SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Chicago, III, 20. novembra (November) 1918
The largest Slovenian Weekly in the Unit««
States of America.
Naročnina:
7a člane, na leto.. .$0.96
/a nočlane.........$1.50
/n ioozemstvo.....$2.00
NASLOV
uredništva in nprav-nfttva:
1951 W. 22 nd Place, Chicago. III.
Talefon: Canal 2487
s * ••:»*
-	v . .
Ifajvečji slovenski tednik v Združenih ' državah

OF THE GRAND
SuUcTiptton price: For memt»ers,yaarly 40.96
For nonm«mber«.-Foreign Countries.. $2.00
OFFICE OF ' PUBLICATION:
1951 W. 22nd Ptaea, Chicago, 111.
Tol«pl»#ae: Canal 2487
Entered as Second-Cla» Matter January 18, 1915, at-thb Post Office at Chief*, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
ACCEPTANCE FOR MAILING'AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORISED ON JUNE 22, 1918.
NO. 46—Štev. 46.
Leto IV. Volume IV.
Predsednik na mirovno
BO ODLOČEVAL V VAŽNIH MIROVNIH TOČKAH.
-- /
MIROVNA KONFERENCA SE BO VRŠILA V PARIZU.
likanskimi voditelji kongresne ter senatske zbornice se je doseglo sporazum, da naj se dne 21. t. m. o&godi, ali zaključi sedanje zasedanje do decembra t. I.
Washington, D. C. 18. nov. —
Predsednik Wilson se je odločil, da pojde na bližajočo se mirovno konferenco, ki se bo skoraj gotovo vršila v Parizu. Od tukaj se bo
poda! par. dni po otvoritvi pri-. .	MHH
hod njega kongresnega zasedanja, i PREDSEDNIKOVA PROKLA-ki se prične dne 2. decembra.	MAC|JA. v
Ta radostna in nepričakovana. Hvalimo Boga za zmago! vest je bila danes v Beli hiši n-'j Waghinftallf p. C. 18. nov. -»dno naznanjena. Tozadevno po-ipredse^ Wfl^n je pravkar iz-
lOclIO Sl» orlflsl	•	, ,	. -	..	...
dal proklamacijo na ameriško ljudstvo, s katero določa 28. no-
" Predsednik bo odpotoval v Francijo takoj po otvoritvi prihodnjega kongresnega zasedanja. Namen predsednika Wilsona je, <la bo navzoč pri razgovorih in di-skuziji glavnih točk v zadevi miru.
Predsedniku bo nemogoče o-stati na mirovni konferenci do konca ali do zaključka iste; pač bo pa prisoten pri onih posveto-. valnih sejah, kjer se bo delalo »lavne uaerte in točke za mirovno konferenco .V vSell' kočljivih vprašanjih bo predsednik Wilson določal. Imena delegatov bodo v kratkem objavljena."
Ž njim vred" bodo odpotovali-tudi ostalii amer. zastopniki. Delegacija bo odpotovala najbrže na bojni ladji "Pennsylvania" začetkom deeembra. General Tasker liliss, bivši načelnik generalnega . štaba bo na tej konferenci kot vojaški zastopnik Združenih držav.
Predsednik Wilson bo dne 2. deeembra otvoril prihodnje kongresno zasedanje.
Pri tej priliki bo ljudskim zastopnikom razložil, čemu ga vleče na mirovno konferenco. Pred vsem lioče predsednik Wilson u-vesti med vsč mirovne delegate složnost in edinost; drugič pa delati za ustanovitev lige narodov, ko je namen naj »bi »bil, zavračati v prihodnje vsak poizkus nove vojne tako, da bo vladal v Evropi in dri*god trajen ter stalen mir med narodi. y
Ameriška mirovna misija.
Imena članov ameriške mirovne misije, ali delegacije so sedaj še neznana. Vso zadevo drži vlada lajno v svojih rokah. V obče se pa sodi, dalx>do določeni za to misijo sledeči:
Robert l>ansing, državni tajnik. Newton D. Baker, vojnik tajnik. David E, Hughes, poljedelski taj. Charles E. Hughes, bivši .guverner države New York in bivši član* najvišjega zveznega sodišča.
Kol one 1 E. M. House*se bo tudi vdeležil te konference kot osebni svetovalec predsednika Wilso-
na.	.
Dalje se govori, da bodo ime: rtovani članom amerištae mirovne delegacije še: senator P. C. Knox, T J. Walsh, najvišji zvezni sodnik Brandeis in Samuel Oompers, predsednik American Federation
of Labor.	• ' * *
Mirovna konferenea bo otvor-jena v Verseilles sredi decembra tekočega leta. Sprva se bodo vršile le posvetovalne seje, z redno konferenco se bo pa pričelo okrog 1. januarja 191S. Posvetovalnih sej se bo vdeležil predsednik Wilson in zastopniki vseh nart>d°v o-zir. držav ,da bodo'resih glavna mirovna vprašanja.
Odgodenje kongresa. Washington, t). C., 18. novem. - Med demokratskimi in repuib
Demobilizacija ameriške Washington, D. C., 18.
Po zatrdilu generala Mareh-a je
posle. Danes je priredil 4'Columbia University Club" prof. .Ma-saryku odhodnico, koje se je vde
htevo provizorične grebu: 1. Vlade Srbije,
vlade v Za-j DR. KOROŠEC V PARI25U.
Pariz, Francija, 18. nov. — Dr.
Amerike	nov. — lir.
ru za i runu ^runai« .u«»u.-« r .	x . , .. w - ..	.. ■ T. •___!	Anton Korošec, predsednik Jugo-
sedaj v Združenih državah pod o-	več uglednih državnih u- Francije, Anglije m Italije se naj	-----------------» . - . »
ro»ž je m 1,790,000 vojakov. Vojni ^f4" °v'	"k
department je že izdal odredbo za demobilizacijo te armade in sicer se bo vrnilo na svoje dome o-krog 200,000 vojaštva že teko n prihodnjih dveh tednov, kasneje )>o prišlo pa na stalen dopust krog/30,000 vojakov na dan.
Kar se tiče ameriškega veja štva v Franciji, ima to zadevo g ncral Pershing v svojih roka
Vojni department..je izdelal n|-
__.......f ___________________w_____ naprosijo, da priznajo Jugoslo-
Ijakov. Na tej odhodnici je bil na-j ski narodni Svet v Zagrebu za vr-vzoč tudi Andre Tardieu, čl ari hovno oblast novo osnovane dr-francoske komisije. . *	j *ave Srbov, Hrvatov in Sloven-
T' . _*	cev na vsem jugoslovanskem o-
Ne»ci prosijo Amerike pomoči. |zemiju bivše avstro-ogrske mo-
Washington, D. C., 16. nov. — narhije: Nemški minister zunanjih zadev! 2. Taiste vlade se naj napro-%*olf. je poslal državnemu taj-jsijo, da priznajo Jugoslovanski na^ Lansigu poročilo v obliki j Narodni Svet v Zagrebu kot vr-prdSrtje, Če Amerika dovoli Nem-jhovnega zapovednika bivše av-
eiji poslati semkaj .posebni) komisijo, koje namen naj bi bil naprositi vlado Združenih držav za ► nujno odpomoč vsled splošne la-
u • , ' .... v.....r.,......
črt, da se bo/skupaj poslalo mov posamezne divizije gotovih
okrajev ali mest. To se bo ukre- kote in	nH Xemlkem.
nilo vsled tega, da bo dana večjim mestom prilika svečano^prc-jeti domov d osle vojake zntago-mia vojake. 4
vembra t. 1. kot Zahvalni dan; pri tem predsednik omenja, da morajo letos Američani ta dan na posebni način obhajati polni hvaležnosti in veselja. Popolna zmaga nam namreč ni donepla samo miru, ampak tudi obljubo novega dneva s katerem se bo nadomestilo silo, zavist in spletke med narodi s pravico.	'X
■>*alce, oziroma _	,
Pred vsem bo vlada poslala domov na jprvo ranjene jh -Hotan^ vojake. Tako tudi konvalpspente; Za prevoz se bo rabilo tudi zaš$-ž£ne nemške parnike. - Vsa taborišča v Ameriki bodo V kratkem izpiaziijena, da se pri-pravi prostor vojaštvu na»e eks^ l>etlicije. V taborišču bo ostal le majhen oddelek vtfjs&v.t it* zdi'/ že vanje reda in straže. .' a. \ /V ol>Če se sodj, da lw koj^reš 2 - r.	,, •• določil /a ' vsakega a^uemkoga
Predsednikova proklamacija se	kof pospl)no	,
sledeče:	eelomesečno plačo.. Ueneral Per-
shing zatrjuje, da imajo anietifiki vojaki na podlagi postave popolno pravico nositi svojo uniformo se tri mesece zatem, ko se vrnejo domov. To bo. dosti pripomoglo pri nabavi civilne obleke «o. de-mobiliziijano vojaštvo.
(»eneral March je omenil, dii se l»n 42. diviziji (MavrienwUaiu-' bow) iz New Yorka izkazala posebna čast. ker se jc v mmuli^vojni najbolj hrabro odlikovala: Ta divizija bo~prircdila ob povratku
stro-ogrske mornarice, katero so zavzeli Jugoslovani in ki je zado-bila s tem zavezniški značaj.
3. Jugoslovanski vojski, sestavljeni iz jugoslovanskih čet Gotovo ne bo vlada Združenih j bivše avstro-ogrske vojske, ki pa dltfav te prošnje zavrgla, ter bo j j€ prisegla zvestobo Jug. Nar izpočila'celo zadevo Mr. Hoover- j Svetu, se ima priznati značaj ju, administratorju živilske komi- vojskujoče se in zavezne vojske
4'Že dolgo časa je bil nas, običaj, da smo se v jesenskem letnem času zahvalili Večnemu Bogu za vse Njegove jštevilne blagoslove in milosti, katfere je izkozal nani kot narod. To?leto imamo pa še posebni važni vsrok. da snjo Bogu hvaležni in da se radujemo. Bog nam je po svoji veliki milosti dodefil mir.
Dosegli nismo samo .premirja" in rešitve v tragediji minule vojna; dočakali smq velikega zmago-
slavja praviee. r Popolna zmaga i veiiko slavnostno parado v glav
nem mestu ZctrUž. drž^v, v Washingtonu.	. "
V svrho formacije stalite, ali redne armade se bo tudi ukrenilo; potrebne korake ili sicer s tem, da bo vsak vojak dobil Častni od-jHist; takoj zatem b.o pa vprašan. <-e boče še vnaprej služiti v stalni
wy .................armadi. Vsi priglašeni 1>odo do-
s tem. da so služile'svoje mu naro- bili po en mesec dopusta, predno du za prospeh človečaustva.	bodo zopet vpoklicani.
General I^ershing bo poslal se-
nam ni donesla samo miru, ampak tudi obljubo novega itneva, s katerem se bo nadomestilo silo, zavist in spletke med narodi s pravico.
Naše vrle armade so se vdeleži-le triumfa, ki ni imel nobenega sebičnega ali osvojevatnega namena. Dosegle so nesmrtno slavo da so sli prospeh
Bog je bil v resnici usmiljen. Mi imamo povod, da s^ veselimo, kar nas oživlja in utrjsje najboljše tradicije naše narodne zgodovine. Novi dan se je pričel nad nami prikazovati ,ki daje našim dušam pogum, da gledamo v bodočnost z novim zaupanjem do novih in večjih dolžnosti.
Med tem ko izmžamo zahvalo za te stvari ,ne pozabimo is&ati božjega vodstva v izvrševanju o-nih dolžnosti, božje« milosti in odpuščanja vseh napak v našem ne-hanju. Prosimo Boga, da bi v vseh naših delih utrjeval vezi prijateljstva in medsebojnega ^spoštovanja, kar lianam l>o podlaga pri noVi gradbi miru m do-, ire vpije med narodi. Vsled tega progfešani jaz,
predsednik Združenihjdržav ameriških, četrtek, dne 28l novembra kot dan zahvale in meftitve ni rabim Tjitdstvo žirom drpav, da iug označeni dan preneha vs svojim
4je. Pred vsem kc bo pa pazilo ha .to, kako se bodo Nemci v prihodnje zadržali. Predsednik Wilson je rekel, da jc pri volji pomaga tj Nemcem, lako tndi Avm nj.-nn. a-ko bodo v. najkrajšein ča.«u uredili svoje noti-anje razmere, in če ne bodo zapqčcJi kakega boljševizma, 1 akoi* se to vrši na Ruskem.
Ruski princ v Washingtonu. Washington, D. C., 16. nov. —
Princ Jurij E. Lvoff, prvi mini-s1 rs k i jM-edsednik iz/a časa ruske revolucije se je mudil danes v av-dijenei pri' državnem tajniku Lansihgu. Pogovarjat se je ž njim
0	sedanji ruski situaciji z ozirom ila položaj Amerike, ki namerava Rusijo rehabilitirati; Lvoffa je spremljal ruski poslanik Bakli-H>eteff. nekaj dni bo princ Lvoff pose til 4 * ttvdijenei ' tudi predsednika Wilsona. '
Žrtve influence so večje) kot amer. žrtve vojne.
Washington, D. C., 18. nov. —
1	hfluenca jc bolj nevarna, kot vojna. Tako zatrjuje državni zdravstveni urad. Številke žrtev influence so 1000,000 mrtvili slučajev. Skupno število padlih ali
slovanskega Narodnega Sveta — začasne vlade jugoslovanskih držav pod bivše avstro ogrsko krono — je došel semkaj, da bo uredil zadeve z vladami ententnih zaveznikov.
.4. Dr. Ante Trumbič se ima priznati uradnim predstavnikom JugNarodnega Sveta pri zave zniških vladah za toliko časa, da se ustroji skupna država s Srbijo.
Konferenca je dalje soglasno proglasila, da se ima osnovati skupno ministrstvo zjedinjene srbsko-hrvatsko-slovenske drža ve. Srbija izjavlja, da se odstranijo v»e politične in oesarske meje na celem ozemlju Slovencev, Hrvatov in Srbov. Administrativna uprava jugoslovanskih pokrajin se za sedaj ne bo menjala; vse izpremembe v organizaciji nov€ države Srbov, Hrvatov in Slovencev pa bo odredila ustavotvorna skupščina, ki bo vrhovni faktor celekupnega naroda.
Ministrski predsednik Paiič je odobril v imenu srbske vlade vse te zahteve ter obljubil, da jih bo sporočil zavezniškim vladam in da jih bo podpiral z vso svojo avtoriteto.
Končno je sprejela konferenca odločno resolucijo proti akciji italijanskih oblasti na jugoslovanskem ozemlju.
Predsednik Slov. Narodne Zve-
sa
vdaj vojnemu departmeiitu še v> la>ena do 11. t. m. pa;llih, ranjenih, ter pogrešanih, kar bo zanj vsekako težafno delp.. V vojnem ujetništvu se, je do 15. okt. t. 1: nahajatalo 5,738 ameriških vojakov. Tudi ti sc bodo v kratkem povrnili domov.
Razna obrežna mesta ob Atlantiku delajo r.e sedaj velike predpriprave za slavnosten sprejem dermov prišedših vojakov. Na-.i-večja slavnost se bo vršila v 'Nev« Yorku.
mrtrih Američanov v minuli voj-	pavej gchneller je poslal dne
ni pa ne presega 50,000 slučajev.	t m uredništvu Glasila sle-
^ Plaice linčania *	deče zanimivo poročUo:
' Posodice bncanja.^	.,Ravno prejeli brzojavno vest
Winston, Salem, N. C. 18. nov.	da §ta ge Ju?oslovanski
_ Ko so je nahajal v tukajsnjem	^^ in« grbska vlada 2edinila. okrajnem zaporu neki zamorec, je 1
Začasna vlada je izbrana iz treh
oborožena množica ljudstva, za
htevajoča, da se mora zamorca iz^	^trijlkeArmade"
ročiti ljudski sodbi. Pri tem spo- " . padu je bilo ustreljenih petero o- PROTEST SLOVENSKE i Feb, 10 pa nevarno ranjenih. ^	VLADE.
Amsterdam, Holandsko, 18. nov. — IzrLjubljane poročajo, da se je 7. novembra sešla depntaci-ja slovenske vlade z italijanskimi
JUGOSLOVANSKE * KONFE-*
Zveza jugoslovanskih držav.
Washington, D. C., 15. nov. —
Med srbskim ministrskmi predsednikom in delegati Narodnega sveta v Zagrebu, ki zastopajo Srbe, Hrvate in Slovence iz Avstro-Ogrske, se je doseglo popolen sporazum za ustanovitev zveze jugoslovanskih pokrajin iz Avstrije s kralje vino Srbijo. Tako se semkaj uradno poroča. Tozadevna konferenca se ^e vrnila v Ženevi dne 7. novembra.
/Bivši avstrijski cesar —- navaden državljan:
Curich, Švica, 18. novembra.—
Bivši avstrijski cesar Karol, ki se je moral nedavno odpovedati svojemu prestolu, se jeipodal na neki grad, kjer bo živel s svojo družino kot priprost avstrijski državljan pod imenom grof Hab»1>nrg.
Revolucija na Nemškem.
London, Anglija, 18. nov. — Na
Nemškem se je pojavila zadnje dni splošna revolucija po ruskem ogledu. Revolucijo ko zanesli na Nemško podkupljeni boljševiski ageu^je iz Rusije.
Volitve na Nemškem. " i • Bern, Švica, 17 .novembra. —
Vovi nemški kancler Dr. Ebert jc naznanil javnosti, da se bodo vršile splošne volitve za nemški Narodni kongres dne 2. februarja prili. leta. Kancler omenja, da vsled tega ni treba preložiti mirovne konference.
Nove nemške republike. - Amsterdam, Holandsko, 17. novembra. — Več nemških pokrajin je sledilo izgledu Nemčije s tem, da je izpremenilo svojo staro obliko vlade v republiko.
Kakor se semkaj poroča, se je proglasila pokrajina Saxen Mei-ningen republiki. Vse posestvo plemenitašev je prešlo £sled tega v ljudsko posest.
Iz Ženeve se semkaj poroča, da
napadla včeraj ječo, do 1000 oseb j ^^ g p0^ačnikom na čelu. Pri
novi vladi je vrhovni poveljnik ^ }10 Lnksemburška Vojvodina
odcepila od Nemčije in bo postala j tudi republika pod pokroviteljstvom Francije.
Glede Slezvig-Holštanjske bo ljudstvo v kratkem na podlagi splošnega glasovanja odločilo jeli naj ostane še pod nemško vlado, ali naj se priklopi Danski.
Inozemske vesti.
Živela Čeho-Styv^kija! Washington, D. C.-— 16. nov
—Državni zaklad nišk i department je vpisal danes v'svojrkn.iy ge desetega zaveznika — dolžnika. To je Narodni
RENČE V PARIZU. DELEGA-TJE PROVIZORIČNE VLADE V ZAGREBU RAZPRAV LJAJO S TRUMBIČEM IN PAŠIČEM. - PAŠIČ PRI-
-.sl
vaške republike. Čeho-sVovaškr republiki je Amerika <Vanes pobelila $7,000,000. - Poleia tega se je dovolila Angliji nadai jnih $200,000,000, Italiji ^50,000.000
poveljniki v Postojni. Iz poročila, ki opisuje pogajanje na tem se Stanku, j« razvidno, da se Slovenci in Italijani ne morejo sporazumeti glede na pogoje premir-ia Italijani hočejo, da avstrijske
STAL NA VSE ZAHTEVE j čete oddajo ves bojni materijal
DR KOROŠCA. — SPREJETI ZAKLJUČKI POMENIJO PO KOP KRFSKE DEKLARACIJE — ZAGREBŠKA VLADA SAPOVBDNIK VOJSKE IN MONARIOE. - USTAVO. TVORNA SKUPSČINA VR
izvzemši osebnega orožja, medtem ko stoji slovenska vlada v Ljubljani na stališču, da avstrijska armada ne eksistira več m vsled tega ne morejo pogoji premirja biti merodajni za neodvisno Jugoslavijo in ves bojni ma-
Mirovno praznovanje v Rimu. Rim, Italija, 18. novembra. —
Kardinal Gaspari, papežev državni tajnik je pisal vsem kardinalom sirom sveta, da naj se udeležijo velike slavnosti v Rimu na oni dan, ko bo mir podpisan, oziroma. ko bo mirovna konferenca zaključena. Pri tej pritikT bo papež Benedikt v cerkvi sv. Petra daroval pontifikalno zahvalno mašo.
iičajmm delom, ter na{j ^ ^ f'0'J in Belgiji $9,000,000.
*	in prostorih molitve J T ^----- ..
je Bogu, vladjarji
narodov.
vseh
Vspri4bo tega moj lastnoročni podpis in pečat Združenih" držav.
Dano v distriktu Columbia, danes, dne 16. nov. v le*tu našega Gospoda 1918 in 143. letfu ameriške neodvisnosti.
Woodrow »Wilson, Po naročilu predsednika h i Robert Lansing, državni Rajnik, v
Iz Bern a, v Švici prihaja semkaj poročilo, da je bil minuli petek izvoljen prvim predsednikom čcho-slovaške republike prof. T. G. Masaryk.
Prof. Mwaryk odpotuje v Prago. New York, N. Y., 16. nov, —
lW. Thomas G. Masaryk, predsednik nove Čeho-slovaške republike bo odpotoval prihodnji^ torek
Prago, kjer bo prevzel v "
HOVNO TELO ZA ORGANI- t*rija! slovenskih čet mora ostati HOVNO iwu----_ y J . jUgosiavije do mirovne
konference. Italijani gTOze z re-
prfsalijami.	.
Slovenska vlada se je obrnila
HIRANJE NOVE DRŽAVE
'(Ju Čas. Urad, ^Washington, D. C.)
7. t. m. se je vršila v Paruu ~"^ovaIlsko viado v Zagre-konferenca med odposlanci pro-jna ^^	apelira
vizorične vlade v Zagrebu, dr. bu	' Ameriko^ da se
Korošcem, dr. Čingrijo in se J^^./a~®makliejo iz jugoslo-Inim članom, katerega	tanske^ teritoriji; ako Pa že
d mogoče^ na	ga biti okupacija, tedaj sloven
^Tiim članom, ni__„
ter dr. Trnmbičem, kom Jugoslovanskega .odbora Londonu in srbskim ministrskim predsednikom Pašičem Dr. Ko-rosec je predložil naslednjo
mora biti okupacija ska vlada absolutno zahteva, da se odstranijo italijanske čete »m nadomestijo z drugimi zavezniškimi četami.
Zapuščina kralja . oderuhov.
Koncem meseca septembra t. 1. je umrl v New Yorku znani kralj oderuhov Daniel H. Tolman, za-pustivši $7,259,344 premoženja. Ta denar A je pridobil Tolman s posojevanjem denarja na visoke obresti; imel je sitom Unije jn Kanade 63 zastavljalnic, kamor je ljudstvo donašalo zlatnino in drugo raznovrstno blago, da je dobivalo denar na posodo na visoke obresti.
Aiknpa


MJWN ifl I
T:' -t? ' - '
naznanilo.
Članom in članicam, društva »sv. Jožefa St. 2. K. S. K. J. v Joliet, 111. naznanjam stem, da sem se te dni preselil^na svoj drugi prostor. Sedaj stanujem na: 611 N. Broadway St. Joliet, 111.
Zatorej naj pride vsalk elan (iea) plačat za društvo na gornji ali moj novi naslov. Denar za društvo bom sprejemal sleherni dan od 12. do 1. ure popoldne in zvečer; ob nedeljah pa ves dan, tako, da bi imel vsaki član (iea) priložnost plačati svoje društtei^e prispevke, hi to, ako ne čez teden, pa v nedeljo. In vsi dopisi, tikajoči se našega društva naj1 se naslavljajo na moj noei naslov.
S sobratskim pozdravom
John Vidmar, tajnik 611 N. Broadway Str. Joliet. 111.
NAZNANILO.
Iz urada tajAika društva sv. Vida št. 25. KSKJ. Cleveland, O., se naznanja /'lanom in članicam gori imenovanega društva, da se za časa sedanje bolezni "influence*' ne sprejema društvenih in Jediiotinih asesmentov na mojem domu, pač pa samo v dvorani.
Vsled tega so prošeni člani In članice, da plačajo svoje ases-mente za prihodnji mesec (december t. I.) v dvorani dne 1. decembra 1918. Vplačevanje se prične točno ob 10:30 dopoldne. Blagovolite torej cen j. društv„eni-ki to vpoštevatil Ker je prihodnji mesec zadnji v tekočem letu, bo treba sestaviti celoletni račun, nove knjige za članstvo prepisati in urediti. Pri tej priliki in vsled tega se ne . bo nobenemu člahu(iei) kreditiralo ases, ozir. pisalo dolg zanaprej, pač bo pa vsak prizadeti član vsFed zaostalega dolga suspendiran.
S sobratskim pozdravom
Joseph Russ, tajnik.
NAZNANILO.
članom društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. v Waukegan, 111., se tem potom naznanja, da je bilo sklenjeno, na redni mesečni seji, dne 10. novembra, da se korpora-tivno udeležimo slavnosti 15. letnice .obstanka slovenske cerkve v naši naselbini.
V ta namen se zberemo v četrt-tek dne 28. npvembra (Zahvalni dan) v Mr. Matt Slanovi dvorani ob V*9. uri dopoldne, od koder odkorakapio s parado v cerkev. Vsak član naj prinese s seboj tudi društveno reg^lijo. S sobratskim pozdravom
Math. Ivanetič, dr. tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada dr. Marije Pomagaj št. 79. K. S. K. J. v Waukeganu, 111., se naznanja vsem onim članom, kateri se niso vdeležili zadnje redne seje, da je bilo na isti sklenjeno, da se društvo korpo-rativno vdeleži sv. maše, katera se bode darovala dne 28. novembra t. 1. v spomin petnajstletnice obstanka naše župnije. Ker je bilo sklenjeno, da se bodemo-zbrali ob pol deseti uri v šolskih prostorih, moram pojasniti, da se je to prenarelido v toliko, da sc bo-demo zbrali že ob poli devetih dopoldne v Mr. Math Slanovi dvorani z regalijami, in potem bodemo odkorakali z godbo na čelu po pozneje določenem kraju v cerkev. Ker bo ta dan velikega pomena za nas, in našo župnijo, bi bilo želeti, da se člani vledeži-jo vpolnem številu.
Pri tej priložnosti moram tudi obvestiti vse člane gori omenjenega društva, da se zagotovo v deležite prihodnje letne ali glavne seje dne 8. dec. Xa tej seji se bode volil odbor za prihodnje leto 1919. Radi tega je dolžnost vsakega člana, da se iste vdeleži. Ravno tako je tudi več važnih zadev katere morajo biti rešene na glavni seji. Pomniti je treba, da kateri se ne vdeleži te seje, bode zapal kazni po pravilih; oproščeni bodo le oni, kateri bodo imeli tehten vzrok: torej nepozabite 16 sejo!
S sobratskim pozdravom vse^ mu članstvu K. S. K. Jednote.
John Zalar, tajnik.
tem bolje bo zanje. Potem ne pritožujejo, da jim je bil št v. odbor kriv, če so bili su dirani, ali da je odbor grdo ž nji* mi postopal.
Nadalje prosim vse člane, da se udeležijo prihodnje seje, ker imamo več važnih stvari na dnevnert redu in tudi se bo volil novi odbor za leto 1919. Prosim, do se vsi člani vdeležite prihodnje seje vršeče se na Ahmeek Fayal Hall ob 3. uri popoldne. Če bo ta seja morda do onega časa preklicana, bo isto vsakemu članu žo^nano.
S pozdravom do vsega članstva K. S. K. J.
John Miketich, tajnik.
NAZNANILO.
S tem javljam žalostno vest, da je dne 6. novembra t. 1. za večno v Gospodu zaspal sobrat Ma-tew. Žgonc, tajnik našega društva sv. Jožefa št. 112 K. S. K. J. Sly, Minn. Vzrok smrti je bila pljučnica. Star je bil 31 let ter zapušča žalujočo vdovo ter %troje malih otročičev.
Pred enim tednom je bil pokopan tudi naš sobrat John Kužnik, star 52 let; zapušča vdovo in četvero otrok. Umrl je tudi za pljučnico.
Bolan jc sedaj tudi drugi tajnik našega društva sobr. Leopold Majerle in njegov brat Josip Ma-jerle.
Iskreno sožalje družini Mat. Zgonca in John Kužnika. Oba pokojna člana naj počivata v miru! Ohranimo jih v blagem spominu. — Drugemu tajniku pa želim, da bi kmalu ozdravel.
Člani, ki stanujejo oddaljeni od mesta Ely naj pošiljajo vse društevne asesmente (denarne zadeve) na Joe Agnich, box 266 Ely, Minn.
S sobratskim pozdravom
Jos. J. Peshel, društv. podpredsednik.
POZOR ČLANI DR. ŠT. 153!
Ajpeliram na člane dr. sv. Jero-nima št. 153 K. S. K. J. v Canons-burg, Pa., da se zanesljivo vdele-žijo seje,** ki se bo vršila dne 1. decembra 1918. Na omenjeni seji bo volitev odbora za leto 1919. Imamo pa na dnevnem redu še par drugih važnih reči.
Pridite torej vsi na sejo!
S sobratskim pozdravom
Frank Kirn, tajnik.
NAZNANILO.
Iz nrada dr. sv. Alojzija št. 88. Mohawk, Mich.
S tem prosim vse one člane našega društva, ki imajo potne liste in že dolgujejo društvu, da naj poravnajo svoj dolg do 1. decembra, ali pa še preje. * Čim preje,
Pueblo, Colo.
Priroda izumira, rumeno listje pada raz drevja, in vsa narava kaže znak jeseni. Vse okrog v naravi je žalostno^ mrtvo in tiho. Slovenska naselbina v Pueblo — vedno tako napredna, je danes zavita v globoko žalost zaradi posledic, katere je pustila tudi tukaj grozovita morilka španskir influenca. Ni skoro tukaj družine, kjer ni'bilo te grozne morilke. Videl sem v časopisih, kako grozno je prizadeta naša Pennsylvan-jska naselbina Forest City.- Tudi Pueblo je sličen Forest Cityju v tem oziru. Tudi tukaj jc grozna morilka pobrala nad 30 slovenskih rodoljubov in to v času enega tedna. Da žalostno je: tej hiši manjka očeta, v oni matere, zopet v tretji brata ali sestre itd.
Prva žrtev španske influence je postal slovenski vojak Anton Virant in sicer je umrl v Camp McArthur, Tex. Pred tremi meseci je odšel k vojakom iz Lead-ville, Colo., v Camp McArthur, Tex., kjer je dne 17. okt. 1918 podlegel španski influenci. Nje-Frank, ki živi v Pue-je dal semkaj pripeljat^, mu je priredil tudi dostojen pogreb, (seveda privatni, ker cerkve so vse zaprte). Doma je bil iz fare Golo pri Ljubljani. V Ameriko je prišel pred 13 leti in sicer v Pueblo, odkoder je pred petimi leti odšel v Leadville, Colo., in odkoder je šel pred tremi meseci v službo za domovino, kateri je tudi daroval svoje življenje, pripravljen se boriti za o-svobodjenje zatiranih narodovi. Le žal, da mu je smrt pretrgla nit življenja prej, predno je zavedni Slovenec mogef pokazati, kaj da zamore Jugoslovan v borbi proti zatiralcu svetovne' svobode. Tukaj zapušča brats' ter še nekje v Ameriki eno sestro omo-ženo Glavan. Ti naš dragi Tone počivaj v miru v demokratični zemlji Amerike!
Po Anton Virantovem pogrebu se je pa pričela druga žalostna vrsta pogrebov Pueblskih žrtev influence. Ni mi mogoče dati po-
več časa iir prostora. Zato i rojaki oproste. -umrlega imenoval le z imenom ter h kateremu društvu da je sppdal.
Torej za Anton Virantom je postal prva žrttev španske influence rojak Daniel Vujčič. Spadal je k trem podpornim društvom in sicer: K društvu sv. Jožefa št: 7 KSKJ., Sv. Trojice, NlfZ., ter Za-padna Zvezda, št. 16, ZSZ. Za njim je umrla dobro znana roja* kinja Marija Jesih, doma iz Kompolja, fara Dobropoljc na Dolenjskem; stara je bila 28 let, zapušča troje otrok in moža; spadala je k društvu Slovan št. 3,-ZSZ, in Marija Pomagaj št. JSKJ. Dalje Joe Ravnik, zapušča ženo in enoga otrok/i; spadal je k društvu Orel St. 21, SNPJ. Marija Robida, stara J»5 let, zapušča moža na smrtni postelji, ter troje otrok. Spadala je k društvu Katoliških borštnaric in Marije Čist. Spočetja št. 104, K. S. K. J. Franca Ferkulj. Stara 28 let. Zapušča moža in šestero malih otroči#ey. Spadala je k društvu Katoliških Borštnaric in pa k društvu Marija Pomagaj št. 42 JSKJ. — Marija Štofelc, zapušča moža in več otrok. Mislim, da je spadala k društvu Sokol št. 38 JSKJ. Barbara Petrič, zapušča moža, ter sedem malih otročičev, bilo jih je devet, toda dva sta umrla ravno v istem času kakor mati, tako da so imeli skupni pogreb. Pokojnica je spadala •k društvu S. S. P. Z. — Frank Papež, zapušča ženo in več otrok. Spadal je k društvu Orel SNPJ. — Louis Zabukovec, zapušča ženo in več malih otročičev; spadal je k društvu Marija Pomagaj št. 42. JSKJ. — John Vidmar, [spadal je k društvu Slovan št. .3, ZSZ. Zapušča ženo in enega brata. Joseph Anžlovar, zapušča sestro; spadal je k društvu Sv. Jožefa št. 7 KSKJ. in društvu Slovan ZSZ. — Frank Omahen, nima tukaj sorodnikov. Spadal je k društvu Slovan št. 3. ZSZ. — •Frank Strah, zapušča ženo in dvoje otrok; spadal je k društvu Slovan št. £ZSZ. — Joseph Gra dišar, zapušča brata in .sestro spadal je k društvu sv. Petra in Pavla št. 75. JSKJ. — Joseph O koren, zapušča dva brata, od ka terih je ravno isti čas eden umr in sicer v Leadville, Colo. Spada je v društvo Marija Pomftgaj št j 42. »JSKJ. Za njim je umrl Štefan Purkat, samec; spadal je k druš tvu S&P7j. — John Papež, zapu šča v starem kraju ženo in več otrok; pri društvu ne vem ako je bil ali ne? — Joe Težak, zapušča ženo in več malih otročičev, Spa dal je k' društvom Sokol št. 38 JSKJ. ter Zapadna Zvezda št. 16 ZSZ. — John Ogolin, zapušča brata. Spadal je k društvu SSPZ Umrl je tudi 17. letni Joe Ada mič, ki zapušča stariše in več bratov in sestra. Spadal ni k nobenemu društvu. — Andrej Zajec* zapušča ženo, ter več malih otrok. Spadal je k društvu sv. Petra in Pavla št. 15 JSKJ. — Umije 11-letni sin Matija Kristinva in sicer za špansko influenco Družini Perko je umrla 6 let stara hčerka. Družini Joe Kocman pa eno leto stari otrok.. V Mon-tani je tudi umrl John Pugel, brat dobro znanega tukajšnega rojaka Joseph Pugelna, ki je tudi dal svojega brata sem pripeljati in mu je preskrbel dostojen pogreb. Vsi gori označeni so u mrli za špansko influenco v dneh 29., 30., 31. oktobra in 1. nov. 1918. Dne 3. novembra je tudi umrl po kratki in mučni bolezni, pljučnici sin dobroznanega slovenskega trgovca J .Snedeea, Anton Snedec, star 18 let. Bil je član društva Sv. Jožefa št. 7. K. S. K. J. ter K. C. Tukaj zapušča žalujoče stariše, tri sestre in dva brata, na Fiancoskem bojišču pa tudi brata poročnika Dr. J. F. Snedca.	'
m-
lm


ki
o iz Miiwau-po kratki influfcn-uštva Sloje bil v J nima so-
k*e,	je
bolezni podlegel ci Frank Strah,
van št. 3. Z^Z. Milwaukee, Wis. rodnikov, v starem kraju pa zapušča stariše doma je bil iz Domžal na Gorenjskem.
S tem mislim, da je žalostna vrsta imfcn žrtev influence končana do danes; morebiti send tudf koga izpustil, zato mi naj prizadeti rojaki oproste; bom pa v drugič poročal, ako sam ne podležem. Vsem prizadetim drijžinam izražam moje najglobokeje sožalje, mrtvim žrtvam pa naj sveti večna luč.
Na tej bolezni jih še boleha veliko, i oda smrtni slučaji pa nekoliko po jen ju jejo, toda ob lem vem, da ne bo obstalo, in se je nani treba pripraviti «e na na-daljnc žrtve. Gledišča, cerkve, šole in vsi javni lokali so še vedno zaprti in bodo tudi ostali toliko časa, dokler se stvar na boljše ne zasuče in to je dokler "flu1' ne bo pričela pojemati. Upajmo, da bo klanje kmalu pri koncu in potem bodo pa nam zopet prišli oni veseli dnevi, kakoršne smo imeli prej, še posebno sedaj, ko je konec vojne in se bodd naši sinovi oz. možje ali. bratje vračali domov, kot zmagovalci svetovne demokracije in svobode. Vse bo še prišlo v pravi tir, dotJej pa nas ohrani Ti, o večni Bog pri dobrem zdravju!...
Pozdrav!	J. O.
Tukaj v bolnišnici jc tudi u-mrl Andrej Krašovee, član dr. Planinski Bratje št. 5. ZSZ. V Leadville, Colo., je dne 10. nov. umrl Martin Lukežič, ki zapušča ženo in dvoje otrok. Spadal je k društvu Pl. Bratje št. 5. ZSZ. v Leadville, Colo.
Brzojavno obvestilo je prišlo iz Lorain, Ohio, da je tam umrl John Jerič, član društva Slovan št .3. ZSZ., Pueblo, Coto. Živel je prej več let v Puebli,in se pred nekaj meseci podal na vzhod, na mali obisk, kjer ga je dohitela španska influenca. Tukaj zapušča strica in v stari domovini pa stariše. Bil je doma nekje od Gro-
Pueblo, Colo., 7. nov. 1918.
Tudi jaz nimam nič kaj veselega poročati iz naše slovenske naselbine. Strašno žalostne čase smo doživeli pri nas tukaj, ker se je tudi v Pueblo, Colo utihotapila ta neusmiljena španska influenca, ki grabi svoje številne žrtve.
Ta bolezen je pričela razsajati pri nas nekako v sredi oktobra: pobrala je pa že veliko število slovenskih žrtev.
ne 17. oktobra ob 7. uri zvečer je potrkala smrt na vrata in pretrgala nit življenja edini hčerki Erni Okorn, stara 2 leti in pol. Pogreb se je vršil 18. oktobra.
Prav lepo se zahvaljujem rojaku John Tekave in njegovi ženi v imenu družine Okorn za krasni venec in cvetlice ter za ves njegov trud, ker je celo noč prečni pri krsti ranjke. ' j
Ob enem se zahvaljujem Rev. Ciril Zupan-u ker <fo prišli na dom in ker so spremili ranjko na pokopališče. Še enkrat Vam hvala!
Dne 30. oktobra je umrl 371etni rojak Josip Okorn, neoženjen, doma iz Vodic .fit. 1. fara Dobrepo-lje.)Spadal jc k .1. S. K. J. V Leadville je umrl tudi njegov brat Andrej Okorn.
Za večno je zaspal 171ctni mladenič Josip Adamič. — Rodbini Adamič izrekam srčno sožalje.
Časi se res spreminjajo. Zdaj se ne sliši potrkovanja zvonov, zdaj ne vidiš zastave vihrati pri pogre bil druš v. sobrat ov, ne čuješ več žalostnih komadov godbe pri spre vodu, pač pa slišiš*tiho in brzo drdrati avtomobile pogrebnikov in zdravnikov* ter ambulant*ne vo zove. Vse je žalostno, kamor se o-brne*.
Pa ne zgubimo še upanja! Prosimo vsemogočnega BOga, da bi že enkrat vzela od nas sloto- ta nesrečna bolezen. Upajmo pa tudi da bo kmalu konec vojne.
S pozdravom
Frančiška Le$ar, R. 2. bx 65 Pueblo, Colo, po domaČe "Kmctovka."
DostaVe k uredništva: Zadnja želja sei Vara je že izpolnila in sicer par dni zatem. Dne 11. nov. ste gotovo obhajali tudi tam na zapadu "Veliki dan", ali konec vojne. Dal Bog, da bi še epidemi-čna bolezen vsepovsod kmalu po nehala.
v najlepši dobi, 36 letu. Zapušča soprogo in 5 nedoraslih otrok. Bil i* «lan dveh društev: dr. sv. Roka št. 113 K. S. K. J. in sv. Martina Ž. S Z
Komaj srno tega pokopati, že na* pretrese zopet glas, da je zopet drugi član na smrt 4w>lan iti sicer Anton Kumar, fe. je umrl dne 27. olkt. v 41. lotu; zapušča žalujočo soprogo in 4 nedorasle o-troke.
Bil je član dr. sv. Roka st. 113. K. S. K. Jednote in dr. sv. Martina št. 1. Z. S Z Komaj smo tega člana pokopali dne 31 okt. zjutraj, že zopet se je slišala žalostna novica, da je ob 7. uri zvečer 31. okt. umrl John Baudek v 21. letu Starost i. Zapušča stariše. dve sestri in tri brate. Bil je član dr. sv. Roka pridedllo je pogreb s pomočjo dr. sv. Martina pri prtih dveh vsem trem je dr. sv. Roka darovalo lepe v^nce kakor tudi njih prk jatelji, za kar jim lepa hvala! Bog vam bodi plačnik! Vzrok smrti je bila influence in pljučnica pri vseh treh. Društvo sv. Roka je hudo prizadeto, ker jc izgubilo kar tri dobre in zveste člane, družine pa dobro očete, oziroma može in stariši pa dobrega sina ker je bil marljiv mladenič. Vsi so bili jako pribljubljeni, vkar so pokazali prijatelji pri polaganju cvetlic na krsto ob njih smrti. Ker ste bili dobri sinovi matere naše K. S. K. J. zato tudi ona ne bode pozabila vaših dragih.
Dragi mi bratje, odftli ste iz naj še srede, toda spominjali se vas bodepio. Preselili ste se v kraj miru, kjer vas več ne moti hrup življenja. Zapustili ste uda in zaspali mirno za večno. Počivajte sladko spanje hladni zemlji na veke, bratje naši in*večna luč naj vam sveti. Vsem prizadetim izražam naše sožalje.
Louis Andolšek. tajnik dr. sv. Roka 113 K. S. K. J.
VeSaa luč naj tebi sije. Mir k pokoj naj ti bo. Kma?u tudi gt-ob zakrije , Nas vse čaka enkrat — to!
Tvoj žalujoči bratranec:
Joseph Lesar, bx 118 E. Helena, Mont.
Helper, Utah.
Žrtve influence.
Vsled influence imamo pogrelie tukaj kar na dnevnem redu, Danes, dne 9. novembra je umrl v Standardville, neki!? član dr. sv. Jurija J. S. J. Leadville, Colo.
Dne i>. novembra smo pokopali rojaka Vincene Koflarja doma iz Trebnjega na Dolenjskem, star je bil 36 let in za pušča doma ženo. ter 2 otroka. Spadal je k dvema podp. organizacijama.
Dne 7. nov. se je vršil pogreb rojakinje, uboge vdove Frančiške Seiko; stare 36 let, ki je zapustila tri sirotke (otroke) v starosti od 2—7 let. Doma je bila nekje od Litije na Dolenjskem. Vsi ti so umrli na Standardville, Utah, pokopani so pa bili v Helper, Utah. Že prej je pa umrlo tu več drugih Slovencev, vsi žrtve n e us milj eene morilke influence in pljučnice.
S pozdravom Poročevalec.
Denver, Colo.
Cenjeni mi urednik Glasila K. S. K. J.!
Prosil bi vas za malo prostora. Vsaki delavec začne svoj dopis kako gre z delom. Dela jc dovolj, ali kateri smo še živi in zdravi ivala Bogu skoro nimamo časa za delo, ker je treba bolnike obiskovati in tolažiti in Mrtve pokopavati. Jesen je tu. 2Jima se bliža, istje pada z dreves in skoro ravno tako padajo človeška življenja. Ali jesen in zima bo miuula in potem pride »pomlad in drevje bode zopet zeleno ali človeško življenje se nikdar več ne vrne.
Za influenco bolnih je bilo jako veliko in še sedaj .jih je še. Dne 10 okt. je v Gospodu za večno zaspal
East Helena, Mont.
Cenjeni urednik:— Blagovolite natisniti teh par vrstic v cenjeno glasilo naše dobre matere K. S. K. J.
Da, z vso krutostjo in neusmiljeno roko je smrt ugrabila iz naše srede nad vise ljubljenega nečaka, bratraifca in prijatelja Mike Gorshe, star komaj 23 let, ki je dne 8. nov. previiden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal.	. »
Pokojnik je spadal k društvu sv. Cirila in Metoda št. 45 K jš. K. J. Žal, da se druStvo ni moglo udeležitKpogreba zaradi razširjene bolezni influence, kateri je tudi pokojnik podlegel. Doma je bil iz vasi Breže pri Ribnici na Kranjskem, po domače Žnidar-jev, kjer zapušča svoje stariše in dve sestri, polni upanja, kedaj se povrne zopet njih sin in brat domov; toda njih Čaikanje bo zaman, ker njih ljubljenec se je že preselil v večno domovino, kjer ni več težav.	' /
Težko smo se ločili od tako rano zamHega sobrata in prijatelja toda zavest nas tolaži, da je že prestal svoje delo na zemlji in da se že raduje nad zvezdami v svetem raju.	, _
Bodimo torej vedno »pripravljeni, ker ne vemo ne ure, ne dneva. Groba vrata so noč in dan odprta. -----
Smrt pohira, ne izbira, . To vsak človeik dobro ve: Vse kar živo je, umira. Grobu vse nasproti gre! '
Lokalne vesti.
—	Od 11. novem-bra dopoldne, do danes vihra se stolpa cerkve sv. Štefana še Vedno velika ameriška zastava in naša slovenska trobojnica v znamenje sklenjenega premirja, ozir. konca svetovne vojne.
Kakor po drugih haselbinati, tako smo obhajali tudi ehikaški Slovenci "Veliki dan" zmage1:z nepopisnim navdušenjem in veseljem. Čemu pa tudi ne? Ostal nam bo v vednem spominu do smrti.
Pisati bolj -podrobno o velikanskem zmagoslavju mesta Chicago na dan 11. nov. t. 1. je že sedaj malo pozno. Omenimo naj le. ga so označeni dan v Chiragu vse parne piščalke mesta piskale neprestano 24 ur. Med tem veselim piskanjem se je pa čulo že ob 3. uri zjutraj lepo ubrano potrko-vanje zvonov naše slovenske ecr-kve. Naši vrli Gorenci so potrko-vali v$e«ga skupaj 5 ur. Takega zvonenja ni bilo čuti v nobeni drugi sosedni cerkvi.
Minulo nedeljo, dopoldne so pa priredili farani cerkve sv. Štefana veliko zmagoslavno in mirovno parado po glavnih ulicah naše
slovenske naselbine. Na čelu te
i
parade so korakali trije slovenski vojaki v uniformah. Vin. Lau-rieh, J. Pctrovčič in J. Grego-rich. Naša Slovens'ka godba je to pot pri paradi nad vse krasno in ubrano proizvajala znane ameriške patrijotične komade, tako tudi slovenske. Prvič v zgodovini chikaške slovenske naselbine smo čuli na 22. cesti, slovansko himno: "Naprej zastava Slave!" Ves čas med parado so se oglašali niiloubrani zvonovi slovenske cerkve. Ob četrt čez 10. uro so sc vsi vdeleženci parade, (razna društva in posamezniki) vdeležili zahvalne sIužIk' božje, katero je daroval domači župnik Rev. A. Sojar. Cerkev je bila natlačeno polna vernikov. Ko smo dospeli v hišo božjo, je zadonela s kora menda prvič v naši zgodovini krasna ameriška narodna himna "America" v slovenskem jtifciku. Poslušali smo jo stoje, med tem ko so pred oltarjem ponosno plapolale zvezdnate zastave v skupini slovenske.
G. župnik je imel dnevu primeren krasen patrijotičen govor, kakoršnega že nismo dolgo časa slišali. Vse je bilo navdušeno ob sklepu službe božje pri Zahvalni pesmi in vse je h koncu enoglasno zapelo himno "The Star Spangled Banner". — Slovenci, da si ravno nas ni številno v naši ehikaški metrofwli, smo javno pokazali ta dan, da nam bije srce za našega čislanega predsednika AVilsona, novo domovino in svetovno demokracijo.
Uredništvo Glasila, ki je sprožilo misel za minulo nedeljsko prireditev sc tem potoni lepo zahvaljuje naši vrli Slovenski godbi za njih brezplačni nastop. Živeli vsi domoljubni Slovenci in Slovenke iz Chieaga!
—	Splošno znano družina Anton Gregpricha je zadel dne 14. t. m. hud udarec. Po 4 tedenski bolezni je umrla namreč Gin pol letna hčerka Anica za pljučnico. Uboga deklica, ki jc postala tudi žrtev influence je pretrpela v tem času grozne. bolečine. Vseli nadaljnih muk in trpljenja jo je pa sedaj rešil angel smrti. Pogreb se je vršil dne. 15. t. m. na Resur-
Vsem prijatelj ti nam dragi, Zeansko gorje si prestal, Ti mladenič vrli, blagi, Boš v spominu nam ostal!
reetion pokopališče v Summit.
Sobratu Anton Gregorich-u, ki je glavni uradnik naše K. S. K. J. ter celi njegovi družini izjav-ražamo tem potom iskreno soža-lie.
—	Društvo "Zvon" št. 70 J. S. K. J. bo priredilo prih. nedeljo popoldne ob 2. uri in zvečer ob 8ih v cerkveni dvorani zanimivo šaloigro "Krojač Fips" — Prijatelji zabave dobrodošli!
—	Društvo "Marije Pomagaj" št. 78. K. S. K. J. se pripravlja na krasno gledališko igro "Pri Kapelici"; — Igro se je moralo vsled zdravstv. razmer v Chica-gu preložiti in skier se bo ista vršila v soboto zvečer dne 7. dec. ter v nedeljo popoldne dne 8. decembra ob 2. uri. Rojaki in rojakinje! Ne zamudite te krasne pri-
i redit ve!	i
•jr
sve*
(Bst, J,
' Nedolgo pred izbruhom tovne vojne je socialietična str~a^ ka izdala knjigo: 44Vojna kaj?" To knjigo so prodajaU cialisti pri svoji sejah pod strankinim nadzorstvom. V tej knjigi alfkajo korporacije in vsak kapital kot tirane. Tu ne bomo hvalili ali obsojali kapitalizma; hočemo samo pregledati, kako važno ulogo je igrala ta stranka v vojnem času; kako velikodušno eo se odzvale klicu države nekatere koit>oracije, katere socialfet imenujejo kapitalizem, je Čudovito.
Lepo bi bilo, če bi kak stran kin zastopnik pojasnil, zakaj so njegovi somišljeniki tako energično protestirali proti vojni in razširjali spise, v katerih slikajo velik dobiček, katerega bo kapi talizem naredil z vojno. Ko je prišla priložnost, da bi praktično izpolnili svoj nauk in sledili nauku, katerega soširili, so se kot en mož zjedinili z Nemčijo.
Dolgo nemško vojskovanje svojim krvoprolitjem in izrablje-vanje moči cele Evrope je kazalo, da ne mislijo resno, ko govore, da so zoper vojsko. Imeli so priliko, da zmanjšajo vojaško silo v Nemčiji in končajo boj, ki je zmešal skoro ves svet. Ker je Nemčija socialistična dežela, bi človek mi-alil, da bodo vse storili, da dose gejo zaželjeni uspeh. Res je, da je prišel na Nemškem v ječo, kdor hi se protivil vojaški sili; toda, če bi se bili vsi socialisti do zadnjega vprli, kakor se je zgodilo ruskemu vladarju, bi bil nemški vladar že davno prej romal po potu, katerega mu je pokazal Nikolaj; pri tem bi bili pa pokazali, kako praktičen je socialistični nauk.
. Nemški socialisti so povzročili državljansko vojno v Rusiji. To pa ni bil nagon človekoljubnosti, ampak namen pomagati Nemčiji; posledice pa so bile krvopreliva-nje in prilika, da si Nemčija o-svoji kolikor mogoče veliko tuje zemlje. Pa se je Nemčija hudo Varala!
Če je zamogel socialistični vpliv razorožiti Rusijo, bi bil moral tudi v Nemčiji stresti vojaško nasilnost tekom 45 let. Nemški socialisti bi bili lahko že s prva u-stavili vojno; namesto tčga pa so podpirali silo že od začetka in skušali so ovirati Ameriko s svojimi nespametnimi govori in zavijanjem po listih. Če bi res bili, kakor trde v Ameriki zoper vojsko, kako pa se potem strinjajo s sodrugi na Nemdkem ? Zaikaj so širili protivojno propagando tukaj? Resnica je, <da hočejo razdvojiti narod s tem, da hočejo prestrašiti one, ki se dajo opla-siti.
Če so socialisti preveliki bdjaz-Ijivci, da bi se držali svojega prepričanja in niso imeli poguma, da bi bili praktično pokazali svoj protivojni čut na Nemškem, zakaj bi pa Združene države ameriške dopustile njihovo revoluci-jonarno pisanje?
Na Nemškem bi se bili morali samo pokazati s svojo barvo in že bi bili v ječi. Tukaj pa jih ni bilo sram zlorabljati prostosti z svojim vplivom, ki je napravil že več beguncev. Če bi bili do-slefdnji, bi ne bili prijeli za orožje na Nemškem. Prj nas se kažejo človekoljubne, pri tem pa so skušali - ovirati armado in mornarico. Lansko jesen je list "Masses" siril protivojno propagando. U-rednik John Reed je bil po zveznem sodniku Foster-u postavljen pod varstvo $2,000 zaradi oviranja pri nabiranju rekrutov.
Zagovornik socializma ne zasluži kakega spoštovanja svojih sodržavljanov, ker je socializem edina politična stranka, ki ni storila svoje dolžnosti pri dobivanju vojnega posojila in v prid Rdečega Križa in sploh ni pomagala možem, ženam in otrokom, ki so žrtvovali čas in denar, da se Ohranijo ameriški principi. Vsi vemo, kaj so storile različne družbe, kakor Kolumbovi Vitezi in T. M. C. A., za olajšanje vojaškega stanu. Vsi socialistični listi z malimi izjemami pa so pozivali ljudi, naj nikar ne darujejo ničesar v te namene, da so ljudje pri teh družbah »goljuf! in sebičneži.
Ni mogoče razumeti, kako more človek, po čegar telesu teče rdeča ameriška kri, sočustvovati * stranko, ki je popolnoma proti-•meriška. Kdor je zoper sociali-
IV©
s sociali-in njegovo
ne
jih redi oblači in
ob
težkih
celo tedaj, ko bi ji morala pomagati vsaka politična in verska stranka, kadar morali biti vsi složni in edini.
Ce bi se njihovi osnovni nauki strinjali z ameriškimi ideali, bi delovlai z vlado in ne zoper s svojimi revolucionarnimi govori. Res je, da je zvezna vlada tako preganjala njihovo propagando, da so morali poiskati skrivne kote za svojo protivojno modrost Če bi bila ta vojna samo b&jka, če bi se naši deželi ne bilo tfeba bati sovražnega vpada, če bi civilizacija ne bila" v nevarnosti, bi pustili socialistom, da bi razšir jali protivojni nauk. Dejstvo pa je, da so taki nauki isto, kakor veleizdaja, ko ima dežela toliko bremen na sebi, ko je bilo treba mož, da jo branijo. Ce socializem uči take nauke, je čas za nas A-merikanca, da spoznamo, da imamo v svoji sredi politično stranko, ki ni samo protiverska, ampak skuša onemogčiti vse, za kar se trudimo.
Če bi železna roka naših postav ne bila zadala težkega vdar-ca govornikom, ki so hoteli one-Inogočiti nabiranje moštva, bi bil vsak cestni vogel in vsaka dvorana poina ljutih govornikov in podivjanih poslušalcev.
Ko je znani angleški socialist Keir. Hardie pred leti rekel, da se je naučil socializma v novem zakonu, kjer je našel svoje inspiracije, so se socialisti dvignili, rekoč: "To kaže, da Mr. Handie ni socialist:" urednik lista "Manifesto" je dodejal: "Komur je blaginja delavstva pri srcu, ne more imeti vere za podlago; vera je namreč orodje za podjarmljenje, in ne more služiti ob istem času svobodi. Glavno orožje delavstva v boju za prostost je znanost, ne vera; vera in znanost si nasprotujeta, kakor igenj in voda." Ali more biti še kaj jasnejše, kakor to? Nadalje: "Ker imajo socialisti vero za senco, zato morajo vero popolnoma opustiti." Več so: cialističnih družb na Angleškem trdi, da so Marzovi nauki popolnoma protiverski. Hardie je hotel rabiti vero, da bil izvoljen, todn njegovi somišljeniki so ga takoj vstavili, češ, vera in socializem ne moreta ta iti skupaj ^ socialisti imajo vero za senco na družbe, zato je t reja vero popolnoma • prezreti po njih mišljenju.
Vse, kar so socialistični vodite-ji povedali, obsoja stranko kot nestanovitno in brezverno; na tej podlagi obstoje vsi* njihovi nauki.
Vsakomur je treba, da se varuje pred podivjanci v tej stranki, itfe pozabimp, kar je nedavno re-sel Morris Hittquit, da bo socia-izem glavni činitelj v narodnih in mednarodnih zadevah v tej vojski. Pri isti seji so poslali tudi brzojavnim, ki so zagovarjali L W. W., v katerem zražajo sočutje; poslali so jim tudi denarno pomoč. To kaže, kako se organizaciji strinjate. Socialisti se ne obotavljajo sprejeti v svojo sredo stranke, ki je napadla nerwyorske. cerkve. Ni čuda, da je Eugene Debs, kandidat za .predsednika, obdolžen po zvezni vladi stvarij, ki so enake veleizdaji.
Anartiisti, I. W. W. in sociali-
Splsal I. Božič
01
(Nadaljevanj«)
A he samo samostojnost, gos podstvo nad vsemi drugimi narodi je Izraelu drago, sveta mu je še prav posebno njegova duhovniška čast, ki mu jo je podeli Bog z besedami: "Duhovniško kraljestvo mi boste in sveto ljudstvo." In res je bila vladna oblika v tem ljudstvu flo zadnjega v dhhovskih rokah; sam kraJlj je bil le namestnik božji, ki je moral slušati uka-ae svetili mož, prerokov. A ves Izrael je prešinjala le ena misel, posebno v poznejšem času: Pride dan, ko bodo vsi narodi ponižno donašali dragocene darove v Jeruzalem, časteč edino pravega Boga na svetem Sionu, podložni rodu Levijevemu, ki predstavlja visoko duhovniško čast Izraelovo. Da je zadnji čas pr. Itr. to prepričanje izvivalo bolj le iz sebičnosti in gospodstvaželjnosti, je dopustila božja previdnost, hote porabiti prav to mesenost, da izvrši delo odrešenja.
Toda, akp nahajamo že v zgodovini in mišljenju vsega naroda na sploh znake, ki so imeli dičiti cvet izraelskega ljudstva, Kristusa, Izraelca v eminentnem zmislu, najdemo jih še več, če se ozremo na posamezne dogodke, ticoče se naroda, na posamezne osebe in naprave, sploh na vso njegovo versko in državno osnovo. In tu se nam odpre nepregledno polje predpodob, ki se pod vplivom nekega vrhovnega, tedaj še neznanega principa dopolnjujejo v eno veliko predpodobo.
Že sami sveti pisatelji novega zakona nam izpričujejo, da se nahajajo pri izvoljenem ljudstvu, posamezni dogodki, osebe in na-redbe, ki stoje med -seboj v neki zvezi, včasih temni, pa vendar vse-ej harmonični, po kateri se nanašajo naravnost na Kristusa in njegovo delovanje. Nekatera mesta je tudi sv. cerkev v tem zmisflu razložila, druga se zopet dado precej gotovo določiti na podlagi trdnih lermenevtskih pravil.
Kakor se stpnjajo lepe mavrične barve v jasno luč in umetno sestavljeni kamenčki v krasnq celoto — mozaik, da si vsak element sam zase nima posebpe krasote in se zdi celo brez pomena, enako je s temi predpodobami, ki se pazne-mu motrivcu spoje v eno veliko predpodobo, ki ji cdgovarja le e-na resnica — Kristus s svojim mnogovrstnim delovanjem.
"Svrha postave je Kristus," privi sv. Pavel v piismu do Rim-janov. Kristus sarp- je prišel zato na svet, da bi postavo dopolnil, sto pravi Kristus: "Izpolniti se mo^a vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, v prerokih in v psalmih."*— In evangelist pristavlja: "Tako je pisano in tako je moral Kristus trpeti in od mrtvih vstati." Vendar v Mojzesovi postavi ne nahajamo o vsem tem nilkakih pravih prerokov, nahajamo pa tem jasnejše predpodobi-Kristusove odrešilne smrti.
Melkizedek je predstavljal Kristusa kot duhovnika, opravljajo-čega nekrvavo daritev, v zname-
Pri teh dveh velikih prepodo-bah Kristusove krvave in nekrva-
tehtne poteze še ne razločimo, tiste namreč, ki diČi obojno^ Kristusovo daritev, 't. j. njen 'spravni značaj. Bog je hotel to potezo vtisniti predpodobi še le pdzneje, ker je bilo tako prikladneje onemu sklepu božje modrosti, po kate rem je imela zgodovina sama izra elskega ljudstva predstavljati moč in učinek prave daritve na ikrižu namreč osvoboditev v duhovnem zmislu.
V darovanju velikonočnega jag-njeta pa je ge prav na klasičen način upodobljena Kristusova krvava daritev glede na spravni in odrešilni pomen. Ta podoba kaj lepo dopolnjuje Izakov« daritev Kar bi se bilo z Izakom imelo zgoditi, zgodilo sc jfe z jagnjetom, in zraven tega vidimo tukaj še tudi najvažnejšo stvar: Spravno in osvobodilno potezo Kristusove smrti. In kakor darovanje velikonočnega jagnjeta, so bile tudi druge od Mojzesa po božjem povelju Vpeljane daritve lepe predpodo be Kristusa-duhovnika.
Po prihodu v sveto/deželo predstavljajo Kristusa razni narodovi voditelji. Že sam Mojzes je bil njegova podoba kot rešitelj, srednik, postavodajalec in slednjič kralji, ki so v mnogoterem oziru predpo-dobe Mesije ve. Med kralji sta v tem oziru posebno važna prva dva iz Judovega rodu David in Salomon. Kar je imel biti njihov potomec vsemu človeštvu, sta bila o-na svojemu ljudstvu, ki ga predstavljata v vseh svojih razmerah. Ulogo pa si nekaiko delita. D^vid je bolj podoben svojemu ljudstvu in Kristusu v tem, da doseže le po mnogih nadlogah in nevarnostih kraljevsko čast in slavo, Salomon pa predstavlja svoj nared za njegove največje slave in Kristusa kraljujočega v nebesih nad vsemi narodi. Dasi nagib, iz katerega je ljudstvo hotelo imeti kralja, Bogu ni bil všeč, vendar je bilo uresničenje kraljevske oblasti v tem ljudstvu v božjem sklepu, ker so imeli vladarji na prelep način predstavljati Mesija z njegovim slavnim kraljestvom. To razberemo lahko iz Ps. 144.
Tudi duhovski stan, ki ga je David nekako prenovil in uredil, $e že v svojem čudežnem početku (Aronova palica), podoba Kristusa duhovnika. Posebno pa se zrcali ta oblast v najvišjem duhov-skem dostojanstvu, velikem duhovniku.

Spisal J. Bedenfk v "Drobtinicah
GOSPOD. J
(Nadaljavaaj«)
Urša, brž, kar najhitreje moreš, zajca semkaj, da si čevlje se-
ve daritve pravzaprav samo ene f^®"' R *kaf vode za no«e' čev'
fplitno	nI	.
Ko je Bog zbudil kmalu še preroški stan, imamo za največje slave izraelskega ljudstva v duhov-skem, kraljevskem in preroškem stanu zaznamovano trojno čast Mesijevo, s to razliko, da se je v stari zavezi ta čast delila na več oseb, v novem zakonu pa se strinja v eni.
Vidimo torej, da je za največ-ljenjc slonelo na predpodobi, zato pa so imele tudi na sebi malenkostne določbe svoj pomen.
Te predpodobe sicer ne kažejo
nje, da se bo obhajala ta nekrvava Kristusa v celoti, z vseh strani,
daritev poslednji čas med vsemi narodi, katerih zadnji zastopnik v
sti imajt, sorodne'nauke. Dežela dub°yniški's)užbi je bil ravno
Melkizedek — vsaj v sv. pismu ne
je preprežena z njihovimi ogledu hi — socialisti .Kljub temu pa se še dol>i ljudi, ki so bili rojeni v Ameriki, ki so bili vzgojeni v a-meriških šolah, ki vživajo ameriško prostost, pa se strinjajo z nauki ki so popolnoma nasprotni a-merikanizmu.
Da so socialisti sedaj na krmilu v Nemčiji, to jih ne postavi v nič lepšo luč. Vsi vemo, da je A-merika vzrok, da je zmagan nemški militarizem. Polastiti se zveri, kadar ne brca več in se ne more braniti, ne kaže ničesar posebnega. Čas pa be pokazal, kje bo preteklo več krvi v domači vojni: tam, kjer imajo socialisti'svojo vlado, ali bolje rečeno, anarhijo v rokah, ali tam, kjer stoje na krmilu demokracija, kakor V Združenih državah.
Z narodom se- ne igrajmo,t posebno ne s tako ubogim, malim, kakor je slovenski!
Davorin Trstenjak.
nahajamo pozneje nobenega več. Že prvi Abrahamov potomec, Izak, ki je bil rojen po čudesu in po božji obljubi, je imel predstavljati Kristusa opravljajočega krvavo daritev, ki se je imela izvršiti samo enkrat in sicer v Judeji, deželi Izakovih potomcev.
Bog hoče izkušati Abrahamovo trdno vero in pokorščino, zato mu veli, naj mu daruje svojega edinega sina v žgavni dar. Abraham u-boga. Navede, da predstavlja samega Najvišjega, ki hoče po gotovem času tudi darovati svojega po čudesu in iz obljube včlovečenega Edinorojenega, koraka zvesto s svojim sinom, ki sam nese les, na katerem bo darovan, proti gori Moriji, kjer je pozneje stal tem-pel.
Blizu tam stoji Kalvarija. Kaj bi bilo lahko ono noč po čudoviti Izakovi daritvi prvi hrib povedal drugemu, ko bi bil znal govoriti in razumel nedoumna pota božja previdnosti l
pač pa dopolnjujejo in pojasnjujejo druga drugo pod vplivom ne1 kega družilnega, nedoumnega motiva, ki ga spoznamo šele, ko pride Resnica in dvigne tudi to zave-
so.
Ves judovski verski in družabni organizem je v svojem razvlt-ku podoben obrazcu, v Ikojem nam je en člen vedno neznan, dasi slutimo njegovo vodilno razmerje do drugih znanih členov. Podoben je oblaku, ki ga solnce bolj in l\olj proseva, da bi ne oslepilo ljudi, alco bi se prikazalo, preden se luči privadijo. Kakor je skrival Bog v jeruzalemskem tempeljnu svoje veličanstvo pod podobo oblaka, je skrivala božja Beseda svoje clove j-enje za uredbami svojega ljudstva.
Hkrati pa, ko se je vteješevala misel božjega včlovečenja v zunanjem življenju svetega ljudstva bolj in bolj, porabljajoč sedaj te, sedaj one razmere, ki se je narod v njih nahajal, je Bog z mesian-sko idejo oplajal tudi narodovo dušo.	J
(Dalje prihodnjič.) •
so skozi premočeni, da se kar nog drže. Micika naj mi pripravi sveže perilo in suho obleko; do kože sem moker. Čevlje mi postavi na ognjišče, da se posuše, pa ne preblizu ognja — ali si me razumela? da se ne porože. Obleko tudi razobesi v kuhinji. Kako pa je z večerjo, je-li že?"
"Gospod! že je na mizi," pravi Urša in polagoma zvrsuje, kar se ji je ukazalo.
"To je kakor nalašč, lačen sem nocoj, kakor volk," odgovore gospod in odidejo v drugo sobo preoblačiti se. Jedva so se bili suho oblekli, ko se duri odpro in enajstletna Ivanka šivilje Ane stopi boječe v sobo. Vsa objokana je.
"Kdo je?" vprašajo gospod proiti durim pogledavši.
Ivanka na glas zajoka. Gospod gtedo k nji. "A ti si, kaj bi pa rada?" Spoznali so deklico, ki jim je nedavno ponujala pečenega krompirja. "Oh, gospod, naša mati—" Več dete ni povedalo, ali bilo je to zadosti. Dekličine solze so bile zgovorjene, nego njen jezik, in gospod so takoj uganili, kaj utegne biti. "Ali si že bila pri cerk-veniku? Že? No, tem bolje. Takoj grem, dete moje."
V tem trenotku je zapel v zvoniku zvon, vaščane vabeč, naj pridejo spremljat sveto Popotnico. Ni se zastonj oglasil ta zvon sile, zakaj sosedje so vse popustili in hiteli v cerkev, kjer sta bila gospod in cerkvenik že pred oltarjem.
"Kam li pojdejo," povprašujejo nevešči vsekrižem, in vešči jim odgovarjajo: "K šivilji Ani gredo."
Kaj praviš,- to je tako hitro pobralo? Kdo bi si bil mislil, saj niti slišati ni bilo, da bi bila kaj prida bolna. Bolehava res, toda vaj to, boleha človek lahko leta in leta, pa vendar ne umrje."
Zvonček zapoje in milo poje v temno noč po vasi gori proti Ivanovi Ani. Zopet bije mrzli dež go-oglavega gospoda v obraz, toda e-ta se ne zmenijo zanj. Že so ppd streho. Nofcoj niso našli otrok na ognjišču zbranih, krompit] pekočih, pač pa je imela ondi opravka soseda z- raznimi pripravami za bolnico.
Bolnica je ležala v hiši v snažni, belo pogrnjeni postelji, okoli satere so stali starejši otroci in milo jokali, mlajša dva pa sta spa-a, ne zmene se za to, kar bi j'1 iegnilo zadeti, jako mirno v svojih posteljicah. Gospod spoznajo na prvi pogled, da je tu prišla že poslednja ura, zakaj bolnica je ležala v nekaki nezavednosti z zaprtimi očmi in se niti ganila ni. Človek bi bil mislil, da je mrtva. Glej jo, sedaj je odprla oči! Oh, kako zmotenega duha je oznanjal ta pogled! Še-le, ko gospoda pred seboj spozna v cerkveni obleki, pomiri se ji duša, in pred vsem drugim poravna sedaj račun z Bogom. Ko je bilo duhovsko opravilo pri kraju, stopijo gospod zopet k bolnici, vprašajoč jo, ali bi morda še kaj rada.
"Oh, gospod," vzdihne uboga reva, "kako sc mi uboge sirote smilijo v srce! Jaz ne morem u-mreti."
Gospod jo tolažijo, da naj se le vsa Bogu uda, on, ki skrbi za ptice pod nebom in lilije na polju, tudi njenih ljubljenčkov ne bode pozabil. Smrtna senca razprostre se v tem trenotku po bledem obrazu bolnice, oči se ji pogreznejo in nos se ji naošči. Mrzel pot jc stopi na čelo.
"Oh, moj Bog, moj Bog, moji otroci, kdo se vas bode usmilil?" vzdihuje ubožica že s smrtjo boreč se, in kakor bi se ji hotela vendar se izpuliti iz koščenih rok, dvigne se v postelji: "Jaz ne morem umreti; oh moji otroci, kdo se vas bode usmilil?"
Gospoda so zadele poslednje besede s smrtjo boreče se osebe v sr-
vedno zrcalo resnice, in nenado-mama vpraša s pojemajočim gladom: "Ali vseh pet?"
"Vseh pet," odgovore gospod slovesno in odločno.
"Bog vam stotero povrni, kar ste meni in kar bodete njim storili!"
Sladki
mir se razlije po bledem obrazu umirajoče; še nekaj bi bila rada rekla, šla je po sapo, ali ta ji je zastala, duša se je pa vspe-la kviško k Stvarniku, od katerega je izšla. Ana je — umrla . JGospod so ji ravno zatisnili oči, ko stopi v hišo soseda.
Vzemite za nocoj sirote k sebi domovvele ji gospod, "mati njihova se je vrnila ravnokar k svojemu Stvarniku."
.V dobovškem zvoniku je zapel mrtvaški zvon, in po vseh hišah so molili na glas za dušo, ki se je s sveta ločila.
IV.
ce.
Naj bode, kakor ze koli, v božjem imenu — jaz," odgovore ji
odločno.
Bolnici se zaiskre oči; kar so ji se poslednje moči dopuščale, Oklene se rok svojega duhovnega pastirja, katerega beseda ji je bila
Drugi dan opoldne so sedeli do-bovski gospod pri navadnem kosilu, ki ga je štiridesetletna Micika pripravila in nanosila na mizo. Po kosilu gospod pozvone. Micika ©d-P^eduri in vpraša, česa še žele.
Črne kave mi prinesi, potem pa nekoliko tu posedi, bodeva se nekaj pomenila."
"To pa ni kar si bodi", misli si sestra gospodova s kavo v sobo vrnivšaf se, "kaj le imajo danes £ospod?"-
Gospod si malo odgrknejo in začno: "Ali še veš, kaj si govorila pred tremi leti ob smrti rajne Skrinjarice?"
Micika ne ve, kam gospod merijo s svojim vprašanjem, ter pomi-šlja. Nič kaj pravega ne ve odgovoriti. Da se ji ni bati nič slabega, kar bi se morda iz kakih čenč ali opravljanja porodilo, bila je uver-jena, ker ni nikamor zahajala, k njej pa tudi nikdo ne. Kaj le bode? "Gospod, ne vem, kam misliš?" odgovori naposled sestra in odkritosrčno pogleda v oči nasproti sedečemu bratu.
"No, le čakaj, bodem ti pa sam nekoliko pomagal, če si že tako kratke pameti. Vem, da nisi še pozabila, da je Skrinjarica umrla v največji revščini, ki si jo moremo misliti. Zapustila ni drugega, kakor raztrgano, pet let staro deklico, katero bi bila ti rada vzela in vzgojila. Ali je tako ali ne?" Micika prikima molče. "Ali prehitela te je soseda, ki se je usmilila zapuščene sirote," nadaljujejo gospod. "Ali ti je še žal, da nisi tedaj dobila deklice v vzgojo?"
"Ne, da bi rekla. Saj je z otroki vendar velik križ, kar veš sam najbolje, ker jih učiš. In če prav premislim, človek za ves trud nima drugega, kakor bridke prevare in nehvaležnost. Dokler je tako revše majhno, ni za nobeno rabo, pač pa prizadeva mnogo skrbij; kadar pa doraste, tedaj ti pa gre, ker mu ni všeč tuja, brzdajoča ga roka. Je že bolje tako, kakor je!"
Brat zre nekaj časa molče v kozarec črne kave, potem pa pravi: "Prav danes bi ti bil rad izročil petero otrok."
"Petero otrok, — za Boga, kam pa misliš?"
"No, no, saj ne gori voda! Saj bi ne bilo za zmerom. Le za nekaj časa seni mislil, ko- bi se jih midva usmilila. Kakor veš, umrla je sinoči šivilja Ana, in petero sirot jc tu, ki se ne vedo nikamor obrniti razven k Bogu. Poginiti bi morale."
"Ali bi sirote ne mogle ostati pri sosedi, kjer so sedaj, kakor si pravil?"
"Ta je težka, ker ima reva sama troje otrok."
"Ilm, kam bi jih pa vendar tu spravila, in odkod takoj petero postelj?" tarna skrbna Micika, kateri ni šlo v glavo, kako bi bilo mogoče v dosedanjem redu dalje živeti, če bi privrelo kar čez noč petero lačnih kljunčkov več v 2u-pni 'dvorec.
"Za posffclje bi me ne skrbelo", odgovori duhovni oče, "dve ima mo tako odveč in tretja se pa za prvo potrebo na kaki skrinji ali če ni drugače, tudi na tleh napravi, dokler mizar ne pripelje no-
ve.'
"j0j — pa delo, kar bi ga petero otrok prizadelo; Urša bi ne lepo zahvalila!"
(Dalje prihodnjič.)
»wv-
m
it farther
g'oo minutes of this m
dent of United States of Ame
r*
Slovenian Catholic Union of the United ©f America.
1H1
Phone: Canal 2487.
CHICACfo, ILL.
Por Members, per For Nonmembert . ■ For Foreign Conntries
Sohtcription prices year........................................
............................................ i* 2JJ
i tries................................*........
81
Ne pod Italijo!
n be spread upon the rwarded to the Presi-
Bev. 40ttN PLEVNIK, * JOSWH DUNDA, JOSEPH Z ALAR.


Ali je naš ubogi slovenski narod res tako nesrečen, da lahko ž njim baranta vsakdo, kdor hoče? Smo bas mi Slovenci rojeni -pod nesrečno zvezdo t — Že stoletja se borimo in -pehamo za našo posvečeno lastno .grudo. Pretrpeli smo na nji vsled (pritiska hafbdburškfh in dru-) irih tiranov že mnogo gorja. Prelili smo zanjo osobito minula štiri leta že cele potoke krvi. In kako plačilo imamo zato? Prodati nas hočejo ^edaj še hujšemu tlačitelju, kakoršnega smo se pred kratkem osvobodili. — Je li na svetu še košček pravice za male narode?--
Oj ti mogočni in slavni predsednik Wilson, so ti li znane današnje težnje ter nevarnosti naših milih solbratov v stari domovini? M veš, da srtega pohlepni Italijan svojo grabežljivo roko (proti naši soln-cnati Goriški, znanem Trstu, sinji Istri in Dalmaciji? — Biseru slovenjih, oziroma jugoslovanskih pokrajin. Na td>e, oj pravični sodnik narodov se zanašamo,' da ne boš pripustil iztočnega jadranskega obrežja sebični Italiji.
Italija slepi dandanes ves svet in zatrjuje, da mora biti ozemlje ob jadranskem morju nje lastnina, ker živi na onenTotzemlju pretežna?} večina Italijanov. — Le poslušajte, koliko Italijanov živi ondi: " Ka podlagi zadnjega uradnega ljudskega štetja 1. 1910 je živelo v Dalmaciji 18,028 Italijanov, 812,669 Slovanov in 3081 Nemcev.- " I »triji 145,517 Italijanov, 224,000 Slovanov ter 12,735 Nemcev. — Trstu 118,959 Italijanov, 69,974 Slovanov, ter 11,870 Nemcev. — Na Goriškem: 90,119 Italijanov, 155,039 Slovanov in 4500 Nemcev. 4eh pokrajinah torej skupaj samo 372,623 Italijanov, Slovanov pa 1,052,082. Kje je torej večina?
Ko smo dne 11. t. m. začuli veselo novico o podpisanem premirju in koncu svetovne vojne, je nam srce kipelo veselja. — Vendar enkrat! _ Vendar enkrat! — Kmalu zatem smo ipa čitali v angleških listih izdajalske vesti in »poročila, da zahteva Italija svoj delež od minule svetovne vojne. Za ta plen si je *pa izbrala našo pristno slovensko, oziroma jugoslovansko ozemlje ob Jadranu. Le eitajte dan za anevom bombastične članke v naših angleških listih, kjer italijanska propaganda slepi svet: da spada Gorica, Trst, Istra in Dalmacija Italijanom?! — ItaJijani se bili že od nekdaj zviti kot. lisica- Cedili so sline po naših primorskih pokrajinah še pred vojno. Minulo vojno so pa vporalbili za najlepšo priliko in najbolj prikladno orožje v nadi, da bodo na ta način rešili vprašanje Italije "irredente". ^
Kdorkoli ima malo presodnosti in svetovnega poznanja bo rekel da Italijani niso bili pravi zavezniki entente; tako tudi ne Amerike Naš »previdni in razsodni predsednik Wilson je že večkrat povdarjal da ne .prepusti nasilja nad tem, ali onim narodom. Da morajo imeti osolbito avstrijski narodi moč, ter priložnost dd svojega narodnega družabnega razvoja in da se ne sme nobenega naroda siliti pod tako vlado, katere se dotični narod brani. To so načela svetovne demokra eije od strani Amerike. ,
Kako in na kak način si drzne italijanska vlada —zaveznica Združenih držav — kršiti Wilsonova načela in mirovne pogoje ~ Čemu hoče Italija ugrabiti ono ozemlje, do kojega ni opravičena Ta korak Italije je perfidnost prve vrste in atentat na slovenski \ia rod.	|
""•Italija hi rada ugrabila na zvit način Gorico, Trst, Reko vso I stri in vso Dalmacijo. Naj im& že Albanijo, — a naših slovanskih ja dranskih pokrajin ji ne damo, če je treba še nadaljna 4 leta prelivati »kri. — Moč in sila naše pravice bo^le končno zmagala.
Li veste dragi nam rojaki in rojakinje, kaj pišejo danes Italija ni o nas, Slovencih? Pravijo, da smo se Slovenci priselili v one pokra jine. Da nismo nikak narod. Da se imamo le Italiji zahvaliti za vso našo izobrazbo!? Da želi pretežna večina prebivalstva v Gorici in Trstu priti zopet pod italijansko vlado itd. Ali ni to lopov^tvo prve vrste? Kdor pozna politične razmere na Goriškem in Primorskem, lahko sodi drugače. Italija je delala pod krinko€e leta in leta na to, da Je svoj šovinizem širila ob Primorju, kakor ga je širila Germa-nija po naši hmestih in trgih na Kranjskem, Koroškem ter Dol. Štajerskem. — Vse to se je pa žal vršilo, leta in leta z dovoljenjem ?ieslavne c. kr. bivše avstrijske vlade, na Dunaju. Avstrija je redila ob Jadranu morda nalašč italijanskega gada, samo zato, da bi čez leta pikal in požiral Slovence, (Slovane). 'Za lastno stran je dobila zato že svoje zasluženo plačilo, ker je danes razdrobljena na. kosce, Avstrije ni več.
Ako presojamo danes to vprašanje, se nas nehote polasti jeza, srd m obrp. — Se je li morda okrog 10,000 ameriških Slovencev borilo pod zvezdnato zastavo v minuli vojni zato, da so spravili Slovence ob Primorju iz dežja pod kap? Iz Avstrije pod Italijo? So se številni slovenski dobrovolje.i in avstrijski beguni-vojaki vsled tega pridru* žili srbski armadi, da so pripomogli zaveznikom do zmage in so s tem sami sebe predali Italiji? So se li naši slovenski in jugoslovanski vojaki pridružili Italijanom čez mejo preko Soče zato, da je z njih pomočjo in pomočjo čeho-Slovakov Italijan zmagal za svoje sebične namene?—To je treba"premisliti do pičice, pa bo vsakdo uvidel črno nehvaležnest Italijanov napram Slovencem, Čehom in Slovakom, ki so jim priskočili v zadnjem trenofcku na pomoč. —
Vsa čast in priznanje zavedni sosedni naselbini v Jolietu, 111., in Milwaukee, Wis., ki sta se v teh resnih časih prvi v Ameriki zavzeli za to pereče vprašanje.,	;	,
Predzadnjo nedeljo so se naši zavedni Jolietčani obrali ha javnem shodu, na katerem so sestavili in odobrili sledeče resolucije:
"Wec American Citizens of Slovenian descent residing in the City of Joliet, HI., assembled at a pulblic meeting November tenth, 1918, adopted the following resolution :
Whereas of the ^umijstice concluded between United States, its Associates and the igovernment of Austria-Hungary, and
Whereas the necessary steps for a permanent conclusion of peace are expected to be taken in tne near future, and
Whereas of the thretatening danger to the Jugoslav nation in the final determination of its boundary lines, and
:	• t.-	•». * *f i > * n* I. 7 %
V slovenskem jeziku se to gU^i;
Mi ameriški državljani sloverfskega pofcoljenja, bivajoči v mestu Jolietu, 111., zbrani nabavnem s^du dne 10^novemft>ras191«, smo .sprejeli sledečo resolucijo:
Ker je sklenjeno premirje med Združenimi državami, njih zavezniki in avstro-ogrsko vlado, in , .
Ker je pričakovali, ,da se stgrijo potrebni Jtoraki za stalen sklep miru v bližnji bodočnosti, in	''
Ker preti nevarnost jugoslovanskemu narodu pri končni določitvi njegovih mejnih črt, jn
Ker imamo trdno vero v načelo samoodločbe narodov, tako pravično razloženo pp naši vladi, da se nobena krivica ne zgodi nobene mu. narodu,
Bodi sklenjeno, da naprosimo našega predsednika Woodrow Wil-sona, naj zaščitijo koristi Slovencev in Hrvatov pri končni uravnavi mej s posebnim ozirom na Gorico, Trst in druge dele jadranskih bre-žin, ter tako za vedno odstranijo vsak pOvod za bodoči prepir med sosednimi narodi, in	i
Bodi nadalje sklenjeno, da se ta resolucija vknjiži v zapisnik te ga shoda, in da se prepis pošlje predsedniku Združenih držav ameriških.	' BHHHH^M^^^H^^H
Vsak italijanski ireden-njegovo izjavo, pripove-čisto italijanski, nasproti skrajno škodljivi dele slovenske in ozi-manj kakor nič. Mi se pre-eden drugega sovražimo, eden dragega očrniti. Ali smo res in nerazsodni, da mislimo, da delamo za
_I starem kraju na to način? Nesmisel!
mi delamo, j% delo proti interesom slovenskega naroda in narav-nopt v prid italijanskih iredentistov. Italijani se vesele naše needi-nosti Oni imajo v Washingtonu svoj urad, .ki jih stane na milijone. Ta urad natanko zasleduje nas medsebojni boj.
Zadnji čas je, da se iztreznemo, da ixprevidimo svoje škodljivo ravnanje, da se zbližamo, da gremo na novo smotreno delo, na delo za uresničenje vzvišenih načel, predsednika Wilsona, da dobi naš narod v starem kraju to, do česar je na podlagi pravice opravičen. Zato je treba skupnega dela, skupne organizacije, skupnih stremljenj, skupnih moči!
Poleg tega bo naš narod v starem kraju potreboval naše gmotne podpore; v dosego iste bo ravno tako potrebno skupno'delo.
V tem usodepolnem času nam mbrajo služiti za vzgled naši sta-rokrajski rojaki, ki so v odločilnem času pustili na stran vsako stran -karstvo, ter šli na skupno delo v prid svojega naroda. Istotako moramo pustiti na stran svoje strankarstvo in vse predsodke tudi mi ter iti skupno na delo, ako hočemo v resnici pomagati svojemu narodu. Sicer imamo le še malo časa na razpolago, toda povsem prepozno še ni Iztreznimo se ob enajsti uri in ne pustimo, da bi šla zadnja prilika mimo nas, ne da bi jo izrabili. Kdor je zmožen dopisovanja v časopise, naj piše, kdor je zmožen ustne agitacije, naj agitira, kdor je zmožen obojega, naj dela oboje, in prepričani smo lahko, da bomo

..	f r "K- < Rev. JOHN PLBVNIK,
JOSEPH DUNDA, JOSEPH ZALAR.
OPOMBA. — VSE SLOVENSKE NASELBINE V AMERIKI SO VLJUDNO NAPROŠENE, DA KAR NAJHITREJE STORIJO SLI-ČEN KORAK IN POŠLJEJO SLIČNO RESOLUCIJO V WASHINGTON, D. C. ČIM VEČJE BO ŠTEVILO VPOSLANIH RESOLUCIJ, TEM VEČJI BO NJIHOV VPLIV. ZATOREJ SLOVENCI POVSOD — NA DAN!
- . , " "• ."*. * • i . ' -— Druga resolucija. — Na istem shodu je bila sprejeta tudi naslednja resolucija: . •
Mi jolietski Slovenci, zbrani na izvanrednem shodu v mestu Jolietu, dne 10Tnovemlbra 1918, smo sprejeli sjedečo resolucijo:
Ker je bila avstrijska vlada primorana sprejeti premirje in tako izstopiti iz vojne, in
Ker je pričakovati, da se prično v najkrajšem času mirovna pogajanja za dokončanje, svetovne vojne, in,	«
Key ^^ge^ri tem odločevala tudi usoda slovenskega n^rpfia v stari domovini, '	,
e	'
Zato smatramo za nujno potrebno, da se naprosi vodstvo" & N. Z., naj kar najhitreje skliče vsesloven&Aftj^tičtfo tfeorovanje v središču Amerike, <i<ee}mo v me&u Chicagui IlHričte, kkmor naj de poVabijo zastopniki vseh slovenskih političnih, kultuWh in podpornih organizacij, zastopniki vseh slovenskih časopisov, vsi slovenski častiti gg. duhovniki ter drugi vplivni veljaki širorii Amerike, da tako nastopimo v ediostvu in slogi kot en mož v obrhnttb mile stare domovine, katera je v nevarnosti rdzkosanja zaradi lakSfl&nosfi njenih sosedčv. Z ozirom na to je zadnji čas, da skuphj lifestopimo Jn povzdignemo svoj glas ter naprosimo našega pravičnega prfedsednika, da »blagovoli storiti vse v svoji moči v izpolnitev tistih'oWjuby katere je izrazil giede samoodločeiranja velikih in malih nar6dov» ter zlasti glede točke, v kateri je -bila izraženo mnenje, da se določi mejo med Italijo in sosednimi deželami po črtah narodnosti, kajti le potem zamoremo pričakovat^ da ostanejo slovanske oziromh slovenske pokrajine v rokah Sle-vencev odrtbsjao iSZavttritfv.	'	v
. Di|lg$ je fciknfckleBjeno, da sr ta resolucija vknjiži v zapUhlk 'današnje seje, prepis iste pa odpošlje na glavni urad S. N. Zveze v Cleveland^ Ohio, kakor tudi, da se resolucija priobči v slovenskih listih da pride v najkrajšem času v javnost. '; '
J
Rev. JOHN PLEVNIK, JOSEPH DUNDA, , JOSEPH ZALAR. FILIP GORUP.
t
Rojaki v Milwaukee, Wis., so nan^ ^oposlali s posredovahjem ta-mošnje podružine S. R. Z. doli označeni oklic na ameriške Slovence. —Z Jolietčani in Milwaučani se jsitrinjamo dobesedno, ter podpisujemo njih resolucijo z obema rokama.
i/ '
imeli v nekaj tednih vse ameriške Slovence zjedinjene, če že ne v eni sami narodni organizaciji, jih bomo imeli vsaj zbližane in zjedinjene v stremljenju. Zato, na delo, koihur je mar bodočnost slovenskega naroda v starem kraju!
Na podlagi vsega navedenega je lokalna organizacija Sloven - [ skega Republičanskega Združenja v Milwaukee, Wisconsin, na svoji redni seji dne 10. novembra 1918 sprejela naslednjo resolucijo:
RESOLUCIJA:
Ker se hitro bliža čas mirovne konference, pri kateri se bodo določevale mdje in druge podrobnosti za bodočo državo Slovencev in ostalih Jugoslovanov;
ker imajo Jugoslovani, pred vsem Slovenci, tako zemljepisno lego, da jim preti največja nevarnost, da pride velik del njih, to je Goriška, Trst z okolico, znaten del Kranjske, Istra ter obrežje Dalmacije z otočjem pod Italijo;
ker nam je znano, da italijanski ir eden tisti pod raznimi imeni, kakor "Italian American News Bureau" itd. potrošijo milijone dolarjev za propagando v Združenih državah ter -hočejo z lažmi in zavijanji dokazati, da je zgoraj označena zemlja popolnoma ali vsaj povečini italijanska;
ker je sedanji zgodovinsko važni čas našel nas, ameriške Slovence strankarsko razdeljene in nepripravljene, da bi mogli biti kos velikim stavljenim nalogam, v prvi vrsti oni, naloženi nam od strani od italijanske iredente v Združeni!} državah, in dalje oni, da bi našim rojakom v starem kraju priskočili v prvi in najnujnejši potrebi na pomoč z materialnimi sredstvi;
zato lokalna organizacija Slovenskega Republičanskega Združenja v Milwaukee, Wis., čuti potrebo apelirati na vse ameriške Slovence, da isti sledijo vzgledu svojih rojakov v starem kraju, ter se brez razlike na versko ali politično prepričanje združijo v eno močno narodno falango, ki naj v prvi vrsti skuša uničiti škodljive posledice italijanske iredentistiške propagande s tem, da z dejstvi dokaže ne-opravičenost italijanskih zahtev po • jugoslovanskih krajih ter zahtev,
Ista lokalna organizacija apelira iz navedenih vzrokov na izvrše-valni odbor Slovenskega Republičanskega Združenja in Slovenske Narodne Zveze, da ista storita potrebne korake v smeri skupnega dela. Istočasno apelira tudi na članstvo S. R. Z. in S. N. Z., da opusti dosedanje škodljivo strankarstvo,. se iztrezni ter takoj prične z ustmeno in pismeno agitacijo za združenje vseh narodno mislečih Slovencev v Ameriki, ker je krfska deklaracija danes nekaj preteklega in ni več nobenega vzroka, zakaj bi ne nastopili v narodnem delu zjedinjeni.
de posebej pa apelira na slovensko ameriško časopisje, da isto ne priobčuje več napadov ne na članstvo S. N. te. in ne S. R. Z., temveč da zastavi vso svojo energijo v agitacijo za skupno delo.
Določi se tudi, da se ta resolucija s primernim komentarjem pošlje na vse slovenske liste v Ameriki.
Za resolucijski odsek: Leo Zakrajšek,	Frank X. Veranich,	John Arnič,
Frank Čandek.
IOL
• ..■*■ v ti ■ ■	,
Klic ob enajsti uri.

NA NASLOV VSEH SLOVENCEV V AMERIKI.
Nemčija je podpisala premirje pod takimi pogoji, da ji ne bo mogoče več misliti na kako obnovitev bojevanja. S tem dejstvom je padel zadnji zid, ki je zabranjeval mir.' Mirovna konferenca je sedaj samo vprašanje časa, isto je torej pred durmi.
Dasi se mi Slovenci na eni strani veselimo konca vojne in mi rovne konference, nas na drugi strani navdaja strah pred njo. Kajti zemljepisna lega Slovencev v Evropi je taka, da bo treba izvanredne pain je, sicer bo pomenila bodoča mirovna konferenca politično smrt za Slovence. Kaj smo Slovenci brez Goriške, brez Trste in okolice, brez Istre; kaj je Jugoslavija brez Dalmacije?
i Wilsonovo načelo — samoodločevanje narodov
/
Frank Puncer.
Listnica uredništva.
Res je, da nudi
r- pravično rešitev slovenskega, oziroma jugoslovanskega "vprašanja, toda dejstvo, da mi mejimo na Italijo, zaveznico Združenih držav, in dejstvo, da Je velik del evropskega prebivalstva bistveno navezan na tržaško luko, in dalje dejstvo, da so italijanski iredeniisti v zadnjih letih delali velikansko propagando z namenonvida svetu dokažejo, da
so omenjene zemlje italijanske in ne jugoslovanske; vsa ta dejstva	MHBHH
tvorijo veliko možnost, da bodo mirovne konference videli raz- kov' zanaprej pa ne več. Vsak tak
mere v drugačni luči kakor pa jih vidimo mi in kakor so v resnici. kl*eJ stane nad ^ ~ Pr?. —............lista moramo zanaprej stediti, ker
je tfskarna podražila ceno za celih 25 odstotkov.
Vsled tega je nujno potrebno, da Slovenci poučimo ameriško javnost o resničnem stenju tamkajšnjih zaHner. Samoobsebi se razume, da bo imela ameriška delegacija močno besedo na mirovni konferenci; dalje se tudi obsebi razume, da Se bo ameriška delegacija strogo držala izraženih načel predsednika Wilsona i^ da se bo v prvi vrsti ozirala na voljo in opravičene želje'posameznih ljudstev, toda pozabiti ne smemo, da Amerika ne bo sama na mirovni konferenci in da bodo stavljeni vsi mogoči dokazi za in proti, ter da bo Italija napela vse sile, da napelje vodo na svoj mlin. &
Italijanski iredentisti so pridno na delu v (Združenih državah. Pod raznimi firmami, kakor "Italian American News Bureau" itd. preplavljajo ameriško časopisje s vsemi mogočimi dokazi, izjavami
in članki, da so Goriška, Trst in okolica, Istra in dalmatinsko obrežje kom sobratom, tako tudi onim, ki
Nekaj dopisov došlih pred 11. nov. smo izpustili, ker so se v obče nanašali na hvala Bogu že minulo svetovno vojno. — Pisati sedaj o vojni nima več pomena.
Tako prosimo tudi tajnike krajevnih društev, posamezne člane (ice) in člane vojake, da naj ne pošiljajo več slik članov vojakov za priobčite v. Kakor se uradno poroča, se bodo ameriški vojaki kmalu vrnili domov in našo sredino. Sedaj se nihče izmed ameriških vojalkov več ne bojujfr, ker je bilo premirje /sklenjeno. Imamo pri rokah še dva tozadevna dopisa, katera sledita v prihodnji številki ker traja nabava klišeja za sliko (Cut) več dni. Oba dopisa še priobčimo s slikami članov voja-
Z največjim veseljem bomo pa priobcevali zopet pisma in dopise naših članov vojakov, ko se enkrat vrnejo domov. Dosti imamo takih, ki se bodo vrnfli "from o-verthere"fter nam bodo lahko kaj zanimivega povedali in napisali iz spominov in o dogodkih v minuli svetovni vojni. Vsem tem voja-
se vračajo že domov iz raznih taborišč kličemo: Prisrčno pozdravljeni in dobrodošli!
Slaba je sliika, ki povzroča manj pozornosti kakor okvir.
ZAHVALA.
V prijetno dolžnost si štejem, da se tem potom iskreno zahvaljujem vsem slovenskim volilcem St. Louis okraja, Minn., za njih naklonjenost in pomoč) katero ste mi izkazali pri zadnji kampanji in volitvi, da sem bil izvoljen o-krožnim avditorjem. ' Pred vsem se zahvaljujem slovenskemu delavstvu, kajti ravno ti so stali meni na strani za časa kampanje ter so s tem dosti pripomogli, da sem dosegel to čast, ker sem bil kot prvi član organiziranega delavstva izvoljen v važen urad našega velikega St Louis okraja.
Kar ste, dragi mi delavci — tovariši zame storili, ne bom nikdar pozabil. Bodite uverjeni, da dokler bom jaz avditor St. Louis o-kraja, vas bom kot tak uradnik smatral vedno za svoje naklon j en-oe. in Vam bom stal vedno na strani '
Z velespoštovanjem
Walter H. Borgen, Novoizvoljeni avditor St. Louis okraja, Minnesota. (Advertis.)

Ustanovljena v
štej« 25 Jlanovfle).
B. 34. «250. _

littl
.0

>, 111. — Cert. Štev, 14034, sprejet ft oktobra 1918. — Dru-
od ustanovitve do 1. nov.
$1,4;
Sm*.
štev. 12 v Forest City, Pa. — Cert. štev. — Sprejet 13. oktobra 1918. — Dru-
I	GLAVNI UBADJRKI:
Predwdnik: Paul Sehneller, 6313 8t. Glair Ave., Cleveland, Ohio.
I	podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickor^ St.
II	podpredsednik: Math-Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 NBroadwav St Joliet 111 Duhovni vodja: Bev. Traneis J. Aibe, «20-10^ sT Waukeean 'lil
V^hovn^V WV?^' 92Ž* Commerkl^X'SLago, DL Vrhovni zdravnik: Dr. Maftin Ivee, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. * '
T .	NADZOBNI ODBOB:
Josip Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet 111 • Martin Nemanieh, 1*00 W. 22 St., Chieaxro IU Math KostainSek, 302 No. 3rd Ave, West; Virginia, Minn. 1 John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. 8.' PittTbn^gh pI Frank Franči«, 311^-2nd Ave., MUwaukee, Wis.
* y _ . „ POBOTNI ODBOB: Jflha2, J.' £raker. 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont.
Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Anfon Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
J Z	PBAVNI ODBOB:
Anton Burgar, 82 Cortlandt 8t., New York, N Y
^UM',65i7 ?°£na. Ave" N- Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo.	>
t * ™JEI>NIK ''GLASILA K. S. K. JEDNOTE": ^i'151 W" 22nd Place, Chicago, I1L Telefon Canad 8487. \ sa l»sma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiliaio nk cIav-
NOTE:ai9ia5	"0LA8IL0 * JED-
IZ UBADA GLAVNEGA ^TAJNIKA K. S. K. J.
PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC.
Pristopili člani. ,	4 ,
K društvu sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111. w- Cert. št. 22863, Ki-rmčič Matija, rojen 1891. R. 27.. $1,000. — Sprejet 6. okt. 1918. — Društvo šteje 273 članov(ie).
K društvu Marije Device št. 33 v Pittsburgh, Pa. — Cert. štev. 22864, Ciban Fran jo, rojen 1895. R. Ž3. $1,000. — Sprejet 7. oktobra 1918. — Društvo šteje 165 članov (ic).
K društvu sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa. — Cert. št. 22865, Milic Tomo, rojen 1893. R. 25. $1,000. — Cert. štef. 22866, Kunovič Mato, rojen 1892, R. 27. $1,000. — Sprejeta 17. oktobra 1918. — Društvo šteje 139 članov(ic):
K društvu sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New York, N. Y. — Cert. štev. 22867, Potočnik Josip, rojen 1901. R. 17. $1,00. — Cert. štev. 22868, Potočnik Rudolf, rojen 1900. R. 18. $1,000. — Cert. štev. 22869, Čagram Matija, lojen 1870, R. 48. $250. — Cert: štev. 22870, Snoj Be-nigen, Rev., rojen 1864. R. 50. $250. -- Sprejeti 12. oktobra 1918. — Društvo šteje 31 članov(ic).
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn. — Cert. štev. 22871, Petric Edvard, rojen 59. R. 16. — Sprejet 13. oktobra 1918. -— Društvo šteje 201 članov(ic).
K društvu sv. Antona Pad. št. 87 v Joiiet, 111. -- Qert. štev. 22872, Vranicar Franc E* roj«n 19#2,^npr $250:^'tfefr. štev/22873, Laurie Paul J„ rojen 1902. R. 16. $1,000. — Sprejeta 13. oktobra 1918. — Društvo šteje 125 članov(ic). » ; -
K društvu sv. Jožefa št. 146 v Cleveland, Ohio. — Cert. štev. 22874, Plut Josip, rojen 1894. R. 25. $500. — Cert. štev. 22875, Ka-ftelie Franc, rojen 1886. R. 32. $1,000. — Sprejela 20. oktobra 1918.
—	Društvo šteje 99 članov (ic).
K društvu sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa. — Cert. štev. 22876, Novak August, rojen 1897. R. 21. $1,000. — Cert. štev. 22877, Novak Nikolaj, rojen 1873. R. 45. $250. — Sprejeta 6. oktobra 1918. Društvo šteje 69 članov (ic).
K društvu sv. Mihaela št. 163~v Pittsburgh, Pa. — Cert. štev. 22878, Stimac Ilija, rojen 1899. R. 19. $1,000. — Cert. štev. 22879, Bašor Ivan, rojen 1893. R. 25. $1,000. — Cert. štev. 22880, Novosel Peter, rojen 1889, R. 29. $1,000. — Sprejeti 13. oktobra 1918. — Društvo šteje 78 članov(ic).	.
K društvu Srca Jezusovega št. 166 v S. Chicago, 111. Cert. št. 22881, Lessa Karlo, rojen 1886. R. 33. $1,000. — Cert. štev. 22882, Andric Jožo, rojen 1897. R. 21. $1,000. — Cert. štev. 22883, Jergovic Štefan, rojen 1893. R. 25. $1,000. — Cert. štev. 22884, Plesha Luka, rojen 1878. R. 41. $1,000. — Cert. štev. 22885, Grahovac Mike, rojen 1877. R. 41. $1,000. — Sprejeti 30. oktobra 1918. — Društvo šteje 36 članov (ic).	{
Pristopile članice.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 8 v Joliet, 111. — Cert. štev P700, Leš Ljuba, rojena 1891: R. 27. $1,000. — Sprejeta 20. oktobra 1918. — Društvo šteje 119 članov(ic).
K društvu sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa. — Cert. štev. 8701, Kostar Bara, rojena 1883. R. 35. $1,000. — Sprejeta 17. oktobra 1918.
—	Društvo šteje 139 članov (ic). .
K društvu sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New York, N. Y. — Cert. ?tev. 8702, Jazbec Marija, rojena 1901, R. 17. $500. — Cert. štev. 8703, Merčun Frančiška, rojena 1894. R. 24. $500. — Cert. štev. 8704, Pavli Katarina, rojena 1881. R. 37. $500: — Cert. štev. 8705, Jazbec Marija, rojena 1879. R. 40. $500. — Cert. štev. 8706, Zorman Ana, rojena 1876. R. 42. $500. — Cert. štev. 8707, Potočnik Marija, rojena 1869. R. 49. >250. — Sprejete 12. oktobra 1918. — Društvo šteje 31 Članov(ic).
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn. — Cert. stev. 8708, Fink Ivana, rojena 1878. R 40. $500. — Sprejeta 13. oktobra 1918. — Društvo šteje 201 člana(ico).
K društvu sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio. — Cert. štev. 8709, Blalnik Ivana, rojena 1902. R, 16. $1,000. — Sprejeta 13. oktobra 191§. — Društvo šteje 203 člane (ice)/
K društvu Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, 111. — Cert. Stev. 8710, Pire. Marija, rojena 1892. R. 26: $1,000. — Cert. št. 8711, Glav-nak Veronika, rojena 1885. R. 33. $500. — Sprejeti 14. oktobra 1918.
—	Društvo šteje 210 članov (ic).
K društvu Marije Sedem Zalofeti štev. 81 v Pittsburgh, Pa. — Cert. štev. 8712, Mral Marija, rojena 1878. R. 40. $1,000. — Sprejeta 27. oktobra 1918. — Društvo šteje 155 članov(ic).
K društvu Marije Čistega Spočetja štev. 85 v Lorain, Ohio. — Cert. štev.^8713, Bombach Marija, rojena 1875. R. 43. $1,000. — Sprejeta 13. oktobra 1918. — Društvo šteje 49 članov(ic).
K društvu sv. Ane štev. 134 v Indianapolis, Ind. — Cerfc štev. ST14, Turk Marija, rojena 1892VR. 26. $1,000. — Sprejeta 13. oktobra
191& — Društvo šteje 42 članov(ic).
K društvu sv. Jožefa štev, 146 v Cleveland, Ohio. — Cert. stev. 8715, Plut Frančiška, rojena 1897. R. 22. $500. — Cert. štev. 8716, Godec Marija, rojena 1894. R* 24. $500. — Sprejeti 20. oktobra 1918.
Društvo šteje 99 članov (ic).	* .
K društvu sv. Ane štev. 150 v Cleveland, Ohio. — Cert. stev.
8717, Jeršen Ivana, rojena 1888. R. 30. $500. —.Sprejeta 30. oktobra 1918. — Društvo šteje 64 članov (ic).
i R. 24, Kite je 204 članov (U K društvu sv. Janeza Vrstnika štev. 14 v Bute, Mont. — Cert. štev. 10848, Fortun Franc, ».19. $1,000. — Sprejet 9. oktobra 1918. -- Društvo šteje 190 čl anoxic).
K društvu sv. Jožefa štev. 21 v Federal, Pa. — Cert. stev. 4135, Skender Matija, R. 44.v$l,000. — Zopet sprejet 13. oktobra 1918. — Društvo šteje 63 članov(ic).
K društva Jezus Dobri Pastir štev. 49 v Pittsburgh, Pa. — Cert. štev. 20838, Trpič Roko, R. 33. $1,000. — Zopet aprejet 27. oktobra 1918. — Društvo šteje 60 člahov(ic).
, K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 59 v Eveleth, Minn. — Cert, štev. 9009, Lušin Alojzij, R. 18. $1,000. — Cert. štev. 8015, Pu-cel Josip, R. 19. $1,000. — Cert. štev. 1178, Jane Ivan, R. 19. $1,000.
—	Cert. štev. 8068, Rudman Mirko, R. 19. $1,000. — Cert. štev. 8809,
Laurič Aiiton, R. 24. $1,000. — Cert. štev. 8846, Camernik Josip, B. 26. $1,OOOT— Cert. štev. 318^ Sute Ivan, R. 29. $1,000. — Cert. štev. 7562, Grebene Franc, R, 32. $1,000. — Cert. štev. 19835, Lušin Franc, R. 32. $1,000. — Cert. štev. 13424, Schutte Josip, R. 36. $1,000.
—	Zopet sprejeti 13. oktobra 1918. — Društvo šteje 201 Člana(ico).
K društvu Marije Vnebovzete štev. 77 v Forest City, Pa. — Cert. stev. 16010, Kotar Franc, R. 33. $1000. — Zopet sprejet 13. oktobra 1918. — Društvo šteje 200 članov (ic).
K društvu Frederik Baraga št. 93 v Chisholm, Minn. — Cert. štev. 12453, Pakiš Anton, R. 24. $1,000. — Zopet sprejet 13. oktobra 1918. — Društvo šteje 132 članov(ic).
K društvu sv. Mihaela štev. 152 v So. Deering, 111. — Cert. štev. 21794, Sudar Ivan, R. 20. $1,000. — Zopet sprejet 13. oktobra 1918. Društvo šteje 85 članov(ic).
Suspendovane članice zopet sprejeto. .
K društvu sv. Jožefa štev. 12 v Forest City, Pa. — Cert. štev. 631, Kmet Franca, R. 28. $1,000. — Zopet^ sprejeta 13. oktobra 1918. Društvo šteje 294 članov(ic).
K društvu svT Jožefa štev. 21 v Federal, Pa. — Cert. štev. 1746, Skender Neža, R. 36. $500. — Zopet sprejeta 13. oktobra 1918. — Društvo šteje 63 članov (ic).
K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 59 v Eveleth, Minn. — Cert. štev. 1599, Jane Marija, R. 17. $500. — Cert. štev. 1724, Sute Lucija, R. 24. $500. — Cert. Stev. 4712, Sute Marija, R. 36. $500. — Zopet sprejete 13. oktobra 1918. Društvo šteje 201 člana (ico).'
K društvu Marije Pomšgaj štev. 78 v Chicago, 111. — Cert. št. 7666, Simončič Marija, R. 20. $500. — Cert. štev. 2999, Mesec Marija, R, 24. $l',000. — Zopet sprejeti 14. oktobra 1918. — Društvo šteje 210 članov (ic).
K društvu sv.'Jožef a štev. 103 v Milwaukee, Wis. — Cert. štev. 3660, Kasun Terezija, R. 38. $1,000. — Zopet sprejeta 5. oktobra 1918. Društvo šteje 96 članov(ic).
• r. ) .
Suspendovani člani.
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 4 v Tower, Minn. --. Cert. at. 344, Sprajcar Jakob, R. 29, $1,000. — Suspendiran 13. oktobra 1918. Društvo šteje 103 člane (ice).	. • ,
Od društva sv. Janeza Krstnika štev. 14 v Butte, Mont. — Cert. štev. 4206, Malnerie<AlQjvR>a9.,$4,Q00. — Cert. štev. 2465, Konda Ivan, R. 23. $1,000, — Cert. štev,. 8)920, JJrrafch Josip, B. 31. $1,000.
—	Cert. štev. 22521, Sneller Jurij, Jt. 38. $1,000. — Suspendirani 9. oktobra 1918. — Društvo šteje 190> članov (ic) i
Od društva sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio. — Cert. štev. 20623, Casserman Mihael, R. 16. $500. — Cert. štev. 9041, Martič Albert* R. 28. fcl.OOO. — Suspendirana 24. oktobra 1918. — Društvo šteje 496 članov (ic).
Od društva sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, IU. — Cert. štev. 18575, Ule ^lojzij, R. 18. $1.000. — Cert. štev. 21202, Mihie Fcanc, R. 29. $1,000* r-r Suspendirana 21. oktobra 1918.;— DruštVo šteje 325 članov (ic).
Od društva sv. Petra štev. 30 v Calumet, Mich. — Cert. štev. 1668, Smalcel Miha, R; 34, $1,000. — Suspendiran 12. oktobra 1918. Društvo šteje 298 članov(ic).
Od društva tyarijfc Die vice ate v. 33 v Pittsburgh, Pa. — Cert. št. 17949, Matiša Josip, R. 19. <$1,000. — Cert. štev. 16171, Žalec Franc, R. 23. $500. — Cert. štev. §538, Spišič Nikolaj, R. 29. $500. — Cert. štev. 22591, Spiro Pivac, R. 34. $1,000. — Suspendirani 7. oktobra 1918. — Društvo šteje 165 članov (ic). . .
Od društva Vitezi sv. Florjana št. 44 v S. Chicago, 111. — Cert. štev. 18815, Palek Josip, R. 26. $1,000. — Suspendiran 6. okt. 1918.— Društvo šteje 231 članov (ic).
Od društva Marije Sedem Žalosti štev. 50 v Allegheny, Pa. — Cert. štev. 22356, Balkovec Matija, R. 25. $1,000. — Suspendiran 13. oktobra 1918. — Društvo šteje 292 članov(ic).
Od društva sv. Janeza Krstnika št. 98 v Rockdale, 111. — Cert. štev. 20235, Vidic Ignac, R. 24. $1,000. Suspendiran 18. oktobra 1918. — Društvo" šteje 78 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa štev. 103 v MilSvaukee, Wis. — Cert. štev. 18850, Kostelic Anton, R, 28. $500. — Suspendiran 19. oktobra 1918. Društvo šteje 96 članov (ki.
Od društva sv. Rožnega Venca štev. 131 v Aurora, Minn. — Cert. štev. 21674, Prpič Marka, R. 29. $1,000. — Cert. štev. 22328, Prpič Matija, 32. $1,000. — Suspendirana 28. oktobra 1918. — Društvo šteje 134 članov(ic).
Od društva Svetega Srca Jezusovega št. 166 v So. Chicago, 111. —Cert. štev.-22713, Brajkovič Štefan, R. 24. $1,000. — Suspendiran 27. oktobra 1918. — Društvo šteje 36 Članov(ic).
Suspendovane članice.
Od društva Vitezi sv. Jurija štev. 3 v Joliet, 111. — Cert. štev. 185, Konduš Marija, R. 45, $500. — Suspendirana 1. oktobra 1918.— Društvo šieje 160 članov(ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda štev. 4 V Tower, Minn. — Cert. stev. 271, Sprajcar Katarina, R. 33. $500. — Suspendirana 13. oktobra 1918. — Društvo šteje 103 člane(ice).
Od društva sv. Janeza Krstnika št. 14 v Bdtte, Mont. — Cert. štev. 4341, Konda Marija, B/19. $1,000.— Suspendirana 9. oktobra 1918. __ Društvo šteje 190 članov(ic).
Od društva sv. Jožefa št. 16 v Virginia, Minn. — Cert. štev. 822, Genn Marija, R. 33. $506. — Cert. štev. 777, škof Marija, 41. $500. Cert. štev. 820, Klobučar Marija, B. 36, $500. — Suspendirane 27. oktobra 1918. — Društvo šteje 139 člaftov(ic).
, Od društva Marije Pomočnice štev. 17 v Jenny Lind, Ark. — Cert. štev. 843, Pajk Franca, B. 46. $500. — Suspendirana 1. oktobra 1918. — Društvo šteje 19 članov(ic).
Od društva sv. Jožefa štev. 21 v Federal, Pa. — Cert. štev. 909, Trpin Marija, R. 47, $500. — Suspendirana 1. oktobra 1918. — Društvo šteje 63 članov (ic).
Od društva sv. Vida štev. 25 v Cleveland, Ohio. — Cert. stev. 8658, Dolinar Katarina, B. 16$ $1,000. — Cert. štev. 5417, Hren Jo-žefa,R, 17. $1,000. - Suspendirani 24. oktobra 1918. - Društvo šteje
496 članov (ic).	^	11AQ
, Od društva sv. Frančiška Sal. 29 v Joliet, IU. — Cert. štev. liw,
	PMI	EnBmFWi
r. nit	S3ES	
oktobra 1918, — Dr. __
r* Stev. 30 v Calumet, Mich. — Cert. štev. R. 24, $500. — Suspendirana 12. oktobra 1918 — anov(ic).
sv. Jožefa štev. 41 v Pittsburgh, Pa. — Cert. štev. Terezija, R. 45. $500. — Suspendirana 1. oktobra 191$ šteje 94 članov(ic).	'
sv. Jožefa štev. 53 v Waukegan, 111. — Cent. štev. ijana, R. 38. $500. — Suspendirana 1. oktobra 1918 202 člana (ici).
aaa	SV' Cirila in Metoda 5t- 59 v Eveleth, Minn. — Cert.
300, Prelesnrk Neža, R. 28. $500. - Suspendirana 13. oktobra 1918. — Društvo iteje 201 člana (icq).
-	Od društva Marije Čistega Spočetja štev. 80 v So. Chicago, 111. Cert štev. 5949, Bukovdtz Ana, R. 19. $1,000. — Suspendirana 23 ofctobra 1918. — Društvo šteje 155 članov(ic).
Od društva sv. Jožefa štev. 103 v Milwaukee, Wis. — Cert. štev o <10, kastelic Angela, R. 20. $500. — Suspendirana 19. oktobra 1918.
—	Društvo šteje 96 članov (ic).
Od društva sv. Ane štev. 105 v New York, N. Y. — Cert. štev /607, Kerč Neča, R. 30. $500. — Cert. štev. 5755, Pirnat Ana, R. 26, $500. — Cert. štev. 3909, Šubelj Ivana, R. 21. $500. — Cert. štev. 2978, Stirn Barbara, R. Cl. $500. — Suspendirane 13. oktobra 1918. Društvo šteje 60 članic.
% Od društva sv. Jožefa št?v. H2 v Ely, Minn. — Cert. štev. 1204, Oernič Marija, R. 32. $500. — Suspendirana 1. oktobra 1918. — Društvo šteje 82 članov (ic).*
Od družtva Marije Rožnega Venca štev. 131 v Aurora, Minn. — Cert, štev. 1290. Potokar Neža, R. 53. $500.— Suspendirana 28. oktobra 1918. — Društvo šteje 134 članov (ic).
Od društvn Marije Magdalene štev. 162 v Cleveland, Ohio. — Cert. štev 8338, Pirkovič Terezija, R. 49. $250. — Suspendirana 23. oktobra 1918. — Društvo šteje 185 članov (ic).
Prestopili člani
Od društva sv. Petra štev. 30 v Calumet, Mich., k društvu šv.;i; Jožefa štev. 103 v Milwaukee, Wis. Cert. štev. 7668, Martin Jenič, R. 31. $1,000. — Prestopil 12. oktobra 1918. — Prvo društvo šteje 301 Mana(ico), drugo društvo šteje 96 članov(ic).
Od društva Vitezi sv. Florjana št. 44 v So. Chicago, IU., k društvu sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111. Cert. štev. 12815, John Kušar, R. 37. $1.000. — Prestopil 6. oktobra 1918. — Prvo društvo šteje 234 elanov(ic), drugo društvo šteje 271 članov(ic).
Od društva sv. Alojzija štev. 47 v Chicago, III., k društvu sv. Družine štev. 136 v Willard, Wis. Cert. štev. 10713 Frank Kobal, R. 37. $1.000. — Prestopil 21. oktobra 1918. — Prvo društvo šteje 100 članov(ic), drugo društvo šteje 68 članov(ic).
" Od društva sv. Petra in Pavla štev. 62 v Bradley, IU., k društvu sv. Frančiška Sal. štev. 29 v Joliet, IU. Cert. štev. 17905, Josip Stara-Šinič, R. 22. $1,000. — Prestopil 6. oktobra 1918. — Prvo društvo šteje 2§ članov(ic), drugo društvo šteje 329 članov(ic).
Od društva sv. Alojzija štev. 83 v Fleming, Kans., k društvu sv. Roka štev. 132 v Frontenac, Kans. Cert. štev. 11820, Benedik Ivan, R. 37. $1,000. — Prestopil 2fi. oktobra 1918. — Prvo društvo šteje 43 ^lanov(ic), drugo društvo šteje 70 članov(ic).
' r Od društva Marija Zdravje Bolnjkov štev. 94 v Sublet, Wyo., k društvu sv. Srca Jezusovega štev. 54 v Chisholm, Minn. Cert. štev. 22127 Maks Robnik, R. 26. $1.000. — Prestopil ,20. oktobra 1918. — Prvo društvo šteje 33 članov(ic), drugo društvo šteje 64 članov (ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda štev. 101 v Lorain Ohio, k društvu sv. V;da štev. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 18289, Jožef To-mažin, R. 28. $500. — Prestopil 5. qktobra 1918. — Prvo društvo šteje 52 članov(ic), drugo društvo šteje 498 članov(ic).
Od društva sv. Jožefa štev. 110 v Barberton, Ohio, k društvu av. Vida štev. 25 v Cleveland; Ohio. Cert. štev. 28466, Leopold Starin, R. 38. $500. — Prestopil 5. oktobra 1918. — Prvo društvo šteje 54 članov (ic), dtugo društvo šteje 499 članov(ic).
Od društva sv. Jolefa štev. HO v Barberton, Ohio, k društvu Marije sv. Rožnega Venca štev. 131 v Aurora, Minn. Cert. štev. 21922, Kranjc Jakob, R. 33. $1,000. — Prestopil 28. oktobra 1918. — Prvo društvo šteje 52 članov(ic), drugo društvo šteje 134 olanov(ic).
Od društva sv. Martina štev. 126 v Mineral, Kans., k društvu sv. Roka štev. 132 v Frontenac, Kans. Cert. štev. 7842, Benda Peter, R. 42. $1,000. — Prestopil 26. oktobra 1918. — Prvo društvo šteje 20 članov(ic), drugo društvo šteje 70 članov(ic).
Od društva sv. Alojzija štev. 161 v Gilbert, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda štev. 59 v Eveleth, Minn. Gert. štev. 22186, Anton Zevnik, R. 28. $1,000. — Prestopil 13. oktobra 1918. — Prvo društvo šteje *18 članov (ic), drugo društvo šteje 187 članov(ic). #	Prestopile članice.
Od društva sv. Cirila štev, 30 v Calumet, Mich., k društvu sv. Jožefa štev, 103 v Milwaukee, Wis. Cert. štev. 2716, Rosalija"Jenič, R. 23. $500. — Prestopila 12. oktobra 1918. — Prvo društvo šteje 300 članov (ic), drugo društvo šteje 97 članov (ic).
Od društva sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio, k društvu sv. Ane štev. 150 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 3376, Mrvar Franca, R. 21, $500. — Prestopila 15. septembra 1918. — Prvo društvo šteje 202 člana(ice), drugo društvo šteje 64 članov(ic).
Od društva Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, 111., k društvu sv. Družine štev. 136 v Willard, Wis. Cert. štev. 3301, Mary Kobal, R. 39. $1,000. — Prestopila 21. Oktobra 1918. — Prvo društvo šteje 206 elanov(ic), drugo društvo šteje 69 članov(ic).	_
Od društva Marije Čistega Spočetja štev. 80 v So. Chicago, 111., k društvu Marije Magdalene štev. 162 v.Cleveland, Ohio. Cert. štev. 4804 Brozič Jana, R. 37/$1,000. — Prestopila 20. oktobra 1918. — Prvo društvo šteje 156 članov(ic), drugo dr. šteje 186 članov(ic)-..
Zvišali zavarovalnino. Pri društvu sv. Jožefa štev. 2 v Joliet, IU. — Cert. štev. 18007 Uršič Josip E. R. 24. z $500 na $1,000. — Zvišal 1: oktobra 1918.
Pri društvu sv. Ane štev. 120 v Forest City, Pa. — Cert. stev. 5517, Mlakar Marija, R. 26. z $500 na $1,000. - Zvišala 20 okt. 1918.
Pri društvu sv. Ane štev. 156 v Chisholm, Minn. — Cert. stev. 7375, Okoren Franca, R. 20. z $500 na $1,000. - Zvišala 19. okt. 1918.
Odstopili člani
Od društva sv. Petra in Pavla štev. 38 v Kansas City, Kans. — Cert. štev. 11775, Majerle Marka, R. 31. $1,000. — Odstopil 18. oktobra 1918 — Društvo šteje 83 članov(ic).
Od društva Vitezi sv. Florjana štev. 44 v S. Chicago IU - Cert. čtev 19787 Poropat Ivan. R. 18. $1,000. — Odstopil 5. oktobra 1918.
Društvo šteje 231 članov(ic).	< • ■• V^n^ V
Od društva sv, Mihaela štev. 152 v So. Deermg, IU. — Cert. stev.
22098, Matani> Tomaž, 23. $1,000. - Odstopil 13. oktobra 1918.—
Društvo šteje 85 članov (ic).
Odstopile članice.
Od društva Marije Sedem žalost* štev. 50 v Allegheny, Pa. — Cert štev. 1455, Perušič Helena, R. 41. $500. - Odstopila 13. oktobra 1918. — Društvo šteje 292 članov(ic).
Izločeni člani.
Od društva sv. Barbare štev. 23 v Bridgeport, Ohio. - Cert *tev. •>,551 Vidmar Matija, R. 29, $1,000. - Izločen 23. oktobra 1918. -
Društvo šteje 40 članov(ic).	*	.
Izločene članice.
Od društva sv. Ane štev. 123 v Bridgeport, Ohio - Cert. štev. 1672 Vidmar Franca, R. 24. $500. - Izločena 20. oktobra 1918. -Društvo šteje 70 članov(ic).	^ ^ ^ ^ ,
Uredništvo
Jc dnole" je/ pre,
Mr. John Zupan, Editor "Glasilo K. S. K. Jednote" 1951 W. 22nd Place., Chicago.
Dear Mr. Zupan :
Vour great work and the splendid way in which your paper — the Glasilo—supported the Fourth Liberty Loau has suggested to the United States government that it would be a fitting token to present to you the Fourth Liberty Loan Certificate of Hearty Cooperation and Patriotic Service rendered to your Country in launching the Fourth Liberty Loan and in carrying it to such a successful finMi.
This certificate will be a reminder to the "boys over there" that you and your great newspaper did your part "over here" to make it possible for President Wilson, "Our Boys" and our Allies to make the world safe for democracy. Please have it framed and placed in a prominent place in your office so that when the boyj eome home they will know of your patriotic service, s '
It is men like you and newspapers like your own that have backed the President to the limit, and you are entitled to almost as much credit as 'your boys and our boys' who have fought so nobly and so gallantly with the result that we have victory now and forevermore.
Assuring you of oirr friendly feeling and requesting the same sort of financial as well as moral support for the United War Work charities this week, I am pleased to sign myself,
Your friend, Wm. H. Rankin,
Vice Chairman Fourth Liberty Loan United War Work Fund Trade Division Xo. 1.
Slovenski prevod. .
Chicago, 111., 14. nov. 1918. Gosp. John Zupan, urednik "Glasila K. S. K. J." 1951 W. 22nd Pl, Chicago.
Cenjeni Mr. Zupan:,
Vaše veliko delo in lep način, po katerem je Vaš list Glasilo" pomagalo pri Četrtem posojilu Svobode je napotilo vlado Združenih držav, da bi bilo primerno priznanje izročiti Vam diplomo Četrtega posojila Svobode ža Vaše velikodušno sodelovanje in patri-jotično delo, katero ste izvršili Vaši domovini pri kampanji Četrtega posojila Svobede, in ste isto vodili do tako uspešnega zaklju -čka.
Ja certifikat (diploma) bo dokaz in spomin fantom 'over there'; da ste Vi in Vaš cenj. list storili svojo dollnost "over here", da je predsednik Wilson lahko z našimi fanti in zavezniki pretvoril svet na varen način za demokracijo. Prosim Vas, da to diplomo denete v okvir na kak viden prostor v Vašem uradu, da bodo lahko naši fantje, ko se vrnejo domov, znali o Vašem patrijotičnem delu.
Možje kot Vi, in časniki kot je Vaš so oni, ki so predsednika do skrajne meje podpirali. Vi ste torej opravičeni do ravno istega pri-* znanja, kot Vaši fantje in naši fant je, ki so se tako vrlo in plemenito borili ter dosegli uspeh do sedanje zmage in zmage za vedno. ; j Za got ovijajoči Vas našega prijateljskega sočutja Vas prosimo, da! bi na jednak način pripomogli finančno in moralno za združeno vojno dobrodelno delo tekoči teden. Drago mi je, da lastnoročno bilježim -
kot Vaš prijatelj Wm. H. Kankin, Podnačelnik Četrtega posojila z Svobode in Združenega Vojnega dobrodelnega sklada, Poslovna div. št. 1.
naj nasnanijo vsako naslova sa Ust edtoote ' tajniku (ici), društva Tajnik društva mo-
ra v prvi vrsti znati pi^ivi. (nov!) naslov članovfi, zatem pa naj_ naznani preonembojia iipravništv Ta določba je bila ^kienjena na
zadnji konvenciji. Oziroma se ne direktna naznanila prememb naslovov od strani članov le v izjemnih slučajih, če nam n. pr. kdo piše, da je že parkrat naznanil tajniku nov^ naslov, pa navzlic temu lista še ne dobiva.
— Ker je pobrala neusmiljena španska influeea zadnji čas tudi številno naših sobratov in sose-ster, radi tega prosimo vse tajnike (ice) društev, da naj nam naznanijo imena in natančne naslove pokojnih sobratov (sosester) da jim ustavimo pošiljanje lista.
da je ta dan neld štritu
Ustnica opravništvi.
— Ker je nova poštna postava še vedno v veljavi, da fce ne sme več lista pošiljati takim naročnikom, ki tiimajo vnaprej . plačane naročnine, naj velja ta opomin vsem našim naroČniKoui nečlanom. Vsakdo izmed teh lahko vidi, kedaj mu poteče naročnina, ker to je na njegovem naslovu na listu označeno. Prositi in tirjati naročnino se nam torej ne zdi U-mestno, ker je v zveei z nepotrebnimi stroški.
Predgovor, Molčimo o slabem. — Zmaga. — Letošnji sv. Martin. — Spominski klobuk. — Kajzerju prede slaba. — Nagrada: Pitani purman. — Priljubljeni Slovenci. — Italijanu diši goriško grozdje. — Ta-ži e Forma! — Molči in miruj! Tako je! Kdor čaka, pa enkrat pričaka; pa najsibo že srečo ali smolo; dobro, ali slabo.
O slabem pa sedaj kar lepo molčimo, ker smo se istega zadnja štiri leta do grla naveličali. Minula svetovno fajtanje je bilo hujše, kot svoječasna 301etna vojna.' Ves ta fajt so pa naši A-merikanci sfinišali, kakor v kaki bez bali igri. Imeli smo dobrega um pajra, dobre pičerje, ke-čerje, bezerje in filderje, ki so na Francoskem premagali kajzerjev tim.	• v
Ko sem due 11. t. m. na sv. Martina dan zvedel, da je bil Nemec bitan, sem še v postelji vzkliknil: Živela naša Amerika, ker je u-gnala kajzerja v kozji rog! Fren-čmani, Englendarji, Taljani in drugi so se zoper njega fajtali nad 4 leta; pa zastonj. Ko je pa enkrat Amerikanec, ali naš oilkl Sem Nemca malo za brke pocukal, je bil ves fajt v poldrugem letu pri kraju.
, Stvar je pa. taka, Amerikanci I so s pomočjo drugih ,spravili Hu-ne na kolena ravno na pondeljek 11. nov. ko je bila "uglihenga" podpisana, Kaj si mislite o tem dnevu? Na pondeljek sem bil *pa tudi jaz rojen. *—Morda je pa ravno to kaj k temu pripomoglo? --
Žal mi je,'Ha tudi jaz nisem bil dreftan, čeravno sem se dne 12. sept. t. 1. pri 26. loki. bord divi-žn registriral. Kve hči jo neri sem izpolnil že potem ko je vojna minila vsled tega, ker sem prišel nekaj let prekmalo na svet. Dal sem se zapisati za Med di kel kors ali k salatejcem: to so oni; ki bolnim soldatom župo nosijo. aR k "župaijem". Tega biznesn seni jaz že navajen še iz starega kraja, ko smo pred 22 leti ranj-kega Franoelna "dinali", po (» krajcerjev na dan.
> tri berelne *esto zvalil, smcgjo mah-z Hiba, Ribaj (Roibey) štrit proti onemu direkšn. Dobi! ravno še pol klobuka kale lifornijske vinske kapljice, kajti pičerji, kpzarci so bili vsi oddani. Eni so ga pili kar iz pap'nalh škerncelnov. Jaz pa, nfibodi len, sem Teljanu kar klobuk pod pipo postavil, pa sem ga dobil več, kot vsi drugi. Ko sem ga tako tiho in mirno sedeč na bližnjem korner-ju cukal, pridrvi na nasprotno stran z vso naglico polic Petrol voz. In kaj si mislite? Po čemu/ Na istem kornerju so ravno isti čas našorpanega kajzerja na liriku vlekli na telefon štango. Mr cina je krepnila že preje, predno ,e prišla do vrha, kajti Tel jani so streljali nanj z revolverji, kakor tripolitanski vojni. Veš kaj, Majk; sem si mislil? — Tukaj pa ni varno zate. Vsled tega sem skočil na neki "truk", pa smo se srečno sem na vest zajt pripeljali. Ker je bil moj ubogi klobuk * menoj vred tudi že malo "v ro-žcah", sem ga obesil nad peč, da se posuši in strežne. — Vsled tega vidite na tem pik čer ju še sedaj sledi, ali spomin na ta dan, kei* jc klobuk -malo .poklafau, zmečkan in potlačen. Sedaj na zimo si .bom pa naročil Mz nove, 'bele' Iblane od Krejčija eno polhovko; klobuk bom pa dal v o-kvir za večni spomin ha letošnji dan sv. Martina.
Če« tri dni potem sem čital, da bo plačal neki čika ški angleški dnevnik $50. — nagrade onemu, ki pogrunta najboljši način, kako naj bi se sedaj kajzerja in Hindr burga štrafalo? — Tudi pametna misel in "pogruntenga." Sedaj že ne morem spati celih 9 dni, ker vedno štediram to uganjko. Rad bi kajzerju prisodil zasluženo plačilo; še rajši bi pa imel o-nih 50 ^dolarjev, ker potrebujem nov* zimsko suknjo in compate. Vsled tega sem to stvar sledeče pogrunta l:
Obrni se do naših rojakov in čitateljev. Če dobim oni prajz, se bomo lepo talali ali delili, lief end hef" ali "fifti fifti." — Pa če tudi ne! — Denarja imam še toliko, da daui za cenjene čitatelje in čitateljice 'Glasila' lahko posebno nagrado in sicer živo,- ali v obliki velikega pit a nega torki ja, ali pur Mana.
Sedaj pa rojaki na noge! Pošljite mi do Deiiksgiving zdej svoje mnenje: kako bi nemškega kajzerja na primerno vižo spravili s pota? Vsako pismo, ali odgovor naj tbo bolj kratek in za#topen. Atresirajte pisma kar na Majk Cegare-ta 1951 W. 22 PI. Chicago. Kdor mi bo poslal najboljši in najbolj kratek odgovor, bo dobil za prezent velike ga živega purmana.
>Ne smete pa misliti da imam jaz na jardu čelo kopico teh okusnih ptičev. Samo enega, za samo enega! Pitam ga sedaj s samimi orehi, koruznimi štrunlji in po-hano koruzo. Vsakdo ga bo vesel, kdor ga bo dobil. Samo *a perje in rep se že vnaprej priporočam, da mi ga pošljete nazaj, kar bom rabil za novo posteljno "tuhno", ker me po zimi rado zebe. Eks-pres od perja bom plačal na Ci jo di. Torej na noge rojaki: — — Kaj naj se stori sedaj z nemškim kajzerjem? — Kako štra-fengo'1 je ta zlodej zaslužil? — Pišite takoj meni!'Vsa taka pisma bom obelodanil tukaj in spravil v svojo torbo za sponttn.
Minula svetovna vojna je Spravila Slovence v t Ako ime, kot noben drugi narod. Vse nas je imelo radojn vse bi nas imelo rado še v prihodnje..
Ko je ipok. Francelj napovedal vojno, je imel Slovence najrajši Pa ne iz pravega namena! Rad jih je imel na ta način, da jih jf poslal najprvo v ogenj. — Tudi Amerika je dajala Slovencem priznanje, ker je bilo dosti naših fantov vpoklicanih, (lernta nija je v starem kraju Slovenec tako "glajhala". da bi bila naj rajše vse v germanizmu potopila Najbolj smo pa zadnji čas Slo-, venci iprirastli Teljanom k srcu. Ta hudimanski polentar bi rad pograbil vse naše lepe primorske pokrajine. Pravi, da je Gorica po-lentarska: tako tudi Trst, lleka itd. ?
Ne boš je "degO" slovenske kaše pihal srce! Kar lepo molči pa "šerapaj" in bodi hvaležen
ima več p
"ali Slovani? Še enkrat v boj — in Trsta ne predamo v trt>jo (bisago.
Ti si nas v Trstu uazival s 'šča-vi' ali sužnji. — Kdo je pa tebe redil in vzdrževal? Ali nisi pošiljal v naša slovenska mesta in kraje svoje polentarje, zidarje, katere smo"mi redili? Kdo je vsta-novil Trst in Gorico? Kakega i-me::a jc Gorica? — Ali ne slovenskega? — Da, da. Rad bi obiral naše g«pjdko grodzdje, pa je zate še prekjslo. Mirovna konj fere-renca ti bo Vse "štrene" zmešala. Taži c fenna! —
Tako Mister editor. To naj bo za danes. Napisal sem vse v naglici ker sem še vedno razburjen od predzadnjega pondeljka. Če i-mate kak sekend hend klobpk, a-li zimsko kapo pri rokah, se bom pa ponjo oglasil, kajti moj klobuk ima še vedno zmečkano ob-| liko. Jur s veri truli
M. C.
Novice iz stare domotfne.
IjK
(Jug. Čas. Urad, Washington D. C.)
(Vesti povzete po ljubljanski Domovini).
leno, 10 za vsakega otroka starega) ostane. Pri-glede odškodnine nedelj-ter čezurnega dela je zastopnik poduradnikov umakuil s pridržkom pravice na morebitno poznejšo tozadevno vlogo.
V hudih dasih. — Junij Brut nam.piše: "Je pa davi slanca pa-la" — tako sem si zapel, ko sem prejel zadnji« pobeljeno Domovino. Takrat so bili res pekarn mrzli dnevi, od vseh stkani so po ročali, da so nastali mrazi, ki so napravili na polju mnogo škode. Ljudje po mestih in po deželi s( se s skrbnimi očmi povprašova-li, kaj bo iz tega. In k tem mra zom se je pridružil še g. cenzor, ki je pobelil Domovino. Vedel sem takoj, kaj to pomeni "Kadar mačke ni _4oma, miši plešejo" — oziroma: kadar ni parlamenta, takrat cenzorji belijo. — Pri nas ni 'to nič posebnega: zato naši čitatelji dobro razumejo ta čas. Navajeni smo — hvala Bogu, na vse. Ko smo morali 3 lets molčati, ste lahko na ulicah videli, kako s<y ljudje po obrazih razumejo brez besedi. Znamo či-tati tudi pobeljeno liste. Pravza prav naš narod sedaj najrajše či ta to, kar sploh ni tiskano. Kjei vitli kaj belega, tam si misli vsak To je bilo gotovo kaj lepega in resničnega . . . Seveda nam bodo čitatelji oprostili, ako jim vkljul temu ne pošiljamo belega papirja. Prepričani smo, da je nam jugoslovanska misel tako silna, da jc nihče ne premore. Vendar imamo še mnogo vprašanj, ki jih je treba rešiti. Vsaka dobra misel lz Za-1 iuis svojo ceno, in vsaka misel—
in zdaj obrc
Slovenski premogar.
gorja liani pišejo: Težko delo, iiejrekli !*> — je božji dar zadosti hrane, iie času primerne-1 pomislite: nekdo ima^ift
ga plačila, ue obleke, ne čevljev za družino, to Čuti dan« za dnevom naš delavec. Če povzdigne svoj glas, pa pride cenzor z rdečim svinčnikom in naredi črto. Tako se nam je zgodilo v zadnji številki. Trpi kot Črna živina, ko volk v pustini in molči ko grob! To zahtevajo od nas. Ako pe po-jde zlepa pa zgrda, pravijo, -r
misli, rad bi jinpovedal: treba jf te misli urediti, združiti, zložiti napisati, z rokopisa jih je trebr pretiskati — koliko dela — cenzor potegne s svinčnikom ii vse to deio uniči! Moč teme t ud brani solncu do zmage. Toda: al* jc še kdaj noč zabranila, da ne b izšlo solnre? Zato bomo pisali z« vas, ne za cenzorja — in vi na.'
Res je, da živimo v ustavni drža- j bodete razumeli, vi, in kakor pravijo, imamo mo-; Vsak brat mi je mil, pa naj b:
deme zakone. Milijoni se porabljajo na leto za .socijalne preosno-ve in baje tudi za korist delavstva. A mi do danes še nič ne čutimo teh socijalnih dobrot, nasprotno. pa bič, ki ima na koncu svinec. Ko po trudapolnem delu, katerega je potrpel premogar, rc-cinio, Q0 let, stopi v pokoj, da bi večer svojega življenja v miru prebil, dobi pa pokojnino 24 kron mesečno in s tem naj se preživlja mož in žena! Danes plačujejo starejši premogarji skoraj mesečno 20 kron za svojo pokojnino, na zadnje dobijo pa borih 24 kron. Take so socijalne razmere našega delavstva. Zelo umetno, bi bilo, ko bi enkrat ministrstvo poslalo enkrat k nam kakega sekeijskega svetnika, da bi sam proučil žalostne razmere in vprašal sto in sto vpokpjcnih starčkov premogar je v, katere diči svetinja za zvesto 401etno delo kot premogar, koliko imajo' pokojnine. "Jaz samo IG kron, jaz sem se uialo dalj časa silil, iniani pa 24 kron mesečno." Zvesti delavei mrejo od gladu, velekapitalistic-na družba pa služi na leto milijone. A ti milijoni so tudi uspeh žuljev slovenskega delavca. Zato se zaveda slovenski premogar. da je skrajni čas, da se da nam na naši lastni zemlji samostojno državo na demokratičnem temelju. To naj bo bodoča Jugoslavija, v kateri si bomo sami po svoje uredili naše razmere.
' Rudarstvo. — Poduradniki Trboveljske premogokopne družbe so vložili na pritožno komisijo' III— (rudarstvo) v Gradec zahtevo pO priznanju zvišanja plače "ter draginjske doklade, kakor tudi po večji odškodnini nedeljskega in čezurnega dela. O tej pritožbi je imela razpravljati pritožna komisija pod predsedstvom generaliuajorja pl. Franca. Po daljšem pogajanju ^nied glavnim ravnateljem družbe Bellakom z Dunaja, rudniškim ravnateljem Heinrihoin iz Trbovelj ter med zastopnikom poduradnikov, državni mposlancem dr. Ivo Benko-vicem is Celja, ki je z vnemo slikal žh'ljenje in odgovorno delovanje rudniških nastavi j en cev, kateremu gre najiskrenejša zahvala in priznanja za njegov trud, je prišlo do poravnave, na kateri podlagi se je priznalo pod-uradnikom zvišanje plače za 20% i«r zvifianje dosedanje vojne doklade od 90 na 130% draginiske doklade od 1. aprila 1918. Rod-
katerekoli vere bil. — Zaradi vere se ne bomo pričkali: vsi sme kristjani, vsi verujemo V istega Boga. Škof dr. Mahuič piše: Bra t je Hrvati! Bratje katoliki! N< poslušaj mo glasu politične stra sti! Res, Srbi niso katoličani, al oni so vendar kristjani; ali k nan jih more pripeljati edino ljube zen, dočiui jih bo mržnja in pre ziranje katoličanstvu in hrvat stvu še bolj odtujilo in ogorčilo Pojdimo za zgledom Benedikta XV. — Ko so nedavno Angleži o svojili Jeruzalem, jim je Bene dikt čestital in zapovedal, naj se zapoje Bogu zahvalna pesem ter pred celini svetom izrekel željo naj sveto mesto nikoli več ne pa dc v npkrščanskc roke. A Anglež niso katoličani — Angleži so pro testanti in kot protestanti so nan bolj oddaljeni kot pravoslavni Srbi, ki so nam k temu tudi bratje po krvi in jeziku. Tako na> oče Benedikt. A mi njegovi sino vi, naj ostanemo s Srbi za večin v boji? Ne! Srce, srce odpriim podnim krščanskim bratom! Tako piše katoliški škof. Mi pa pra vimo: Spoštujmo vsako verstvo in mu puščajmo svobodo! Stojnic na stališču popolne verske strpnosti in enakopravnosti vseli verskih naziranj ter bodimo odločno proti vsakršni zlorabi verstva Cerkvene organizacije naj bodo neodvisne in napram državi povsem enakopravne. Pravoslavni Srb, mohamedanski Hrvat ali katoliški Slovenec: Vsi^so bratje in med njimi ni nobenega razločka (52 vrst zaplenjenih).
Srbi, katoliki in majska dekla-racia. — Sovražniki Jugoslovanov hujskajo, da bi nas Srbi v svobodni jugoslovanski državi posrbili in popravoslavili. \>^li bi nam jezik in Vero, praWjo. To je seveda le neumno ščuvanje. Če nas niso polahonili in ponia-džarili naši sosedje vzlic vsem nasilnostim, nas tudi Srbi, ki govore isti jezik, ne izpremene v Srbe, nego se bomo a*si skupaj i-menovali Jugoslovane slovenskega, ali hrvatsko-srbskega jezika. Glede vere odgovarja škof krški dr. Anton Mahnič takole: "Srbi žive z nami in med nami. Srbstvo je dejstvo. Razum predpisuje, da se računa z dejstvi. Vpraša se: Kaj 'je pametnejše, kaj je za hrvatsko in katoliško stvar boljše: napovedati boj srbstvu do pogina ali iskati z njimi prijateljski modus vivendi? Pospeše vatel ji katoliške stvari, ki se smatrajo za po-
zvane, da gredo proti nam v boj' v ime katolicizma, bi se morali predvsem spomniti resnega opomina našega skupnega i:, rijiho-vega očeta, zaščitnika mednarod-nega miru, Benedikta XV—, ki kliče vojskujočim se narodom: "Naj se na obeh straneh opusti sklep upičevanja! Naj sc pomfsfi, da narodi ne izumitajo! Ravnotežje sveta, pa plodonosni in varni mir narodov temelji bolj na medsebojni ljubezni in spoštovanju prava iu časti bližnjega, kakor pa na številu oboroženih in na odpornih trdnjavski hpasovib ...' (Nemškim škofom 7. septembra 1915.) Ali upajo naši nasprotniki, da bo imelo hrvatstvo večjo korist, ako bodo s svojim sosedom po krvi živeli v večnem sovraštvu in mržnjt? Ali se ne bodo u-resuičile tudi tu besede Benedikta XV—. da nosijo narodi žalostno dedščino duh mržnje in maščevanja od rodu do rodu?"
Iz Laškega trga nam pišejo;— M,V listih so se objavila inieiu* štajerskih, kranjskih, kočevskih, koroških in primorskih "ncui-cev" in Nemcev, ki so pri cesarju krtačili jugoslovansko gibanje. Vsa čast, da so se razni "tschitschi", "schegginigi" po-korajžili enkrat na Dunaj. A mi d odločno prepovedujemo, da «e imenujejo taki ljudje, ki jih jc vedno sram pred bindišarskimi sorodniki, zastopuike SJovcnccv, ker bomo sebe žc sami in brez frakov zastopali. Še odločnejše se zabranjujemo proti temu. da si Iržejo osebe, ki so že med staro šaro pokopane, nastopiti v imenu občin ali celo zastopov okrajev. Koliko je bilo takih, bo vsak poznavalec okrajnega gibanja sam vedel. Tako najdemo med 57 "zastopniki" notarja Mra vijaka v Laškem Trgu, ki si je drznil "zastopati Laški Trg in laški okrajni odbor." V Laškem Trgu smo imeli leta 1914 občinske volitve, pri katerih smo Slovenci zmagali iu pri katerih je med drugimi Htebri sfrčal tudi Mravljak. Volitve so bile od nemške strani pro-testirane in cela stvar stoji še danes, kakor sploh vsaka volitev med vojno. Volitve v okrajni bd-bor smo imeli leta 1909. in tudi tam bi bil dr. Mravljak sfrčal, če bi se bile vršile volitve kasneje. Da se v tem času absolutističnega stanja drzne tak zastopnik v imenu velikih in slovenskih kor-poracij javno kazali, je nezaslišano.
Novo ladjedelnico v Trstu namerava zgraditi kosorcij Prometne banke Merkurja iu inženirja Picka. Konsorcij jc vložil prošnjo za ustanovitev akcijske družbe z vplačano glavnico 12 milijonov kron. Gradili bi predvsem . trgovske ladje.
Nezgode. — Na Zidanem mostu je ponesrečil sprevodnik Leopold Zanesnik iz Ljubljane. Prepeljali so ga v Ljubljano, kjer jc podlegel poškodbam. — V Selu pri Libiji je utonil triletni sin posestnika, Justin Gregi. Oddaljil se jc 3d domače hiše in padel v potok. Na Predovičevem selu pri Ljubljani je zamešala delavka Amalija Fink med drva ostro vojaško patrono, ki je v štedilniku eksplodirala in jo težko ranila na levi roki. — V Poljanah nad Škof-jo Loko je napadel petletnega čevlarjevega sina Fortunata Temelja mesarski pes ter mu odtrgal del levega lica. — Na potu na Spodnji Rožnik v Ljubljani je padel 331etni hlapec Frank Pivk med vožnjo*z voza in si zlomil desno nogo. — Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je prišel 2llet-ni sukač. Adolf Stiasny pri delu ob tri prste leve roke. M. V Ljubljanici je utonil pri Zgornjem Ka-šlju vojak topničar rodom češki Nemec. Kopal se je v globoki vodi, kcjr ga jc vrtinec potegnil v globočino. Istočasno se je pdne-srečij tudi drugi vojak topničar Zalogu. Prišel je pod kolo tenkega topa. Ponoči je na poškodbah umrl. — Vojaška straža jc ustrelila ponoči nekega ruskega ujetnika, katerega,je baje zalotila pri tatvini. Neki madžarski vojak je v Mostah preganjal z golim bajonetom. Končno je zabodel Petra Strniša iz Sel a v srce. da je bil na mestu mrtev. Strniša zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. — V Dolnjo Vrtojbo se je vrnil 211etni Rudolf Marušič. Naslednjega dne se jc Šel kopat v Vrtojbico. Naenkrat je bilo slišati dva strela, ljudje so prihiteli na mesto in so našli Marušiča mrtvega.« brez rok in oči, z lukujo v trebuhu. Ubila ga je granata, katerih je ondi še vedno dovolj. — Na Jesenicah je v

W F. SEVtRA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
^■V sedanjem časti Razširjanja kužue bolezni španske influence,
morali bi se zelo paziti, da se je obvarujete. Kadarkoli opazile vnetje oči, tok nosnic, bolečine v hrbtu, glavobol,. bol udov, mr/li-c^ vročico in splošno oslabelost, priporočamo vsem sledeča navodila kot najboljše sredstvo za ol>-varovanje proti tej bolezni: Grgranje in izpiranje grla in nosa s Severovim Antisepsolom, kal<-ri naj se vporablja raztopljen, vzemite po en del tega zdravila na tri dele gorke vode. Ko ae počutite z mrzlico ali takoj za pri-četkom kihanja, vzemite takoj eno ali dve Severovi tablete za prehlad in gripo in ponovite na vsake tri ure', dokler vsa čreva nc pričnejo dobro delati. Ako sc vas prime kašelj, tedaj vzemite šo Severov balzam za pljuča. Pojdite v postelj, vzemite kakšno gorko ko pijačo, da se dobro spotite. Ce <e pa še ne Čutite boljše, potem pa hitro pokličite zdravnika in naredite vse kar vam on svetuje. Gori navedena zdravila bodo veliko pomagala, da se obvarujete prej influence, zatorej je zelo umestno, da imate vedno sledeča zdravila pri rokah doma. Prodajajo se v lekarnah, po sledečih cenah: Severa' s Antisepsol, 35 centov; Severa's Cold and Grip Tablets, 30 centov in Severa's Balzam for Lungs, 25 in 50 centov. Ako Vam je nemogoče dobiti ta zdravila v vaši domači lekarni, potem jih .par oči to naravnost od P. Severa. Co. Cedar Rapids, Iowa.
(Advert is.)
koj* Mia me imb\igMt I jena. Ta velepomfcifiben d*h Hočemo proslaviti Sfm slovesnejfie mogoče.
$ Vsa katoliška društva spadajoča k naši župniji so prošena, da se udeleže parade korporativno. Pri paradi bo svirala znana slovenska godba iz Chieaga. ? ^ • Dmštya se bodo pričela zbirali v Mr. Math Slanovi dvorani ob pol devetih zjutraj, pd koder bodo ob 9ih v paradi odkorakala v cerkev. Slovesnost v cerkvi se bo pričela točno ob desetih. Slavnostni govornik pri ti. slovesnosti bo vstanovitelj naše župnije e. g, John Plevnik. sedanji Jolietski župnik. Popoldne in zvečer bo i-melo občinstvo prosto zabavo v Slanovi dvorani.
Dragi mi župljani! Obračam se tem potom do Vas z najuljudnej-šim vabilom, da se vdeležite te slavnosti v največjem številu. Istim potom vabim tudi naše prijatelje Slovence, Hrvate in Slovake iz sosednih naselbin, zlasti §e naše vrle Jolietčane in Chlca-žane.
Kličoč Vam vsem: Na svide-
i , , nje!
ostajam Vaš
F. J. Ažbe,
župnik Avaukeganski.
te kako dobro a&ete zunanje, »rda že takoj; «t« prepričali Ni vam treba
Vzemite
Gothard Oil
(Severevo Gotbardsko olje), katero na potrebuje nikakega posebnega priporočila. To adravilo se samo priporoča kot najboljši liniment za take bolezni. Izborno zdravilo, ako imate okorel« milice in sklepe, kake powodbe, in eeakovratne druge bolečine na telesu. Vzemite ga, kadarkoli je vam treba kakega mazil-nega krepČila. Prodaja se v vseh lekarnah. - Cena IQ in 60c.
Strah pred epidemijo.
Zdravniki— voščakj t .rdijo, da je najbolj nevarna epidemija strahu pred epidemijo kake ne-nevarne bolezni. Strah pred to boleznijo je umori! ze več ljudi, kot pa ihfluenea rsama. Učinki strahu vsled slabe prebave in cirkulacije krvi so nevarni. Ce pa jemljete in rabite Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino, vam bo dalo to najbolj zanesljivo sredstvo občutke in zagotovilo, da se boste lahko branili napadov infekcijske bc lezni. To vino izeišča popolhoma črevesje, pripo.maga prebavi in r. rjuje ves notranji sistem. Cena (i.10. Dobiva se samo v lekarnah. — Mesec, december je mesec pljučnice. Hodite torej o-prezni pred prehladom in kašlja-nju. Tntejte Trinerjevi olajševaleč kašlja (Tritiers' Cough Sedative) vedno doma pri rokah. Cena 25 in 50 c v lekarnah; p<> pošti 35 in 60e. Joseph Triner (Company, 1333—1343 So. Ashland Ave. Chicago, 111. (Avcrtia.)
i: JAKOB STAUDOHAR I
I »	. r	V
; \	9520 Avenue L,	X
i» i
;; South Chicago, m.
1 \ Telefon: So, Chicago 1236. 4 ' | se priporoča Slovencem in Hrva- j; 4» toni.	X
X Prodajam in razvadam premog } in drva, selim pebištvo in oprav- $ I ljam ekspreeire peti©. -	~ - -v
X	Svoji k svojim!	j.
Pomnožite svoje znanje v naravoslovju.
Narava nam daje mnogo rastlin, e katerimi je mogoče zdraviti rame bo-1o«ni. Jaz imam v zalogi ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, evetja, jagode in korenine, take, ki izvirajo iz vseh delov sveta. Pišite po moj brezplačni cenik. Knjiga "Mali domači zdravnik", ki stane samo 25 centov, obširno opisuje veliko število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to poučljivo knjigo.
MATH. PEZDIR, P. O. Box 772, City Hall Sta., New York, N. Y.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je moja iskrenobljubljena žena
* Frančiška Ipavec
umrla dne 30. oktobra po kratki in mučni, bolezni v starosti 23>let; Bila je previdena s sv. zakramenti in po katoliško pokopana v Castle Shannow, Pa.
Tukaj zapušča mene žalujočega soproga, Sest nedoraslih o-troik v starosti od 3—10 let. očeta, eiu) sestro in enega brata.	'
Prisrčna zahvala vsem sosedom, Rilcem in prijateljem, ker ste nam pomagali ter nas tolažili v teh bridkih časih preskušnje: v bolezni in smrti moje soproge. Torej še enkrat iskrena hvala vsem skupaj, tebi nepozabljena soproga in mati naj bo lahka tuja zemlja! Počivaj v miru! Xa svidenje inad zvezdami! ...	. ,, <><
Žalujoči ostali: Anton Ipavec soprog in otroci.
Anton Merlak, oče.
Anton Merlak, brat.
Mary Merlak, sestra.. B rough ton, Pa., dne 11. nov. ,1918.
oenj. Člani in Članice
ter čitatelji! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, H oglašujejo v naif m listat
Ne strašite se!
Vaš denar
varen
če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi aadrfite mirno in ne rujete soper našo državo.__
PROŠNJA.
Pred nekaj dnevi sta rojakinja Lucija Kure -in Marija Kaušek,; stanujoči na W. 22 St. v Chicagu; izgubili vsaka po en Liberty bond tretje izdaje v znesku $50. — Številke bondov so 1846248 in 1846-247. i® morda kdo izmed rojakov te bonde naSel, ali če ve kdo zanje, naj blagovoli to naznaniti
Mariji Kaušek,
1802 So. State St., 3rd Floor, Chicago, 111.
obresti na hra-nilnih nlogah
-	Obresti ako nedvisrniene,
--^BI'iTlMPHIL1'1'i UAmMli,., M pripišejo h glavnici in m mbbbib" • tako zopet obrestujejo.
*Pri nas bodete vedno do-
bro in uljudno postreženi po svojem rojaka.
Naša banka je pod nadrorttvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kraj vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za ahranjenje vrednostnih papirjev in iistin, kjer je potem isto varno pred ognjem
in tatovi.	,	ifcri 141
.Poslopje, kjer so naši uradi, je naše lastnina.
Naie banka j* dapozitni urad sa zvezno poštno hranilnico, sa mesto Joliet, sa okraj Will, na driavo IllinoU tn sa vlado Zdrušanifc driav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop.
The Joliet National Bank
. JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., n. s. Pittsburgh, pa.
AmeriSko Slovenska P R A T I K A
za leto 1919 jc izšla. Cena 15c. Racprodajalcem popust. PRATIXA Publishing Co. -45 Vesey 8t., NEW YORK, N. Y.
ima svojo redno mesečno sojo vsako drugo nedeljo v masecu v Kranjsko Slovanskem'Domn, 57 in Bntlor St..
Pittsburgh, Pa.
Uradniki za leto 1915»
Predsedniki John Mravinlz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
t tajnik: Frank Trempus, 614« Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Zastonnik: Jurij Greguraš, 4517 Butler St, Pittsburgh, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. a Pittsburgh.
Člani se sprejemajo v društvo od lfl. do 50. leta; poemrtnina j« $1000, $600 ali $260. Naše društvo plačoije vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden.	-. „
Slovenci in Hrvati, kten še niste pri »obenem društvu, spadajoče k K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva orlašiti pri IL tajniku Frank GolobiČ, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi
Telefon: Canal 80
Martin Nemanich
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
1900 W. 22nd SU vogal So. Lincoln St, Chicago, III,
Rojaki Slovenci vedno dobro došli!
Drugi clan sem imel * Erla-ehom in drugim tovariši službo v Tuilerijah. Stali smo v veliki.
prazni poli papirja.
in potrdite s prisego.
CANAL 902T
EMS *'". *<*'- M T3j
i garde Ludvika XVI.) S. J. Po»ldv«ail * • •
Nadaljevanje.
kralja, hh4 pravico prebosti
Toda s starim godrnjačem ni na mestu.' Ja princi bodo morda
biio nie začeti. Rekel jet da mu mi nimamo nič predpisovati o njegovih dolžnostih. Služi že 67 let in ve, kaj je njegova dolžnost Po zvezi z vodilnimi možmi Jz jakobinci! sem pomrmral polgla sno) je bolje poučen o položaju kakor pa mi. Kralj se nima bati ničesar in stražni polk tudi ne, če ostanemo mirni. Tako nespametna zahteva po strelivu mora dražiti, in on je ne podpiše nikdar.
S tem nas je odpustil, ko mu je major Bachman v resnih besedah prepustil vso odgovornost radi te določbe.
Kaj sedaj? Sklenili smo delati sami. Toda v vojnem skladišču, kjer smo zahtevali streliva, so nam odgovorili, da morajo vso zalogo odposlati vojski, med tem pa so razdelili med bataljon Marše jcev množino ostrih nabojev! S ležavo smo dobili nekaj tisoč slepih patron, kupili svinec in dali v vsej naglici in natihoma liti krogle v vojašnicah.
Drugi dan sem spremljal majorja Bach mana v drugi dve vojašnici. Pozval je bataljone na dvoriššc v vojašnicah in jih nagovoril. Povedal jim je brez pri-
zahtevali. naj položimo orožje; dosegli bodo to le z našim življenjem, in drago jim je hočemo prodati! Xaših zastav pa, ki so
se je že zahvalil in Bachmanu. Zelo rad »1 sam v našo vojašnico, da tudi vrlim vojakom .povedal sv je misli. Ta zvestoba Švicarjev ga gane toliko bolj, ker je od francoskih čet v premnogih slučajih žalibože doživel baš nasprotno.
Tudi kraljica se jc zahvalila zvestemu polku Švicarjev in povedala, kako sc boji za našo usodo.
"Če moremo -odvrniti'', jf na-
A SLUGA
I 22M SI. aie«»», m.
f»»P .M,..
mleka
bile v tolikih bitkah orošene s daljeval kralj "ni treba, da teč»
švicarsko krvjo, ne sme drhal Marsejeev in jakobincev iztrgati niti iz naših mrtvih rok in jih tako onečastiti a svojimi umazanimi. Hočemo jih zagrebsti, dokle;* ne pridejo boljši dnevi, ki jih raz
niti kaplja krvi zaradi nas. Ravno o tem govorimo, ({ospod Her-« villy meni sicer še vedno, da bi mogli prekueijo potlačiti, če bi se jaz odločil, zajeti jakobinski klub in te upornike prve vrste knzno-
no koračnico!
Tedaj so zabrneli bobni resno in slovesno. Zastavonoši so stopili pred vrsto, da smo videli, kako so zmage vajena znamenja plapolala v solčnih žarkih: beli glavm polkov prapor z zlatimi lilijami, rdeče in modro pobarvane in /. belim švicarskim križem okrašene zastave bataljouov. Trikrat so jih zastovonoši zavihteli.
"Junaški in zvesti do smrti!" 'je zaklical major. "Junaški in zvesti do smrti!" so ponovili častniki in vojaki. Potem so se\a-stave sklonile, zvili so jih in zaprli v zaboj, kakor v rake v. Votlo, kakor pri kakem pogrebu, so brneli bobni, ko so zaboj z zastavami potisnili v nek obok in jih zazidali. V orožju osivele vojake sem
1818 W. SSnd Street
Wsumbi in z driJV
aim dovoljenjem potrjena BABICA
to o^rsku. C
»•Ck*tt
Icago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaske naselbine.
Mleko razvažam strankam po hifiah točno vsak dan.
2 velespoštovajem Frank;Grill, slovensko-hrv^Ski mlekar
vijejo k ranagi. Bobnarji, prapor^ vati, kakor zaslužijo. Drhal bi sc no knrn£mofttM	seveda pobunila, toda nekaj zve-[
stih polkov, na katere še lahko
žalostnih novic. Že brž po zadnji zavezni slavnosti so predložili poslanci iz Min seja, naj se kralj odstavi. Ta dan bodo o tej predlogi razpravljali v posta voda jatn i skupščini. Dalje je dospel okli • vojvode iz Braiinsehwciga, iu i. je zbudil še večje ogorčenje. Mar sejei zdaj ne zahtevajo le kraljeve odstavitve, marveč, naj sc zapre kakor ta'lnik; kraljico, kate- > ro so dolžili, da je ona kriva vojne z Avstrijci, treba peljati v kleti skozi pariške ulice v Ječo Ija-force. /	- »
"Če kralja odstavijo, je rfaša. prisega pri kraju," rekel je JŠr-laeh. "Potem nas švicarske vlade takoj odpokličejo. Ne pade nam v glavo, sukati meča za te nevredne jakobince."
"Toda kralj se ne bo dal od-
krivanja, v kaki nevarnosti da
smo. Vsi naj bodo vsak čas pri- del jokati kot otroko.J pravi jeni, da dajo kri in živ! je-j nje za zastavo. Kdor je odločen k	/ XXXV.
za to, naj se javi; raje ga pusti , ^ en	& beg
na dopust, kakor pa da bi sc oma-1 n	■
deževa+a zvestoba in hrabrost Švicarskega stražnega polka, ki
>e mora sedaj zopet pokazali. Pri-IH HHm HH^I H^H pravijo naj se na smrt, kajti smr- krasni dvoran. \m pred kralje
ti so posvečeni. "Volite tedaj",	.	K|;,
je sklenil major, "kdor ni pripravljen umreti za prisego in čast, naj stopi iz vrst! Če se hočemo bojevati za kralja, kakor smo prisegli, ne sme biti nobenega strahopetca in verolomneža pod našimi zastavami!"
Bach m a nov govor so sprejeli z navdušenjem. Niti eden ni prosil za ponujeni dopust. On je šel mimo vrst in pogledal vsakemu v oči. Vsakemu je rekel kako besedo in stresel roko. To nibilopo vojaški navadi, a major Bachman je ravnal s svojimi vojaki kakor s svojimi otroki, in ti so ga ljubili ko svojega očeta. VcČ kot pri enem jc postal in rekel: "Vi ste oženjeni, imate ženo in otroke, vi imate doma staro mater — jaz in nihee med vašimi tovariši vas ne immuo imeli za strašljivea, če prosite za dopust." Vrli možje, pa so zmajali z glavo in dejali: "Ne, major, tako nisem mislil, ko sem prisegal! Delil bom srečo mojih tovarišev! Če se naši častniki ne boje smrti, sem tudi jaz pripravljen umretiP*
Slednjič je stopil major tudi h godcem. Med bobnarji jih je bilo nekaj, ki so bili skoraj še otroci. Bila sta n. pr. brata Jost iz bundena, siroti po vrlem vojaku, ki je pred kratkim umrl. Starejši, ki je imel kakih 15 let, se je imenoval Benedikt, mlajši Jožek in je imel šele 10 let. Bil je živ, vesel fantič, in vsi v polku so ga i-raeli radi. Bilo je veselje videti ga, ko je korakal na čelu grpRu-dirske stotnije in ropotal ter tolkel krepko po svojem bobnu kakor na jiizkušenejši bobnar, četu-v di ga je vlekel skoro po tleh. K temu dečku se je tedaj obrnil Bacthman in mu dejal: "Jožek, ti greš seveda z bratom domu na (iraubundsko. Ti nam že tako ne moreš* nič koristiti, če pride do boja, in zakaj bi se dal zastonj posekati?"
Tedaj je odgovqril deček s bli-ščečimi očmi: "Moj brat lahko stori, kac hoče, jaz pa vas prosim, pustite me pri mojih tovariših,} Bobnal bom! "k pozoru" in k "naskoku" — le "nazaj" ne če je mogoče! In potem lahko ba-šem strelcem puške, da lahko post rele še enkrat toliko Marsejeev; Xe res, gospod major, da smem ostati?"	„
"Dobro Jožek!" so klicali njegovi tovariši, in tudi njegov brat je povedal, da hoče raje umreti, kakor pa zapustiti svoje rojake..
"No, dobro!" je rekel Bachman, "lahko ostaneta. Vsi hočemo vzdržati na svojem mestu. Kdor vidi, da bi jaz ali kak drug častnik v uri nevarnosti izdal
rnčunim, pred vsemi \aš polk, 1)1 morda zadušil ujrtu* za neka j časa. Toda* nevarnost jc postala prevelika; ničesar si ne zakrivam. In potem, kako prelivanje krvi bi se začelo! Ne morem se odločili za to. Na drugo plat moramo vsirk čas pričakovati navala na Tuilerije. Razglas braunšvajškega vojvode, ki mi je došel danes, in bo jutri gotovo znan vsemu Parizu, grozi sicer mestu z ognjem in mečem, če bi kdo skušal napasti Tuilerije aH se celo dol a knit i kake ga čjana kraljevske rodbine. Ta grožnja ima 'sicer jlober namen, a bo, kakor se bojim, dosegla pr! Fnancozih nasprotno. In če se zgodi naskok ua grad, bo moralo teči dosti krvi za mojo obrambo. in bojim se, da zastonj. Tuile-rije pač niso trdnjava z nasipom in okopom, marveč odprta palača. moji pradedje, ki so jo zidali niso mislili, da se bo moral edei l njihovih naslednikov na prestoli j* Francije v teh zidovih branit' proti svojim podlžnikom, ki jiit-je delil« te dobrote!
Zadnje sredstvo odvrniti prelj vanje^krvi ostane le to, da se od povem prestolu ali pa da posku
t ' y	V	.	I V i • I ' _ ,, _ , * I
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete J nova druitvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake drugo tiskovine, obrnite so na najvotfjo slovansko unijfko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-56 Bine Island Ave., Chicago. H.
T*. Vam bode izgotovila vie tiskovine v popolno zadovoljnoet glede cene, točnosti in okornega dela. Oaobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in' članic«, izdelane v mak in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne
Vplačilne knjižice za člane in' članic«, izdelane v malem žopnrm format« in trdo vezano. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne NAltaznice za bla-gajniko za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pohoto icc. Tiskane imamo tudi Bolniike liste, večje in manjče in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled Števila članov po skladih, aH razredih.
** Na zahtevo poAljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih thkovin na ogled brezplačno!	.
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote".
Tvrdka E. Bachman,inkorp
ZASTAVE, REGALUE Df RA. ZNE DRUŠTVENE POTREB. ŠČUSE.
2107 S. Hamlin Ave., Chicago, Ql Telefon: LawadaU 441.
TISKOVINE
Posebne cene za slavna društva, cerkvene in šolske upravitelje, trgovce in zasebnike.
600 papirjev . .........$2.09
500 ku vert . ........... 1.75
250 vel. kuvert........ 1.75
500 vgtnnnie..........1.50
Bolniška liste, nakaznice hi pobotaie«
po isto tako nizki eeni. Pilite nam ca eeno predno naročite pravila in tiskovine kje drnrje.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
D'lleiSilly jc pristopil iz bližnje poslanske galerije k nam in ^^ JIlv>„„.^ nam je šer>etaje povedal mnogo & f(M,krat ubežati tem'nasil
•/n t net niti	/n Knv ™	^^ ^ })i ^O ^ ,UC11C. I)'
prav lahko odrekel kroni, ki mi j< v zadnjih letih pripravila res malo veselja, in ki jo bodo uporni p od tožniki tako in tako kmalu strgali z glave. Toda oni niso zadovoljni s tem, grozo ,da mene. mojo ženojn moje nedolžne otro ke zaprejo, morda trpinčijo in u-j bijejo kot taluike.
Tako ne ostane drugega, kakor nov poskus zn beg, čeravno je oni v zadnjem letu končal tako žalostno
Kralj je govoril to zelo mirno in jasno. Kjegovo obličje je kazalo resno zbranost. To njegovo mirno udartost so mu navadno šteli za brezbrižnost. Ni mu manjkalo poguma, žrtvovati sebe, pač pa druge. Edino, kar ga je sedaj navdajalo, ni bila misel, rešiti sa-
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Hkoro te 30 let se Trinerjeva zdravila uspeino rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zaslnži popolno zaupanje in čislanje od strani Številnih odjemaleev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjp na vseh Številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali «mo cene nekoliko povUati V|ak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati aa-potrebščine, in tndi lekarja stane stvar, več, ni bilo mogoče draginji v t*k«*iM priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino =«
torej ima tako zaupanje tn vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetHeset <ft!#fotkov povzročenih in spočetih ▼ želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti ietedee in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen orlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lck: so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasuo žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navaoM slaboče, kakor tudi v Želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja aii rudarje in untge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite j* v vseh lekarnah.
* - *	• e e • • e ■ • e •> *
TRINERJEV
' prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slurajn protina, ali revmatizma, nevralgije, Inm-^	w	t»ago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša
»M Zftovo pomoč. Jako j« dobro tndi v zadevah odrgniu in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.

je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno raJ>o znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
staviti. On bode, on mora tokrat ,m€ga sebe>	svojo ženo, o-
tvegati "boj y.a svoj prestol, da, za svoje življenje," pripomnil jf D'Hervilly.
"Toliko bolje," odgovoril je Erlaeh. "Mi se bomo bojevali zanj, »in če je treba, zanj tudi u-mrjemo."
Xe boste stali sami v ,nevarno-•Xaz in več sto pleinenitnikov z menoj se zberemo krog posvečene osebe njegovega veličanstva, pripravljeni na vse. Tukaj imam 2000 vabil, da jih ra?delwn, in nobeden plemenitnikov, ki jim jih misliiib razposlati, se ne bo odtegnil pozivu svojega kralja. Oos-pod Muos, vam imam povedati nekaj drugega! Marki Valdoule-ur je tudi prišel sinoči in se ustavil v svojem starem stanovanju, v Malteškem hotelu. Tam vas pričakujejo, kakor hitro boste prosti službe. Kljub svojemu še vedno revnemu stanju, se je vrli plemič privlekel jz Etampa, brž ko je slišal o nevarnosti, da še enkrat zastavi svoje življenje za kralja.'
. (Jovorili smo še skupaj, ko sta stopila oberstlajtnant Maillardoz in major Bachman v predsobo, in D'Hervilly, ki ju ,je prijavil kralju, potem so stopili v malo sprejemno sobo Ludovika XVI. Kmalu nato so poklicali še Erlacha in mene v sobo v nemalo začudenje najinih tovarišev.
Kralj in kraljica s tu sedela ob lepo okrašeni mizi, na kateri so ležali načrti, zemljevidi vse križem. Kralj je dejal, da mu je ravnokar povedal major Bachman, s kako udanostjo se je včeraj nas* polk zanj m njegov prestol posvetil smrti, če hi bilo neba. Globoko ga je ganila naša zvestoba, in
NAJKOVBJ&B NAORApE 80 DOBILA TRINEBJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915. GRAND PRIX—PANAMA 4916.
troke in nas.
Prigovarjal je tudi kraljici, naj odpotuje z otrokoma in naj ne skrbi zanj, da bo le ona s sinom in hčerjo na varnem. Če bi prišlo najhujše, in bi napadli Tuilerije. bi se on sam izročil postavodajal-ni skupščini pod pogojem, da se ne zgbdi nič njegovim zvestim služabnikom in straži.
Toda kraljice ni bilo moči pre* govoriti, da bi se ločila od moža. Ostati jc hotela na njegovi strani v življenju in smrti! Naj svklene kralj bežati ali ne. Menda je, da bi hrabri Švicarji mogli odbiti naskok, in nas je vprašala, kaj mislimo mi o tem.
Oberstlajtnant Maillardoz x jfe .rekel, da bi mogli napad Marsejeev in jakobincev prav gotovo odbiti, če bi se le narodna bramba ne združila ž njimi Pravega obleganja pa bi #ne mogel vzdržati najhrabrejši polk niti 3 dni, posebno če bi sovražnik imel topove. Major Baelunan je temu pritrdil, a pripomnil, da se zdi njemu prava oblega čisto nemogoča; Mar-sejci in predmestna drhal- bi ne obstala, kakor hitro bi jih pozdravili prvi streli. Vendar jc major postavil te-le pogoje: T. Pripraviti je treba v Tuilerije zadosti streliva in živeža vsaj za-tri dni; 2. polk mora dobiti,svoje topove nazaj; 3. poveljnik mora i-meti brezpogojno pravico, da odbije silo s silo.
(Dalje prihodnjič.)
m mziio zdravilne potrebščine — vsled tega ne pošiljamo več naročil drugim tr^ovecm. Prosimo vas da ne pil nakupovanju Trinerjevih zdravil obračate zanaprej edinole na lekarnarje, ali na prodajalce Triner je v ih zdravil.	-	-
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
ifl'T ■ iV",	'A mA"a A A JV	nujt
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV.
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
ZE 6 O LET
je U banka varno Suvala ,in držala prihranke ljudstva našega mebta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima U 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje gnnH nad $8,600.000.00. Pretoetanek glavnice in listi dobiček snaia nad $660.000.00, kar se drži V pottfe-nem zaičitnem skladu«
Maloiite torej Vale prihranke ▼ < ~	KAJ8TASEJil iv največji BANKI V joljku.
Narastla obresti sa pallatna pripisujejo k glavnici, ali pa izplaiojeje na hranilna uloge od $1.00 naprej.

Nikakor ni umestno, da sc človek baba s kako dobro stvarjo, katero je mislil izvrši, i, pa je še ni izvršil.
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Illinois.
LJUDSKA BANKA