Zdravstvo Ormož • Premalo pediatrov: kdo bo zdravil ormoške otroke O Strani 6 in 7 V središču Podravje • Kdaj je treba oddati vlogo na Center za socialno delo O Strani 6 in 7 o— • t • mn Stajerski Ptuj, torek, 27. avgusta 2019 Letnik LXXII • št. 66 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89.8 "98.2-104,3 www.radio-ptuj.si Podjetništvo Ptuj • Kaj in kdaj bo Jager gradil v mestu O Stran 5 V središču Ptuj • Poletni oder brez pravega odziva O Stran 6 Kmetijstvo Gornja Radgona • Agra - sejem za nove generacije kmetov O Stran 8 Turizem Sv. Tomaž • Zgodba, ki jo odpoveduje več cot 260 let stara cimprača O Stran 9 v Šport Motokros • Kolikor potnikov, toliko krogov čez domače krožišče v Lancovi vasi - za srečo... O Strani 17 Haloze, Ormož • Silovit pritisk ilegalnih migracij Večje skupine prebežnikov odkrili domačini Med poletjem seje na ormoškem območju in v Halozah izrazito povečal pritisk na južno državno mejo. Skoraj ne mine dan, ko policisti ne bi poročali o nezakonitih prehodih tujcev čez slovensko državno mejo, kije tudi zunanja evropska meja. ^ večna strani 3. I^^^^H ^ ^^HlB bonp /v ¿11 bpncnv aioh bomm Foto: Črtomir Goznik Sezonsko delo Najboljši obi * 1 v. je domači upokojenec o Stran 2 W^áM J m fflfm'^ < i f ' mv&B / I ' JÉEirer /'1 ''■fljj gBWfiy^»I Ptuj • Zakaj Telemach uporabnike „prepričuje", da se priklopijo na optiko o Stran 3 ... topiuSeMtep, YécetM' Več v notranjosti časopisa. 2 Štajerski Aktualno torek • 27. avgusta 2019 Podravje • Za več kot 400 delavcev sezonsko delo v sadovnjakih in vinogradih Najboljši obiralec je domači upokojenec Manjši pridelovalci si pri spravilu pridelka pomagajo s sorodniki in prijatelji, večji pa najemajo skoraj izključno domačo delovno silo. Za dobre in vztrajne delavce veljajo starejši, mladi, če že pridejo, ostanejo le dan ali dva, potem pa obupajo, ker je to delo zanje očitno pretežko. Foto: STA V sadovnjakih in vinogradih Podravja in Slovenskih goric potrebujejo več kot 400 sezonskih delavcev. V sadovnjakih bodo vsak čas začeli pobirati jabolka; večji pridelovalci pri tem potrebujejo dodatno pomoč, zato najamejo sezonske delavce. Po podatkih zavoda za zaposlovanje v Podravju zadruge in zasebniki trenutno iščejo več kot 400 sezonskih delavcev, pretežno za pomoč pri obiranju jabolk in grozdja. Za enako delo raje v Avstrijo Medtem ko je bilo v času gospodarske krize delavce sorazmerno lahko najti, sadjarji zadnja leta ugotavljajo, da se je zanimanje za pobiranje pridelkov med Slovenci močno zmanjšalo, saj raje izberejo enako delo v sosednji Avstriji, brezposelni se le redko javijo na oglase, prav tako se sezonsko delo v kmetijstvu očitno zdi manjvredno mladim, saj so še najbolj zagreti zanj upokojenci. Sadjarji v naši okolici praviloma ne najemajo delavcev iz tujine, z njimi si običajno pomagajo le velika vinogradniška podjetja. »Za obiranje jabolk v sadovnjaku nekdanjega Kmetijskega kombinata Ptuj na Osojniku iščemo med 30 in 40 delavcev, ki bodo začeli septembra,« je povedala Danica Juhart, sadjarka z Zgornje Ložni-ce v občini Slovenska Bistrica. »Letošnja letina jabolk je bistveno slabša od lanske, ocenjujem, da tudi do dve tretjini, zato bomo najeli manj delavcev kot običajno. Med njimi je nekaj takih, ki k nam prihajajo že več let in imajo seveda prednost, druge še zbiramo.« Juhartova dodaja, da tujih »sezon-cev« doslej še niso jemali, imajo pa letos prvič razgovore z agencijo, ki vozi delavce iz Ukrajine. »Najbrž se ne bomo odločili zanje, saj bi morali potem poskrbeti tudi za njihovo namestitev. Morda pa drugo leto, če bo pridelek večji.« Na uro bo delavcem plačala 5,5 evra, za prevoz, malico in pijačo bodo morali poskrbeti sami. Problem so nezanesljivi delavci Med glavnimi težavami pri najemanju sezonske delovne sile Ju-hartova izpostavlja nezanesljivost. »Zdaj že vem, da mora oglas ostati odprt še tudi po tem, ko s prijavami 'zapolnim' kapacitete; če imam namreč 40 prijavljenih delavcev, jih bo na delo dejansko prišlo le deset do dvajset. Za dobre in vztrajne delavce veljajo starejši, mladi, če že pridejo, ostanejo le dan ali dva, potem pa obupajo, ker je to delo zanje očitno pretežko.« V podjetju Štajerc, d. o. o., oziroma Sadjarstvu Šilec iz Drbetincev v občini Sveti Andraž imajo dobrih 53 hektarjev sadovnjakov na lokacijah v občinah Ljutomer, Sveti Andraž in Pesnica. Jabolka bodo začeli obirati prihodnji teden, za delo pa bodo najeli 80 ljudi. Kot navajajo v podjetju, se kar nekaj delavcev vsako leto vrača, med njimi pa ni nobenega tujca, in to iz preprostega razloga, ker za tujo delovno silo doslej ni bilo potrebe. Njihova urna postavka je 4,5 evra, zraven pa delavci dobijo še toplo malico in sok. V Sadjarstvu Meško v Veliki Nedelji v občini Ljutomer so za obiranje jabolk doslej plačevali štiri evre na uro, kako bo letos, še ne vedo, delavci pa vsak dan dobijo še brezplačno malico in kosilo z enournim počitkom. »Prva dela smo že začeli, tisto pravo pride po 15. septembru. Običajno aktiviramo sosede in sorodnike, dodatno pa najamemo še od pet do osem ljudi, po navadi upokojence, saj je mlade težko dobiti. Kdor ima voljo, lahko kaj dodatno zasluži, ne bo bogat, nekaj pa je,« je prepričan Ciril Meško, ki se za najem sezonskih delavcev iz tujine še nikdar ni odločil, saj je prepričan, da je z najemom tujcev preveč papirologije. Veliki vinarji najemajo tudi tujce S prijatelji, sosedi in sorodniki si poleg domačih rok pomagajo tako v Sadjarstvu Toš v Vitomar-cih v občini Sveti Andraž kot člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Juršinci. »Dovolj nas je, kombiniramo delo s tremi zaposlenimi ter po potrebi sorodniki in prijatelji, obirati pa bomo začeli prihodnji teden,« je napovedal Tomaž Toš, podobno pravi tudi Alojz Herga, predsednik juršinskih vinogradnikov in sadjarjev. »Od nekdaj si pomagamo med seboj, tako bo tudi letos, a bo dela precej manj kot lani, saj je pridelek jabolk slabši. Solidarno obiranje jabolk nato ponovimo še s trgatvijo.« Podjetje Dveri Pax iz Jarenine v občini Pesnica na svojih posestvih obdeluje 73 hektarov lastnih vinogradov, v vinski kleti pa nadaljuje več kot 800-letno benediktinsko tradicijo vinarstva na območju severovzhodne Slovenije. Po besedah vodje proizvodnje Aleša Valcla bodo za obiranje grozdja v vinogradih na območju občin Pesnica, Kapela, Radenci in Ljutomer potrebovali od 40 do 60 sezonskih delavcev, med katerimi pa jih bodo letos najeli tudi iz tujine. Kakšna bo struktura najete delovne sile za obiranje grozdja v ormoških in ljutomerskih vinogradih prleške-ga vinarja Puklavec Family Wines, zaradi dopusta odgovorne osebe nismo dobili informacij, smo pa izvedeli, da bodo najeli kar 100 sezonskih delavcev. Senka Dreu Ormoško, Haloze • Skrivanje dokumentov o nakupu ograje se nadaljuje Zakaj javnost ne sme vedeti, kako se porablja denar za ograje ob meji Srbsko podjetje Legi-SGS, ki ga je ministrstvo za javno upravo izbralo prek javnega razpisa, je na meji s Hrvaško že začelo postavljati novih 40 kilometrov panelne ograje. Po novem naj bi dolžina ograje, kije postavljena prekinjeno vse od Obale do Pomurja, prvič presegla 200 kilometrov in tako dosegla kar tretjino celotne južne meje. Za dobrih 40 kilometrov ograje naj bi odšteli 4,8 milijona evrov. Foto: OM Koliko so stale tehnične ovire, ki jih je država začela postavljati leta 2015 in 2016, pa še vedno ostaja zavito v skrivnost. Zavod RS za blagovne rezerve, ki bi moral na zahtevo Transparency International (TI) Slovenia te informacije obelodaniti, je namreč raje sprožil ustavni spor po tem, ko mu je objavo podatkov zaukazala tudi informacijska pooblaščenka. »Skrivanje dokumentov o nakupu ograje se nadaljuje,« so sporočili iz TI, kjer tudi pričakujejo, da bo upravno sodišče v tokratnem primeru odločilo dovolj hitro in omogočilo hiter dostop do informacij. »Skladno z mednarodnimi standardi je zapoznel dostop do informacij namreč enak zavrnitvi,« so zapisali v sporočilu za javnost. Kot nič manj skrb vzbujajoče v TI Slovenia ocenjujejo dejstvo, da vlada nadaljuje onemogočanje dostopa do informacij, povezanih z nakupi t. i. tehničnih ovir, javnosti, saj je zavrnila zahtevek TI Slovenia po umiku stopnje tajnosti s sklepov vlade, ki spreminjajo ali dopolnjujejo program dela zavoda za blagovne rezerve, v delu, ki se nanaša na oblikovanje zalog varnostne žične ograje ali drugih zaščitnih ovir in so po navedbah TI Slovenia ključne za ugotavljanje smotrnosti in pravilnosti posla zavoda. Informacijska pooblaščenka je odločila, da mora vlada umakniti stopnjo tajnosti z delov, ki se nanašajo na nakup zaščitnih tehničnih ovir. »Pozivamo vlado, da čim hitreje izvrši odločbo informacijske po-oblaščenke in javnosti končno omogoči vpogled v ozadje omenjenih nakupov. Takšno ravnanje je še toliko bolj smiselno glede na pretekle izjave vlade o krepitvi odprtosti in transparentnosti postopkov javnega naročanja ob nakupu novih t. i. tehničnih ovir,« je navedla predsednica TI Slovenia Alma Sedlar. TI Slovenia vztraja, da imajo davkoplačevalci pravico vedeti, kako se porablja njihov denar. To še posebej velja v primerih, ko je dvom v pravilnost posla tako velik kot v konkretnem primeru. K dvomom pa še dodatno prispevajo nadaljevanje skrivanja postopkov nakupa pred javnostjo in dolgotrajnost postopkov pridobivanja dokumentov s strani civilne družbe, na kar TI Slovenia nenehno opozarja od leta 2017. »Dolgotrajnost postopkov onemogoča izvajanje nadzorne funkcije civilne družbe in še dodatno zmanjšuje transparentnost porabe javnih sredstev in posledično šibi že tako omajano zaupanje državljanov v delovanje javnih institucij,« je še izpostavila Sedlarjeva. Sm, sta Foto: M K torek • 27. avgusta 2019 Aktualno Štajrnki 3 Podravje, Ptuj • Priklop na optiko zaradi boljše storitve ali višje cene? Uporabnike „prepričujejo", da se priklopijo na optiko Medtem ko so na eni strani občani, ki si želijo in nestrpno čakajo, da upravljavec kabelsko komunikacijskega sistema uredi optično omrežje tam, kjer tega na Ptujskem še ni, se ponekod nekateri, kjer je to zagotovljeno, iz različnih razlogov ne želijo priklopiti. „Ljudje so videli, da ni velike razlike v tem, da gredo na optiko, in se pač niso priklopili. Če greš na optiko, moraš plačati več. V Telemachu pa zdaj hočejo na vse načine ljudi, recimo iz Podvincev, prepričati nasprotno," je zapisano v pismu, ki gaje na naše uredništvo naslovil bralec Kristjan. »Prosim, da raziščete, kaj se dogaja na Ptuju in v okolici s storitvami podjetja Telemach in njihovimi izjavami, da so kabelska omrežja zastarela in se moramo nujno priklopiti na optično omrežje. To se sedaj dogaja v vasi Podvinci. Marsikje na Ptuju in v okolici je prej podjetje Teleing, sedaj pa Telema-ch, ki ga je prevzel, uredilo optično omrežje. Tam, kjer še to ni urejeno, je plan zadeve urediti. In glede na to, da, resnici na ljubo, ni velike razlike med koaksialnim kablom ali optiko, nam je večini bilo vseeno. Kajti če greš sedaj na optiko, v bistvu moraš plačati več. In kaj dobiš? Malo večje hitrosti interneta, ki ga večina ljudi ne potrebuje, večjo varnost, ker strele ne morejo udariti preko optičnega vlakna itd. V glavnem stvari, ki »navadnim« ljudem, ki se na te stvari ne spoznajo, ne pomenijo nič,« je navedeno v dopisu, ki smo ga prejeli v uredništvu. Je signal za televizijo slab iz posebnega razloga? Prav iz opisanih razlogov se uporabniki ponekod enostavno naj ne bi odločali za priklop na optiko. To Kaj uporabniki pridobijo, če se priklopijo na optiko? Pri Telemachu trdijo, da si prizadevajo za to, da svojim naročnikom omogočijo najboljšo uporabniško izkušnjo: »Uporabniki si v primeru priklopa na optiko lahko obetajo predvsem večjo stabilnost storitev (kar se še posebej pozna v slabem vremenu) in bolj simetričen prenos podatkov. Optično omrežje je tudi okolju prijaznejše, saj je poraba električne energije takšnega omrežja manjša, zaradi česar so posledično manjši tudi negativni vplivi na okolje,« še dodajajo. Izjave našega bralca, da podjetje, ki vlaga denar v izgradnjo optičnega omrežja, zdaj na vse načine želi tega dobiti nazaj in da zato ljudi prepričujejo, da se priklopijo na optiko, pa v podjetju Telemach niso komentirali. Prioriteta naj bi jim bila večja stabilnost storitev v primeru optike. pa za podjetje, ki vlaga sredstva v izgradnjo optičnega omrežja, seveda s poslovnega vidika ni najbolje. »Sedaj hočejo na vse načine ljudi prepričati, da se priklopijo na optiko. V vročih obdobjih se zunanja ohišja kabelskega omrežja (koaksialnega) segrevajo in dogaja se, da je signal za televizijo slab, zato je skoraj nemogoče gledati nekatere kanale. Teh stvari so se zavedali tudi pri podjetju Teleing in so vedeli, da je v vročem obdobju treba biti na terenu. Vedno so te težave hitro uredili, brez težav,« trdi Kristjan. Pod novim upravljavcem pa naj bi imeli bistveno več težav. V primeru klica naj bi jim na Telemachu zatrjevali, da je problem kabelsko omrežje, ki je zastarelo, in da je edina rešitev priklop na optiko: »Dajo nam vedeti, da starega kabelskega omrežja več ne bodo vzdrževali.« Po mnenju našega bralca gre za jasen manever, kako ljudi enostavno pripraviti do tega, da se morajo priklopiti na optično omrežje, s tem pa pristati na višje cene. Sam naj bi od omenjenega podjetja skušal pridobiti podatke o tem, na katerih območjih je omrežje zastarelo, a neuspešno. O problemu zastarelih omrežij pa so tudi na naše novinarsko vprašanje iz Telemacha odgovorili le: »Zastarela so tista omrežja, ki jih lastniki niso posodabljali (področje KKS Ptuj) in niso sledili tehničnim zahtevam.« Telemach: »Posodabljamo, da ponudimo najsodobnejše storitve« Na Telemachu na omenjene obtožbe odgovarjajo, da v skladu z investicijskim načrtom posodabljajo omrežja, da lahko naročnikom čim hitreje ponudijo najsodobnejše storitve. Ključni namen investicij je po njihovih besedah zagotavljanje primernih hitrosti: »Telemach ima zgrajena omrežja, ki so v pretežni Pri Telemachu vztrajajo, da si uporabniki v primeru priklopa na optiko lahko obetajo predvsem večjo stabilnost storitev. meri optična, za zadnje metre pa so uporabljene obstoječe instalacije. Kot taka so popolnoma primerljiva z GPON optičnimi omrežji in so sposobna vsakemu naročniku zagotavljati gigabitni internet. Nekatera omrežja pa so v stanju, kjer je smiselna popolna prenova v GPON. Na območju Podravja, ki ga omenjate, je nekaj takšnih omrežij, ki bodo predvidoma zaključena v letošnjem in naslednjem letu.« Ob tem izpostavljajo številne prednosti optičnega omrežja: manjša poraba električne energije, zanesljivost omrežja je boljša zaradi manjšega števila vremenskih vplivov ... »Pri Telemachu smo predstavili in pred kratkim še nadgradili največje GIGA omrežje nove generacije v Sloveniji, ki zagotavlja brezhibno delovanje obstoječih storitev in tehnologij prihodnosti. Z milijonskimi naložbami v razvoj in nadgradnjo GIGA omrežja Telemach omogoča najvišje internetne hitrosti, ki so jih naročniki paketov EON že deležni,« se pohvalijo v omenjenem podjetju. Dženana Kmetec Bo ptujsko omrežje prodano? Leta 2010 je podjetje Teleing prevzelo v upravljanje omrežje Kabelsko komunikacijskega sistema (KKS) Ptuj. Najemna pogodba je bila podpisana za 28 let. Kljub temu se je Teleing leta 2017 brez težav lahko pridružil podjetju Telemach. S tem je podjetje Telemach prevzelo v upravljanje tudi omrežje KKS. Ker je bilo kar nekaj pomislekov o tem, da je treba pogodbo, ki je bila sklenjena med prvotnim najemnikom in občino, spremeniti, so na ptujski občini kot eno izmed možnosti novemu upravljavcu ponudili celo odkup omrežja. Telemach se kljub pozivu občine še vedno ni izjasnil glede svojih namer o nakupu. Prav ponudba podjetja bo podlaga za iskanje nadaljnjih rešitev. Foto: CG leiemacn TELEING TELEMACH tv. Snet tel. mob .v - ■ Kidričevo • Cesta proti Lovrencu končana Čakajo še uporabno dovoljenje Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) in občina Kidričevo sta končali 2,5-milijonsko investicijo v prometno infrastrukturo na državni cesti med Apačami in Lovrencem na Dravskem polju. Glavnino stroškov obsežnih del je pokrila država, okoli 2,1 milijona evrov. Dobrih 400 tisočakov je primaknila občina. Izvajalec del je bilo Cestno podjetje Ptuj, končali so jih v pogodbenem roku in brez aneksov. Dela na terenu so izvajali na odseku v dolžini dobrih dveh kilometrov. Zgradili so dve krožišči in eno štirikrako križišče ter kombinirano traktorsko pot in kolesarsko stezo v dolžini 1,4 km in širine 3,5 metra. Obojestranska kolesarska steza s potjo za pešce je na uvozu v središče Lovrenca urejena v dolžini 700 metrov. Od krožišča v Apačah do krajev- nega središča v Lovrencu na Dravskem polju so v celoti obnovili tudi cestišče. V sklopu investicije so v krožišču, na katerega se bo priključila tudi nova kidričevska obvoznica, postavili drog, na katerem že plapola slovenska zastava. »Zastavo smo izobesili, ker moramo biti ponosni na svojo državo in jo negovati, zanjo skrbeti kot za svojo lastnino - hišo, družino ... Leta in leta so generacije sanjale o samostojni državi. Mi jo sedaj imamo, bodimo nanjo ponosni. Zastava je simbol države,« je odločitev o postavitvi droga z zastavo v krožišču pred Lovrencem pojasnil župan občine Kidričevo Anton Leskovar. Novozgrajeno prometno infrastrukturo si je v okviru delovnega obiska na terenu minuli petek ogledala tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Z županom Antonom Leskovarjem sta bila enotna, da so z investicijo zagotovili večjo varnost v cestnem prometu. Dela na projektu so končana, sledi še pridobitev uporabnega dovoljenja. Slavnostno odprtje nove prometne infrastrukture naj bi predvidoma sledilo v oktobru. MZ Foto: MZ V krožišču na glavni državni cesti kakšen kilometer pred središčem Lovrenca na Dravskem polju je izobešena državna zastava. 4 Štajerski Podravje torek • 27. avgusta 2019 Videm • Energetska sanacijajavnih objektov Ogrevali bodo z geotermalno energijo Občina Videm se bo v prihodnje lotila energetske sanacije več javnih objektov: šol Leskovec in Sela ter občinske stavbe in vrtca v Vidmu. Foto: MZ V sklopu projekta energetske sanacije bo občinska stavba v Vidmu dobila novo fasado. Obnovili naj bi tudi notranje prostore, medtem ko dvorane po pojasnilu župana Branka Mariniča ne bodo širili, saj prostor tega ne dopušča. Župan Branko Marinič je povedal, da pripravljalo posnetek dejanskega stanja, v izvedbi so meritve, študije in izračuni. Občinska stavba in obe šoli (Sela, Leskovec) se ogrevajo s kurilnim oljem, vrtec Videm pa z zemeljskim plinom. V načrtu je, da bi izvedli vrtine in namestili toplotne črpalke. „Stroški ogrevanja so precej visoki. Prvi izračuni so pokazali, da bi bilo smotrno zamenjati način ogrevanja. H konkretnim rešitvam bi pristopili prihodnje leto, za investicijo bi želeli pridobiti nepovratna državna sredstva. S prihrankom pri stroških ogrevanja bi plačevali del investicije. Razmišljamo o javno-zasebnem partnerstvu. Ogrevanje na osnovi vrtin je dolgoročna naložba, ki zagotavlja garancijo za prihodnost," je pojasnil župan Marinič. V šolah Leskovec in Sela bi zamenjali ogrevalne naprave in izvedli vrtine. Občinska stavba v Vidmu bi poleg posodobljenega načina ogrevanja dobila še novo fasado in kritino, v načrtu je obnova notranjih prostorov. Dvorane nimajo namena širiti, pravi župan. „Bolj kot širitev dvorane v občinski stavbi se mi zdi smiselno denar vložiti v energetsko sanacijo celotnega objekta. Gabaritov ne bomo spreminjali. Na lokaciji, kjer je občinska stavba z dvorano, širitev objekta ni niti smiselna niti možna - ne levo ne desno in ne v globino." Vrtec v Vidmu bi dogradili Bi pa razširili poslopje vrtca pri OŠ Videm, dodali bi mu prostor za dva ali tri oddelke. „V Vidmu dejavnost predšolske vzgoje izvajamo na dveh lokacijah: pri šoli in v objektu ŠD Videm. Načrtujemo, da bi vrtec pri šoli razširili. Gradili bi proti hmeljišču, gradnja bi bila klasična. Tako bi zadostili potrebam po vpisu otrok. Če nam bo to uspelo udejanjiti v tem mandatu, bom zelo zadovoljen. Treba je gledati nekaj let naprej. Demografski kazalci za našo občino so ugodni, s prostorskim načrtom bomo omogočili novogradnje tako na ravninskem delu občine kot tudi haloškem; denimo v središču Leskovca, kjer bo po sprejetju OPN lahko zraslo novo naselje. Če bomo v občino pritegnili mlade družine oziroma svoje mlade v tem okolju obdržali, je treba zagotoviti tudi kapacitete za vzgojo in izobraževanje," je še dodal prvi mož občine Videm Branko Marinič. Mojca Zemljarič Ptuj • Komunalna in cestna infrastruktura V izvedbi za okoli 600.000 evrov investicij Mestna občina (MO) Ptuj je v začetku avgusta začela obnavljati pet cestnih odsekov v četrtnih skupnostih Grajena, Rogoznica, Jezero, Panorama in Breg-Turnišče. Foto: Črtomir Goznik Pri Suhi ueji dela na sistemu kanalizacije izvaja Komunalno podjetje Ptuj. Pred tem so uredili že pločnik in vodovod. Štiri odseke asfaltirajo na novo, enega bodo preplastili. Skupno gre za dolžino dobrih 1.100 metrov. Dela izvaja občinsko podjetje Javne službe Ptuj. Vrednost naročila je blizu 220.000 evrov, z DDV. Na Gra-jenščaku bo asfaltno prevleko dobila cesta na odcepu Jakolič (327 metrov) v vrednosti 52 tisočakov. Na novo bodo asfaltirali 186-me-trski odsek ceste v Žabjaku do hišne številke i3e v vrednosti 61.000 evrov, prav tako povezovalno cesto med Orešjem in Grajeno v dolžini 250 metrov (49.000 evrov). Na Turniščah bo novo asfaltno prevleko dobila Zidanškova ulica (74 metrov, vrednost 20.000 evrov), v Bu-dini bodo preplastili 300-metrski odsek ceste K jezeru, vrednost del je 37.000 evrov. Vsi zneski so prikazani z DDV, ki znaša 22 odstotkov. Obnove navedenih cestnih odsekov so se začele v začetku tega meseca, predvidoma bodo končane do konca novembra. Gre za prvi sklop urejanja cest po četrtnih skupnostih. Za drugi sklop na MO Ptuj pripravljajo tehnično dokumentacijo, dela na terenu bi začeli v drugi polovici septembra. 800.000 evrov za Zagrebško in Gregorčičev drevored MO Ptuj ima na področju urejanja cestne infrastrukture letos v načrtu še ureditev površin za kolesarje in pešce na Zagrebški cesti. „Ocenjena vrednost del je 186.000 evrov, trenutno poteka prijava za sofinanciranje projekta preko Eko sklada," so povedali v Mestni hiši in dodali: „V načrtu je tudi obnova infrastrukture ter urejanje površin za pešce in kolesarje v Gregorčičevem drevoredu. Investicija je ocenjena na 585.000 evrov in se bo izvajala v letih 2019-2020. Končali smo gradnjo avtobusne postaje v Grajeni, v obravnavi je končni obračun. Zgradili smo vodovod in pločnik pri Suhi veji, oboje skupaj je veljalo dobrih 86.000 evrov. Tam gradimo tudi odsek kanalizacije: 860 metrov gravitacijske fekalne kanalizacije, 875 metrov tlačnega voda in prečrpališče. Vrednost investicije je 330.000 evrov, brez DDV. Vsa dela izvaja Komunalno podjetje Ptuj. Investicija bo predvidoma končana konec septembra, gradnjo financiramo z lastnimi proračunskimi sredstvi. Na kanalizacijski sistem se bo lahko priključilo 22 uporabnikov." 52 svetilk javne razsvetljave 90.000 evrov namerava MO Ptuj letos vložiti v posodobitev javne razsvetljave. Postavili bodo 52 svetilk na različnih lokacijah: v Grajeni 12, v Kicarju deset in Rabelčji vasi osem. Na Krčevini, v Anželovi, Raj-špovi in Klepovi ulici, na Rogaški cesti, v Pacinju, Žabjaku, križišču Vegova - Rogozniška in fitnesu Ljudski vrt bodo postavili po eno, dve, tri ali štiri svetilke. Mojca Zemljarič Ceste bi popravljal koncesionar Ker je cestna infrastruktura na območju MO Ptuj v večini dotrajana in kliče po obnovi, so v Mestni hiši že v času prejšnjega župana Mirana Senčarja razmišljali, da bi investicije na občinskih cestah vključili v koncesijo oziroma da bi za ta namen sklenili javno-zasebno partnerstvo. Tej ideji (koncesiji) je naklonjena tudi aktualna županja Nuška Gajšek. Zaveda se težav, ki so na cestni infrastrukturi, a je po njenih besedah denarja, da bi vse ceste v mestu in okolici uredili, v mestni blagajni premalo. Možnost vključitve investicij v koncesijo je županja začela omenjati hitro po nastopu mandata. Čeprav pogovori na to temo potekajo že nekaj časa, dokončnega dogovora še ni. Razmišljanja gredo v smeri, da bi v koncesijo vključili investicije na cestah, kjer je treba izvesti samo preplastitve. V koncesijo tako ne bi vključevali odsekov, Iger se bo v prihodnosti urejala še druga komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura (vodovod, kanalizacija, optika, elektro omrežje ...). Na MO Ptuj so povedali, da letos cest na podlagi koncesije še ne bodo obnavljali. Letni znesek, ki ga bodo po tem modelu namenili za popravilo cest, bo znan po končnem izboru koncesionaija. Ptuj • Poljska cesta po sanaciji še slabša kot prej Cesta po petih letih popolnoma uničena Leta 2013 je bila podpisana pogodba za izvedbo projekta Odvajanja in čiščenja odpadne vode Ptujskega polja - sklop 2. V sklopu pogodbe so leto kasneje obnavljali tudi Poljsko cesto na Ptuju. Pet let po tem je cesta potrebna ponovne sanacije. Orešek je prepričan, da bi morala občina od izvajalca zahtevati, da odpravi napake, a garancijska doba je potekla že leta 2016. »40 let smo čakali na novo cesto, ta, ki jo imamo zdaj, pa je še slabša, kot je bila pred sanacijo. Flike so povsod, cesta se pogreza, čeprav je stara šele nekaj let. Ne morem verjeti, da se za takšne napake ne da izterjati garancije,« pravi Gorazd Orešek, svetnik mestne občine Ptuj ter krajan četrtne skupnosti Breg-Turnišče. Po njegovem mnenju se teren poseda, ker ceste niso dobro utrdili: „Za kanalizacijo so kopali precej globoko, a so očitno hiteli in na cesti sami izvedli le kozmetične popravke. To ni rešitev, zdaj imamo še večje jame kot prej. Vožnja po makadamu je boljša od tega, kar imamo trenutno. Očitno je, da se nekaj dogaja v tamponu in to, da se zdaj cesta le flika, ni rešitev." Na ptujski občini so pojasnili, da je garancija za odpravo napak v garancijski dobi potekla že junija 2016. „Zato je vzdrževanje prometnih površin na občinski cesti izvedlo podjetje Javne službe Ptuj kot koncesionar v skladu s Pravilnikom o rednem vzdrževanju javnih cest z namenom zagotavljanja prometne, tehnične in varnostne lastnosti posamezne ceste. Izvedle so se sanacije z metodo vročega krpanja asfaltnih površin. Obnovljenih je 44 m2 asfaltnih površin in 7 kanalizacijskih jaškov v vrednosti 1.950 evrov," so povedali na ptujski občini. A tudi ta delna rešitev za Oreška ni zadovoljiva. Odkar so bili zamenjani kanalizacijski jaški, naj bi ti še glasneje pokali. Zato je na občino naslovil pobudo, naj pristojne službe preverijo stanje na terenu. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 27. avgusta 2019 Podjetništvo Štajerski 5 Ptuj • Podjetje Jagros se širi Kaj in kdaj bo Jager gradil v mestu Ambicije širiti svojo dejavnost na Ptuju je podjetje Jagros, d. o. o., z udeležbo na dražbi ene izmed občinskih nepremičnin v Puhovi ulici na Ptuju izrazilo že lani. Takrat sicer niso bili uspešni pri nakupu, so pa zdaj tik pred tem, da od ptujske občine kupijo kar tri parcele za 675.939 evrov. območju stavbnih zemljišč, in sicer površin za industrijo. Dostop je z Zagrebške ceste. Skladišče, nova parkirna mesta in še kar nekaj prostora za nove investitorje Del nepremičnin, ki jih omenjeno trgovsko podjetje zdaj kupuje, so kot najemniki uporabljali že doslej. Gre za območje, kjer imajo zunanje skladišče gradbenega materiala. Prav potreba po dodatnih kapacitetah za skladiščenje je eden izmed poglavitnih razlogov, da so se odločili za nakup občinskih nepremičnin. „Gradili bomo skladišče za prodajo tehničnega in gradbenega materiala. To nam bo obenem omogočilo tudi širitev trgovine, kar pomeni, da bomo dodatno pridobili okrog 200 do 300 m2 površine v sami trgovini. Ker bo skladišče posebej grajeno, bomo imeli večji in preglednejši prostor," je po dražbi načrte podjetja predstavil Boštjan Jager, eden izmed treh direktorjev podjetja Jagros. Sočasno s širitvijo skladiščnih kapacitet in povečanjem same trgovine se obeta tudi ureditev novih parkirnih mest, ki jih bo precej več kot doslej. Podjetje Jagros je že lani imelo pripravljen načrt za širitev na Ptuju, a se zadeve niso odvile po njihovih načrtih. Ena izmed želenih lokacij, kjer so nameravali najprej urejati skladišče, je bila v Puhovi ulici. Tam je občina prav tako na dražbi ponujala svoje zemljišče, med štirimi dražitelji pa je največ ponudilo podjetje Mark Metal. V načrtu še pekarnica Zdaj se je izkazalo, da je sedanja varianta pravzaprav za obe podjetji najboljša, saj je obema omogočena širitev dejavnosti na lokacijah, kjer že delujeta. „Res je, za nas je sedanja opcija odlična, zelo smo zadovoljni, da se bomo dejansko lahko širili na območju, kjer že delujemo," pritrjuje tudi Boštjan Jager. Doslej jih je pestila prostorska stiska, zdaj, po nakupu omenjenih zemljišč, pa imajo prostora še preveč. „Načr-tujemo ali prodajo dela zemljišča, ki ga ne bomo potrebovali, ali še kakšno skupno investicijo s kakšnim proizvodnim podjetjem na tem območju. Ko bomo vse, kar želimo, uredili, nam bo ostalo še kakšnih 10.000 mJ površine," pojasnjuje Jager. Zraven investicije na Zagrebški cesti razmišljajo tudi o priročni trgovini s pekarno v samem centru mesta. Če bodo zanjo našli sprejemljivo lokacijo in ceno, je zelo verjetno, da bodo šli še v popestritev ponudbe v centru Ptuja. Lokacijsko zanimiv jim je tudi ptujski grad. Dženana Kmetec Del, ki ga trgovina Jager zdaj uporablja za skladiščenje, imajo v najemu od ptujske občine. Po septembru najemnine več ne bodo plačevali, saj bo zemljišče njihovo. Tri parcele skupne površine 20.483 m2 je podjetje Jagros, d. o. o., na dražbi, ki je na Mestni občini Ptuj potekala minuli teden, uspešno dražilo. Za vse tri skupaj je izhodiščna vrednost znašala 675.939 evrov. Kot edini dražitelj je podjetje Jagros navedene nepremičnine kupilo po izhodiščni ceni. Izhodiščna cena za skoraj 200.000 višja od cenilne Cenilna vrednost nepremičnin iz julija letos je sicer bila precej nižja kot izhodiščna na dražbi in je znašala 480 tisočakov. Dosedanji lastnik, ptujska občina, jo je, tudi zaradi cene, dosežene v Puhovi ulici lani, kjer so od podjetja Mark metal iztržili kar 43 evrov/m2, kar precej zvišala, in sicer s 23,47 evra za m2 na 33 evrov za m2. Tak znesek je bil očitno sprejemljiv tudi za podjetje Jagros. Nepremičnine, ki bodo predvidoma že čez dva tedna v njihovi lasti - rok za podpis pogodbe je namreč 15 dni -, so v Novi lastnik tega območja je podjetje Jagros, ki bo parcele kupilo od ptujske občine. Promocijsko sporočilo Tenisačica Polona Hercog SE S KAKOVOSTNIM ZRAKOM DVIGNE RAVEN TRENINGA Do sedaj nam je že povsem jasno, kako pomemben je kakovosten zrak brez odvečne vlage in plesni v bivalnih prostorih. Več tisoč stanovanj v Sloveniji se je že opremilo z decentralnim prezračevalnim sistemom Lunos. Vendar ta rešitev ni primerna in odlična samo za naš dom. Tudi v pisarnah, šolah, vrtcih in športnih objektih je še kako dobrodošla. ne pozabite na prezračevanje poskrbite za svoje zdravje odpravite ODVEČ no vlago in plesen ■ ■ ■ HM MM Najboljši prezračevalni sistem ^^ I I za novogradnje in sanacije www.lunos.si Pozimi je večina športnih dejav- 1 nosti postavljenih v notranjost. Fitnes centri, telovadnice in podobno se lahko hitro navzamejo vonja po zatohlosti in znoju. Še posebej, če v njih ni poskrbljeno za dobro prezračevanje. Morda se še zavedamo ne, a takšen zrak zmanjša našo storilnost in koncentracijo. Sploh če je v prostoru, zaradi premalo zračenja, manj kisika, kar se v športnih objektih lahko pripeti še hitreje. Ker se pozimi večinoma zadržujemo v zaprtih prostorih, to posledično pomeni, da takšen slab zrak vdihavamo neprestano. In rešitev? Redno zračenje, kajpak, zaradi Neveijetna razlika pravljenosti športnika ena n jp ^ raven stvari. S kakovostnim zra^^ ^ treninga,« jekako obču- cog. kije na lastni kozi preizkusi tno lahko dober prezraceva/m ^em ! trening. »Nov L Nikoli rane v Braniku je nared i veliko r ^ nisem o tem ^ poskusila igrati v prostoru občutna. jen sistem, pa vidim, d, je » * ^ „ Zrak je definitivno s^ preLčeva/ tenis centru se n, 0 ze,0 zato nega sistema Lunos Pre je M zW?ay hel. sedaj pa imas občutek kot Jr prihranite pri ogrevanju in ne v katerega pa lahko prostor tudi dodobra ohladimo. Tam, kjer so ljudje preznojeni in pomanjkljivo oblečeni, to gotovo ni najbolj pametno. Zato je tam edina smotrna vgradnja prezračevalnega sistema, tako kot so to storili v Teniškem klubu Branik Maribor. Zbogom, neprijetne vonjave Velika prednost prezračevalnega sistema je, poleg uravnavanja primerne vlažnosti prostora in preprečevanja nastajanja £fco sklad Sl°venski okoljski Javni sklad 20;^nCija Eko sklada plesni, nedvomno tudi odprava neprijetnih vonjav. Doma je ta lastnost še posebej dobrodošla v kuhinji in kopalnici, ne samo v prostorih, kjer nam ob prihodu v nos udari vonj po zato-hlosti. No, v športnih centrih pa se z vgradnjo prezračevalnega sistema zagotovi, da nas med vadbo ne moti vonj po preznojenih telesih in brisačah. Lunosove prezračevalne naprave samodejno odvajajo izrabljen zrak z neprijetnimi vonjavami iz prostora, vanj pa dovajajo svež in filtriran zrak. Brez prepiha, brez vdora zunanjega hrupa in prahu ter brez izgube toplote. Zaradi vsega naštetega smo neizpodbitno prepričani, da ne samo v vsak dom, decentralni prezračevalni sistem Lunos bi morali vgraditi tudi v vsako telovadnico in še marsikam drugam. Če njegovo učinkovitost zaznajo celo vrhunski športniki, potem ga zagotovo ne gre spregledati. Tisti ponudniki športnih storitev, ki ga imajo, so si s svojo potezo zagotovo pridobili Lunas Modro prezračevanje za zeleno prihodnost. www.lunos.si V teh vse hladnejših dneh ne pozabite na svoja pljuča in na »pljuča« vašega doma. Si želite prezračevati brez toplotnih izgub in hkrati poskrbeti tudi za svoje zdravje? Kaj še čakate?! Tudi v svoj dom si lahko daste vgraditi prezračevalni sistem Lunos. ogromno prednost pred konkurenco. Pa vi, raje telovadite v zatohlem centru ali tam, kjer z vsakim vdihom začutite svežino brez primere? »Ni redkost, da podjetja za oglaševanje svojih izdelkov najamejo in plačajo ljudi, da v reklami opevajo izdelek, ki ga najverjetneje še preizkusili niso. A če prodajaš izdelek, ki dejansko služi namenu, takšne igrice in pretveze niso potrebne. Takšni izdelki govorijo sami zase, ali kot pravi znani rek, dobra roba se sama hvali. No, če se že ne more hvaliti sama, pa je kar ne morejo prehvaliti ljudje, ki jo uporabljajo. In točno tako je videti, ko se človek začne pogovarjati z ljudmi, ki imajo v svojem domu decentralni prezračevalni sistem Lunos. Več kot sedem tisoč ljudi v Sloveniji ga že ima in niti eden izmed njih o njem nima povedati nič slabega. Ravno nasprotno, s komerkoli smo se pogovarjali v zadnjih letih, nam je navdušeno pripovedoval, kako ima po zaslugi omenjenega prezračevalnega sistema v svojem domu bolj svež zrak ter kako je srečen, da se mu je uspelo rešiti zatohlosti, odvečne vlage in plesni. Te izkušnje iz prve roke so vredne največ in se prav gotovo lahko postavijo tesno ob bok mnogim prestižnim mednarodnim nagradam, ki jih je podjetje Lunos prejelo za svoje prezračevalne sisteme«, je povedal Milan Kuster, direktor podjetja Lunos, d. o. o. Decentralni prezračevalni sistem Lunos zrači in v prostor dovaja čist zrak, ne da bi bilo kadarkoli sploh treba odpreti okna. To je še posebej dobrodošlo pozimi, ko lahko na ta način precej privarčujemo pri kurjavi. Foto: CG Foto: CG Polona Hercog: »Zrak je definitivno svež, v primerjavi s prej, ko v tenis centru še ni bilo vgrajenega prezračevalnega sistema Lunos. Prej je bil zrak zelo zatohel, sedaj pa imaš občutek, kot da igraš zunaj in ne v dvorani.« 6 Štajerski V središču petek • 16. avgusta 2019 Ptuj • Zgodba festivalskega ali poletnega odra Poletni oder - nedomišljena zgodba Po lesenih odrih, ki so jih uporabljali na festivalih Art Stays in Arsana, je mesto letos naredilo korak vet, ko je zagotovilo denar za kovinski oder. Celo več, s tem so napovedali tudi dogajanje na njem skozi celo poletje, ne le v času festivalov. Kaj posebno obljuden sicer ni bil (z izjemo dobrodelnega koncerta za ptujske gasilce), dan pred rimsko povorko pa seje moral»posloviti«. Foto: Črtomir Goznik Dober mesec pred uradnim iztekom poletja so poletni oder na Slovenskem trgu pospravili, kljub napovedim, da bo celo poletje z dogajanjem bogatil staro mestno jedro. Poletni oder je bil postavljen na željo organizatorjev festivalov Art Stays in Arsana in županja Nuška Gajšek jim je prisluhnila. Njegova postavitev je stala 5.000 evrov. Kot rečeno, pa je večino dni sameval. „Na zahtevo organizatorjev festivala Dnevi poezije in vina smo oder odstranili, ker ga ne potrebujejo za branje poezije, motil pa bi tudi pesniško promenado. Pred tem smo preverili, ali je kdo prijavil dogodek, za katerega bi oder potreboval. Prijav na MO Ptuj ni bilo. Javno nismo pozivali k sodelovanju, ker je bilo načrtovano, da bo oder na razpolago trem festivalom in vsem drugim zainteresiranim. Ker je po zakonu 30-dnevi rok za prijavo pred dogodkom (za gasilski dobrodelni koncert smo naredili izjemo), prijave za dogodke na odru pa nismo prejeli, smo pač ustregli željam organizatorjev festivala Dnevi poezije in vina ter oder pospravili," je pojasnila županja Nuška Gajšek. Odločitev o predčasnem zaprtju poletnega odra je najbolj prizadela in razočatala akterje festivala Art Stays, ki so očitno pričakovali veliko več dogajanja na samem odru, kot ga je dejansko bilo. Osebe, ki bi se ukvarjala s »trženjem« odra, ni bilo „Takšne odre sem videl marsikje v tujini, tudi v manjših krajih, kot je Ptuj. Tam k sodelovanju vabijo turistična in kulturna društva, pesnike, zbore, tudi gasilce, vsak dan se na njih nekaj dogaja, vsako soboto pa na njih nastopajo glasbeniki in folklora. Leta in leta sem sanjal o takšnem prizorišču. Začeli smo z lesenim odrom, letos pa smo končno dobili pravi, vzdržljiv oder, za kar smo županji zelo hvaležni. Pomagal sem tudi pri njegovem nastajanju in postavitvi, vse v prepričanju in navdušenju, da bo tudi Ptuj končno dobil poletni oder, brezplačen za vse zainteresirane. Prepričan sem bil, da bo izveden javni poziv za njegovo uporabo, da bo nekdo beležil prijave in tudi poskrbel, da bodo lahko zainteresirani na njem nastopili. Mi bi bili v tem primeru nastopajočim pripravljeni zagotoviti elektriko iz Galerije Art Stays. Ugotovil pa sem, da javnega poziva za koriščenje poletnega odra ni bilo, kot tudi ni bila določena odgovorna oseba, ki bi skrbela za njegovo življenje," ugotavlja Vlado Forbici. Oder v skladišču do naslednjega leta Predsednik društva Art Stays Jernej Forbici je za nujno odstranitev odra, ki je bil napoti pesniški promenadi, izvedel v Franciji, o tem so ga obvestili dve uri pred začetkom del. Vlado Forbici pravi, da so pri tem kršili tudi dogovor ob sami postavitvi odra, in sicer, da ga bodo podirali skupaj, pred podiranjem pa bodo vsak njegov del oštevilčili, saj je sestavljen iz 50 kosov. Jernej Forbici jih je na to sicer pisno opozoril, a prepozno, oder je bil ob prejemu sporočila že napol podrt. Pri tem je zanimivo, da je podiranje odra vodil kar upravljavec dvigala, ki sam niti ni mogel vedeti, kako ga strokovno razstaviti in kje naj shrani njegove dele. „Na žalost je na Ptuju tako, da lahko z javnim prostorom in javnimi sredstvi 'upravlja' vsak, ki ima pet minut časa. To je katastrofa," je vse skupaj komentiral Vlado Forbici, ki sicer upa, da prihodnje leto ne bodo iskali posameznih elementov odra, ko ga bodo želeli postaviti, in da v letu 2020 ne bo več težav s sestavljanjem seznama nastopajočih in njegovim upravljanjem. MG Foto: Črtomir Goznik Oder so pospravili v naglici, brez „načrta", da bi ga bilo mogoče sestaviti v novi sezoni. Za zdaj so mu mesto našli v skladišču Javnih služb. Slovenija • Kdaj je treba oddati vlogo na Center za soc Telefoni neprestano zvor S1. decembrom lani seje spremenil postopek podaljšanja pravic ni treba več oddajati vlog, a ker se številnim prav s koncem avgu daje zaradi neinformiranosti in napačnih interpretacij nastala. Za podaljšanje pravic do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca ter subvencije malice in kosila od konca lanskega leta ni treba več oddajati nikakršnih vlog, saj to po uradni dolžnosti uredijo centri za socialno delo (CSD). Spremenil se je namreč Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ker se številnim upravičencem prav te dni iztekajo pravice, pa so nekateri v dilemi, ali je novo vlogo vendarle treba oddati ali ne. Še vedno so namreč izjeme, primeri, ko je kljub novi zakonodaji treba centru določene podatke sporočiti. Obvezno je treba vsako vlogo oddati prvič »Če oseba prvič oddaja vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca, državne štipendije in subvencije malice in kosila, mora oddati vlogo na predpisanem obrazcu (papirna ali elektronska vloga), prav tako mora oseba ves čas prejemanja pravice sporočati spremembe, ki vplivajo na upravičenje do pravice,« so pojasnili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ko se torej zaproša za katero Za otroški dodatek v Osebi izteče pravica do denarne social O podaljšanju pravice do otroškega do daja vloge za podaljšanje pravice do otro Če pa želi oseba od 1. septembra 20191 sanje pravice do denarne socialne pomot Za katere pravice je še vedno treba vlagati vloge? V postopkih priznavanja pravice do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje je treba še vedno oddati vlogo, ko se pravica prvič uveljavlja ali podaljšuje. Tudi vse spremembeje treba sporočiti pristojnemu centru za socialno delo. Ormož • Saga se nadaljuje, tudi pediatrov nimajo dovo Še ena stiska zdravstveni Ne samo da se v Zdravstvenem domu Ormož soočajo s hudo kadr zdravnikih družinske medicine: na papirju jih je dovolj, na delov V prihodnje potrebe tudi po drugih zdravnikih V prihodnjih letih se bodo v ZD Ormož soočali z odhodi nekaterih zdravnikov, ki se bodo upokojili. Iskali bodo novega ginekologa, zaradi vzpostavitve Centra za duševno zdravje odraslih in mladine bodo iskali vsaj eno do dve specializaciji s področja psihiatrije, specializacijo s področja pedopsihiatrije, primanjkuje jim tudi specialistov s področja klinične psihologije. Kadrovska zasedba se bo tako tudi v prihodnje morala širiti, če bodo želeli opravljati vse storitve. Direktorica puške v koruzo ne bo vrgla, tudi če kdo to želi, saj verjame v pozitivno rešitev. Direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko V ormoškem ZD sta sicer uradno zaposlena dve večino časa preživela na porodniškem in bolniške Foto: UM petek • 23. avgusta 2019 V središču Štajerski 7 ialno delo lijo: ljudje se bojijo, da bodo ostali brez denarja do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca ter subvencije malice in kosila. Upravičencem (povečini) ista iztekajo pravice, je zelo pogosta dilema, v katerem primeru vlogo oddati in kdaj to ni potrebno. Na CSD Ptuj ugotavljajo, zmeda, zaradi katere imajo še več dela kot prej. loga ni potrebna, za socialno pomoč je ne pomoči in otroškega dodatka z 31. avgustom 2019. >datka bo odločal center za socialno delo po uradni dolžnosti - oseba ne od- škega dodatka. dalje še prejemati denarno socialno pomoč, pa mora oddati vlogo za podalj-:i najkasneje do 31. avgusta 2019. Direktor Miran Kerin: »Čeprav bi morali ljudje o teh spremembah biti že dobro informirani, saj veljajo devet mesecev, posebej te dni ugotavljamo, da še zdaleč ni tako. Zaradi napačnih interpretacij in strahu, da bodo izgubili določeno pravico, neprestano kličejo na center.« izmed navedenih pravic prvič, je vlogo še vedno treba oddati, podaljševanje po uradni dolžnosti velja samo za že priznane (letne) pravice. V primeru, ko ni sprememb. Vloge za mesečne pravice (de- narna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, pravica do oprostitve plačila soci-alnovarstvenih storitev, pravica do prispevka k plačilu družinskega pomočnika) je še vedno treba oddati. Na Ptuju rešujejo 10.000 vlog, telefoni zvonijo non stop Eden izmed ciljev omenjene spremembe zakonodaje je bil tudi olajšati delo socialnim delavcem, na Centru za socialno delo Spodnje Podravje enota Ptuj pa ugotavljajo, da vsaj v tej začetni fazi ni tako. Dela imajo še več kot doslej. „Čeprav bi morali ljudje o teh spremembah biti že dobro informirani, saj veljajo devet mesecev, posebej te dni ugotavljamo, da še zdaleč ni tako. Zaradi napačnih interpretacij in strahu, da bodo izgubili določeno pravico, neprestano kličejo na center. Telefoni neprestano zvonijo, ogromno je takih, ki osebno pridejo k nam in sprašujejo, kako in kaj. Razmišljamo celo, da bomo eno socialno delavko prosili, da bo odgovarjala na vse telefonske klice. Ob takšni frekvenci je enostavno nemogoče delati: odgovarjati po telefonu in reševati vloge. Nekateri, kljub klicu, še pridejo na center in oddajo vlogo. Ljudje so tako previdni, ker se bojijo, da bodo zgubili denar," ugotavlja direktor CSD Spodnje Podravje Miran Kerin. Ptujsko: Od 10.000 vlog jih bo 6.700 avtomatsko podaljšanih Julija in avgusta imajo v enoti Ptuj ogromno dela, trenutno rešujejo okrog 10.000 vlog. Od tega jih bo 6700 avtomatsko podaljšanih. „Kljub temu da bi te pravice morale biti rešene po avtomatizmu, je od tega več kot polovica oseb, ki so bodisi prišli k nam - se prepričat, da vloge ne rabijo oddati, - bodisi so klicali na center. Tako zaenkrat nikakor ne moremo govoriti o tem, da je zaradi spremembe zakonodaje dela manj, kvečjemu več," še kažejo izkušnje Kerina. Ljudem zato polaga na srce, naj informacije poiščejo tudi na spletu, na straneh ministrstva, kjer so jasna navodila, kdaj vloge za pridobitev ali podaljšanje določene pravice oddati in kdaj to ni potrebno. Dženana Kmetec Foto: CG >j 3ga doma: kdo bo zdravil ormoške otroke ovsko krizo družinskih zdravnikov, še slabše kaže z zagotavljanjem zadostnega števila pediatrov. Zgodba je podobna kot pri nem mestu pa premalo. Foto: UM i pediatra, a le na papirju, saj je ena pediatrinja im dopustu, zdaj pa je napovedala odhod. V ZD Ormož sta trenutno zaposlena dva pediatra in ena zdravnica šolske medicine. Od tega je ena pediatrinja že dlje časa na porodniškem dopustu, za povrh vsega pa je direktorica Vlasta Zupanič Domajnko izvedela, da namerava ob vrnitvi s porodniškega dopusta oditi. V okviru Centra za krepitev zdravja imajo priznane še 0,5 tirna pediatrinje. Situacijo rešujeta upokojeni pediater in zdravnica, ki se bo kmalu upokojila Zaradi stiske upokojeni pediater Dušan Kolarič razpolaga s kar 1900 pacienti, čeprav bi jih glede na pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje lahko imel le 1500. Še slabša je situacija pri šolski zdravnici Zlati Vičar Polak, ki ima vpisanih kar 2200 pacientov. Obremenitve so (pre)velike. Kolarič in Vičar Po-lakova dnevno obravnavata tudi do 30 % več pacientov. Enkrat tedensko popoldansko preventivo pokriva specializantka. »Še sreča, da je pediater Kolarič pripravljen delati, dokler ne najdemo ustrezne kadrovske rešitve,« je dejala direktorica. Kmalu bodo morali začeti iskati nadomestnega zdravnika za Vičar Polakovo, ki se bo v nekaj letih prav tako upokojila. Pediatrinja na papirju že skoraj devet let -zdaj odhaja drugam Situacija bi se lahko izboljšala s prihodom ene od pediatrinj, ki zaključuje drugi porodniški dopust, Pediatri se raje odločajo za zaposlitve v bolnišnicah, saj so tam manj obremenjeni kot v zdravstvenih domovih. vendar ne. Potem ko je leta 2015 zaključila specializacijo in so upali, da bo nadomestila Dušana Kolari-ča, je nastopila bolniški in kasneje porodniški dopusto Leta 2017 so ponovno upali nanjo, vendar je nastopila drugi porodniški dopust. Sedaj, ko bi se morala vrniti na delovno mesto, pa je naznanila, da odhaja iz Zdravstvenega doma Ormož. Direktorica je povedala, da ima mlada zdravnica vso pravico do porodniških dopustov in da so veseli, da si mladi ustvarjajo družine, vendar jih takšne in podobne situacije vedno znova pahnejo v začaran krog, v katerem ne najdejo zdravnikov. Pediatri raje delajo v bolnišnicah kot v zdravstvenem domu Kar se tiče specializacij, je specializantka pediatrije šele na polovici specializacije. To pa pomeni, da bodo nanjo čakali še vsaj dve leti in pol. Direktorica vse moči usmerja v iskanje dodatnega pediatra, vendar za zdaj brez srečne roke. Izpostavlja problem, ki bi se sicer moral reševati na državni ravni, saj interesentov pediatrov za delo na primarni ravni ni. Večina se namreč odloča za delo na sekundarni ravni, torej v bolnišnicah, kjer tako velikih obremenitev ni. »In čeprav na primarni ravni opravimo 80 % vsega dela, prejmemo le 20 % iz zdravstvene blagajne. Vzpodbude za to, da bi mladi specialisti prihajali na primarni nivo, ni,« je še dejala Zupanič Domajnkova. Ves čas razpisujejo delovno mesto pediatra za nedoločen čas, vendar neuspešno. Odprti so tudi za specializacije s področja pediatrije. Neuspešna so tudi nagovarjanja pediatrov s sekundarnega nivoja. Gledano na daljši rok bi glede na pogodbo z ZZZS potrebovali vsaj štiri pediatre in pol. Direktorico skrbijo prihajajoči meseci, ko se bo povečalo število obolelih otrok, obremenitve pediatra in šolske zdravnice pa bodo močno presežene. UM Foto: UM 8 Štajerski Kmetijstvo torek • 27. avgusta 2019 Podravje • Samovžig sena Seno lahko zagori zaradi vlage Zaradi samodejnega segrevanja se v notranjosti sena kopiči toplota, ohlajanja oziroma odvajanja toplote pa ni. Večja, kot je količina sena, težje se hladi, s tem pa se povečuje možnost za nastanek ognja. Najmanj možnosti za samovžig je pri povitih balah. :■: Foto: SD Nedavni požari na gospodarskih poslopjih v občinah Šentjur in Šmarje pri Jelšah so spomnili na nevarnost samovžiga sena, tako imenovanega biološkega samovžiga. Kmetijske svetovalne službe so zato pripravile priporočila, kako se izogniti nevarnosti samovžiga, ob tem pa opozorile na vlago, ki velja za enega od najpomembnejših vzrokov za samovžig sena. Košnja trave in spravilo krme sta bila letos zaradi neugodnih vremenskih razmer precej otežena, saj so kmetje s prvo košnjo zamujali, potem pa je med spravilom prve košnje že rasla druga, torej je bila ta mešanica posušena in skladiščena skupaj. Strokovnjaki pravijo, da je treba biti pri spravilu takšne krme previden, saj gre za mešanico suhe in malo manj suhe krme, ki ima v steblih rastlin skrite precej vlage in prav ta vlaga lahko povzroči samovžig. »Na travi, ki jo odkosimo, so mikroorganizmi, ki rastlinski sok izkoriščajo za svoje preživetje. Ti mikroorganizmi so močno aktivni vse do 40 odstotkov vlage. Ne samo, da pri tem procesu izgubljamo hranilne snovi za naše živali, začne se sproščati tudi veliko energije, ki jo zaznamo kot toploto oziroma gretje krme. Zato pri vlažnem senu hitreje pride do samovžiga kot pri suhem. Samovžig sena je pojav, kjer ogenj nastane, čeprav zunanjega vira vžiga ni. Zaradi samodejnega segrevanja se v notranjosti sena kopiči toplota, ohlajanja oziroma odvajanja toplote pa ni. Večja, kot je količina sena, težje se hladi, s tem pa se povečuje možnost za nastanek ognja,« opozarja vodja celjskih kmetijskih svetovalcev Tatjana Pevec. Zato je priporočljivo, da ima shranjeno seno manj kot 15 odstotkov vlage, dobro je, da kmetje pri skladiščenju bal in slame vlago redno merijo. Razlogi za prezgodnje skladiščenje sena so različni: bodisi kmetje seno prehitro pospravijo zaradi napovedi slabega vremena, lahko so nenatančni pri sušenju, vlaga pa se lahko poviša tudi zaradi poškodovane strehe stavbe, v kateri je spravljeno seno, ki ga namoči dež. Procesi, ki pripeljejo do samovžiga, se začnejo že pri sobni temperaturi. V kemičnih reakcijah se namreč proizvajajo plini, ki se lahko pri dovolj visoki temperaturi vžgejo. Pri segrevanju ima seno značilen vonj po kislem ali po karameli. Takrat je treba ukrepati in seno premetati, pri tem pa paziti, da se s premetavanjem in posledičnim dovajanjem svežega zraka vžiga še dodatno ne pospeši. »Na območju ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda je malo primerov samovžiga sena, kar bi lahko pripisali tudi dejstvu, da je pri nas manj nepovitega baliranega sena, več pa klasično skladiščene suhe krme in tudi več povitih silažnih bal,« pojasnjuje ptujski kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak. »Najmanj možnosti samovžiga je pri povitih balah, seveda pa nevarnost zmeraj obstaja, zato vsekakor velja previdnost. Z upoštevanjem dobre prakse in previdnosti je samovžig mogoče preprečiti, s tem pa obvarovati premoženje in seveda kakovost krme.« Senka Dreu Gornja Radgona • Mednarodni kmetijsko-živilski sejem že 57. odprl svoja vrata Sejem za nove generacije kmetov Kljub burnemu političnemu dogajanju, ki je spremljalo dneve pred otvoritvijo letošnje Agre, pa je bilo v soboto zjutraj, ko je sejem odprl svoja vrata, jasno, da množice, ki so zaparkirale praktično vsa razpoložljiva parkirišča in se valile proti vhodom na sejem, tja niso prišle zaradi politike, ampak zgolj in izključno zaradi vsega, kar sejem Agra ponuja. In imele so kaj videti. Na sejmu namreč do četrtka razstavlja 1850 razstavljavcev iz 32 držav, letošnja partnerica pa je avstrijska Štajerska. Glavni poudarek je tokrat namenjen digitalizaciji, avtomatizaciji, novim tehnologijam v kmetijstvu in agro-živilstvu, pomenu lokalno pridelane hrane ter v skladu z letošnjim sloganom 'Sejem novih generacij' generacijski prenovi oziroma mladim kmetom. Agra pa ni samo prizorišče razstavljavcev, ampak tudi prostor za več kot 150 dogodkov, posvetov, okroglih miz in priložnost za razglasitev zmagovalcev z ocenjevanj v različnih kmetijsko-ži-vilskih panogah. 57. Agro je uradno odprl predsednik slovenske vlade Marjan Šareč. V svojem govoru je med drugim povedal, da je sam rasel na kmetiji, zato se zaveda, da samo nadaljevanje tradicije in prevzem kmetije mladim že dolgo nista več dovolj, saj potrebujejo tudi pogoje za dostojen zaslužek in življenje, to pa jim omogočata le posodobitev in poenostavitev delovnih procesov. Kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec je poudarila pomen razvoja podeželja, ki je ključen za razvoj Slovenije, povrnitev ugleda kmeta, medsebojno sodelovanje kmetov in drugih deležnikov v pre-hranski verigi ter nujnost prenove slovenskega kmetijstva, ki ne sme Sodobna kmetijska mehanizacija je na Agri prava paša za oči. biti več tako odvisno od subvencij. Otvoritve Agre se je udeležil tudi evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan, ki je prepričan, da bi morali več govoriti o mladih in spodbudah za mlade, ob posodabljanju skupne kmetijske politike pa razmišljati o novih orodjih, sodobnih tehnologijah in digitalizaciji, da bo kmetijstvo privlačno za mlade. Senka Dreu Podobnikov larifari Potem ko je sindikat kmetov z vlado dosegel dogovor o skupnem reševanju v zadevi zveri in posledično odpovedal blokado otvoritve mednarodnega sejma Agra, so v stranki SLS vztrajali pri protestu v Gornji Radgoni in ga odpovedali Mj* S