa »gori pod nogami«, in je pomenila ta tekma zanje »biti ali ne biti«. Pri tem jih je precej »potopil« tudi Mariborčan Breznik, jeseni Se igralec Železničarja, ki se je znova izkazal v novi vlogi. Doslej smo ga poznali kot izrazitega napadalca, zdaj pa se je izvrstno znašel na sredini igrišča. Seveda velja pohvaliti celotno moštvo NK Mura, ki se je po lej zmagi približalo vodilni Olimpiji le na dve točki. Ugoden razpored v naslednjih kohh, ko igrajo dvakrat zapored doma z moštvoma, ki se borita za obstanek v ligi, to sta Steklar iz Rogaške Slatine in lendavska Nafta, pa daje upanje, da bodo v koraku z najboljšimi. Znova pa so prijetno presenetili nogometaši beltinskega Potrošnika, ki so brez poškodovanega Miloševiča, ki pomeni »pol« moštva, a z motivacijo, ki je odtehtala tudi to ne.srečo, kot gostje iztržili celo dve točki na »vročem« igrišču v Novem mestu. Dejstvo je. da Dalmino moštvo Se naprej preseneča - tako pozitivno kot negativno - tedaj, ko tega zares nihče ne pričakuje. Potem ko so izgubili proti Nafti, jih je marsikdo že odpisal, toda Beltinčani se ne dajo, kar so na svoji »koži« tokrat občutili nogometaši Studia D, ki so morda mislili, da bodo imeli z »ranjenim« Potrošnikom lahko delo. Škaper je na najboljši način dokazal, da ni ravno nenevaren napadalec, kot se je zdelo še pred nekaj koli, LendavČanom pa se v nadaljevanju prvenstva v 1, državni nogometni ligi Se vedno ni »odprlo«, kar se je po zmagi nad neposrednim tekmecem za obstanek v družbi najboljših Potrošnikom zdelo kot na dlani. Sicer pa ena lastovka še ne prinese pomladi, to pa se je žal potrdilo tudi v tem primeru. Res pa je, da »naftaSi« tudi tokrat niso zaigrali v popolni zasedbi, saj je manjkal agilni Bubek, Tako so imeli precej manj možnosti, da presenetijo Steklarja v Rogaški Slatini, za katerega bi poraz pomenil zanesljivo pot v 2, ligo. Tako pa so se zdaj znašli v zelo nezavidljivem položaju Lendavčani, ki bodo morali poslej v vsaki tekmi zaigrati na vse ali nič, če se želijo obraniti vrnitve v drugo ligo. Ker pa so doslej Že prevečkrat razočarali, je, roko na srce, kak velik optimizem skorajda odveč. Navsezadnje jim ni pomagala niti zamenjava trenerja, ki očitno ne more narediti čudeža čez noč in »potapljajočo se barko« Še pravočasno spravili na suho. Sicer pa bo najbolje počakati še nekaj kol. ko bo položaj na prvenstveni lestvici gotovo jasnejši. MILAN JERŠE ''"“'"(rente i iz Murske Sobote, ki so prejeli kolajne in pokal. D. Škandali Veržejski nogometaši so tokrat doživeli pravo katastrofo v Kungoti proti Kob Marketu z 0:4. Še sreča, da je izgubil tudi Impol, s čimer so 24 točkami obdržali vodstvo na lestvici. Beltrans igra prihodnjič doma s Pobrežjem. ISS Železničar - MURA 0:2 je drugi v dvojicah L MNL Murska Sobota —= 7, ONL Lendava ^3 prvenstvu za mladince v Novem mestu rZ ^'ovenskih klubov. Claji Potrosiiikn IJrh 1 V^^neDnJSi,''*'''^ v dvojicah, saj je skupaj s Kraljem iz 11,? k zasedel odlično 2. mesto, kar je njegov lUjTcčji »I nu?' k zasedel odlično 2. mesto, kar je n jegm' lUjfcčji 53 “"'^“lenci. Med posamezniki pa se je Strašek uvrstil Hšttval sta v predtekmovalnih skupinah zasedla Jfi pa tretje. Dvojica Horvat-Solar se je uvrstila iiKd J ^«TN4 —— Bakovci prehiteli Tišino Bakovci - Garda .0:0, Cankova - Ljutomer 2:3, Remet - Tišina 3:1, Puconci - Tigop Lipa 2:2, Salovci -Gančani 3:3. Bratonci - Dokležovje 1:5, Rakičan - Serdica 2:2. Mrtvi tek Odranecin Dobrovnika Izidi 14. kola: Mladost - Renko vei 2:1, Kobilje - GrenŠovci 3:1, Polana - Hotiza 2:1, Bistrica - Ne-deiica 0:1, Mostje - Odranci 1:5, Kapca - Dobrovnik 1:5. Nogometaši Mure so na stadionu Tabor pred 800 gledalci zasluženo premagali domačo ekipo, V prvem polčasu je igra potekala večinoma ihed obema kazenskima prostoroma z malo priložnosti za zadetek. V 28, minuti bi Mura lahko povedla, saj je nogometaš ^lezničarja Žibek z glavo streljal tik ob vratnici vratarja Veseliča, Domaa nogometaši so imeli edino priložnost v 43, minuti, vendar je Vickovič iz obrata streljal mimo desneivratnice. V 2, pplčasu je bila po zaslugi Murinih nogometašev igra živahnejša. Prvo priložnost je imel v 50. minuti Emeršič, v 63. minuti pa je Mura vendarle povedla. Gutalj je poslal lep predložek v kazenski prostor Železničarja, žoga je prišla do osamljenega Belca, ki mu ni bilo težko zadeti v polno. V 83. minuti se je Emeršič odlofil za sttel od daleč, žoga pa je zadela prečko. Le minuto kasneje je bil dosežen končni izid. Zimek in T. Vršič sta v kazenskem prostoru zrušila napadalca Mure Cenerja in sodnik je upravičeno pokazal na belo točko. Enajstmetrovko je zanesljivo izvedel Murin vratar Irgolič. j NAPOVED Jj!l' 'li''!i| '! ISS želez«-1 , H.,dur (V.) IŽivila Naklo : Mavrica O.U, .. Ljubljana 3:1, Belvedur Izola : Koper ■ '^^M='hbor_^ branik 1:0. SCT Olimpija : Gorica 2.u. '’tnenr'^v.Wna"pS. tokrat nismo prejeli nobe „„ m.,«- '(^11 napovedi sodeluje urednik sp'' ^J^^lonček Gider. Odločil se je takole: J:3, Kompas ^povedi sodeluje urednik Športnih oddaj na Mur- —, Pati 1 t 5 L MUHA: NAFTA 2. Steklar : Rudar (V.) 3. ISS Železničar: Mavrica 4. ETI Elektroelement Zagorje ; : AM Cosmos Ljubljana 5. Živila Naklo : Koper 6. Publikum : Maribor Branik 2, Belvedur Izola : Gorica 8, Kompas Holidays: POTROŠNIK 9. SCT Olimpija : Studio D 10. GIDOS TURNIŠČE : Primorje 11. BELTRANS. Pobrežje 12. Impol : IŽAKOVCI Napoved St. 24 -Mavrica Tip n ■'‘element Zagorji 5, ' Koper ie : AM Cosmos Ljubljana .^^hor Branik Branik "t : Primorje —=■ I I Tip i o . l 2 0 0 l 2 0 a 1 1 I Bakovci Tišina Ljutomer Dokležovje Garda Rakičan Cankova Tigop Lipa Salovci Remet Bratonci Gančani Serdica 17 11 4 2 43:14 26 17 10 6 1 45:18 26 17 8 6 3 36:27 22 17 7 5 5 36:20 19 17 6 7 4 20:19 19 17 6 6 5 26:23 18 17 7 3 7 19:36 17 17 5 6 6 27:27 16 17 5 6 6 25:29 16 17 5 6 6 18:22 16 17 5 5 7 24:30 15 17 S 5 7 21:27 15 17 0 6 11 16:36 6 Odranci Dobrovnik Nedeiica Bistrica Renkovci Mladost Kobilje Mostje Črenšovci Polana Hotiza Kapca 14 9 5 0 46:15 23 14 10 3 1 33:10 23 13 7 3 3 23:16 17 13 7 1 5 21:19 15 14 4 5 5 21:20 13 14 5 3 6 22:22 13 14 4 5 S 16:17 13 13 5 3 5 19:24 13 14 4 4 6 22:19 12 14 3 5 6 17:29 11 13 4 2 7 29:25 10 14 0 1 13 13:65 1 v 18. kolu se bodo pomerili: Garda - Rakičan, Serdica - Bratonci, Dokležovje - Salovci, Gančani - Puconci, Tigop Lipa - Re-met. Tišina - Gankova. Ljutomer - Bakovci. 2. MNL Murska Sobota-------- Bogojina v zanesljivem vodstvu Hodoš - Apače 1:4, Tešanovci - Romah 2:2. Tromejnik - H pla- Ivih 5:3, Filovci - Grad 2:0, Bogojina - Prosenjakovci 2: L prosti so I I I I ^1 bili Križevci. Bogojina Grad ■['romejnik Hodoš Filovci Romah 15 10 4 1 46:18 24 15 8 3 4 44:21 19 15 8 3 4 38:22 19 14 6 6 2 30:24 18 15 6 5 4 27:17 17 14 4 7 3 22:29 15 15 4 6 5 27:32 14 J 11 plavili ■ Tešanovci 14 4 5 5 21:22 13 Prosenjakovci 15 4 4 7 28:29 12 ■ 15 5 2 8 24:31 12 Apače Križevci 14 1 1 12 12:54 3 pca V 15. kolu so pari naslednji: Ka- Mladost, Dobrovnik - Mostje, Odranci - Bistrica, Nede-iiea - Polana, Hotiza - Kobilje in Crenšovci - Renkovci. 2. ONL Lendava Panonija pred Lakošem I I v naslednjem kolu bodo igrali; Apače - Bogojina, Prosenjakovci - Filovci, Grad - Tromejnik, Križevci - Tešanovci, Romah - Hodoš, *Hn|^ tlupisnici dii sobote, 17- aprila, na ■ -- Movenska 41. F I prosta bo ekipa 11 plavih. K. G. ^tiiinek in ime ter na.slov I Vsak Četrtek J! Vestnik Studio D - POTROŠNIK 2:3 Po »tipanju« v prvih minutah je bilo že v 9. minuti 0:1. Škaper je po na videz nenevarnem napadu sprožil udarec s 16 metrov in domači vratar Moharje bil prvič premagan. Zatem so gostitelji stavili vse na eno kocko, rezultat tako tvegane igre pa je bil drugi zadetek Beltinčanov, ki so ga dosegli v 17, minuti, Džafič je prestregel predložek z desne strani in z močnim strelom premagal domačega vratarja. Drugi polčas je prinesel igro na en gol, saj so gostitelji hoteli na vse pretega izid izenačiti. Tako so 72. minuti uspeli po samostojni akciji Glihe izid znižati. Namesto izenačenja, ki je viselo v zraku, so nogometaši Potrošnika v 74. minuti Še tretjič premagali Mohoija. Ponovno je bil strelec Škaper. Končni rezultat je v 76. minuti postavil igralec Studia D Vrhovac. Žal pa je dobil Beltinčan Godina v 87. minuti rdeči karton. Steklar - NAFTA 2:0“ Derbi z dna lestvice so zasluženo dobili nogometaši Steklarja, ki so bili veliko boljši kot gostje iz Lendave, Gostitelji so bili ofenzivni že od začetka tekme, in to se jim je obrestovalo. Priložnosti so se kar vrstile, Lendavčani pa so prvič zapretili v 23. minuti, ko je Šabjan streljal s 25 metrov, a mimo vrat. V 32- minuti je Valek že preigral obrambo Nafte, vratar Kusek gaje zrušil, sodnik pa je pokazal na belo točko. Toda vratar Kusek je svojo napako popravil in obranil slab strel Tomasa. V nadaljevanju so bili gostitelji še agresivnejši in Že v 48. minuti je Pre^telšek po podaji Tomasa premagal vratarja Nafte. V 53. minuti je Valek zamudil idealno priložnost za drugi zadetek Steklarja, ko je prišel sam pred vrata Nafte. y 8. kolu so igrali: Olimpija Odločitev pa je padla šele v 81. minuti, ko je Tomas po podaji Valeka - Žitkovci 7:3, Graničar - Nafta B 2:1, Zvezda - Panonija 0:1; La-koS pa je bil prost. Vodi Panonija z 11 točkami pred Lakošem, Olimpijo in Nafto B, ki so zbrali po 9 točk. V 9. kolu bodo igrali; Panonija - Graničar, Nafta B - Olimpija in Žitkovci - Lakoš. Odbojka------------------ Ljutomer - Izola 3:0 v predzadnjem kolu 2. SOL so Ljutomerčani igrali na domačem igrišču z Izolo in jo gladko v slabi uri premagali s 3:0 (4, 3. 5). Tekma je bila zgolj prestižnega pomena, kajti ekipa Ljutomera si je že zagotovila 1. mesto m s tem uvrstitev V 1. državno odbojkarsko ligo. v zadnjem kolu bodo igrali v Kanalu proti drugi.ekipi Salonita. J. DOL — ženske =_____________ streljal v prazna vrata, kapetanu Lendavčanov Novaku pa ni preostalo nič drugega, kot da z roko izbije žogo, za kar si je prislužil rdeč karton. Koražija je iz enajstmetrovke zanesljivo premagal Kuseka, , Ocene nogometašev: MURA: Irgolič 8, Cifer 7, Kosi 6, Lebar 6, Granov 7, Breznik 7, Baranja 6, Cenei 6, Gutalj 7, Belec 7, Emeršič 7. POTROŠNIK: Stankovič 7, Godina 6, Tratnjek 7, David 7. Jančič 8, Mundjar S. Džafič 8, Bajanja 7, Prekazi 8, Hartman 7 (Zver 7), škaper 9 NAFTA: Kusek 6, Žalik 6, Požgal 6, Novak 6, Šavel 6, Drvarič 7, Šabjan 6, Hranilovič 6, Herceg 7, Vučko 7, Sarjaš 6 (Hozajn L SMNL Murina zmaga v gosteh V 20. kolu slovenske mladinske nogometne lige je jesenski prvak Mura premagal ISS Železničarja v Mariboru s 3:0 (1:0). Dva gola je dal Baranja, enega pa Krančič. Mura je tačas na 3, mestu, vodi pa SCT Olimpija s 33 točkami pred Mariborom Branikom 30 in Muro 28. 2,SNL Domžale - GIDOS TURNIŠČE Branik Rogoza 3 - Ljutomer 0:3 Po vodstvu 1:0 v gosteh so igralci iz Turnišča na koncu iztržili pomembno točko, Edini zadetek za Gidos je dal Kbveš. V naslednjem kolu igra Gidos, ki je trenutno na 10. mestu z 18 točkami, doma s Primorjem. 1 I stran 18 vestnik, 15. aprijaj^ j iz naših krajev ■ ODRANCI - V Odrancih so prenovili vaško knjižico, v kateri si je mogoče izposoditi knjige vsako soboto dopoldne, Po njih segajo predvsem osmošolci, dijaki, pa tudi med starejšimi se najdejo ljubitelji besedne umetnosti. Tačas je na voljo za izposojo 1.800 knjig. K obogatitvi sta prispevata krajevna skupnost, ki je kupila 30, Pomurska založba pa je odranski knjižnici podarila 20 knjig. Knjižničarka je Štefka Marič. (J. Ž.) ■ RANKOVCI - Lovska družina Rankovci ima 33 članov, ki gospodarijo na površini 718 hektarjev. Pred leti so si zgradili lovsko kočo, večkrat priredijo razna tekmovanja, sodelujejo z lovci iz Žetinec v Avstriji, skrbijo za urejenost lovišča in vanj tudi investirajo, na primer lani so kupiti 250 fazančkov. Na nedavni letni skupščini so ugodno ocenili dosedanje delo, hkrati pa sklenili, da bodo bolj popularizirali lovni turizem, letos pa naj bi v lovsko kočo napeljali elektriko. (F. Ku.) ■ TIŠLNA - V Društvo upokojencev TJšina je vključenih 444 upokojencev krajevnih skupnosti Tišina in Gederovci, od teh sta dva 90-letnika. Lani so imeli vrsto prireditev, zelo koristna pa je tudi blagajna vzajemne pomoči, ki ima 149 članov, V letošnjem letu bodo imeli dvoje družabnih srečanj. Šli bodo na izlet v Budimpešto, Savinjski gaj in na vseslovensko srečanje upokojencev. Tudi že utečenega rekreacijskega kolesarjenja h grad iške mu ribniku ne bodo prekinili. V društvu se bodo preskusili tudi na kulturnem podro^u. vendar pa ne bo Slo gladko, kajti društvo je staro komajda leto dni, člani so predvsem delavci in kmetje, nekateri so bolni, drugi stanujejo v oddaljenih krajih. Nobenemu pa ne manjka dobre volje in tudi to je nekaj. (B. J.) ■ LENDAVA - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki deluje pri občinski skupščini Lendava, je razpisal natečaj za 25. občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu, ki bo 22. aprila, ob 7.30 pri osnovni Soli v Genterovcih. Učenci nižje in višje starostne skupine bodo tekmovali z vožnjo koles, mladinci oziroma dijaki pa bodo vozili kolesa z motoijem. Ocenjevali bodo tudi poznavanje cestnoprometnih predpisov. Zainteresirane Sole naj bi udeležbo na tekmovanju prijavile Čim prej pri g. Silvestru ŠovegeSu na občini v Lendavi, (Š. S.) ■ KAPELA - Na osnovni Soh Kapela je ZKO Gornja Radgona pripravila prireditev Zaplešimo, zaigrajmo in zapojmo po domače. Nastopile so folklorne skupine z osnovne šole Kapela, Apače in Videm ob Ščavnici, mladi plesalci iz vzgojnovarstvenega zavoda iz Gornje Radgone, tambur^i iz Črešnjevec, vaški pevci iz N asove, folklorne skupine iz Melov, Gornje Radgone in Apač, pevke iz Vidma ob Ščavnici ter glasbeni ansambel Zlati klas iz Orehovec. Prireditev Je povezoval Roman Sluga in je zelo uspela; to je potrdil tudi predstavnik regijske sekcije za glasbeno in plesno narodopisje g. Metod Špur. (B. M.) ■ TURNIŠČE - Tumiški gasilci grade velik gasilski dom. Doslej so opremili dve garaži in prostor za shode gasilcev. Sicer pa bodo letos, kot so sklenili na občnem zboru, več kot doslej storili za vei^o učinkovitost gašenja. Tako bodo očistili požarne vodnjake, pregledali brezhibnost hidrantov... Pri gasilskem domu bodo uredili parkirišče in tako naprej. Potrebnih del Je toliko, da jih ne bo mogoče opraviti v krajšem času, zato bodo praznovanje 70-letmce duStva preložili na prihodnje leto. Za tedaj načrtujejo veliko gasilsko slavje, zato čaka novega predsednika Alojza Lebarja veliko dela. (J. Ž.) Obisk pri vas doma Bo Boreča izumrla? Nekako v senci bolj znanega Martinja se razprostira na nadmorski višini od 330 do 360 metrov vasica Boreča. Stoji v povirju rečice Krke, v glavnem na pobočjih ob križiščih cest proti Gornjim Petrovcem, Kuzmi, Gradu in Mačkovcem. Vasica z 52 hišnimi številkami ima šest zaselkov oziroma delov: Fickini, Pe-kini, Spodnji kraj, Srednji kraj. Zgornji kraj in ^porini. daj vzamejo v roke motike ali kako drugo orodje ljudje iz vseh hiš in popravijo vaške ceste ter kolnike. V Borčči pa so se nekako ujeli, ko je Slo za obsežnejše O Življenju v Borčči sem se pogovarjal z zakoncema Štefanom in Dragico Ficko ter tastom oziroma očetom Janezom Bede kom. Njihove domačije stojijo na dokaj trdnih temeljih, še zlasti Fickova. saj je lepo urejena, ima nekaj več zemlje kot druge, ki imajo le par hektagev ali pa Se manj. pri tej hiši je zbiralnica mleka,.. »Naša kmetija ni največja, saj so tu Se Sukičevi. Kozagevi in druga dva Ficka. Vas je na skoraj naj višji severni točki Prekmurja oziroma Slovenije, Se vedno nimamo asfalta. 20 hiš je nenaseljenih, pa tudi vse tiste, kjer so ljudje, nimajo živine, Mleka, ki je dajalo dohodek družinam, je vedno manj. Zadnje čase ga zberemo v naši zbiralnici dnevno le 90 litrov,« je povedala Dragica Ficko, nato pa se posvetila svoji 2-letni hčerkici Sari, ki je prinesla v družino veliko sreče in veselja. V pogovor se je vključil zelo glasen Janez Bedek. Svojčas je bil uslužbenec in član partije. Potem ko se je cerkveno poročil, pa je »letel« iz organizacije in iz službe. Ni mu preostalo drugega, kot da je spet poprijel za zidarsko žlico. Tudi v tujini Je delal- Zdai Je v pokoju, Po-»Življenje v našem vedal je: kraju je težko, zato je mladina odšla tja, kjer je bilo laže priti do kruha: v slovenske tovarne in tudi na delo v tujino. Odtlej •BRAMAC* VARNA STREHA ZA VSE ŽMJENJE Pod streho BRAMAC boste našli v prihod-rtoetf varnost in udobje zase in za vaše otroke. Za kakovost materiala in odpornost proti zmrzali dajemo 30-letno garancijo Lepoto strehe, harmonijo med hišo in streho dotočite sami: Izbirajte med dvema modelom« Ih štirimi barvami za individualnost svoje strehe. In ne pozabite na kompletni sistem dodat kov po meri, ki hitro in varno reši vse strešne detajle. Odločite so za streho BRAMAC - za varno prihodnost •BRAMAC- 30 let garancije = vaia vamoet — — — — * * KUPON V 2 PrMim. pošljit" mi txaq)l«Cno in neobvezno predloge. cene in kupoprodaine pogoj« IME IN PRIIMEK .... POKLIC . . . ......... ........... NASLOV . ........... ....... če potrebujete nasvete. pokkCile naš tehnično informativni oddelek po telefonu (068) 32-016 in (0602) 35-074 •BRAK/IAC' d.o.o. Škocjan — vse za streho Sedež in tovarna 1: 68275 Škocjan, Dobruška vas 45, tel. 068/22-016, telefax: 068/76-290 Tovarna 11: 62375 Šentjanž, Otiški vrh — Dravograd, tel. 0602/85-074, telefax: 0602/85-206 Nov blagoslov v Fickovi družini je mala Sara. V veliko veselje je tudi dedku Janezu Bedeku. Posnetek: Š. S. Je vedno več hiš praznih, nekatere so se podrle, druge se še bodo, če Jih ne bo kdo obnovil. Nekaj zgledov je že: ljudje, ki so zapustili hiše svojih staršev, se začenjajo vračati, vendar Se ne za stalno, ampak ob koncu tedna «na piknike». Drugi zgled: nekaj dotrajanih hiš in z njimi parcel so kupili gospodje, ki SO si že ali pa si Se bodo uredili v njih prostor za konec-tedenski počitek,« Štefan Ficko, ki si je končno izboril besedo, pa je menil, da bi vas hitreje napredovala, ko bi bilo v njej več sloge in gmotnih možnosti. Tako bi morda že dobili kak asfaltni odsek občinske ceste, ki pelje skozi del vasi, ko bi sami zbrali določen odstotek denaija. kot to delajo v drugih krajih. Tiste domačije, ki so ob cesti, bi že primaknile, one, ki so raztresene na pobočju in mimo njih ne teče cesta, pa se obveznosti branijo. Drugače je, ko je v vasi tako imenovano »veško delo«! Te- varstvo pred požari. Tako so z združenimi močmi zbrali denar za vaSko-gasilski dom, ki meri zdaj s prizidkom 20 krat 17 metrov, v njem pa so vsi potrebni prostori. Gasilci, ki jih je menda 18, so oragnizirani v eno desetino, imajo orodno vozilo džip in voz, da lahko na hitro prepeljejo svojo motorno brizgalno Ziegler do požarišča ali vadišča. Glavni finančni vir gasilcev je izkupiček od zabav, ki jih imajo ob cerkvi sv. Ane, nekaj pa navržejo tudi novoletna darila - gasilski koledarji. Borčča je menda dobila ime po borovih gozdovih, ki jih je tam naokoli veliko. Domnevam, da kraj ne bo izumrl, saj se bo mlajši rod, ki je iskal srečo in lažje življenje »v dolini«, začel vračati. Vsekakor pa lx) v vaških zaselkih (podobno kot marsikje drugod na Goričkem) vedno več »viken-daSev«. Zlo? Ni nujno, da je tako! Š. SOBOČAN Jožetu Rauterju so se uresničile sanje f ■ KRAP VELII^ - Prvega aprila (ksK naključje!), po končane^ delu v zasebni menjalnf^jr KRAP I naključje!)’ P® dolgoletni ribič Milan UUlgUICIIll IIVIV ----- jek iz IljaSevec odSel n JCK IZ IljaSCVCC LFu-iv. ževski gramoznici, da ■ j odpočil, morda pa tud'T kako ribico. Sreča se f . nasmehnila, saj je ujeJ 20-kilogramskega je v dolžino meni metrov. Krap j4qI b-ir lolrn ^yll Stfl _ dal kar tako, saj sta Ul uai Kar (uko, »aj Vrbnjek in Matija Ž''*’® rabila več kot eno uro, ga spravila iz vode. - ' ■ MELE - V tej vasj, 45 hišnih v preteklih letih g*" kaj, na primer na silstva in kulture, |([ se izkazali z obnoy9 stare kapelice Marijino?^ bovzetia. v kateri bodo bovzetja, v kateri Vesne blagoslovitve. Vesne oiagosiovuv'-’^ stef’’^ krat v maju, uredil’ lir slikarije (freske). rijinem mesecu, redno udeležujejo P®'’ (šmarnic). (F. KI.) ■ LJUTOMER ' konferenci drugih Cev Ul UIU511P -• v NOB, ki bo v aprila, bo predsednik Franjo Štebih p®^^ o lanskem delu borče’^. nizacije. Razpravljal' o novem statutu in S® V HUVVIII OtCJlufc** -• - ly7-- _ verjetnosti sprejeli-renca bo tudi sptej^l^^if.P aktivnostih v letošnjem S.) Moge in cme sirene Kot le kt sta že rekla 9“ , ^11", Potem ko je Jože Rauter iz Radenec končal osnovno Šolo, je hotel iti v pomorsko šolo, a ga starši, zlasti mati, niso pustili. Potem je šel v pedagoško gimnazijo, vendar ni vztrajal do konca: odšel je v vojno mornarico in 2 leti, kolikor je trajala vojaška obveznost, prebil v glavnem na ladji. Še bolj je vzljubil moije, plovbo..., zato se je potem, ko je slekel vojaško mornarsko obleko, zaposlil v podjetju Splošna plovba Piran kot mornar. Tri leta je plul z ladjo Logatec, ki je vozila od Sredozemlja do zahodne Afrike in nazaj. Z ladjo Trbovlje pa je obkrožil svet, saj je plula od Kopra okoli Afrike, Indije, Singapura, Japonske, zahodne obale Amerike, Kalifornije in naposled skozi panamski prekop priplula nazaj v Evropo. »Seveda sem hotel postati kaj več kot navaden mornar, ki bi ribal, pleskal in sploh vzdrževal ladjo. Po treh letih sem Šel na tečaj navigacije in postal krmar. Odtlej torej upravljam ladje,« je povedal Jože Rauter, s katerim sem se pogovarjal na njegovem domu v Radencih. 15. marca se je namreč vrnil z morja na kopno, da bi si nekoliko odpočil, kajti plul je od 19, julija lanskega leta. Na moje vprašanje, česa se mornarji bolj veselijo, ali pristanka v kakem svetovnem pristanišču ali pa začasne vrnitve v domači kraj, je odgovoril: »Dokler je mornar samski, se ponavadi veseli pristanka v svetovnih pristaniških mestih; če je poročen, potem pa ga, razumljivo, bolj vleče domov k družini.« Verjamem, da je tako! In Jože Rauter je zakonski mož. ki je bil 8 mesecev zdoma, saj je plul po sinjem morju - oceanih. Doma pa ga je Čakala črnopolta Žena Viki, ki jo je spoznal 18, februarja 1990 I r v pristanišču v Kongu v Afriki. Point Noir Viki sta že rekla žal pa je mladi/n' tedna po poroki) > ]I1' hT'*’ na d-anji ladjo. Spet iii du(sus< « ■ I kel.Vikipat'O'I*]^d'j3 ( in si želela, da in Sl zeicia. , cc. vrnil. Tudi zato, pogovarjala. Gov samo francosko, f' J ki ga njena tašča i ( d Viki sc ni in ni hotela slikati za časopis. Tako V sliko, na kateri sla mornar krmar 42-lelni Jože R mlajša eksotična lepotica Viki. »Bila je to ljubezen na prvi pogled, ki pa je prerasla v trajno zvezo, Viki je bila v plesni skupini Črne sirene. Zaljubila sva se. Po tednu dni je moja ladja odplula. Potem sva si dopisovala. Viki st je začela tudi urejati dokumente, kajti sklenila sva, da bo prišla v Slovenijo in sc bova poročila.« zumeta, c nako nfi tl* p.- denčani... ■d''^ v sorodstvu Vi*'! X I francosko, H®' krat obrne iian)‘’L^P. pa bi Ji bilo potrudila z čine. Mož JoŽe 1 , . učiteljico bo ■" čimprej a- Viki . naše. j^^ujiK, 15. aprila 199a stran 19 i . Primextra'... se nadalje super herbicid za koruzo »i t 1 eo[axo| J ’ n ■ 1? d i* f H, t. •f }' I «1 * I r < F !« r r II « t- 4 t V b W i uveljavil in je danes z veliko prednostjo vodilni je idealno prilagojen sedanjim razmeram zapleveljenosti. Elporaba cenenih atrazinskih herbicidov y koruzi že dolgo ni Širijo se prosaste trave in divji sirek. Pogosto škode na posevku, ki sledi, v suši pa sploh povsem odpovejo. koruzi. Prlmextra sestavljata metolaklor in In je ciarl^^niir« r^TmAr'im -r-anlAVAlipnriC Vel Ciba-Geigy, ki ima po celem svetu največ Izkušenj s * koruzi, razvila herbicid Primextra, Pnmextra se je v nekaj V; If vsemi pripravki, torej vse do jeseni, zadržuje oL ^^^tebe, muhvičev, srakonje In divjega sirka iz semena. Bolje ' h ni veliko dežja (zakopavanje v zemljo je potrebno Za nadaljnja navodila in pojasnila se obračajte na: izdelovalca pripravka: I Čeprav Primeztra dolgo deluje, ne pušča v tleh Zato lahko sledi koruzi katerakoli poljščina. TOVARNA DUŠIKA RUŠE KEMIJA, d. o. o. 62342 RUŠE *^’^^Pil tekoči zlijemo iz embalaže neposredno v rezervoar nevarnosti pred poškodbami gumijastih in plastičnih ^''opilnice. ‘kr, nevarnosti pred poškodbami gumijastih in plastičnih Enostavna uporaba, izredno delovanje... to je Primextra. Tovarniška 27, SLOVENIJA tel. (062) 661108, telefaks: (062) 661032 zastopnika firme Ciba-Geigy; CIBA - GEIGV, agro, d.o.o. ' Einspielerjeva 6, LJUBLJANA tel.: 061/127-113, fax.: 061/129-155 i f t ■ ■ t» . •L*’ rimextra L PRIPOROČENA MALOPRODAJNA CENA 16.5 DEM/L HEKTARSKI ODMEREK 4-7 Vha - 66.1-115.7 DEM/ha stran 20 vebiniK, u. XJ 0 OC £E sg Ul "3 Š2 s d3 db ir [B s; radijski in televizijski spored od 16. do 22. aprila < z UJ > o co > < 3 'Z. Ul > o -J Vi > < UJ > O _l (/> > < z UJ > o _l O) > < ž Ul > o _l (/> > < 3 Z Ul > o Čft > < 7? Z UJ > o _i to > II s IliPMi® = ES 3*3 t: cn^JD rJ * g C’- u. ..-s .„2« O o r *r) C ilii O O i. *r) e J «1 liillBOiBi. JUlilt H E1117|S717111 ffisnas Ihm in loBnfflS »•“IgREHi IšBiHifia IssIKHIJIB- a- s u O « ' o ' J. O SL 5 V) S‘42£ I g 2S is; 1=^ A I •hJiiiBi " ifflilSH hFjll^lHb°hy“=PS} iRnillh« s 10 lit II •inBiSfaHfifili < V) 1«^ > Hifls Si« £ s ii g s oa« ii IIIH •iiMjUKS fflfiS šil I BS HIR IflaJHi! HSffHlišž« nffiii iffl! I 9 0’0»!® josolftialfiaiii KgSi sihHl; I jSi!«« i !iiylišSmi šiflau feifiiš — . g g?3 H S , ^ , gt3š2 12 S s iifaMn šPliitf I OŠ I s5-^sa8S.=s < St; Vi a. <4 'N Q < v^ i I s s ' is o.S Jsl Spfe'- iS Hill |■^ OBlfflSiUMlK liSiS St I > fiifflis I ilišiii iilSL, iisiipili 3i|l ffii, ‘Hill ■■2S ags.=:2 «|7;« -2S ia ' s -)i s g ■1 hi 5 I < 30P>B iHO!! h«iUI0 !l£!S»,|ffl !lrt&.WB!‘!lW! 3 S > 3-lh« |!H fpjiH!« «<<;« |iiWimL |iK!y«y« BifiH!’) 50i!l!i |WW Sili SKftlOiffijiftiiiihlifflMiiffllfiil ililHiiiji iMjiiiil I t^iiiiSPš liUiljBflšilsfljfliŠ sišiSlfiši KSijib Ssišas niHisii I iMHir« losstssitifi Ihaiiii« l.sii.Fs iBhifflffi 2 I I S .:^7i }W!i!?!. :i«n I Ir-HK .... BMilaiM Iftinljft.. s-ši-'!® j s n g :5 5 5* ■“ “ < jilBB liiiH«* E H c IflilB ISiSHSž I HhBitfl alHlMfflM aiv S ii-"!!™ !!f®Ki!|fig!j3-! "•iiiSs! iiJ!i'w’!|i's:i««ii 2 2 3 §8 g S" 33 I# HiS S 25 ■ gg- SsB ul- H ofiiiMlifflfflftffliis < < > I 2 I I Ess3ia.i«,5l¥ 1 I H* > iOlH i|W| '■i !? ♦ «Si«a«g|, 35;2č;:Et8g,3 ^68 8 Ok I < Vi a. E®3 SSKSI ags iSBS I ’ ic '■I Si * c d >( tl *l PiOiiiSmfeiffiliiBl iol ilitl« 11Ii I If iliSi IliffliO |ii|: ®0’i i!ui>Js B ličilih! fflOSSS I @®10 i «•!» ;■■ OSi p 2;: ^11 I I ijčih sl s 1 15. aprila 1993 stran 21 j I 1 4l ii t I i D t 1 I li 'ril .v'll li c I fi I..1 •1 JJJjHoma vozila ^AUlt < - A-kontroIo, iIlSl Š GTl, letnik 1989, in Jfl(l(n£^ ''.'"ik 1986, prevoženih ^.000 sir^' 1^’*^' prodamo za Tel-: 24 'tak ^RNO -«1«RNO KOLO BT SO S, modre registrirano do konca leta, "“eMio ugodno. Tet; 82 381. laisa pro- APN a J^’’^rino opremljen, Siska' prodam, trijsi T«'-I® ^1X1ISM, starejši letnik, prodam za Tet: 53 149, mit! IMt,letnik 1982, prodam. Dt*-f«*-- ■«* W3- «1161 ^fEB APN 6 s, stat eno leto, prodam, Finžgatjeva S. P'-!' • Tet , 42679 5FSTAV0 1«, znamke komfoet, let-r HS3 -igiatrimn-.. do decembra Ptodam. Td.:33 149r fcomfoct, let- ■ I!t84, prodam. Tel,: 65 pl79l ........................ (»oro gatažirano. rcgislritano do 1'ft. diraMolinj uogovoru, Tet; IJt F. letnik 1979. dobro ohta- ^™«i.Tet;4l)135. BT SO, dobro ohranjen, pro-- l-Ubil tel^r, Turnišče, Gajska *» L, letnil lllTfi. dobro prodamo. 21 454, do RABLJENI TRAKTOR Tomo Vinko viČ 30-35 KM, prodam. Dini Titan. KUPŠINCI 48, Pisne ponudbe DVOOSNO PRIKOLICO za prevoz živine nujno prodam za 350 DEM. Murski Petrovci 15. Tet: 46 532. ml87e STISKALNICO ZA SENO, prodam. Brezovci 68. nil848 TRAKTOR DEUTZ 75, prodam. Tet; 76 438, ml734 ŽITNI KOMBAJN Epple Mobil 1240. z dvema adapcerjema in krmo v balah prodamo. Tet: 26 275. ml832 KOSILNICO in drobilec zrnja prodam. Budja, Puconci 175. ml828 SADILNIK ZA KORUZO. novi, cir-knlarko MIO standard s 4kW elektromotorjem novo, čebele s prikolico za osebni avto, harmoniko .frajtonarico’, triredno, malo rabljeno, sode za rdeče vino, 300 in 150 t, in rabljen avtoradio, prodam. Tet: 46 144. m 1824 TRAKTOR DEUTZ 75. kot nov, 70 delovnih ur, prodam. Tet: 76 438 pfx TRAKTOR URSU8 335 in kosilnico BCS prodam po ugodni ceni. Ludvik Časar, Ženavlje 61. ml779 SAMONAKLADALKO. dobro ohranjeno in tono in pol sena prodam. Ivan I^nker, NotSinci 14. ml782 BOČNO KOSO za traktor Ursus, malo rabljeno, prodam. Ignac Čurič. Žižki 104. ml7«9_ ROTACIJSKO KOSO SIP. malo rabljeno, prodam. TiSina 44. m 1884 MOTORNO KOSILNICO diesel La- Verda, prodam. Gaberje 136. m 1887 133. Tet: 76 IISll I^ri5 ’»klenlce ■ • r ■KSTIL KOK • Jnt»i^Srtoči|4 tare c. r ■I Ji' 4^ telefon: (062) 4 ■ '^ I t \ i k P 7 T f > i ' l .1 I I grobne' sveče, najve^e 120 Šff, dišeče in plavajoče od 30 do 100 SIT, Trgovina Rugelj, Čemelavci. Tet; 32 920. •"'PP MOTOR ZA ZASTAVO 101. original FIAT, letnik 1983, prodam. Tet; 22 172. «1715 UGODNA PRODAJA za odrasle in otroke - kavbojke od 1,500 do 2.500 SIT, copate od 1.000 do 2.500 SIT, trenirke od 1.000 do 2.500 SIT, svilene trenirke od 2.000 do 2,900 SJT, Trgovina Rugelj, Čemelavci, tel,: 32 920. mpp ŠTEDILNIK, nov, 90 cm, na trda go- Sr t h X 71' barve ■ t c "il 7 Peodam. Tel.: 82 * 1 S i' ”7S. P''Odam Tet: 51 T® I9«S. ^botj PNKhn, D s: pro- ■ prc’ -J srebrne ■ letmk Ime posesti riva, širok pekač, prodam 20% ceneje. Tel.: 51 377. Petrovič, P">dam. Tet; 23 žl ' ka- ] UTare^' T«.? a I S , drabitec t«, ^.t"*»wsinti A ?* e* moieie Mercedes ' j« Uiw,t*T(irtAin. ■ 6^ ■ in ^fltnlarko. * koruzo '*8 2O5. 1630 190. na- ■ Pšodain. T>|'" ' .-i® fj 'J F 6 f\-i ;-J 13-ARSKO PARCELO za vinograd. 84-arsko njivo, primerno za vinograd, vse na lepi sončni legi, poleg curistič-nekmetije Bokrači, prodam. Abraham, Andrejci 2, po 16.00. m 1859 STAREJŠO STANOVANJSKO HiSO v M. Soboti na komunalno urejeni parceli . velikosti 10 arov in staro hiSo z gospodarskim poslopjem na SO-arskem zemljišču v Peskovcih na Goričkem prodam. Tet: 23 135. [111834 VRSTNO MEDETAŽNO MON- TAŽNO HIŠO MARLES, skoraj dokončano, prodam. Tet : 042 813 494, m 1835 8« AROV MEŠANEGA GOZDA na HodoSu prodam. Tet: 26 359, popoldan. m 1830 ENODRUŽINSKO HIŠO v Murski Soboti, s 750m’ zemljišča, prodamo. Tet: 21 965. m 1831 HIŠO primemo za ureditev počitniške hišice, vinograd in gozd na Goričkem prodam.Tet; 23 531. «11825 ml806 DVOINPOLSOBNO lastniSko STANOVANJE, 64 mt ogrevano, prodam. Cena 1.250 DEM mt Tet: 22 034. Sadje'Zelenjava r m-pp NOVO! Izpadanje las m več problem! Popolnoma naravno zdravilo vam zane- 8 sljivo ustavi izpadanje las. jih regenerira ' in pospešuje njihovo rast. Cena doze je 780 SIT in poštnina. Pošljem po povzetju. Naš naslov: BIOMAK, p.p. 82, Slovenske Konjice. Tet: 0609 611 560. m2585. BUČNO OLJE prodam. Gosposka 15, Črtnšovci ml758 4« VREČ TERMOPUZA, nvstr^-skega, 1 vreča 800, in 80 kosov rabljenih salonitnih plošč, prodam. Dohtja Bistrica 5. ml768 BARVNI TELEVIZOR Iskra z daljinskim upravljanjem, prodam. Tet; 21 877 ali 32 252. ml783 POROČNO BELO OBLEKO, prodam, Tet: 40 193, ves dan, ml 788 TELEVIZOR z vgrajenim videorekorderjem, priklop za golfa (novi tip) in rezervne dele za R4, prodam. Tet; 45 408. ml790 KAKUEN BARVNI TELEVIZOR in kombiniran hladilnik, prodam, Zrim, Lendavska 37 a.. M, Sobota niI792 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, nosilnost l tona, velik keson, prodam. Cena po dogovoru, Sumenjakova 5, M. Sobota Tet: 21 981. m 1802 f MENJALNICO WESCHELSTUBE v ILJAŠEVCIH 8 a. Poslujejo tudi ob sobotah in nedeljah. ,Tel: 87822 Kossuth lit 1, Lenti Madžarska Po zelo ugodni ceni ponujamo; semensko koruzo vrste - Pioner - Szegedi - Furio in druge vrste v Lentiju, v trgovini nasproti lekarne in pred trgovino Domino, Prodajamo Se sveže sadje in zelenjavo! .Pričakujemo vos/J ml8O7 ---------------------------- starejšo VSELJIVO MIŠO 2 go-Murske Sobote prodam, dam spodarskim poslopjem v Partiaanski 28 v Murski Soboti, parcela 7,11 arov, možnost nadomestne gradnje, prodam. Cena 55.000,00 DEM, Tet: 24 697. NJIVE v k.o. Murska Sobota (36, 36, in 27 arov), prodamo. Cena 12.000 SIT/ar, DVOINPOLSOKNO STANOVANJE v centru v najem ali zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Tel; 22 040, popoldan. 011826 ■ lokal, vejtnamenski, 50 v Moravskih Toplicah, takoj oddam. Tet: 26 434 nil827 Tet: 24 697. mlSOS ■ KAPELA - Vodstvo krajevne skupnost Kapela si vse bolj prizadeva za čim lepSo podobo naselja, zato bodo skušali dosledneje uresničevati odlok o obveznem odvažanju odpadkov. Toliko bolj, ker so na tem območju odkrili 10 divjih odlagališč odpadkov. V akcijo za lepši kraj so se vključili tudi učenci tamkajšnje osnovne šole, ki so te dni pobrali vso kramo .kije kazila podobo posameznih krajevnih točk. (F. KI.) stran 22 vestnik, 15. aprila Sredi idiličnega soboškega parka stoji razkošno grajsko poslopje. In v njen^ je obnovljen motoma vozila 1 UGODNO J • Vsak dan vam ponudijo dve vrsti malic. • Malica s kruhom stane le 220 tolarjev. Pripravljajo hišne specialitete in italijanske sadne kupe. SOBOŠKI GRAJSKI HRAM JE ODPRT od 7. do 22. ter ob petkih, sobotah in nedeljah do 24. ure. ttatvUia liO. MATERINSKI! B00 PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom. Karunova 16 A, Ljubljana, štev. 50101-603-43533 HVALA! LADO RIVO 1500, 9/87. prodam Partizanska 2, M. Sobota, po 17,00. ml931 LADO SAMARO, staro dve leti, prevoženih 23.000 km. garažirano. prodam. Sodišinci 23. m 1936 MOPED AVTOMATI K prodam. Maistrova 3, Ljutomer. Tel.: 81 267. 014875 ŠKODO 135 L. Staro dve leti, prevoženo 26.000km, ugodno prodam. Marica. Gančani 108. mdp ZASTAVO 750. stareiSi letnik, prodam za 400 DEM. Pučko, Janžev Vrh 44. m4r)55 GOLF GLS> letnik 1981, registriran do 28- septembra 1993> prodam. Tel.: 60 647. m4061 FIAT 126 P, letnik 1986, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 87 186. m4865 TOVORNI AVTO TAM 75 T5, s kesonom in cerado, letnik 1980. obnovljen, prodam. Tel.: 89 065. m4867 MOPED APN 6S, letnik 1988, v dobrem stanju, prodam. Tet: 81 655-m4870 ZASTAVO Wl. letnik 1980, dobro ohranjeno, z dodatno opremo, na novo registrirano> prodam. TeJ.: 82 007. m4873 CITROEN GS 1.3, letnik 1980. in Škodo 120 L, letnik 1980, neregistrirano, prodam- TeJ.: 32 678, po 19.00 ml786 JUGO 55, letnik 1989, prevoženih 40.000km. prodam. Tel-: 22 500-ml915 $KOI>O 120 E^, letnik 1978. neregistrirano, prodam za 600 DEM. Prodam tudi motorno kolo 14 M. Hirci, Ribička pot 17. Beltinci. ml916 RENAULT 9 GTD DIESEL, letnik 1989, bele barve, prodam. Tel.: 87 257. mph LADO RIVO, letnik 1987, r^istrirano do decembra, prodam. Vilijem 2.ekj. Vidonci 62 a ml913 MOPED ATX prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Ižakovci 135, m 1898 RENAULT 5 CAMPUS, kovinske barve. 5 vrat, prevoženih 35.000km. star 2,5 leta, prodam, Jožica Šahka. Ulica Staneta Rozmana 4. Murska Sobota. Tel.: 23 836-ml924 - sanitarna keramika - mopedi TOMOS na 6 obrokov brez obresti - elektromaterial - barve, laki Melidfta Trgotrina Tornar Creniovci d.o.o., tel.: 069/70-752 © meTDikD za //pcJ/; merili kmetijska mehanizacija SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodna, servis! Ugodno posojilo na 3. 7 in 13 obrokov. Informacije' (062) 731443, vsak dan po 16. uti. VRTNO SAMOHODNO KOSILNICO, uvoženo, prodam. Tel.: 24 537. ml932 MOTORNO KOSILNICO Panonija in tračni transporter, dolžine 8 m, prodam. Partizanska 24, Bakovci. ml933 KOMBAJN ZMAJ 78« prodam ali zamenjam za trosilnik hlevskega gnoja. Adrijanci 81. ml892 4-VRSTNO SEJALNICO OLD in ikropilnico, 3001, prodam Salahovci 37. ml9O9 TRAKTOR ZETOR SOH. zelo dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovora. Tel.: 65 493. ml912 CISTERNO CREINA, 22001. in lado 1200, starejši letnik, piodam v celoti ali po delih. Strukovci 44. m 1923 ŽITNI KOMBAJN KLAS MERKUR, šiiina kose 2.80. primeren za hribovit teren, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Tel.: 062 790 722. ml787 posesti TRAVNIK v k.o. TeSanovci, 64 atov, in motorno Škropilnico STIHL prodam. Tel,: 24 493. ml934 30-arsJ[o parcelo v Prosenjakovcih, primerno za vinograd, prodam. Informacije pri odvetniku Ratniku. ml919 GOZD na KamenSfaku (bližina Ljutomera) prodam. Tel,: 82 349, popoldan. 1X14871 NOVOZGRAJENO HiSO v Ljutornem prodam. Tel.: 81 234. PICE IZ KMEČKE PEČI Lovski dom Cankoif’ i m4872 NOVOGRAJEN« STANOVANJ- SKO HIŠO na Kapeli pri Radencih prodam. Tel.: 064 46 387, po 15.00. inI612 VPELJANO TRGOVINO v obratovanju na Goričkem dam v najem. Pogoj: odkup zaloge Tel.: 21 855. mI92S STANOVANJSKO STAVBO, gospodarsko poslopje in 1.40 ha njiv, 1.60 ha travnika in 0.^ ha gozda prodam. Jožef Horvat, Bučecovci 36. Tel.: 87 278, po ČAS JE DENAR, zato prosti čas s prodajo tekstila lUj, (velika izbira ter ugodne , it lastno vozilo ter prosti konci ki želite delati v prijetni'skupiv « bio zaslužiti, pokličite danK do 18.00 ali v pondeljek od 16.00. Tel.; 60 053. ra4053 „ PRODAJALCA Z AVTOMia^ nom za delo na stojnid v Mur iščem. Tel.: 061 104 198. 20.00. m 1897 KOMUNALNO UREJENO PAR- CELO, 12-arsko, pri Vidmu ob Ščavnici, prcxlam. Tel,: 062 23 607 m 1905 VINOGRAD s počitniško hišico v Dolini piodam ali zamenjam za vinograd na Hrvaškem ali na motju ali za kamion. avto. Tel.: 042 863 254. m2569 PRODAJALCE TEKSTI^ “j, za Pomurje iščemo. Tel.; [uCf ponedeljek, sreda, petek, d« i 14.00. I ra 1812 _ gUlP IŠČEM natakarice IM RIC£. ponujamo stanovanje ' OD po dogovoru. Intere oglasijo v restavraciji deljo ob 15.00, razno I ENODRUŽINSKO STANOVANJ- SKO HIŠO V Mimi ulici 9 v Murski Soboti, 200 novo, prodam- Tel.: 24 792, m 1918 VISOKOPRITLIČNO HIŠO, v Lipi, s centralno, telefonom in kabelsko, prodam. Člena po dogovoru. Tel.: 066 24 621. 1711813 Ijak^ SLAMO IN KRMOiObojt: ' prodam. Ledavska 39, Ccm^ m 1921 WW KS SENA in slamo MatjaSec. Sebeborci IS- ml914 STNTHESIZER _____________ ME-6^^io močniki line, piodam. tel.: 47 031 I"? ■ r [liia ■ živali mt910 J ™ |l BUKOVA DRVA prodam 59. ml?06 PUJSKE prodam. Andrejci 17. ml9()8 PUJSKE prodam. Tišina 57. ml922 KRAVO, brejo, dobro mlekarico, prodam. Manin Balažič, Žižki 96. m 1917 VEČJO količino Opeke Bobrovec in vadni zidak, prodam. Td-- m 1920 preklic: Preklicujein rKtKrivj rrejtiivuivu-kovnega spričevala 53, izdanega pri 4.10 1967, Ignac Reloitp' lana 184. J K" storitve ral907 , veliavk^i PREKLIC! Preklicujem ve J mine knjižice St- Fhnia priHKSPanonka,M.SoboW ' bar, Gomilica 74 I I I STROJNI OMETI: zelo ugodno, hitro in kakovostno. Styrian, d.o.o., Lenart. tel.: 724 123 od 8. do 15. ure. m-pf EMAJLIRAMO obrabljene kopalne kadi v vseh odtenkih. Tel.: 69 235. ml771 SATELITSKI SISTEMI STEREO z montažo samo 579 DEM. Priložnost za akviziterje. AMF, d.0.0. Tel.: 70 021. m2600 mlS99 [)£ttir»‘j OTROSKO kolo n«* .jajfr njeno, in rabljen lekbi™ dam. Vanča vas 20, ml901 _| SATEUTSKI SISTEM verna ulica 29. Dokležon^ I ml903 hdli^^i PREKLICI Preklicujem ............. plome 1u57T764-cC'-”-'' SCTPU, smer elektn^ne^. trikar-energetik. Kovač, Dolga vas 12'1' p NEKOČ V VESTNIKU, SEDAJ V KNJIGI Ziata ura. Saga iz Su. OSojicč fif/TORJA FRANČKA ŠJEFANECA SUZUKI SWIFT 1,3 GT, letnik 1992, 6 mesecev, prodam. Tel,: 54 111. ra 1926 DVA MOPEDA AVTOMATTC prodam. Ogled vsak dan. Borejci 16. Tei.: 46112 m 1888 GOLF D. letnik 1989, registriran do 1994, prodam. Tel.: 87 631. ml929 JUGO 45, letnik 1984, prodam. Vučak, Ropoča 72. m 1889 JUGO45. letnik 1984, prodam. VoČafc, KraJči 33. m 1889 HONDO CIVIC HATCHBACK, let nik 1990, december, prodam. Tel.: 22 448 m 1890 STAREJŠO HiSO na parceli velikosti 2000 v centru CrenSovec, v Vrtni ulici 4. prodam. Tel.: 062 32 333. ml716 ENODRUŽINSKO HIŠO na 12-arski parceli blizu centra M. Sobote prodam. Tel,: 066 61 864, po 17,00, mph VINOGRAD v Pincah' 26 arov, s kletjo, in sadovnjak, prodam. Cena: 5,000 DEM. Tel-: (M2 847 105. m2609 VINOGRAD, 1350 trsov, tretji letnik, s počitniško hišico, in 20 arov gozda Pri piramidi. Lendavske Gorice, naprodaj. Tel.: 76 157, med 7.00 in 15 00. m26l2 NOVOZGRAJENO HIŠO v Mostju, ob glavni cesti, prodamo. Cena po dogovoru, Tel,: 23 942. po 18.00. delo J I SLAMO v balah in | dam Glavna ulica 68. 1 m 1894 SAMOSTOJNEGA KUHARJA in kuharskega pomočnika zaposlimo. Pogoj je znanje nemSkega jezika. Tel.: 99 43(0) 31 76 201 ml93O VNOVČITE svoj prosti Cas 5 prodajo tekstila na terenu. Tel : 60 557. m4O63 ■ SATELITSKI REO, SAMO 1 OBROČNO k AMFd.o.«., TEL" j Odcvetel je Čas mojih hrepert^'^1’ izpele so se ptice ielja. Pomladi pa kar cvetijo trt prepevajo. ZAHVALA Knjiga izide 20. maja 1993, Natisnjena bo v trdi vezavi z barvnim ščitnim ovitkom, opremljena pa z dokumentarnimi fotografijami. V prednaročilu, ki velja do izida, jo lahko naročite po veliko nižji ceni, kot jo boste sicer dobili v prosti prodaji. Naročite jo z izpolnjeno naročilnico, ki jo pošljete na naslov: Franc-Franc, Stefana Kovača 30, p.p, 27, 69000 Murska Sobota, Takoj ob izidu vam jo bomo poslali po pošti in takrat jo boste tudi plačali s priloženo Doložnico, § Po prednaročniški ceni 1200SIT, v katero je všteta tudi poštnina in prometni davek, naročam knjigo Frančka Štefaneca ZLATA URA. Knjigo bom plačal po povzetju. Pošljito mi jo na naslov: UGODEN NAKUP Pralnih strojev Gorenje PS 060 in PS 405 za 54.900 SIT PS 808 za 73.000 SIT zamrzovalne omare 20 210 za 49.000 SIT generalno obnovljeni pralni stroji za 24.000 SIT TRGOVINA ELEKTRON Partizanska 68, Lendava. Tel.: 75 882. y #'g.l lipf^ v 93. letu starosti nas je draga mama, babica in P* Rozalija Žabot iz Srednje (ft J' Nasmeh ia tvoja dobra volja vsakega osrečiti sta znala. Ni več besed, rte stiska rok, ostal je le spomin na trpek jok. Le naia srca vedo, kako boli, ko tebe več med nami ni. V SPOMIN 12. aprila mineva leto, odkar nas je zapusti] dragi sin. brat, stric, bratra- nec Jože Žohar ruj*, v Doliču, živel v Avstraliji 'O o o; § Naročam . . . izvodov knjige. Naročilo potrjujem s svojim podpisom . . Ko mlad si bil, si Sel v tujino, da najdeS tam svoj novi dom, a sedaj te črna avstralska zemlja krije, nazaj domov te več nebo. žalujoči; mama, sestre Frida, Anica in Ivanka z družinami ter nečakinji Zlatka in Tanja. Z globoko hvaležnostjo se iskreno zahvaljujemo bo rukom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v najtežjih trenutkih, nam Izrekli sožalje in našo mili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste šopke, in za svete maSe. Posebna hvala gospod o pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke i poslovilne besede. Najlepša hvala tudi dr. ' I patronažnim sestram iž Zdravstvenega doma Creh- J še enkrat iskrena hvala! J Žalujoči: vsi najdragi. v SPOMIN Mineva 20. let, odkar r naS dragi oče. dedek i« I ii”’!!,)?'* in Ignac Žabf iz Srednje Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu ter prižgano svečko obudite spomin Vsi njegovi. in J ' |e(^ oafj- r"’' P? k 15, aprila 1993 stran 23 13 v* močna I« S Ir 4 I* v SPOMIN Darku Ščavničarju iz Trimlinov r I r v f L.- ZAHVALA Na cvetno nedeljo je odšel po plačilu k Bogu naš dragi mož, oče in dedek 1 1 M. MiiM II .TTF JVtft zl>ag(in] nisi reke! niti Toke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srdit boš ostal. 1 td ■ ®Pnla mineva žalostno leto od tragične smrti našega nečaka in bratranca. Hvala vsem, ki se ga Se ^niitijate, mu prižigale sveče in polagate cvetje. i? ifi 3 Stric, teta in bratranci 0* i» t I* J * D Ž 1! K č ? 1 'j 3 1 , t k II t I Štefan Meolic iz Murske Sobote ZAHVALA V 53, letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedi in brat [7 i Že tri leta te zemlja krije, na tihem bregu mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in si se več rte prebudiš! Hvala V SPOMIN 14. aprila so minila tri boleča leta polna žalosti, odkar nas je zapustit dragi mož, oČe in stari oče Jožef Krenos iz Gomjili Slaveč ki se z mislijo v srcu ustavite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinaSate cvetje. Žalujoči vsi tvoji! Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina, te srce ve, kako bolt, ko več te nt. v SPOMIN 14. marca je minilo eno ieto, odkar ’ nas je zapustila draga mama, žena, sestra in babica Terezija Červek iz Rakovec '^rii ae je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. žalujoči vsi njuni najdrai^i Sonce naj zažari in veter tiho Šumi nad grobom, kjer ona spi. V SPOMIN Irmi Kuzmič 21.4. l \f\/ h,4iivvlrei cem Avtobusnega podjetja in sodelavcem VV zavoda Murska Sobota. Žalujoči vsi njegovi 5^ * Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je Življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina, le srce ve, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naSe mame, babice in prababice Justine Horvat roj. Jablanovec, iz Spodnje Ščavnice se iskreno ra hv ulj uje mo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so v najtežjih trenutkih siali ob strani, izrekli sožalje lerdyov«h vence m cvetje ki jia te srčno ljubila Posebna hvala vsem, ki so bih v kakišno koli oporo med ijeno boleznijo; predvsem se zahvaljujemo zdravstvenemu oMbju internega in kirurškega oddelka raki£anske tolniSn.ce ter zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma v Gomji Radgoni Zahvala velja tudi g župniku, pevcem in govorniku ter pogrebniStvu Ivana Vrbnjaka. * ® K ___ ,_____. Xo. asm Ir pot icbfč^nfl hvA a! Vsem skupaj Se enkrat iskrena hvalat Žalidufi vsi, ki smo j« imeli neizmerno radi Ljubezen, delo in trpljenje bilo vaše je Življenje. Nam ostala je praznina in velika bolečina. V SPOMIN 14. aprila so minila tri leta, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama in babica Ema Frčko od Sv. Jurija Hvala vsem, ki seje Še spominjate, postojite ob njenem grobu in prižigate sveče. V tihi žalosti njeni najdra^i saj vso dobroto si izlil. Dan pomladni te je vzel, a med nami živ si, kot si bil, V SPOMIN 14, aprila je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in bfat Jožef Horvat ii Pečarovec Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, a vendar polno lepih spominov nate, Hvala vsem, ki se z lepim spominom ustavite ob njegovem grobu. Tvoji najdragi Veliko Vestnikovo nagradno žrebanje Ka NI »Brigita Bavčar - Nimfa-(manlta) (dodatek v oklepaju je k osebni samooznačitvi Nimfe dodat Prezidij) predlaga predsedniku občinskih Zelenih, dr. Francu Horvatu - Big Bossu. da v skrbi ža svoj kader najprej poišče zaposlitev za Štefana Smeja - Metuljčka, kajti sama nima posluha za arije (vse manj pa tudi za razglašen orkester Zelenih) in se bo predvidoma vrnila urejat Kulturna in Se kakšna obzorja, Metuljček pa < bo potem lahko letal tid cveta ; do cveta kot nimfalid (op. vrsta metuljev),« ■ I Nissan Sunny je postal resničnost! Z glawim dobitkoni se jv :)dpelja1a Stufca Zver h- Siarv Nove vasi posla K.rifuv?:s pri Liiitomeri? Od božiča do (skoraj) velike noči smo objavili v Vestniku 14 kuponov z vprašanaji o dejavnosti naših pokroviteljev; Avtohiše Murska Sobota, Zavarovalnice Triglav - območna enota Murska Sobota, in UBK - Univerzalne banke Murska Sobota. Igra je naletela na veliko odmev, saj smo dobili množico dopisnic, večinoma s pravilnimi odgovori. V tedenskih žrebanjih smo podelili 14 nagrad, katerih povprečna vrednost je bila 46.U00 tolarjev. Žreb je bil pošten, saj so nagrade prejeli bralci v vseh štirih pomurskih občinah, ena pa je šla še v lenarško, kjer imamo prav tako nekaj sto naročnikov. Tako rekoč vse oči pa so bile uprte v glavno nagrado - avtomobil limuzino Nissan Sunnv, ki smo ga sklenili izžrebati na velikonočno nedeljo, 11. aprila 1993, v gostišču Kozel v Žibercih v Apaški dolini. Lendavski pereči b/ajbri nisem bil edini, ki se ralnih normah in zakonih Pripis Prezidija: Če se BB-Niiiifa(nianka) predvidoma res vrača urejat Kulturna obzorja, se bo videlo kmalu. Potem bo angažirala nekaj »mrtvih duš«, ki bodo uredništvu Vestnika pisala pisma o plahutavem (beri: slabem) ŠS-Metuljčkovem urejanju Kulturnih obzorij. Pisma bo Prezidij objavljal pod šifro; »ko se ždanovki zamrači obzorje, si izbira novi orkester!« Tako kot drugi praznični dnevi, je bila tudi nedelja nekam turobna in deževna. Ne glede na vreme, se je zbralo v gostišču in šotoru, ki so ga postavili pred njim, veliko ljudi. Večina njih je poslala nagradne kupone in mnogi so bili na trnih: Kaj pa. Če bo sreča obiskala poni, ki jih je bilo za skoraj polno kad, po enournem premoru pa je šlo zares: Maja je potegnila dopisnico s kuponom, ki pa ni imela pravilne rešitve. Potegnila je drugo dopisnico, kjer je bil odgovor pravilen. na- slovnik pa ni bil naročnik Vestnika, zato nagrade ni Ivan Mesarič - Vanek (svoj-čas imenovan tudi Suli) je v letošnji sezoni saditve krompirja prekmurskemu rojaku Vlndi-mitju Miloševiču - Dženeralu V. Tkalteviču, vojaškemu poveljniku Prekmursko-prleške republike in drugih severovzhodnih provinc, ponovno ponudil, da vojska v njegovih lipovskih silosih za shranjevanje krompirja uredi raketno bazo. Vanek je silose, zgrajene za kmetijske kredite, dimenzioniral za krompir kalibra raketna glava, zato ima v njih dovolj prostega prostora. Del silaž- »i; so jo sestavljali: Jože Kor-pič, odvetnik, Ludvik Raj-bar, direktor Avtohiše, Marija Sakač, Renata Ficko, Štefan Sobočan in Franček Štefanec, ki je tudi sicer vodil prireditev. Vsi smo bili veseli, daje bila izžrebanka iz ljutomerske občine, saj so izžrebanci iz Prekmurja in Prlekije. Pričakovali smo, da je izžrebanka med množico obiskovalcev. Ni se oglasila, zato smo telefonirali v Hrastje-Moto in prijetno presenetili žensko, ki doslej Se ničesar ni dobila zastonj, zdaj pa jo je tako osrečil domači tednik Vestnik, Zverovi imajo Vestnik že nekaj desetletij, kajti prejemali so ga že tedaj, ko se je imenoval Ljudski glas! To nam je povedala uro po- I je dolgočasi! čez velikonočne praznike. Vzrokov za to pa je bilo več: v soboto in nedeljo nismo smeli delati, ker je bil tako imenovani veliki teden, p ponedeljek, ko bi lahko ih v gorice, pa je bilo slabo vreme Ostali smo torej bolj ali manj doma, jedli in pili ter - streljali s karbidom. Pri tem pa st nismo pomagali s lopovskimi »iizlini«, kajti tisti iz druge vojne so se porazgubili, zadnja pa je trajala le 7 dni, zato si nismo mogli ustvariti teh pripomočkov, pa nam tako ni ostalo drugega, kot da posejemo po posodah za mleko. Te smo preluknjali, vanje dali karbid, začepili in prii-gali vfigalico. Tako smo sicer bolj ali manj uničili te posode, pa nič zalo, saj mleka odkupujejo vse manj, pa še tisto, ki ga vzamejo, slabo plačajo. Če si potemtakem da človek duška S streljanjem, ga ne kaže kar takoj proglasili za norega. Tako je to: eni si »oroije« sami omišljamo, drugi pa ga dobijo od driave, ki pa jim ga ob določenem »kiksu* odvzame. Mislim na osem ubogih policistov s prehoda v Dolgi vasi, ki denarja od 32 izdanih vstopnih viz za naše bivše juine brale niso odvedli v driavno f^f I M nega objekta že sedaj uporablja za labora torijs ke posku se o spolne m življenju zavic (zajkelj-). Evgena Sapača-Bunnjja, kmečkega svetnika, in Gezo Užubana-Hardkora, edinega dmovškovca, ki je bil v Državni zbor izvoljen s kmečkimi glasovi, se po krivem dolži, kako nič ne naredita, da bi se izboljšalo »čedalje bolj katastrofalno stanje v kmetijstvu*. Po Ljubljani vztrajno iščeta gospo, ki je ob mletih protestih kmetov zadnjič izjavila: K’r kmet pa je že stradu, naj bojo mal’ bol pohlevn’. Njuna zadnja izjava: »Njuj že pokaževa,, kak znamo raij po hlevsko!* i 1 I Vida Žabol-lvana Razkrišica j še ni odgovorila na ponudbo, ki I ji jo je poslal kandidat za sobo- I škega občinskega mandatarja Slavko Švenda-Churchitl. Po- j □uja ji mesto občinske mini- i stiee za kulturo. J 1 i Janko Halb.Cap«nel« ji je ta- ! koj, ko je zvedel za Švendovo ij potezo, ponudil še več. Ponuja |l ji (bigamni) zakon. Erviu Pitz.Aslily ji je poslal j uvidevno vprašanje, če br bila i botra njegovim novorojenim, čebelicam. I (Nimfa je sprejela vse tri po- ■ nudbe). ' 1 Skupina 13 M, znana iz Ča- J..J I w«a - SOV proletarske kontrarevdu- j cije v Mesni industriji, se bo kmalu preimenovala v skupino 13 Hit * 'j Ko je novinarka Majda Hor- । Tat-Horeace zadnjič primerjala l višino, stas in naravno barvo j' las svojega Štefa s Clintonovo ’ pojavo, je ugotovila, da je Čas, ; da tudi sama začne misliti na 1 svojo in moževo politično kari- j ero. Začela bo enako kot Hi- j lary - namesto očal bo začela I nositi kontaktne leče. Lase si I bo prebarvala pred volilno kampanjo gESHAKi KOHJj "• * tem, ko je Stanka zvedela, ' da se bo poslej vozila s so-! dobnim avtom - limuzino I’' Nissan - in se je v moževi družbi pripeljala v Žiberce, kjer ji je direktorica našega podjetja Irma Benko izročila ključe in seveda čestitala. Enako sta storila direktorja Avtohiše in Zavarovalnice Triglav. Na prireditvi v Žibercih pa je posebna komisija oce- blagajno, ampak i* svoj iep in sako odškodovati »budiet* za 29.200 tolarjev. »Najebali« so VSI, četudi so si trije le po enkrat prisvojili tistih uSivih 960 tolarjev: »slekli* so jih, izročiti so morali piStole in jih odstranili z delovnega mesta. Komentarji med mojimi soobčani so različni: eni pravijo, da jim bo storjena velika krivica, če jih bodo odpustili, saj si marsikdo (v tovarnah, trgovinah...) prisvoji veliko večje zneske pa se mu ne zgodi nič hudega; drugi pa pravijo (vsekakor pa tisti, ki so jih osumljeni policaji kdaj »zalili*), da red rnora biti in če ga ne bo spoštovala policija, ki poklicno skrbi za red in disciplino, kako je potem mogoče pričakovati, da se bodo po mo- Srečnima nagrajencema Zverovima^ lu sta na sliki ob avtu, je njevala tudi velikonočna čestitala direktorica našega podjetja Irma Benko (tik ob nagra- jajčka: pisanice oziroma Jenki), sicer pa so ji voščili še predstavniki pokroviteljev. »remenke«. Prinesli so jih iz pisanice ratnia norman in ■■ drugi. Sila nerodna :itde^- . pa ima olajševalno okolttasl,jtl, .te ni zgodila le c mojim ' ampak tudi na Koprskem. j Povsem »unikatna* pe jt d^' ) deva s plirtsko elektrarno, ti "9 , bi jo zgradili kakih li trov od slovensko-noi^ , J na Madiarskem. V >^1^1 «<*• kurili z ruskim elektrarne pa naj bi bM ■ -- ji kmelbi^. met mi pravi, da bosta 'rt megavatov. Moja rffi f/rutrtj u« mv*— paru, kt bosta nalili nikov, uničiti ne ie mo} Četudi je pri ampak tudi gorice predseti/t^i Cirda in podpredsedni/i^if j zato pa grepohvakii J ministra A/iran^r zagnal krik in vik. V poslali velepCfslittJt^^l ki je tudi znani ki je tudi znata i eeanaibibudanpe!«^ nik. Tega naj bi bui- , Madiari »potolaitli*- trarno res nameravala vplivi na okolje naj malni (torej bodo!), \ T nega stolpa, visokega trov, trdni delci ne bodk ultapi^iČ, zraka bo višje »le* 16 temperature okolja, škodljivih (!) pliaa'' znamo niija od Kako »prepričjivo* Krc bolj se mi zdi, dn, iari hočejo s to vati Lendavčanom, / dih blizu meje odtag^„^' padkov. In da bo zaori vroča, naj dodam, eletrarna predvidena Ijema Bagladi in * _____2.__r efll” ril je sicer pobraierm (s? /c sicer pin,fu‘»"~ - j naših krajev, kjer gavi iarski dialekt, da se ne razumejo. „ njihovi in naši Zelem-mika, da bi vinogm j ■rh J* v n/em sam, , nagaja voluhar. ) tai*. । skušal le dni , dom, mika me pa. a ■ : storil s tistimi, ki htt I 5aj tako in v njem sam, pi f tako I Zgraditi elektrarni^' i I TURNIŠČE: cene pujskov ravno mene? Najprej smo izžrebali pet »tolažilnih nagrad«, ki jih je žreb porazdelil v kraje radgonske, soboške in lendavske občine. Konkretno: t, nagrado (zavese v vrednosti 10.000 tolaijev, ki jih je prispevala firma Tekstil dekor iz Hoč) sta dobila Pavla in Tone Cunk iz Žepovec; 2, na- grado (zavese v vrednosti 15.000 tolarjev) je prejel Slavko Šebjanič z VaneČe 14; 3. nagrado (tehnično blago v vrednosti 20,000 tolarjev) je dobil Franc Djura iz Hrastja-Mote 56; 4, na-grajec (radiatorji v vrednosti 60.000 tolaijev) je Štefan Žerdin iz Velike Polane 73; 5. nagrado (drobilec koruze, vreden 120.0(K) tolarjev) pa je žreb namenil Evgenu Smodišu z Veščice 3 pri Murski Soboti. Le kdo pa bo dobil glavno na- grado? Deklica Maja in njene pomočnice so znova premešale dopisnice s ku- 7" H JI P Cene sadja in zelenjave VRSTA Jabolk« Mandarine Pomaranče Umone Banane KM Krompir Solata čebula Česen Korenje TRŽNICA ZELENJAVA POMURKA 90,00 140,00 80,M 160,00 99,00 130,00 oojn 200,00 60,00 350,00 140,00 100,00 12,00 1300,00 7S,W 145,00 60.00 120,00 125,00 120,00 34,00 200,00 50,00 450,00 100,00 130,00 10,00 1000,00 ■i ■ s ^■1' .1 Prireditev je povezoval naš neutrudni Franček Štefanec, tik pred njim pa je komisija, ki je preveijala pravilnost odgovorov:in (za glavno nagrado) tudi, ali je izžrebani naročnik Vestnika. mogel dobiti, kajti v pravilnik o nagradni igri smo zapisali , da glavno nagrado lahko prejme le naročnik. Pregovor, da gre v tretje rado, se je potrdil kot pravilno sklepanje tudi v našem žrebanju, saj je bil na dopisnici s kuponom, ki jo je poslala Stanka Zver iz Stare Nove vasi 63, pravilen odgovor na vpraSnaje na kuponu številka 7 o jamstvu za avtomobile Nissan (tri leta), izžrebna pa je tudi dolgoletna naročnica Vestnika, kar je v evidenci naročnikov • takoj ugotovila komisija, ki 20 gospodinjstev. Podelili so pet nagrad. Najvišjo oceno so dobile »remenke« Helene Solarič iz Dobrovnika. Tako! Veliko nagradno Vestnikovo igro smo sklenili, s tem pa ni rečeno, da ne bomo tudi v prihodnje nagrajevali naših zvestih bralcev, kajti našemu geslu: Vestnik informira in nagrajuje se ne kanimo izneveriti. Berite torej naš list, bodite informirani in nagrajeni! Š. SOBOČAN Posnetki; N. JUHOV Cene jningrainlh gnojli KX GORNJA PANONKA KZ Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem P' rrejsnjj cciiick w pirpeijaii icjvi iia acjv—■ - ? Starih od 7 do 10 tednov; tehtali so od 15 do 20 K» kunci nft mnrah zanift nd Pomurska banko 2 Vaša doma‘^^xd I E' Menjalniški lečaj Pomuiske banke i dne, 13. aprila 1993, t4. 04.1993 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 10. aprila Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota ~Ioo JO^ 100 100 100 et: Banka Slovenije 920.3320 1.913,8500 6.476,6499 6,6483 7.027.1651 104,5461 1993 «4 Nal^ 93«^,^;--^.; ~ .... ..A I I 1.898,09 J k' 8^ t.' 103.1» 1^-' I TEKOČI RAČI široka paleta možnih načinov brezgotovn poslovanja! • plačevanje blaga in storitev • dvig gotovine v bankah in na poštah • plačevanje mesečnih obveznosti s ,j;|jrH (elektrika, komunalne storitve, radio*^ KAN UREA NPK 15-15-15 NPK 8-26-26 NPK 7-20-30 NPK 9-15-15 NPK 13-10-12 RADGONA 18,48 22,52 26,56 M. Sobota 18,40 22,00 SLAVIČ LJUTOMER K^arovci 20,40 21,30 30,00 26,50 24,50 21,50 17,00 20,00 23,00 20,00 24,30 24,20 28,00 22,00 časopisi, telefon in podobno) • BANKOMAT - v Široki mreži banČf’^,.^|i avtomatov po vseh večjih krajih Slo^ei^J dvignete gotovino 24 ur na dan. • ACTIVA - plačilna in kreditna prodajnih mest v Pomurju in čez Sloveniji. 20^ • dodatni limit za prekoračitve na teko^^