Politični ogled. Avstrijske dežele. Navada je doalej v drž. zboru, da obe hiši, gospoaka in poslaniška, odgovorite na preatolni govor in je odgovor vaelej tak, kakor ugaja večini v zboru. Ker pa sedaj ni v nobeni hiši ve5ine, zato ae avet vpraša, kaka da boata ta odgovora. V gosposki hiši je tak odgovor že gotov in on je vsem strankam po volji, da-ai ga je grof Falkenhayn iz konservativne atranke aeatavil, ni pa še gotovo, če ae v poslaniški hiši zjedinijo vae stranke v eden odgovor ali adreao, kakor se ji pravi. Nemški liberalci bi radi, da vzprejme zbor njih adreso, to pa ni mogoče, ker ima poljski klub že avojo adreso, ki ugaja tudi klubu konaervativcev in najbrž dobi tedaj le-ta večino v zboru. Se ve, da se izgodi to le tačas, ako so za-njo vae druge stranke razven nemških liberalcev in njih repa, nemških nacijonalcev. Teh adreaa pade pa potem pod klop. — Na Štajarakem je zadnja tri leta 141 trgovcev napovedalo krido t j., da uima več, a čem da plača svoje dolge. To pač ni prijetno znamenje. — VGradci je imelo kat. polit. društvo v ponedeljek veliko zborovanje. To društvo ima veliko moči na politiko naših nemških konaervativcev. — Dvesto let obstoji že koroški pešpolk št. 7 ia praznuje dae 23. iu 24. junija slovesno apomin na to dobo. — Slov. društvo ,,Straža'' zboruje dne 13. maja v Celoyci in pride več važnih atvari v poavetovanje. — Kranjska dežela obhaja za dve leti dvestoletnico svojega zgodovinarja, barona Valvazorja. Pripravlja se do one dobe velik spomenik za-nj ; poatavi se pa najbrž v Ljubljani. — VGorici se vidi sedaj že vendar-le na štacunah alov. napiaov in kar je več, laški omikanci puate jih na miru. Prej pa ao jih radi z blatom obdelali. — Drž. uradniki v Trstu proaijo. naj se jim vzviša plača ter ae boje, da postane živež v meatu poslej dražji, ker dobijo tudi tje dac ali štibro na vžitnino. — Hrv. saborali dež. zbor snide se dne 22. maja in dobi v posvetovanje načrt postave, vsled katere se uravna zemljiačna odveza. Načrt je na koriat Madjarov ter vzame hrv. deželi blizo 2 milj. gold., do katerih ima pravico. ,,Narodni" poslanci pa bodo gotovo vzprejeli ta načrt, sicer pa bi pri Madjarih prišli v zamero. Tega pa Bog ne daj 1 — Ogerska vlada raznaša vest, da ima drž. kaao sedaj bolj polno, kakor le kedaj in sicer zato, ker se vplačuje davek bolj v redu. No, enako poročilo dobimo vaelej, vaako leto v spomladi, na konci leta pa jim ravno tako gotovo manjka vaako leto denarja. Kam torej le kje pride? Vunanje države. Blizu Rima je v i-etrtek razletela neka amodniška tovarna in je napravila veliko škode po mestu, zlaati po cerkvah, nekaj tudi v vatikanskih poalopjih, kjer živš sv. Oee Leon XIII. Straha je bilo veliko v mestu, ker Ijudje dolgo niso vedeli, kaj da ae je izgodilo. — Po vaej Italiji imajo delalci jutri, dne 1. majnika, nsvoj praznik", ali vlada jim ga doslej še ni privolila, ker ae boji, da bi kje ne nastali nemiri. — Francoska vlada je razpuatila ,,društvo rodojubov", ker je delalo zoper republiko. Sedaj pa ae boji vlada ae bolj tega društva ter meni, da ruje ono na tihem zoper njo. Zato pa stika marljivo po hišah tistih mož, ki so bili udje društva in prav bi jej bilo, ko bi kaj našla, da bi lehko poalej vtaknila te može v luknjo. Doalej še ni našla ničeaar. — VAngliji bodo iz ljudskih šol odpravili učnino in sicer za to, ker jim neaejo davki dovolj denarja, več, kakor ga je državi treba. — VBerolinu je umrl 9l let atari maršal Moltke, tiati ki je izdelal načrte za zadnje vojske proti Avstriji in potlej proti Franciji. Ker ao bile vojske za Nemško državo srečne, zato je maršal bil pri Nemcih v visoki časti. Pavijo, da jo je maršal tudi zaslužil. — Ruaki veliki knez Nikolaj, brat ce8arjey, je umrl. — Ruako vojaštvo ae premenjuje ob avstrijskih in nemških mejah, toda neki le zato, da pride boljib. vojakov na meje. slabi pa se porinejo na vzhodne strani ruske države. — Zopet se pravi, da ae izkliče B o 1 g a r i j a za neodviano t. j. da ne pripozna več aultana za svojega goapoda ter mu tedaj ne plaea več davka. To pa se pač ne izgodi še tako hitro, ker ao aosednje države zoper to. — Srbski vladi je na poti kraljica Natalija in zato dela z vao silo na to, da se kraljica izseli iz Belega grada in gre, če jo je volja, na ruaka svoja poaeatva ali kamor ji bolje aodi. — Na Turskem niso tako arečni, kakor pri naa Hadjari, ter imajo v drž. kasah aušo. Tudi novi finančni minister jim jik ne more napolniti. — Iz Afrike se poroča, da je abesinski neguš Menelik aklenil aedaj 8 francosko vlado neko zavezo in sicer zoper Italijane. In to je mogoče, če tudi francoska vlada ne da veljati take zaveze. — V južno Ameriko ae ne amejo več naseliti ljudje iz nemške in ruske države. Tam ao jih torej že tudi siti. — V serverni Ameriki ima predsednik republike ^združenib. držav", Harriaon za svojo rabo železniški voz, ki stane 80 000 gld. v našem denarji. To ae ljudem zdi pa že tudi y Ameriki za potrato.