i v mno-Navadno ljudska hra. srečam. sko stanje in znak slabokrvnosti. Velika noč pomeni vero, pomeni op izkujnje, ki jih večina sveta smatra za skoraj neizbežne. — Mi pa?! Vreme od sobote do sabofe (Napoved od T«. cfo 23. aprila) V južnih predelih Slovenije je Sc naprej spremenljivo vreme, z večjimi krajevnimi pooblačitvami in padavinami. Jutra in dopoldnevi večinoma jasni in topli. Temperatura spremenljiva; noči hladne s slano. — V severnih predelih nekoliko trdnejše in stalnejše vreme. Krajevne pooblačit-ve z možnostjo padavin. Noči hladne in vetrovne, temperatura nestalna. Naša Velika nedelia: Ojeklenimo tvojo narodno in državljansko zavest Ob političnih razgovorih, ki jih sedaj ob tako spremenjenih zunanjepolitičnih prilikah ne manjka za nobenim omizjem, je neštetokrat slišati, kdo vse bi nas branil, če bi bili napadeni, kdo vse in kako močni so oni, ki imajo interes na naši ohranitvi. Toda nikdar in nikjer siisem slišal in ne videl, da bi kdorkoli teh naših »vseznalcev« vstal in povedal, se bomo sami branili, pa četudi vsi oogi-nemo, da je boljša za to generacijo smrt kot doživetje ponovne sramote suženjstva in hlapčevanja. V tem in takem načinu mišljenja in cuvstvovanja je edino in trajno jamstvo naše narodne svobode in bodočnosti. ”*a-riz ali Dunaj, Madrid ali Rim so gotovo velika mesta ter so bila središča močnih narodov; in vendar, kolikokrat so slišala po svojih ulicah marširanje tujih egi-mentov. Pri nas Slovencih pa naj bi bilo vse odvisno od enkratne zmage ali oo-raza!? Zgodovine naroda ne delajo drugi zanj, nego si jo dela in piše sam. Skozi stoletja nove zgodovine, ki smo jo začeli pisati pred šele dvajsetimi leti, >-nio šli skozi zmagoslavja in ponižanja. Zmagoslavja bomo znali izkoristiti, v>-raze bomo znali prenesti le, če bomo jasno vedeli in se zavedali, da smo tu gospodje in gospodarji mi sami in na svojem ter da to hočemo biti in ostati za vsako ceno, prav ali krivo, pa bilo to bogoslužno dejanje ali greh! Okoli nas je vse v orožju. Oborožujejo se mogočni narodi ne samo tehnično in številčno, oborožuje se predvsem *'sel-nost novih generacij. Narodnostno načelo je prevzelo prvenstvo nad vso vzgojo novih naraščajev, da pripravi tako mo ralne rezerve in ojekleni odpornost narodnega značaja za velike in težke preizkušnje. NAROČNIKOM, ČITATELJEM, 1NSEREN- tom in sotrudnikom vesele velikonočne PRAZNIKE UREDNIŠTVO IN UPRAVA VelSka noč 1938 Bridek je čas, v katerem živimo. Kronan je s trnjem malodušja, na-P°jen s pelinom dvomov, zasramovan, Ponižan in razžaljen v svojem dostojanstvu je razpet človek na križ in krvavi •z neštetih ran. Razparali so njegova oblačila in si jih razdelili, za njegov ašč Pa žrebajo vojaki . . . In že se bliža stotnik s sulico v roki, r:' mu odpre zadnji vir, iz katerega bo 'Oteklo življenje. Kajti kelih krvi in bridkosti še ni napolnjen do roba. Tema je zajela svet. Tam nekje daleč — moj bog, ali je res *° tako daleč? — grmijo topovi in regljajo strojnice. Tisoče, ne stotisoče jih je Pohabljenih, iznakaženih in mrtvih, nad katerimi se sklanjajo v tihi bolečini matere, žene, sestre in deca. Strašna je danes ponekod pokora za fifeh, ki se mu pravi ljubezen do svoje zemlje, do svojega jezika, do svojega kruha, do svobode. Diplomati in politiki pa slonijo nad zemljevidi, si delijo zemljo, žrebajo za dobrine In surovine ter barantajo za Interesne sfere. Tema ie zajela svet. Toda čim globlja, čim brezupnejša je tema, tem silnejše je naše hrepenenje, lem bolj živa in neomahljiva je naša 7e-ra v luč in sonce. Vemo: le tisto seme, ki ga bo nokrila in objela tema zemlie, bo vzklilo, pognalo in dozorelo kot klas v soncu. Vemo: le železo, ki se ie v ognju talilo, postane neupogljivo ieklo. Vemo: šele nreko trpljenia in smrti vede pot v vstajenje in poveličanje. jad. Mi pa lahko še naprej vprašujemo cerkovnike, če morda ni greh, če se bomo vpisali v Sokola. Resnično: ona beseda o izkoreninjenosti je dvorezen nož in zamore pasti na onega, ki jo izreka. Avstrija docet! (Avstrija kliče kot primer.) In naš pacifizem za vsako ceno — nepriznano in nezavedno morda celo za ceno narodne svobode — je samo bolezen- A timizem, premaganje zla in teme. Veliki zunanjepolitični dogodki bi naj dali tudi nam Slovencem po zakonu reakcije (odpora) notranjo moč, da bi uvideli, v kako mrzli zimi smo doslej spali, kako veliko zlo moramo premagati in v kakšno novo življenje se moramo prebuditi. Spoznanja letošnje Velike noči naj bi v nas vseh zbudila naše močne notranje speče sile, ki so in morajo Hti v vsakem narodu, če je res narod in če se hoče kot tak uveljaviti v življenju. Zato naj v našem notranjem razvoju pomeni letošnja Velika noč jasen preokret. In mlada generacija čuti to najbolj ' sno in najgloblje. To bodi naša Velika e-Ija! !r. Iiiliif 1511 nlnčsv- Hi prtoti «« im m*Juana jj&rijMiiaaJu-niatr uVlMslr' i' rlrif; H V-hafle c . Pa občinskih volitvah iz »Kmetskega lista« posnemamo naslednje tolmačenje občinskih volitev: »Sloga in skupnost slovenskega naprednega in nacionalnega človeka, ki se je v elementarni sili pokazala pri poslednjih občinskih volitvah, je vsem nedvomna ptiča, kje stoji danes slovenska vas in kaj ona predstavlja. Plod je premišljenega dela naših kulturnih, socialnih in nacionalnih organizacij ter vztrajne in nepopustljive borbe zadnjih let. — Ta sloga, skupnost in enotnost na naši vasi, na deželi terja brezpogojno od vseh, da ji sledijo in da jo upoštevajo. Zlasti ji morajo slediti naša mesta, ki se le pre* rada zgubljajo v raznih osebnih prepirčkih. ki nikomur nič ne koristijo. Kdor ne vidi skupnega ideala, skupnih teženj in skupnih ciljev, ki jih vsak čas manifestira naša vas in ki jih je tako bojevito rod Črtala pri zadnjih občinskih volitvah, ta ni njen prijatelj, temveč sovražnik. Ta val narodne fronte ne bo pred nikomur popustil. Saj je v njej zaplodena vsa naša rast i naše bistvo. Prosto vseh tujin navlak gre nevzdržno naprej in podira pred sabo vse umetno nastavljene plotove in ovire.« t Vloga mladine O vlogi mladine v narodovem življenju piše »Misel in delo« v svoji 2—3 št. med drugim: »Svojevrstna je v narodovem živ ljenju vloga njegove mladine. Pravkar se je zavedela svoje pripadnosti k narodu in skuša odmeriti svoje razmerje do /sega, kar je v narodu velikega ali majhnega; prvič začuti v sebi moč za delo in voljo, da jo uveljavi. Njena sila je sveža, čelo vedro in duh zavzet za dobro, poln vere v moč čiste vesti in dobrega dejanja. To daje mladinskim pokretom tiste dragocene prednosti, ki jim ne nalagajo samo posebnih funkcij v narodovem življenju, marveč jim upravičeno zagotavljajo tudi posebne pravice. Teh pravic in dolžnosti mladine se zaveda in lih spoštuje vsakdo, ki ve, da je samonikla in odločna mladina tisti živi vrelec, iz Jjaterega dotekajo narodu ne samo sve-~c človeške sile, marveč tudi najpleme-‘‘itejše pobude i nnajbolj nepristranske ^odbe. Idealistični pogled mladine na ?vet in življenje, razgibanost njenega duševnega iskanja, poštenost in načelnost •Viene idejne borbe, vse to je gibalna sila, ki jo potrebuje vsak narod in ki jo mora Prav oceniti vsakdo, ki mu je do narodovega napredka.« Odlične vesti i* Španije »Slovenski gospodar« po svoje takole »rešetari« dogodke v Španiji: »Franko je zmagal! Boljševikom je bila Španija španska vas; niso je poznali. Stalin je s Frankovo zmago prav zadovoljen, ker bi sicer on sam moral vse te boljševike doma postreliati, tako mu je pa Franko prihranil stroške.« Neverjetno človekoljubno pisanje. Sicer je pa katoliški general Franko prihranil trud in stroške tudi španski inkviziciji — kaj?! Avstrijski škofje so se uklonili narodnemu socializmu »Branik« poroča v št. 9: »Klic skupne nemške krvi je torej zmagal, čeprav je Nemčija versko mešana država, v kateri je velika večina protestantstva. "n ravno zato je še tem pomembnejše to enotno stališče bivših avstrijskih škofov, k’ so se s tem tudi uklonili drugemu principu Na veliko soboto pravzaprav še ni vstajenja; toda svetlika se na obzorju: pred vrati stoji angel pravice, da odpre grob. Po 20 letih tavanja smo Slovenci prispeli končno tja, kjer so se postavila nred nas vprašanja biti ali n e b i t i: Knm smo zašli? Ali je res bila potrebna ta pot? Dvajset dolgih let je bilo torej potrebn:h, da se je vino vsaj toliko očistilo, da skozi današnjo motnjavo vendar lahko gledamo v neko določnejšo bodočnost. Bili so časi, ko je obup naroda segal do neba, a zaprt vase ni mogel sprostiti sil, da bi kakor orkan butnil na vse strani, pa podiral ovire, ki so se mu stavile na pot. Obup ni vrlina, najmanj za narod, toda je dostikrat potreben, da razjasni nebo. Ko narod ni mogel nikamor več naprej, se je pogreznil v molk. Molk je nevaren ljudski instrument, najbolj ve zanj tisti, ki si je na ljudskih hrbtih zgradil svoj grad, iz ljudske kože pa spletel bič za te hrbte. Vsak tiran zre zamišljen preko ploskajoče drhali in ve: Danes sem, jutri me ne bo več. Tista brezoblična masa tamle na drugem t^regu s svojim molkom svira mojemu koncu strašen spev. Dvajset dolgih let! Otroci, ki so leta osemnajstega manifestirali za svobodo, ne vedoč, kaj kriče, so danes odrasel narod. In če je kaj v njih, je gnev na razmere, ko zro na kaos, našo slovensko, jugoslovansko in slovansko lastnost. Medtem, ko rasto ob nas mogočnjaki, oroti katerim se zdi naš pritlikavi narod kakor smet, mogočnjaki, ki drže skupaj kakor prsti ene roke, smo se pri nas ;grali r a z d o r. Ne izprašuje se mladina zaman: Ali smo manifestirali za tako svobodo? Tako se je izklesal iz vsega č 1 o v e k, ki je našel svojo ret, Skromno povečanje zaposlenosti Okrožni urad za zavarovanje delavcev objavlja podatke o gibanju članstva v mesecu marcu. V tem mesecu je povprečno število zavarovacev v primeri s prejšnjim mesecem naraslo le za 2225, medtem ko je znašal lani v tem mesecu prirastek 4625. Sezonsko naraščanje zaposlenosti je torej letos precej manjše nego je bilo lani. V marcu je bilo povprečno 92.317 zavarovancev, to je za 5631 več nego lani in za 12.870 več nego pred dvema letoma. Povprečna dnevna zava- narodnega socializma, da »se duhovniki ne smejo baviti s politiko, marveč se mo rajo posvečati le svojim verskim nalogam in da naj katoliške mladinske organizacije pristopijo k državnim mladinskim organizacijam«, kar je napisal isti kardinal Innitzer v svoji poslanici na avstrijske katoličane.« Slava in bik v turnu Ah idlu n la aJI- \ttlttei i A) d* k-It "J! -a IJJ* .Ijuli.i.:a tiJaoflroJa nv w. sni■jjnftriiras. j < odlično informirani »Slovenski c dar« je prišel polagoma iz zadrege in potem, ko je razmere na desnici in levici vrgel s sebe in jih preklel. Da, iz kaosa je vstal novi človek, ki so ga razmere vzgajale, a ga NISO VZGOJILE, ali pa vzgojile tako, da je končno 1 a sn e vzgojitelje vrgel s svojih pleč. Pri metodah, kakršne so se pri nas uvajale na eni kakor drugi strani, ni čudno, da nodi slovenska mladina svojo, lastno pot, in da slovenski narodni voditelji, frakcije, stranke itd. nimajo korenin — so brez mladine. Tisti, ki grme po Sloveniji v imenu »katolicizma«, tisti, ki slepomišijo z »unitarizmom« — prvi kakor drugi imajo morebiti »pokazati« marsikaj, nimajo pa — mladine. Zakaj mladina je bila za svojo vero In ž njo skoraj še za mladost grozno prevarana! Krogi, ki dan za dnem izgubljajo in se tega dejstva že zavedajo, postavljajo slovensko mladino v ljudsko-frontaško in bogve še kako »protinarodno« in »nena-rodno« zvezo. Počakajte, ta pesem je zares že stara tisoč let! Metoda, da se človeka, ki ne trobi v moj rog, proglasi za »komunista«, je pravcato posnemanje metod, ko se je vsakogar, kdor ni trobil v tvoj rog, proglašalo za »punktaša«. V tem in menda samo v tem je tudi menda edinstvo in napredek slovenskega naroda. Ne, mladina je slovenska in jugoslovanska in narodna, žive sokove črpa iz ljudstva — kmeta, ''Mavca, obrtnika, uradnika — čuteč njegove potrebe se že bori za njega socialno pravdo in za celotno slovensko in jugoslovansko boljšo gospodarsko in kul turno bodočnost! To je tisto! Da, pred vrati stoji angel pravice, slovenska mladina, -da odpečati grob, iz katerega naj vstane narod v svojo lepšo bodočnost. —k rovana mezda se je od februarja do marca povečala z^i 0.20 na 23.90 din in Je bila pri tem za 1.32 din večja nego v istem mesecu lanskega leta. Skupni dnevni zavarovani zaslužek pa je znašal ^va milijona 206.000 din in je bil za 249.000 din večji nego v lanskem marcu. Povišanje sodne pristojbine Z novim finančnim zakonom so sodne pristojbine povišane za 50 odstotkov. To je že drugo povišanje po enem letu. Stranke in odvetniki so smatrali že sedanje pristojbine za previsoke, zato so pričakovali znižanje, ne pa nvišanje. potom svojega »slavnega rešeta« začel takole tolmačiti občinske volitve: »Zakaj je JNS zmagala v Središču in Brežicah? Ker hočeta Središče in Brežice priti v narodni pregovor namesto Veržeja in Lemberga. Veržej in Lemberg že davno ne zaslužita tega, kar jim ljudje iz starih časov oponašajo. Središče in Brežice pa sedaj zaslužita, zato naj imata to slavo tistih modrijanov, ki so bika v ium vlekli.« Le tako naprej — to je zelo. prikupljiv ton. Toda, kaj bodo dejali občani, je drugo vprašanje. 7 dni Pretekli teden je bil v znamenju zaključne faze angleško-italijanskega sporazumevanja, ki daje evropski politiki novo smer. Pogajanja, ki sta jih v zadnjih tednih zelo intenzivno nadaljevala v Rimu zunanji minister grof Ciano in angleški veleposlanik lord Perth, so obrodila dober sad in tako stojimo neposredno pred podpisom novega sporazuma med obema velesilama. če je res, kar zatrjujejo nekateri listi, potem sta se Anglija in Italija zedinili v zelo bistvenih vprašanjih -iji-hovih odnošajev. Zanimivo je v teh trditvah, da je Italija baje pripravljena odstopiti Angliji ozemlje okrog jezera Tana, ki je za angleški Sudan in za Nil in Egipt velikega pomena. Kaj je na tem resnice, bo pokazala bodočnost. Neovrgljivo dejstvo je, da v Sredozemskem morju ne bo vojne in tega dejstva se veseli tudi Jugoslavija, ki je preko Jadrana prav tako zainteresirana na mirnem razvoju in dobrem sosestvu z Italijo, c katero nas vežejo prav tako prijateljske vezi kakor z Anglijo. Velika Nemčija je doživela dne 10. aprila v nekdanji Avstriji pravi triumf Hitlerjeve ideologije. Od 4,352.088 volilcev se jih je odzvalo 4,339.155 pri glasovanju in od teh jih je 4,322.266 glasovalo z »da« za združitev Avstrije z Veliko Nemčijo. Celih 99 odstotkov prebivalstva je demantiralo Sušnika ter se izjavilo za Hitlerja, eno državo in en narod. V ccli Nemčiji, ki je obenem volila tudi novi velikonemški državni zbor, je bilo oddanih 49,326.751 glasov, t. j. 99.55%. Z »da« je glasovalo 48,799.269, kar odgovarja 99.08%. V celi Nemčiji je glasovalo z »ne« le pol milijona ljudi. Novi velikonemški državni zbor, ki se bo predvidoma sestal 20. aprila, na 49. rojstni dan Hitlerja, v starem dunajskem parlamentu, bo štel 813 poslancev. Med njimi je tudi en koroški Slovenec, ki ga je »Volkischer Beobach-ter« v uradno objavljeni kandidatski listi označil kot »zastopnika koroških Slovencev«. To je Franc Mikula. Volitve so bile za Avstrijce in Nemce tako velik propagandistični napor, da je bil BrUckel kot posebni pooblaščenec Hitlerja določil za Avstrijo velikonočne počitnice do 25. aprila. Potem se zopet prične resno delo. češkoslovaško notranje vprašanje. je sedaj predmet študija v okviru praške vlade, ki izdeluje napovedani manjšinski statut. Situacija se pa ni bistveno obrnila na bolje, ker Nemci odklanjajo ta statut, v kolikor jim ne bi garantiral popolno teritorijalno samoupravo. Podoba je, da se bijeta sedaj dve tezi: Henlei-nova ,ki trdi, da je češkoslovaška republika narodnostna država (Nationali-tatenstaat) in pa oficijelna vladna teza, ki se trdno oklepa principa, da je republika nacionalna država (National-staat) in da manjšine ne morejo zahtevati takih avtonomij, češ, da bi bil to začetek konca v razpadu države. Medtem pa je Hlinka dne 12. t. m. sklical v Ru-žemberok svoje poslance in senatorje ter deželne poslance, katerim je dejal, da gre borba sedaj proti svojemu višku. Za Slovake — tako je dejal Hlinka — je nastalo sedaj Shakespearovo vprašanje »biti ali ne biti«. Hlinka je napovedal še ostrejšo borbo za dosego slovaškega cilja: avtonomija, kakor je bila zamišljena in podpisana v pittsburški pogodbi. Japonsko in Rusijo, ker je evidentno; da je kitajski odpor dobršen del ruske pomoči. Japonska je Sovjetsko Rusijo naravnost obtožila tihega zavezništva s Kitajsko in ji je zagrozila s primernimi ukrepi. Neki japonski letalci so na korejski meji predaleč zašli nad sovjetsko ozemlje in je iz tega nastal nov spor. Obe vladi dolžita ena drugo in tako si je težko ustvariti pravo sliko. Podoba pa je, da bi se utegnilo še kaj skuhati v kitajskem kotlu. Za Evropejce in Amerikance nevžitno čorbo mešajo pridno Japonci in ruski boljševiki. Na Daljnem Vzhodu se operacije ne razvijajo baš tako, kakor si je prvotno zamislil japonski generalni štab. V pokrajini šantung je bilo vse polno kitajskih protiudarcev, ki so prizadejali Japoncem velike izgube. Mestoma so se morali umakniti kitajskemu pritisku. Iz poročil o »kitajskih zmagah« pa se še ne da ničesar končnega sklepati. Japonska še ni vrgla niti eno četrtino svojih vojaških sil na Kitajsko, kar je bistvenega pomena za presojo vojaškega položaja. Medtem pa je nastala nova napetost med Kmetijska opazovalna in poročevalska služb® Organizirajmo obrambo proti uimam Zadnji dve leti se je pri nas večina kmetovih pridelkov (zlasti vino, sadje, krompir) slabo obneslo, kar je gospodarstvo spet ponovno obremenilo ter smo se ob nastopu novega leta s strahom spraševali. kaj nam bo prineslo to leto. Upanje v srečno letimo je bilo veliko, saj so tudi okoliščine kazale, na to: ozimina je zadovoljiva, trta je dobro dozorela, pa tudi sadno drevje kaže po večini cvetno pepje. Izredne vremenske prilike v marcu pa so bile vzrok, da je proti koncu meseca bilo vse v cvetju: ne samo marelice in breskve, temveč tudi črešnje, slive in celo hruške. Tudi jablane bodo vsak čas začele, pa trta ponekod poganja že listje. Vse to se zdi površnemu opazovalcu na prvi pogled lepo in zanimiv pojav. da je tako lepo cvetje nastopilo izredno rano, nas pa navdaja z grozo, kako se bo vse to izteklo, posebno te dni, ko je nastala sprememba vremena, ter je toplomer večkrat pod ničlo, ter piha silna severna burja, da se dela celo led na vodi. Proti temu se žal ne moremo boriti, kakor tudi proti toči ne, pa vsaj ta vzame le manjše okolice, pač pa nas čakata še dve zelo nevarni uimi »mraz« ali slana, ki nastopa prve dni maja meseca, ter pozneje peronospora in pepel. Pri teh dveh se hočem pomuditi in nekoliko obdelati možnost in potrebo skupne odbrane. Slana ali »mraz«, ki nastopa prve dni majnika. pa vse do »ledenih mož« (Pankracij, Servacij in Bonifacij, 12., 13. in 14. maja) je zelo nevarna, ker lahko uniči cele pokrajine. Nastane takrat, ko po mrzlih dnevih z vetrom in dežjem nastane jasna in mirna noč z zelo nizko temperaturo. Še nekoliko topla zemlja povzroča, da nastane močna rosa, ki proti jutro zmrzne, ter ob nastopu solnca tajajoči se led uniči nežno staničevje. Med našimi hribi in gozdovi je v obraoo sadnega drevja in vinske trte (obenem tudi druge sadeže) že preiskušeno in dokaj zanesljivo sredstvo kurjenje z rečmi, ki dajo mnogo dima, \z katerega se napravi v višini umetna megla, ki po eni strani odstranjuje tvorbe rose, na drugi strani pa učinek solnca, ter tako varuje pred pozebo. Kuriti je treba na mnogih mestih manjše ognje z rožjem, žagovino, listjem, dračjem in drugim, kar je pri roki in daje mnogo dima. Da je uspeh zanesljiv, je potrebno, da kurijo vsi posestniki. Zato je nujno potrebno, da sie tako kurenje organizira, ter naredi obvezno, ob sodelovanju občin, gospodarskih in drugih društev, ter vseh prizadetih posestnikov. Materija! za kurjenje je treba pravočasno pripraviti, pri tem pa uvesti opazovalno in signalno službo, pri kateri naj bi sodelovale meteorološke postaje in drugi znanstveni zavodi, ki naj bi potom telefona in radia obvestile krajevne opazovalnice, katere bi morale biti v vsaki občini, ki bi potem po lastnem opazovanju v slučaju potrebe dale signal (potom strela, zvona, gasilskega roga, ki bi pa moral biti od oožarnega alarma znatno drugačen), da bi se začelo Kurenje pravočasno in povsod. Veter, ki med tem pride, seveda zelo zmanjšuje učinek umetne megle, je pa z nastankom vetra tudi nevarnost pozebe znatno manjša, ter pri zelo močnem vetrn sploh ne nastopi. Tako bi z malo dobre volje in truda z malenkostnimi stroški rešili ogromno na rodnega premoženja. Letos, ko ni zalog, ter je nastavek dober, bi bilo predvsem važno, če bi na ta način pridelek obva rovali. Pravtako je pri preprečevanju perorto spore in pepela predvsem važen pravi čas škropljenja in žveplanja, kot nain to zlasti zadnja leta dokazujejo', zato bi nam tudi tu točna opazovalna služba in obveščanje, kod ga imajo uvedeno v raznih drugih vinorodnih deželah mnogo poma^ galo. Morala bi biti sistematska, ob sodelovanju vseh merodajnih faktorjev, ta-korekoč »službena«. Na primernih cen trih po naših goricah naj bi se ustanovile opazovalne postaje z potrebnimi pripomočki. Te 'bi naj vodili: razni zavodi (vin šole, upravniki trsnic, kmet. ref.), posamezni večji posestniki in praktiki strokovnjaki zlasti bi v tem pomogli upeko jenci in drugi ljubitelji, ki bi se v to delo poglobili in o izsledkih redno poročali centrali, ki bi potom strokovnega Časopisja, zlasti pa potom dnevnikov in radia dajali poročila o stanju in nevarnosti okužbe, ter dajele navodila za škropljenje in prašenje. Vse to bi bilo poleg krajevno običajnega načina razglasov nabito tudi na posebnih oglasnih tablah, ki bi jih na primernih krajih postavile v ta namen vinarske, sadjarske ;n kmetijske pedruž niče ali druge organizacije, tako da bi bi-a širša javnost o tem vedno pravočasno obveščena. Točna vremenska opazovainja in drugi zapiski (čas> cvetenja, razvoj mladic, zorenje i. t. d.) bi se z pridom uporabljale tudi v korist drugih panog kmetijstva, posebno, ker je znano, da so pri nas vremenske prilike na vsakih 30—50 km bi- stveno drugačne, tako je n .pr. v Mariboru že čisto drugo razmerje vremena m padavin, kakor v Ljutomerskih goricah, ali v Prekmurju, dasi so razdalje pravzaprav zelo male. Zato ie ustanovitev takih opazovalnih postaj na večih mestih nujna gospodarska potreba, ter se v sodobnem gospodarstvu ne more pogrešati. V kolikor se je v prejšnjih letih ta služba že delno vršila, naj se še izpopolni, prosim pa tudi druge, da o stvari izrazijo svoje minenje in stavijo predloge, ter tako pomo-rejo k našemu skupnemu napredku. T. T. V. Naše friišče in cene živina. Cene so ostale sicer na dosedanji višini, precej pa je popustilo Povpraševanje. Mariborski živinski sejem. Povprečne cene so bile naslednje: debeli voli kg 4.25 do 5.25 din, poldebeli voli 3.75 do 4.25, plemenski voli 4.50 do 5.75, biki za klanje 3.50 do 4.50, debele krave 4 do 4.80, plemenske krave 4 do 5, krave za klobasarje 2.50 do 3.10, molzne krave 4 do 5, breje krave 3.50 do 4, mlada ' :vina 4.25 do 4.75, teleta 5 do 7 din za kg. Brežice: voli 5.50, 5 in 4.50 din, :eli;e 5.50, 4.50 in 4 din, krave 4, 3.50 in 2 din, teleta 6 din. Šmarje pri Jelšah: voli 5—5.50, 4—5 in 3—4 din, telice 4.50—5, 4—4.25 in 3— J.50 din, krave 3.50 do 4, 3 do 3.25 in 2.50 din, teleta 6 in 4 do 5 din. Črnomelj: voli 6, 5 in 4.50 din, telice 5, 4.50 in 4 din, krave 4, 3.50 in 2 50 din, teleta 6 in 5.75. Litija: voli 5 din, krave za meso 2 do 3 din, telice za pleme 3 do 4 din. žigarski vrh (Blanca): voli 3 do 3.50, junci 3 do 4 din, krave 2.50 do 3.50 din, telice 2 do 4 din. Dravograd: mlada živina po 5 din, klavna živina 4 do 4.50 din, krave klo- basarice 2 do 3 din. Kranj: voli 6, 5.50 in 5 din, telice 6, 5.50 in 5 din, krave 5.50, 4.50 in 3.50 din, teleta 7.50 in 6.50 din. Metlika: voli 4.50 do 5, 3.50 do 4.25 din, delovni voli 4 do 5 din, junci 2.75 do 4.25 din, krave 4 do 5 in 2.75 do 3.50 din. Ptuj: debeli voli 5 do 5.50, poldebeli 4.25 do 4.80, plemenski 4 do 4.50, biki za klanje 4 do 4.70, telice za klanje 4.50 do 5.50, krave debele klavne 3.50 do 4, za klobasarje 2 do 3, plemenske 3.25 do 4.25, mlada živina 3.50 do 4.25, teleta po 6 din. Svinje. Cene zelo čvrste, a tudi kuočija živahna. Na mariborskem sejmu, ki je bil zelo dobro založen, so se prodajali mladi prašiči 5 do 6 tednov stari po 60 do Dopiii ..Edinosti 85 din, 7 do 9 tednov 85 do 120 čin, 3 do 4 mesece 135 do 190 din, 5 do 7 mesecev 240 do 380 din, 8 do 10 mesecev 410 do 480 din, eno leto stari 710 do 810 din. Kilogram žive teže 6.50 do 7.75 din, mrtve teže 8.50 do 11.25 din. — V Kranju so bili Špeharji po 10 din, pr-šutarji po 7 do 8.50 din, 7 do 8 tednov stari pujski 170 do 210 din komad. - Na Dolenjskem (Črnomelj) je cena Špeharjem po 8 din, pršutarjeni po 7 do 8.50 din. — V šmarskem okraju: Špeharji 9 do 11 din, pršutarji 8 do 10 din, v Brežicah Špeharji 8.50, pršutarji 7 din. Kože: Goveje surove od 11 do 14 din, telečje 12 do 15 in svinjske od 8 do 12 din za kilogram. Poljski in drugi pridelki. Seno 40 do 50, otava do 50, slama do 30 din. Krompir 1 do 1.50, nov italijanski krompir po 6 din; čebula 3 do 4, česen 5 do 8, zelje 1 do 4, kislo zelje 5, kisla repa 2, kar-fijola 8 do 10 za kg, glavnata solata 14 za kg, tuji grah v stročju 14. Jabolka 4 do 8, suhe češplje 10 do 14, orehi luščeni 22 do 24. — Pšenica 1.75 do 2, ječmen 1.50 do 1.75, rž 1.50 do 2, koruza 1.25 do 1.50, ajda 1 do 1.25, fižol 1.50 do 2.50. Seimi 17. aprila: Dolnja Lendava, Grahovo, Ka pela pri Brežicah; aprila: Šmarje pri Jelšah, Sevnica ob Savi; aprila: Vrhnika, Leskovce, Radeče pri Zidanem mostu, Novo mesto; aprila: št. Vid pri Stični, Žiri, št. lij pod Turjakom; aprila: Brezovo, Nova Cerkev, Polš-nik; 22. aprila: Motnik; 23. aprila: Dobje, Trebeljno, Zagradec, Ptuj; 24. aprila: Sv. Jurij ob južni žel., Guštanj (samo za živino), Mozirje, Zdole pri Brežicah, Planina pri Rakeku, Radovljica. žužemberk. • • Radeie Občni zbor Clrll-Metodovega društva. Preteklo nedeljo se je vršilo na Njivicah v gostilni Ljudmile Hmelj v Radečah zborovanje naših Cirilmetodarjev. Občni /bor je prikazal pestro sliko delovanja nekaterih agilnih odbornikov in članov. Zborovanje je otvoril predsednik društva g. Anton Polanc, bivši radeški župan, ki se je v lepo zasnovanem govoru spomnil umrlih članov. Predvsem pa je počastil spomin pokojne častne predsednice osrednjega odbora CMD ge. Franje Tavčarjeve, njenih velikih zaslug in dobrot, ki jih je izkazala za društvo. Navzoči zborovalci so počastili njen spomin s trikratnim »Slava!« Enako se je spomnil letos umrle članice ge. Schmidove, soproge bivšega radeškega sodnega predstojnika. Tajniško poročilo ie podal g. Robert Pre-merstein, blagajniško pa učiteljica Regina Okorn. Povodom 60-letnice svojega rojstva ie trgovec g. Anton Kos daroval društvu 100 din, zakar se mu je predsednik iskreno zahvalil. Sledile so volitve. V odbor so bili izvoljeni: predsednik g. Anton Polanc, podpredsednik g. Anton Kos, tajnik g. Robert Premerstein, blagajničarka gdč. Regina Okorn, namestnica blagajničarke ga. Rozalija Kos. Pregledniki računov gg.: Zdravko Kuhar, Ljudmila Hmelj in Kralj. Za napeljavo vodovoda. V mali vasici Loki pri Zidanem mostu, ki ie širšemu občinstvu morda znana samo po svoji založbi »Umetniški propagandi« in seveda samo Po imenu, napeljujejo te dni vodovod. Vse ceste. ki peljejo skozi vas, so prekopane. Enako tudi trg. V jarke so položene vodovodne cevi. V najkrajšem času bodo imeli Ločani svoj vodovod, lansko leto na so dobili elektriko. Kje smo zaostali meščani Radečam? Kdai bomo posnemali loške vaščane? Skral ni čas je. da se prebudimo iz letargičnega spanja in pričnemo z delom. Dovolj ie že bilo gostilniških debat Radečani smo s marsikaterem oziru zadnji. Kakor v srednjem veku hodiio ženice z vrči ali škafi po vodo k oddaljenim vodnjakom, kar menda nikakor ne dela časti našemu počasi se razviiaioče-mu mestu. Burja in slann. Že teden dni imamo pri nas prav hudo btirjo- ki je močno ohladila ozračje. Burja ie tako mrzla, da prepiha človeka do mozga. Meščani so 5e ieli zopet oblačiti v 7,’m^kr vili v omare. V Suknje- katere bo fe poslednjem času je srr padla Dimica, ki posveča, vzgoji sokolstce miadine menda ves svoj prosti čas. Igra *e bila zelo lepa, vsebovala je zlasti mnogo vzgojnih momentov. Deca se ie prav dobro vživela v posamezne vloge in jih tudi častno^ do-igrala. Pevske točke je naštudirala režiserjeva pomočnica želo dobro. Otroci so peli z velikim zanosom, tudi intonacija ie bila dobra. Za trud zaslužita oba javno priznanje in pohvalo. Želeti bi bilo, da bi se otroške igre češče ponavljale, kar bo hvaležno občinstvo z veseljem sprejelo na znanje. Dol uri Hrastniku Ni dolgo od'tega, ko smo v »Edinosti« št. 5 čitali članek »Klic k potrebni ureditvi Dola«. Ta članek ie v živo zadel ter zbudil odločujočo gospodo iz zimskega spanja, da je pričela z delom na naših vaških ulicah. Delo se vrši še bolj v malem obsegu ker menda merodajni ne morejo od dolgega spanja nikakor spregledati in si še vedno manejo oči. Ni čudno, če nam pravijo okoličani »Dolanci ste zaspani!« Hrastnik Za pred kratkim odpotujočim gospodom vikarjem še zdaj jokajo nekatere ženice- pa tudi frajlice. Mi moški pa mu želimo mnogo uspeha! Sv. Bolfenk pri Središču Zima se bliža koncu, tako tudi čas občnih zborov raznih organizacij. Preteklo nedeljo je zborovala podružnica Kmetijske družbe, ki je v preteklem letu spet po par letih mirovanja prešla v živo delovanje, ker so se zlasti mlajši gospodarji začeli zanimati za gospodarske organizacije in pristopili kot novi člani ter v njei začeli delovati za naše skupne koristi. Za bodoča tri leta ie bilo izvoljeno sledeče vodstvo podružnice: Joško Tomažič iz Vitanja, načelnik: Andrej Novak iz Vodranec, niegov namestnik: Franc Munda iz Vodranec, tainik: Anton Topolovec iz Jastrebec. blagajnik: odborniki pa: Franc Mlinarič iz Vitana. Ivan Sešek iz Koga in Franc Rizman iz Lačavesi. Člani imajo od podružnice na razpolago sledeče orodje: triler, travniško brano in drevesno škropilnico. Bomo pa inventar še povečali, zato vabimo k sodelovanju vse kmetovalce po geslu: kmet pomagaj si sam in Bog ti bo pomogel' Vitanje tudi slana, ki je napravila v sadovnjakih, zlasti pri marelicah, breskvah in orehih občutno škodo. Ponekod je cvetje kar odpadlo zaradi pozebe in ni upanja, da bi obrodilo sad. V nevarnosti. so tudi nekatere druge rastline. Splavarji na delu. V poslednjem času so nasi splavarji v največjem razmahu pri svojem delu. Na »pristanišča« so zvozili mnogo lesa, katerega mečejo v Savo in z njim na-rejajo splav, v katerega vlože po dva do tri vagone žagane oziroma tramov. Po več splavarjev vesla potem svoj »brod« po Savi proti Zagrebu ali Beogradu, za kar prejmejo prav bore plačilo. Vožnja do Beograda traja včasih po 12 do 14 dni. Za to delo prejmejo jedva 700 do 800 din plačila in morajo biti z vsem ob svojem. Z vlakom se pripeljejo zopet na svoje izhodišče in delo se začne zopet znova. Prevzem Hmelieve trgovine. Pred kratkim je prevzel znano napredno gostilno in trgovino ge Ljudmile Hmelj njen dosedanji pomočnik in sorodnik g. Golobič Tone, ki ga tem potom najtopleje priporočamo. Nogometna tekma. Preteklo nedeljo bi se imela vršiti nogometna tekma med SK Radeče in SK Krško. Naši nogometaši so odšli v najboljši formaciji v Krško, kjer pa so zaman čakali na svoje tovariše, ki jim je očividno upadel pogum do tekmovanja. Sodnik je potem določil rezultat tekme z 0 : 3 za SK Radeče. Moštvo SK Radeče je samo medseboj treniralo, dokler se slednjič ni odpeljalo z večernim vlakom nazaj v Radeče. Zidani most Protiplinska razstava. Potujoča orotiphn-ska razstava, ki jo ie priredila kr. banska uprava dravske banovine, je bila pretekli teden na naši železniški postaji. Trije nabito polni vozovi so bili založeni z vsemi skrivnostmi bodoče plinske in protipllnske voiske. Zato je vzbudila med bližnimi in daljtijimi ljudmi obilo zanimanja. Ogledala si jo je tudi lindskošolska mladina iz Radeč, Svibnega. Zidanega mosta. Trbovelj itd. pod vodstvom svojega učiteljstva. Ogledalo si ie razstavo tudi ostalo občinstvo, zlasti železničarji, ki so razstavo kasneje odpeljali proti Rimskim Toplicam. Sokolsko gledališče. Preteklo nedeljo je tukaišnje Sokolsko gledališče ponovilo na r-lošno željo občinstva igro »Desetnik in sirotica« v režiji mladega in neumornega br. Prostovoljna gasilska četa vabi vse prijatelje in znance k vprizoritvi veseloigre v treh dejanjih «Dve nevesti« od Cvetka Go-laria, ki se vrši na velikonočni ponedeljek, dne 18. t. m. ob pol 3. uri v bolfenski šoli. Zvečer istega dne se pa vrši v prostorih Rau družabni večer. Kdor se želi za praznike prijetno in poceni razvedriti, nai pride! — Na pomoč! Rogaška Slatina Župančičev večer. »Običaj ie pri nas Slovencih, da se naših pesnikov^ navadno spomnimo in jih slavimo, ko so že davno mrtvi, le pri Župančiču je izjema.« tako ie otvoril g. predsednik JS in CMD prošlo soboto proslavo 60-letnice slov. največjega še živečega pesnika. Proslava je bila odlično obiskana in tudi sicer je vsestransko uspela. Počutili smo se ob globoko občutenih recitacijah, ob globoki pesnikovi besedi kakor ena družina. Bil je lep večer, ki nas ie duhovno povezal in ob današnjih težkih časih, ko r.am je na severni meji usoda postavila neprijetno soseščino, prava manifestacija slovenske ir. jugoslovanske misli. Z navdušenjem je bil sprejet predlog, da se odpošlje g. jubilantu pozdravno pismo. Občni zbor Jadranske Straže in Cirit-Metodove družbe. Občna zbora obeh narodnih organizacij sta se vršila pretekli teden pri »Pošti«. Pozornost je vzbudilo poročilo o manjšinskem problemu, ki ga ie podala tajnica CMD gdč. Milica Glinšekova. Ob poročilu 'smo se resno zamislili. — Sosedstvo velike Nemčije je močno odjeknilo tudi pri nas in s skrbjo se vprašuiemo. kai bo z našim ubogim narodom na Koroškem. Na našo narodno manjšino pod Italijo itak zremc z obupom, ko ne vidimo nikjer In nikoder kakega izboljšanja. Živimo razglabljajoč v neznosne razmere, v naše duše lega skrb- in vprašuiemo se s pesnikom (O. Zuoančičem): »O- kaj bo z Vami. Vi mejniki Štirje, Celovec, Maribor, Gorica- Trst?« In v pesmi »Bolnik«: »Kot gora, Korotan, si mi težak. Gorica, žgeš me!« Da, ali bo kdaj zasijalo vsemu slovenskemu narodu popolno sonce svobode? Svetovalec ..Edinosti" A. B. iz šp. V privatno zemljišče ne more cestni odbor poseči, ne da bi za to dal primerno odškodnino, če ~^<’išče odbor rabi, ga bo moral razlastiti, ° ga lastnik noče prostovoljno prepustiti. o-toviti pa je treba, ali ni morda tam1"M še cestni svet, ne pa privaten. nrav tako mora odbor pridobiti potreben svet' za odlaganje gramoza._______________ Odrešite in priložite vpraian/u Svetovalec „£dmasU" odgovarja samo na vprašanla, M IIm le prflofen Ca odrezek f ,,£ DINOS T“ IB. aprila 1938 Kulturna branik slovett* Mariborsko gledališče ske kulture Razgovor z g. upravnikom dr. Radovanom Brenčičem Važnost slovenskih kulturnih ustanov v Mariboru je po zadnjih zunanjepolitičnih dogodkih visoko narasla. Posebno mariborsko gledališče je s sosedstvom ne le politično, ampak tudi kulturno ekspan-zivnega naroda pridobilo na narodnostnem pomenu. Treba je, da se mariborska javnost teh novih prilik v polni meri zave in kolikor je sploh mogoče podpre . vsa stremljenja, ki gredo za tem, da bo moglo mariborsko gledališče zadovoljivo vršiti svoje veliko poslanstvo na severni meji. Cas je, da prodre prepričanje o važ nosti mariborskega gledališča med najširše narodne sloje. Napotil sem se torej h g. upravniku, da mu iz teh vidikov stalim nekaj vprašanj. G. dr. Brenčič me je prijazno sprejel in kmalu sva prišla v prijeten in domač razgovor. Začel sem kar pri osnovah: »Prvi pogoj za uspešen razvoj vsakega podjetja je njegova gospodarska podlaga. Ali ima mariborsko gledališče to gospodarsko podlago za vršitev svojih važnih nalog? Ali je pričakovati, da se bodo dotacije dvignile?« G. upravnik mi je postregel s številkami, ki so sicer deloma že znane, a jih je treba vedno znova in znova ponavljati, da jih ne izgubimo iz spomina: »Razen treh centralnih gledališč z miljonskimi dotacijami imamo v naši državi še štiri oblastna. To je Skoplje s 595.000, Osjek s 549.000, Sarajevo s 558.000 in Maribor s 300.000 državnih podpor. Kakor se vidi ima Maribor le nekaj več kakor polovico vsakega izmed ostalih oblastnih gledališč. Ko so leta 1927 znižali državne dotacije od 45 na 15 miljonov so združili osješko in novosadsko ter sarajevsko in splitsko gledališče. Le skopljansko in mariborsko gledališče sta po dolgih debatah ostali samostojni pač zaradi narodnostnega pomena obeh perifernih kulturnih zavodov. Kolikor se da soditi po dotaciji so v Beogradu višje cenili narodnostni pomen skopljanskega kakor mariborskega gledališča. Letos je prosvetni minister stavil predlog, da se dvigne dotacija za mariborsko gledališče na 500.000, a ihti atnoni minister tega ni odobril. Morda imamo drugo leto več sreče, posebno če bodo naši poslanci in senatorji pomagali.« »Kakšna je »struktura« mariborskih abonentov? Iz kakšnega sloja jih je največ? Iz kakšnega najmanj? Kako je z Nemci?« »Največ je seveda uradništva, posebno učiteljev je mnogo. Trgovcev in sploh pridobitnih slojev je zelo malo(!). Mariborski Nemci so v gledališču še vedno izjema. Na galeriji imamo tudi precej delavcev, posebno železničarji hodijo radi v gledališče.« »Ali se ne bi dalo pritegniti mariborsko delavstvo še bolj? Letošnja edina delavska predstava i-e vse skozi uspela. Morda bi se dal za prihodnje leto doseči celo delavski abonma?« »Delavstvo prihaja pač le k prestavam, ki so mu tudi snovno bolj blizu. Od tod tudi veliki uspeh »Bele bolezni«. Kar pa se tiče delavskega abonmana bi bil pripravljen, da bi šel zanje s cenami še bolj navzdol. Lepo bi bilo, če bi nam to uspelo!« »Zdaj pa nekaj o obisku in repertoarju! Katera predstava je letos najbolj uspela? Kaj nas v bližnjem času še čaka?« »V splošnem letos ne moremo tožiti nad obiskom. Posebno v začetku je bi! tak kakor že osem let ne. Finančno je imela letos največji uspeh med dramami »Pesem s ceste«, pa seveda »Glembaje-vi«. Tudi »Cvreek« je dobro polni,! gledališče in blagajno. Pač pa se nič kaj nočejo odnesti otroške predstave. Zdi se, da čutimo konkurenco lutkovega gledališča, ki je cenejše. Med operetami je imela pri publiki letos največji uspeh »Pod to goro zeleno«, uspeh, ki se da meriti samo še z uspehom »Grofice Marice« Kaj še pride? Za Veliko noč »Slehernik«, pozneje opera »Dalibor« ter pred koncem sezone še dve drami. Rad bi, da bi bila vsaj ena med njimi slovenska, pa se še nismo odločili za komad. Za češkoslovaški državni praznik v jeseni pa bo mo postavili najbrž Čapkovo »Matko«, ki bi je bilo škoda za konec sezone. Razen tega borno praznovali drugo leto 201et-nico slovenskega gledališča v Mariboru. »In osebje? Ali je pričakovati kakih izprememb?« »Doslej še ni nič gotovega. Samo raz govori in pogajanja. Vendar je upati, da pride do važnih in pomembnih pridobitev.« Nato je razgovor nanesel še na more-jltno oživitev gledališkega lista, ki bi_ bil priložen programu in bi na dvojnem listu seznanil gledalca z vsebino in avtorjem vsakega komada. S tem bi se poglobilo razumevanje in z njim tudi ljubezen do gledališča., Bilo je že pozno, ko sem »e poslovil z najlepšimi nadami za mariborsko gledališče. Jad. Kulturne drobiž Triumf Čapkove »Bele Bolezni v Londonu. Čapkova sodobna pacifistična drama, ki je dobila v angleškem prevodu novo ime »Moč in slava« je doživela v Londonu nenavaden uspeh, čeprav se je s tem, da je igral maršala iin dr. Galena isti igralec izgubil močan dramski efekt v sceni med dr. Galeoom in maršalom, ki sta morala govoriti po telefonu. Največji angleški listi: »Times«, »Daily Te-legraph« in »Daily Mail« so polni iaska-vih priznanj za češkega dramatika. »Mladost Gorkega« bodo snemali v Rusiji. Alojza PeŠkova v tem filmu poznejšega Gorkega bo igral 13 letni dijak 32. moskovske šole Aljoša Larski. »Prisegamo« je avijatičen film ruske produkcije, ki ga z velikim uspehom igrajo te dni v Pragi. V filmu je govor o obrambi države. Mariborska kulturna kronika Cankar: Lepa Vida. Uprizorili dijaki klasične gimazije, režiral gledališki igralec in režiser Kosič, študentom je Cankarjeva »Lepa Vida« že od nekdaj pri srcu, ne le zato, ker jim je okolje tako blizu, ampak pred vsem zato, ker jim odgovarja tisto sanjavo, mladostno erotično vzdušje, ki ga diha ta Cankarjeva visoka pesem hrepenenja. Cankar sam je dobro vedel, da »Lepa Vida« nima dramskih momentov, odmaknjena v abstraktni svet mladostnih sanj in hrepenenja je daleč od aktualnih in realnih problemov, ki jih obravnavajo druge Cankarjeve drame. Rekel sem že: mladina je že od nekdaj rada jemala »Lepo Vido« v svoj diletantski repertoar, vendar pa moram pri znati, da sem se nemalo začudil! ko sem videl, da je ostala mladina tej svoji tradiciji svesta, saj se je življenje danes od »Lepe Vide« še bolj pddaljilo... »Lepa Vida« je na odru še vedno nerešen morda nerešljiv problem: kako narediti iz teh sanjajočih in hrepenečih senc žive ljudi iz mesa in krvi! Mogoči sta dve poti: podčrtati realno okolje in zabrisati preveč lirične in sanjske poteze, ali pa se odreči dramskim momentom popolnoma postaviti stvar na oder kot uprizorjeno pesem. Režiser Košič je volil nekako sred njo pot. Igralci so pokazali mnogo resnega stremljenja, ki zasluži vse prizna nje. Izgovor, ki je tu prav posebno važen, bi mogel biti še boljši. Priznam pa, da je Štajercu prav posebno težak. Ozki in široki vokali in intonacija, ki daje Cankarjevemu tekstu- tisto posebno melodijo, za-htevaio za nevajeno uho ogromen trud in vajo. — Sicer pa nam je dal večer mnogo, česar bi morda ne doživeli, če bi sami brali. In tudi to je velik uspeh! V Ljudski univerzi sta predavala pretekli teden prof. St. Bunc o slovenskem pravopisu in dr. T c k 1 i č o Prešernu in Kranjčeviču. Obe predavanji je obiskalo mnogo mladine. PREJELI SMO časopis za zgodovino in narodopisje. Letnik XXXIII., snopič 1. Iz zanimive vsebine omenjamo: razpravo Fr. Baša »Doneski k zgodovini Gornjegrajskega«, ki črpa iz arhivalij, katere je dobil BAM iz arhiva gornjegrajske gospoščine in gornjegrajskega okrajnega sodišča, članek dr. A. Breznika »Iz zgodovine slovenskih slovarjev razpravlja o virih, iz katerih so črpali svoj besedni zaklad v svojih slovarjih Pohlin, Gutsmann in Murko. Med Izvestji poročajo: Saria o »Noriškem vojaku« v Celju, Schmid oziroma Hoffmanu o zoglenelih ostankih v rimskih najdbah iz Poetovija, Smodič o rimski kameji iz Poetovija, Mravljak o sodni upravi v Dravogradu, Baš o radenski tlaki v letih 1806—1815, in J. A. G. o mnenju, da je ruska žena mazohistično razpoložena in o kritičnih dnevih pred Falbom. V slovstvu so posebno zanimive Baševe Korekture h Kreftovemu zgodovinskemu uvodu v »Veliko puntarijo«, Glaserjeva kritika obeh zadnjih Prijateljevih razprav iz stališča obmejnega teritorija, ter poročila o Kranjčevi zgodovini »Med Napoleonom in Leninom« (Stupan), Zadružnem zborniku (Baš), o »Dobrovoljcih kladivarjih Jugoslavije«, o Nahtigalovih »Staroslovanskih študijah« (Bunc) in Se o mnogih zgodovinskih in narodopisnih aktualnostih. Tudi za nestrokovnjaka je v tej številki posebno zanimiva priloga, ki obravnava arhivalije iz predprevratne dobe. časopis, ki ga že triintrideseto leto izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru je izraz in dokaz resnega znanstvenega stremljenja z evropsko višino. Misel in delo. Leto IV., št. 2—3. Vsebina te naše edine zgolj publicistične revije je sledeča: Uvodnik o mladini, Melik: Nemški mir in naš položaj, Zalokar: Biologija v nacionalni politiki, Vrčon: Režim in diplomacija, Obzornik z dones-ski Vprašanje kulturne sinteze (Borko), Finis Avstriae (Vrčon) Notranjepolitični pregled (-bv-), Nemštvo včeraj in danes (Glavič), Posebna vrsta cenzure (Z), Kritična razgibanost povsod (Z), Srbsko hrvaška knjiga in Slovenci (Borko), Koč ljiv a važen del naše tiskane besede (Z), J. n. a. d. Jadran (S), Francoski radikali in današnja politična kriza (Rr) Umiranje Livoncev in livonščine. številko zaključujejo Poročila o nekaterih aktualnih delih in Drobtine. Kmečka žena. Leto II. št. 4. V aprilski številki tega strokovnega lista za kmečko gospodinjstvo in glasila ženske Kemčke zveze in Zveze absolventk kmetijsko-go-spodinjskih šol beremo razne pesmi, ki so jih prispevali Neubauer, Brenčič in Trancka; članke: Kmečka mati in njen dom (Tanjšek), Slepa ali pametna ljubezen (Anka), Ob mejah in zidovih (L. Fatur), Kako živi preprosto dekle na laponskem, O štajerski kokoši (ing. Kodrič). Kako krmimo mlade piščance (Šuštarič) in slične nasvete ter tudi nekaj leposlovja v prozi. Naši samorodniiarii pred sodnikom Samorodnice, to najliujše zlo v našem toliko 'ogroženem vinarstvu, so divje ameriške trte ali križanke divjih ameriških trt med seboi, ki jih imenujemo ameriko-anterikanke, ali pa križanke takih divjih trt s kako evropsko (žlahtno) vinsko trto, ki jih imenujemo franko-amerikanke. Kri »divjaka« Pri vseli prevladuje, zato so njih proizvodi slabi in povrh zdravju včasih hudo škodljivi. Najbolj razvpita samorodnica pri nas je tako zvana šmarnica, ki jo ie vzgojil in spravil v promet neki W a s s e r z i e h e r že leta 1869. z imenom tioah (izg.: noa), kakor jo mednarodno pravilno imenujemo. Šmarnica — tako ie to goriško zel krstil in po naših krajih najbolj vneto razširjal drugače ugledni mož, narodni gospodar in politik, tedanji notar dr. Ivan G e r š a k v Ormožu (1838 do 1911) — rodi belo grozdje, kakor med drugim tudi elvira in taylor. ponekod še vedno razširjena samorodnica delaware pa navadno prav prikupijivo rdečkasto grozdje. Črnili vrst samorodnic je več ko belih in so pri nas najbolj znane izabela, york madeira-othello, huntington, jacquez, klinton, v poslednji!} letih tudi neke Oberlinove križanke »riparia X gatuay,< in še druge. Vinarje, pa tudi vinske obrtnike, ki samorodnice gojijo, odnosno zagovarjajo in njih Proizvode dajejo v promet, imenujemo na kratko s a m o r o d n i č a r j e ki iih pri nas tti baš tako malo. Naš vinski zakon prepoveduje promet in prodajanje samorodnih proizvodov in njih mešanic z žlahtnim vinom ali sadjevcem čeprav z ustrezajočo označbo. Ne priznava iim niti imena vino« Samorodna pijača ne sme v nikakršni obliki v promet, ne nie nadaljnji Proizvodi, n, pr kakšno iz nje napravljeno specialno vino, kis in prekap (destilat, žganje). Prodaja grozdja samorodnic za zobanje je zaenkrat še dopuščena, ne pa za predelavo v pijačo. Izgovor, da kakšna pijača izabele sme v promet, ker je »od cepljene trte«, ne drži. Tudi »cepljena samorodnica« rodi vsekdar le samorodno grozdje m naposled prav takšno pijačo, ko necepljena samorodnica. Tu odloča kakovost cepiča, ne kakvost bodlage. Trs.ie šmarnice je ponekod v Jugoslaviji obdavčeno, trsje drugih samorodnic pa ne. Iz tega tu pa tam sklepajo, da je obdavčena šmarnica svobodna, drugod pa, da velja za-brana samo za obdavčeno šmarnico. Oboje ie zmotno: nikakršen samorodni pridelek ne sme v promet! Ne obdavčitev, marveč izkr-čitev teh nesrečnih samorodnic je nujno potrebna! Naš vinski zjtkon (§ 12.) s pravilnikom (čl. 32.) ureja vprašanje samorodnic in sa-morodničarjev. Kazni za take kršitve so pie-cei stroge, določata pa iih v glavnem §§ 26. in 28. vinskega zakona. Kazniv ni samo prodajalec, temveč tudi kupec samorodnega proizvoda v katerikoli količini in kakršnikoli mešanici z žlahtnim vinom ali sadjevcem itd. Največji delež od več sto kršitev zakona o vinu iz poslednjih let v Dravski banovini majo vprav naši samorodničarji. Ako bi kletarsko nadzorstvo zajelo vsaj večino takih kršitev, bi se število prestopkov, ki so ih že obravnavala redna sodišča- naimanj postoterilo. Tu navajamo, kako se je godilo nekim našim trdovratnim samorodničaraem pred sodnikom. Imena obdolžencev so tu izmišljena stvarne navedbe pa so resnične, seveda samo v izvlečku iz zadevnih sodb ki so bile prišle piscu v roke za njegove pogodbene službe po zakonu o vinu.’ Obsojenci so vinski ourtniki. razni ljudje s kmetov, med njimi tudi sodobni vinski tihotapci. 1. Obdolženec l z a b c 1 a r je točil samo- rodno izabelo. Kazen: Razen plačila vseh stroškov še 120 din denarne kaziti, 100 din povprečnine, zaplmba in uničenje proizvoda z izlitjem. Razlogi : Obdolženec se zagovarja, da ni vedel, da ie to izabela. ker da je naročil in zahteval pri vinarju pravo vino. Po zakonu o vinu je irelevantno (brezpomembno), da li je obdolženec vedel ali ne, da toči izabelo, ker zakon v tem primeru statuira (postavlja, ustanavlja) že samo dejanje izabele v promet kot krivdo brez ozira na to, da li je to točilcc vedel ali ne, kakšno vino prodaja. Olajšilna je okolnost, da je bila kupljena mala količina in od le-te še malo potočeno. ii. Obdolženec Vračnik je prodajal in dajal v promet šmarnico v odplačilo za gnoj in opravljena dela. Kazen : Razen plačila stroškov še 300 din denarne kaziti, 100 din povprečnine, zaplemba in uničenje proizvoda z izlitjem. Razlogi (za milejšo kazen): Obdolženec prizna. ,da ie prodajal in za dobavljeni gnoj ali opravljena dela dajal, torej dajal v promet svojo šmarnico, češ, da mu ie to dovolilo pristojno občinsko oblastvo. Obdolženec sicer ni dokazal, da bi mu kaj takega dovolilo občinsko oblastvo, ki mora naposled prav tako kot obdolženec čuvati in spoštovati zakonite predpise; pač pa je ugotovljeno, da je občinsko' oblastvo toplo priporočilo prošnjo obdolženca na bansko upravo v Ljubljani za dovoljenje točenja lastne šmarnice. (Občina je ravnala na vsak način krivo, protizakonito. — Opomba pisca.) III. Obdolženka Dobrota je nesla proizvod izabele v mesto z namenom, da ga daruje svojemu stricu za razne dobrote, s čimer ie spravljala v promet samorodno pijačo. Kazen: Razen plačila stroškov še 100 din denarne kazni, zaplemba in uničenje proizvoda z izlitjem. Razlogi: Sodišče smatra dejanje ki vsebuje vse zakonite znake prestopka § 12. zakona o vinu, za dokazano. IV. Obdolženec M e n j a č je točil samorodni proizvod, nekaj za denar, nekaj za- stonj, 350 litrov pa v zameno za živila. K a-z e n : 200 din denarne kazni. Razlogi (za milejšo kazen): Olajšilno je delno priznanje in gospodarska stiska. V. Obdolženka Usluga ie dala v promet približno 30 litrov samorodne pijače. K a-z e n : 200 din denarne kazni in 100 din povprečnine. Razlogi: Obdolženka PTizna-va, da je dala sosedu za težaška dela 20 litrov samorodne pijače, drugim pa 2 litra namesto plačila za kopanje vrta, zopet drugim po 3 litre za krompir. Obdolženka trdi. da ji ni bilo znano, da ne sme dajati pijače samorodnic za odsluženo delo, odnosno da ne sme takšnega proizvoda zamenjati za druge reči. Ta zagovor pa ne drži, ker ie po mnenju sodišča dajanje oporečnega proizvoda namesto plačila zaslužka v gotovini in zamenjava takega pridelka za druge predmete prav tako dajanje v promet, kakor razpečavanje proizvoda za gotovino. VI. Obdolženec Zaletel je dal KoJiftarju 20 litrov in Klobasi 6 litrov mešanice šmarnice in izabele za koline. Kazen: Razen plačila stroškov še 120 din denarne kazni, zaplemba in uničenje zaloge z izlitjem. Razlogi: Obdolženec priznava dejanje, zanika Pa krivdo, češ, da dajanje šmarnice in izabele delavcem za nagrado ni kaznivo po zakonu o vinu. Sodišče pa smatra, da je kaznivo po § 12. zakona o vinu vsako dajanje v promet prepovedanega proizvoda- pa četudi brezplačno, kot darilo, nagrado ali za katerokoli uslugo, ker zakon tozadevno ne pozna nobene izjeme. Dasi se obdolžencu ni moglo dokazati, da bi bil on svoj pridelek, to je mešanico šmarnice in izabele prodajal, je vendar kaznivo že to. kar isam priznava, da je dal viničarjema oporečni proizvod za koline. Tega ni mogoče smatrati kot domačo uporabo. VII. Obdolženka Zmota je dajala v promet izabelo. Kazen: 1000 din denarne kazni, 200 din povprečnine, zaplemba in uni-čenie vse zaloge z izlitiem. Razlogi: Obdolženka je prodajala (točila) in imela v za- RADIO LJUBLJANA Nedelja, 17. akrila. 9 Čas, spored. 9.05 Kvartet pozavn. 9.45 Verski govor (g. prior Valerijan Učak). 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve. 11 Otroška tira (vodi ga. Mara Grošljeva). 11.30 Koncert: Sodeluje g. .lože Gostic, tenorist zagrebške opere in Radijski orkester. 13 Napovedi. 13.20 Saint Sacns: Simfonija v c-rnolu, za orkester, orgle in 2 klavirja (plošče). 16 Cerkveni nevski zbor šentpeterske cerkve v Ljubljani. 16.45 Šramli igrajo (plošče). 17.15 Koncert vojaške godbe. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Djakovo in okolica (dr. M. Belič). 19.50 Slovenski vokalni kvintet. 20.1» V. Parma: Ksenija, opera (plošče). 21.15 Operetni zvoki (Radijski orkester). 22 Napovedi, poročila. 22.15 Velikonočna oddaja za izseljence. Ponedeljek, 18. aprila. 9 Čas, spored. 9.05 Vesel pozdrav (plošče). 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45 Verski govor (g. dr. Gvido Rant). 10 Mandolinistič-ni kvintet: Odmevi z Jadrana. 11 Otroška ura (gdč. Manica Komanova). 11.30 Vesel koncert Radijskega orkestra. 13 Napovedi. 13.20 Vse mogoče, kar kdor hoče (plošče po željah). 16 Pomlad ob morju (g. Vladimir Regallv). 16.20 Akademski pevski kvintet. 17 Valerije in vzgoja piščancev (ga Antonija Černe). 17.30 Veselo popoldne. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Fotografija v kulturnem in gospodarskem življenju našega naroda (Karlo Kocjančič). 19.50 Job. Strauss: Cigan baron, uvertura (plošče). 20_ Pomladj vse se veseli... 22 Napovedi, poročila. 22.15 Prenos plesne glasbe iz restavracije »Emona«. Torek, 19. aprila. 12 B. Smetana: Prodana nevesta, III. dejanje (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi. 18 Nekaj za vse (Radijski orkester). 18.40 Preroki in konec judovske države-(g. Fr. Terseglav. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Kako so nastale dalmatinske mestne občine (dr. A. Dabinovie). 19.50 Zabavni zvočni Rednik. 20 Berlioz: Rimski karneval (plošče). 20.15 Rdeče rože — komedija (člani Narodnega gledališča v Ljubljani). 22 Napovedi, poročila. 22.15 Koncert jugoslovanske glasbe (Radijski orkester). Sreda, 20. aprila. 12 Za boljšo voljo (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Salonski kvintet. 14 Napovedi. 18 Mladinska lira. 18.20 Hamronikarji (plošče). 18.40 Dolenjska mesta v zgodovini (g. prof. Janko Jarc). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Naš umetniški preporod (dr. Djuro Dimovič). 19.50 Šah. 20 Za vsakega nekaj. 21.20 Znani plesni orkestri (plošče). 21.30 Radijski orkester: Operna glasba. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Zvoki radosti (Radijski orkester). Četrtek. 21. aprila. 12 Operetni napevi (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi. 18 Pester spored (Radijski orkester). 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Miriist. za telesno vzgojo naroda. :9.50 Deset minut zabave (g. Fr. Lipah, član Narodnega gledališča). 20 Pevski kvartet 'Fantje na vasi«, vmes plošče. 21 Prenos iz Benetk: »Don Carlos« (Verdi). Petek, 22. aprila. 12 Naši zvoki (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14 Napove-<■'!. IS Zenska ura: Po kateri poti je hodila sena do današnje izobrazbe (gdč. A. Lebarjeva). 18.20 Ciganski orkestri igrajo (plošče). is.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Razvoj I rvatske mladinske književnosti (Ljudevit Kraiačič). 19.50 Zanimivosti. 20 Radijski orkester. 20.30 Prenos evropskega koncerta iz Norveške. 21.30 Nekaj lahke glasbe (plošče). 22 Napovedi, poročila. 22.30 Angleške Plošče. Sobota, 23. aprila. 12 Zdaj pa spet plošče veselo pojo. 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Zdaj pa spet plošče veselo pojo. 14 Napovedi. 18 Za delopust (Radijski orkester). 18.40 Najvažnejše določbe socialne pogodbe za izseljence (g. Joško Rozman). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: En kandidat za srbski prestol leta 1974 (prof. Solovjcv). 19.50 Pregled sporeda. 20 Zunanja politika (g. dr. Alojzij Kuhar). 20.30 Veselo Jurjeva-nje •— pisan večer. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Vesel konec tedna (Radijski orkester). 23 XX. mednarodni katoliški esperantski kongres (g. Golobič Peter). ,»Zračni napad" in meteor v Indiji V vasi Rangala (država Jodpur v Indiji) je nedavno nastala velika panika. Ko se je nad vasjo pojavilo veliko letalo, so domačini zakričali »Letalski napad, rešite se, kakor se znate!« Istočasno s prihodom letala je nastala narnneč strahovita eksplozija in ubogi domačini so res mislili, da je bil bombni napad. Ko se po enournem čakanju le ni pojavilo nič več, so zlezli prestrašeni Indijci iz svojih skrivališč in se ozirali po nebu. Prav kmalu pa se je pojasnila cela zadeva. Istočasno s prihodom letala je namreč padel v posredni bližini vasi velik meteor na zemljo. Našli so velikanski zemeljski lijak in še nekaj razkropljenega kamenja, če bi jim meteor padel naravnost v vas, ne bi bilo ostalo ničesar živega in otipljivega na svojem mestu. —, Splašeni Indijci so pa sedaj mnenja, da je neki Bog vrgel bombo na hudobne ljudi .. . Koliko se porabi na svetu ^ časopisnega papirja? Francoski listi so nedavno tobjavili statistiko, koliko se porabi v posameznih državah časopisnega papirja. Velika Britanija potroši na državljana 26.07 kg, Zedinjene države 21.76 kg, Australija 19.20 kg, Argentinija 12 kg, Nizozemska 11.29 kg, Francija 8.60 kg, laponska 5.30 kg, Nemčija 3.26, Italija 1.63 kg, Rusija 0.90 kg fn Jugoslavija 0.31 kg na enega državljana. Sion pobesnel V Brindavani v Indiji se je vršil nedavno velik sejni, ki ga posečajo vsako leto več deset tisoč Indijancev. Naenkrat je nastala panika. Po ulici, ki je bila natrpana z ljudmi, je naenkrat pridrvel slon, ki je očividno pobesnel. Hlapec mu namreč ni hotel dati običajni priboljšek sladkorne trstike. To je žival tako ujezilo, da je zdirjala na cesto, šest Indijancev je hotelo slona ustaviti, toda slon jih je z rilcem pobil na tla ter dobesedno pohodil. Sedem drugih oseb je slon težko ranil. V paniki je policija streljala na žival, nakar je še bolj zbesnela, šele z dvema salvama iz pušk, se je slom zgrudil mrtev na tla. Za dom in pridne roke Velika Praznik znova prebujenega življenja! Sleherno srce zabije hitreje, sleherno bitje zadiha glob je. Vse se drami iz otrplosti, vse se dviga iz neke nejasnosti, neke temne, v polsnu prestane groze. Pravo Vstajenje, kamorkoli sega oko. Praznik cvetja. Velika noč je tu! V tisočerih in tisočerih cvetih se ponavlja večna pesem Vstajenja, v tisočerih in ti- sočerih srcih se obnavlja večna pesem življenja. Praznik cvetoče črešnje... Novo upanje se zrcali v očeh tisočerih. Tema je za nami, sedaj stopamo naprej, po solnčnem žarku navzgor, svojim ciljem naproti. Z uspehom? Kdo ve! Toda z upanjem, z vero v novo življenje, kajti Velika noč je! Velikonočna PLAČUJ TOČNO NAROČNINO! L ,i 4 sode samorodne pijače, ki jo je dajala v promet kot pravo vino. Sama priznava, da k kupila takšen proizvod kot črnino ter kot tako tudi dajala v promet. Zagovarja pa se, da so jo gostje prosili, tiaj to »vino« naroči, ker jim dopade in pa na prošnjo prodajalcev, ki so bili v denarni stiski. Zagovarja se tudi s tem. da so ji prodajalci sporočili, da je predaja takih vin sedaj dovoljena, kar je ona verjela. Zagovor obdolženke pa seveda ne more držati, ker niti prošnja gostov niti ! Jelovalcev izabele ne more oprostiti ob-dolženke krivde radi prodaje samorodne pikice, ko je v zakonu natančno določeno, kakšna vina se smejo in kakšna se ne smejo prodajati. Vlil. Obdolženec Upornik je spravil v promet približno 400 litrov pijače satnorod-13ih križank, pokvaril uradni pečat na tistem sodu in nejavno oklevetal uslužbenca finančne kontrole. Kazen: 14 dni strogega zapora. 41)0 din denarne kazni, zaplemba in uničenje zaloge z izlitjem. IX. Obdolženka Zguba je posodila obdolžencu Dolžniku 64 litrov pijače samorodnic, obdolženec Dolžnik pa je sprejel od obdolženke Zgube to količino oporečnega ; roizvoda na posodo do prihodnje trgatve. Kazen: Razen plačila stroškov še vsak '■'P din, skupaj 200 din denarne globe in ' zajemno (solidarno) plačilo dvakratne vred- sti odsvojenega proizvoda. Razlogi; Obdolženca pravita, da nista kriva. Obdol- nec je prosil obdolženko, da mu naj posodi ■ kaj jabolenice, ki da jo rabi za najete de-i ve e. Obdolženka mu ic posodila 64 litrov i bolčivika, ki mu ,ie bilo primešane nekoliko :bele. Dogovorjeno je bilo, da obdolženec • ne izposojeno količino proizvoda od pri-b ati njega pridelka. Sodišče smatra za doka-: -mo, da sta obdolženca kršila določbe vin-: 'rega zakona. X. Obdolženca Krompir ec in Koruz-|' i k sta spravila v promet 70 ) litrov me-s ptice .samorodne šmarnice in izabele z zameno 1500 kg krompirja in 200 kg koruze. Kazen: Razen stroškov še vsak 180 din, skupaj 360 din den. kazni, obdolž. Krompireo 100 din povprečnine, zaplemba iti uničenje vseli 700 litrov proizvoda z izlitjem. XI. Obdolženec Drozgač je prodal nekomu 400 do 450 kg grozdja samorodnic, ki ga je kupec sam pobral, za približno 300 litrov (polovnjak) pijače, dasi je vedel, da bo kupec to grozdje porabil za napravo pijače. S tem je spravil v promet proizvod samorodnic. Kazen: 100 din denarne kazni. Razlogi (za milejšo kazen): Obdolženec priznava očitano mu dejanje in se zagovarja, da ni vedel, da je tudi prodaja samorod-nega grozdja prepovedana. Priznava pa. da mu ie bilo znano, da bo kupec napravil iz kupljenega grozdja pijačo. XII. Naj bo naveden še obdolženec Žganjar, drugače zgleden gostilničar, ki je ves svoj saniorodni pridelek, za katerega je vedel, da ga ne sme dajati v promet, prekuhal v žganje, le-to skušal izboljšati z dišavami in potem potočiti. Bil ie občutno kaznovan: kajti tudi prekapina (žganjica) od samorod-nega proizvoda ne sme v promet, razen za industrijske svrhe in pod posebnimi pogoji. Rabili bi preveč prostora, ako bi hoteli našteti še premnoge druge slične kršitve zakona o vinu, ki so že bile pred slovenskim sodnikom. Preračunljivci posebno v poslednjem času kaj radi mešajo žlahtno vino ali tudi sadjevec s samorodno pijačo, da se le-ta nekako ' zabriše. Ujame se največ malih grešnikov, kakor je, žal, tudi pri drugih stvareh, veliki se znajo namreč včasih čudovito izmotati, najlažje z najetimi izvedenci, ki sledijo bolj za zlatom ko za svetlo resnico in pravico. Vendar so bile tudi neke trgovine z vinom že prav občutno kaznovane, ker se niso dovolj zmenile za zakonite predpise. Vprav vinski trgovec, vobče vsak vinski obrtnik pa lahko največ pripomore k čim boljši in čim hitrejši ozdravitvi našega izmučenega in še hudo bolnega vinskega gospodarstva. Andrej Žmavc. čim bolj se približuje Velika noč, tem j bolj praznično smo razpoloženi. Seveda j to razpoloženje ni več takšno, kakor so ga občutile naše matere in babice. Takrat je družina premagala vse ovire, . da se je lahko celokupno zbrala »a svo-: jem domu ter v skoz in skoz svečanem razpoloženju preživela velikonočne praz-' nike. Z neko tiho svetostjo so izvrševali od dedov prevzete običaje. Danes je mar sikaj drugače. O, tudi danes se pojavlja v dušah zemljanov ono svečano razpoloženje, toda ne upa na dan, ker ve, da rte sme. Komaj rojeno, mora zopet izginiti. Tako zahteva razum. Današnje slabe gospodarske razmere, brezposelnost, slabo plačane službe, strah in skrb za jutrišnji dan so vzroki, da se je naše čustvovanje napram praznikom v marsičem spremenilo. Tako je, a vendarle ne sme ali bi vsaj ne smelo biti tako. Čemu malodušje, ki človeku nič ne koristi, čemu kvariti razpoloženje našim malim, ki še ne razumejo, da so časi težki. Vsi naši domovi naj kažejo za Veliko noč res velikonočno sliko, naša duša res velikonočno razpoloženje. Gospodinja Zena, mati, ki se zaveda svoje glavne naloge, ki je v tem, da razvedri in ohrabri moža in da pričara otrokom svetlo in solnčmo mladost, bo tudi v teh težkih časih našla vedno dovolj prilike, da vzbudi ob takih praznikih kljub vsemu slavnostno razpoloženje v družini. Vsaka gospodinja pripravlja zadnje dni pred prazniki razna jedila, ki jih misli postaviti na velikonočno mizo. Seveda, se pripravlja vsaka žena v obsegu svojih sredstev. Pripravlja naj se pa tudi z veseljem in dobro voljo. Velikonočna miza pokaže sad njenega dela. Ob tej priliki se pokaže, koliko ima gospodinja smisla za to, da pripravi svoji družini, veselje in presenečenje, da jim že s samim pogledom na velikonočno mizo pričara v srca ono pravo, slovesno razpoloženje. S skromnimi sredstvi bo znala skrbna gospodinja očarati svojo družino. četudi velikonočni zajček ne bo prinesel otrokom darov, bodo otroci vendar lahko veseli. Mizo pogrnemo s svežim prtom. V sredino postavimo eno ali dve plitvi posodici s cvetjem. Sedaj cveto ' zvončki, vijolice, trobentice, narcise in • jetniki. Nekoliko vijolic in trobentic, ki so kratkopecljate, bo prav lepo učinkovalo, Pa tudi ob vsakem krožniku ali priboru naj bo majhen cvetličen okrasek. Ne samo odrastli, tudi otroci naj dobe na ta dan čiste prtičke. K vsakemu krožniku postavimo čašo, otrokom za vodo, ki naj bo tudi na mizi, odrastlim za drugo pripravljeno pijačo. Jedila naj bodo okusno narezana in naložena na krožnike, na vsakem krožniku pribor za jemanje jedi. Na eden podstavek naložimo velikonočno pecivo, na drugega pa par pomaranč. To vse naj stoji na mizi v čim lepši razvr-ščenosti, in bodi uverjena, da boš slišala vzklike presenečenja, ko boš svojo družino pozvala k mizi. Da pa se bo res videlo, da je to velikonočna miza, položi na vsak krožnik ali pa k vsakemu krožniku lepo poslikano jajce ali pisanko. Otroci bodo veseli in z njimi boš vesela tudi ti, mati, in tvoj mož bo vsaj za nekaj časa pozabil svoje skrbi in se bo z vami radoval. Tempo, tempo! »Kako to, Marija Ignjatova, dve leti ste šele poročena, pa imate že pet otrok...?« »Da, sodrug Ivanov, pri nas moramo opraviti petletko v dveh letih.« ♦ Menim, da denar ni kdovekaj prida. Ce ga trošite, nas obrekujejo z razsip-nikom; če ga štedite. ste lakonmež; če ga razdajate, vas imajo za bedaka. (Tomaž Jackson.) Z ene krave ne odereš dveh kož. »EorfTK^f« ;"frr. »0. Umetnost Nobenih zapovedi žena tako brez oklevanja ne posluša in uboga, kakor onih, ki jih narekuje moda. Moda je neusmiljena zapovednica. Vsak čas nam diktira nekaj novega. Z vedno večjo hitrostjo se moda izpreminja. Kar je ta mesec še lepo in moderno, bo čez 3 do 4 mesece že starinsko in neokusno. Vsaka žena se trudi, da bi bila čimbolj v koraku z modo. Slepo se ji pokorava in jo posnema. Mnoge žene pa ne pomislijo, kako pač tudi izgledajo v tej svoji modernosti. Saj znane so besede, ki pravijo: ni vse za vsakega. Ni vse lepo, kar je moderno in ni vsaka modna novost prikladna za vsakega človeka. Pri izbiri obleke glede kroja, dolžine, barve, okraskov itd. je treba upoštevati, ali je žena velika ali majhna, suha ali debela, širokih ali ozkih bokov in ramen, kakšne so noge, barva las, polti itd. Ne natakni vsega na sebe, kar je moderno. Premisli poprej, kako ti -pristoja. Kritično premeri svojo zrcalno sliko, šele potem pojdi na cesto. Ce je obleka še tako draga in nova, ne nosi je, če vidiš, da ni za tebe. Nesi jo ponovno k šivilji, naj jo izpremeni, skrajša ali zdaljša, spremeni ali odstrani Okrasek ter jo vsestransko prilagodi tvoji postavi, da ne boš vzbujala na cesti utis pretiranosti, smešnosti in neokusnosti. Solidno in okusno oblečena ženska je Gospodinja in niei Če se snidejo dandanes dve ali tri gospodinje, začno kaj kmalu tarnati in vzdihovati, kakšne križe in nadloge imajo s svojimi služkinjami. Vse so trmaste, malomarne, hudobne in nezanesljive. Ciotovo govore te gospodinje v mnogih slučajih resnico. Dekleta, ki prihajajo navadno z dežele, nimajo niti pojma o svojih dolžnostih; ne znajo dobro prati, ne skrbno pomivati, ne likati, ne pospravljati. Vsega tega se morajo kme-tiška dekleta navadno naučiti šele od svojih gospodinj. Obe pa^. morata imeti pri tem obilo potrpljenja. Cim se pa tako dekle malo izuri, takoj si poišče boljšo službo. Če iščemo vzroke tej splošni nezadovoljnosti ter uvažujemo tudi pritožbe služkinj, bomo prišli do zaključka, da ie navadno krivda na obeh straneh. Kjer izpolnjuje gospodinja svoje dolžnosti na-pram služkinji, se tudi služkinja trudi, da ji čimbolj ustreže. Ko iščeš novo služkinjo, skrbno poizveduj, kakšna je bila v prejšnji službi in zakaj jo je zapustila. Če ti izkazuje po-selska knjižica, da pogosto menjuje službe, je nikar ne jemlji. Sposobna gospodinja, ki ima veselje do gospodinjstva, vzame najraje mlado služkinjo in jo sama izuči. Seveda ji mora sčasoma tudi poviševati plačo, če vidi, da se je izurila. Svetovala bi pa, da ne jemlješ dekleta, ki je služilo poprej v mnogo premožnejši hiši, ker takšno dekle bo začelo takoj primerjati, godrnjati in celo zaničljivo govoriti o tvojem skromnejšem gospodinjstvu. Razen tega ne bo znala varčevati. Tudi ne jemlji služkinje, ki bo takoj prvi trenutek opravljala svojo prejšnjo gospodinjo. Glavno ie. da je dekle zdravo, čisto, redoljubno, pošteno in vsaj _nekoliko izurjeno v vsakdanjih ooslih. Če ima veselje do dela. se hitro izpopolni. Takoj prve dni naj da gospodinja služkinji vsa potrebna navodila in točen dnevni red vsega tedna. Najbolje je. če Barvanje pirhov Razni prazniki so v zvezi z raznimi simboli. Kdo si ne želi za Božič vsaj smrekove vejice, za Novo 'eto prašička, četudi čokoladnega. Kako bi si torei zamislili Veliko noč brez pirhov. Še starejšega človeka razveseli lepo pisan pirh ali pisanka, kako ne bi otroka. Kai je otroku potica, vstajenje, lepa obleka in drnce velikonočne posebnosti v primeri z lepo pisanim pirhom! Nobena mati bi ne smela odvzeti otrokom tega veselja. Prvič mu s tem. vzame spomin na lepe otroško trenutke; drugič pa zatre v njem smisel za naše lepe narodne običaje. Mnogo je načinov barvanja velikonočnih jajc. Končno ie to stvar okusa- časa. volje iti spretnosti. Vendar mislim, da je najmanj privlačno jajce, poslikano s pisanimi papirji, ki jih kupimo v trgovini. Koliko drugače deluje na naše 6ko pirh poslikan v smislu naše narodne ornamentike. S takimi pirhi imamo večje veselje, ker se zavedamo, da ie to ročno delo. Z narodnimi ornamenti poslikamo iajce na kaj enostaven način s pomočjo voska. Imeti moramo kotnad trdega voska, v posameznih loncih toliko raznih barv. kolikor jih mislimo na ornamentih uporabiti, pero (»rediš«. *iy« ali navadno) gorečo svečo ali šniritno svetiljko ter čista iajca, ki nimajo pregladko lupino. Najprej s svinčnikom narišemo na jajce ornament. To izvlečemo potem z voskom. Pero segrejemo v plamenu, ga pritisnemo rahlo v vosek in ko je nekai voska na peresu, vtaknemo pero ponovno v plamen, da se vosek raztopi. Nato potegnemo hitro par črt po jajcu. Ko se vosek na peresu strdi, ga zopet razgrejemo na plamenčku. oblaženia vedno privlačnejša, nego v ekstremih plavajoča modna maškara. Dandanes lahko najde vsaka žena v modnem listu za svOjo postavo primetmo obleko, kajti ustvarjalci mode nikogar r>e zapostavljajo in mislijo na vse. Nikoli ne sme žena močnejše postave obleči obleke iz kariranega. veliko pikčastega alj rožastega blaga. Ako ima široka ramena, ki jih naj ne da še umetno razširiti samo zato, ker je to moderno. Veliko vlogo igra tudi izrez z ozirom na vrat in obliko obraza. Če imaš veliko roko. ne daj si delati ob zapestju ozkih rokavov. Sto in sto bi bilo takšnih nasvetov. Opazuj sebe in druge, študiraj modo. upoštevaj nasvete šivilje in videla boš, da boš okusno oblečena. Isto velja za čevlje in klobuke. Zena, ki ima nizko postavo in dolgo stopalo naj ne nosi k temu še športnih čevljev, ki so zelo zaprti in imajo čisto nizko peto. Tak čevelj ir.ogo še podaljša. Zopet pa naj ne nosi neprestano čevljev z visoko peto ona, ki ie že itak visoka in ima tanke noge. Tako tudi ne priporočamo majhnim postavam širokih letnih klobukov, visokim pa ne majhnih klobučkov z raznimi nastavki in okraski, ki postavo še zvišajo, obraz pa zdaljšajo. Ne pravimo zaman, da obleka dela človeka. »a služkinja dela prve dni vse z dekletom. Tako bo služkinji najlažje razložila, kako hoče imeti izvršeno delo, a služkinja bo začela spoštovati gospodinjo, ker bo videla, da ne zna samo ukazovati, temveč tudi sama prijeti za delo. Pri vseh navodilih, ki jih daješ dekli, bodi prijazna. Bodi potrpežljiva in dobra, zlasti če vidiš, da se dekle trudi. Navadi čimprei služkinjo samostojnosti, da lahko ob priliki brezskrbno odideš na obisk ali krajše potovanje. Sčasoma prepusti dekli tudi boljša dela. Tudi posel ima svojo čast in se čuti užaljenega, če mu prav nič ne zaupamo. Nikdar pa se naj gospodinja ne spozabi tako daleč, da bi svojo služkinjo obkladala s psovkami. Mirna in resna beseda največ zaleže. Pri že izučenih služkinjah ne bodi premalenkostna, temveč pusti jih, da najprej izvrše delo po svoje, šele tedaj jim daj potrebna navodila. Kadar ima posel težko delo, mu privošči kozarec vina ter malo boljšo hrano. Od časa do časa podari služkinji kakšno obnošeno obleko, ki se še da prenarediti. Za god ji kupi predpasnik ali par robcev. To ne stane dosti, a služkinji napraviš mnogo veselja. O Božiču ali za Novo leto pa naj dobi večje darilo. Ako dekla kaj razbije, jo prvič samo posvari; če se to ponavlja, naj sama trpi škodo. Ne grajaj pa poslov vpričo drugih. Privošči jim dovolj počitka in svobodne ure ob nedeljah in praznikih. Takrat se ne vtikaj v niegove privatne zadeve. Ko opravi posel svoje delo, je svoboden človek kakor ti. Plačuj ga redno! Kadar služkinja iz kateregakoli vzroka zapušča službo, ji zapiše gospodinja v poselsko knjižico ali je bila zvesta, pridna, poštena itd. Tudi mon napisati, če je bila zdrava odpuščena. Če služkinja katere dobre lastnosti nima. jo gospodinja lahko izpusti. Ne sme na zamolčati dobrih lastnosti, ki jih služkinja ima, ker se sicer lahko pritoži. Na videz izgleda delo jako zamudno, a ni nič boli nego navadno pisanje, če je črnilnik že skoraj prazen in moramo neprestano namakati. Ko so vse črte prevlečene z voskom, damo jajce knhati v rdečo barvo. Vse. kar je prevlečeno z voskom, ostane belo in tako dobimo na jajcu belordeč ornament. Ce hočemo pridružiti beli in rdeči še modro, riavo ali zeleno barvo, moramo pri prvem kuhanju vse one dele jajca, ki jih hočemo pobarvati pozneje modro, rjavo ali zeieno, namazati z voskom. Vosek lahko pozneje obrišemo in damo jajce kuhati v modro oziroma rjavo barvo. Ne smemo pa pozabiti namazati z voskom vseh onih delov jajca, ki so že rdeči. Razen tega je treba paziti, da tekom celega kuhanja ne zbrišemo z jajca vosek, ki pokriva one črte. ki morajo biti na gotovi pisanki bele. Zgodovina predalnika Predalnik ni niti najstarejša, niti najnovejša iznajdba Bil je čas, ko ga še niso poznali, kakor tudi niso poznali današnje omare. Pred dobrimi 200 leti so uporabljali za shranjevanje obleke in perila mogočno skrinjo, ki je krasila vsako stanovanje, čim premožnejši je bil lastnik, tem lepša in bogatejše okrašena je bila -Skrinja. Tekom časa se je nekoliko izpremenila in je dobila spodaj en predal. Toda kmalu se je človek naveličal večnega sklanjanja v globoko skrinjo in se je začel ozirati po primernejšem kosu pohištva. Dal si ie narediti predalnik ali komodo, Skrinjo pa je izrinil na deželo, kjer jo še dandanes pogosto vidimo v kmečki hiši. Prvoten predalnik je bila ogromna stvar in včasih vse prei nego praktična, ali kakor pravimo, komodna. Vendar je vladalo takrat za Predalnik takšno navdušenje, da so si ga dali nekateri kralji narediti celo iz srebra. Te Pretiranosti so polagoma izginile in predalnik je dobival vedno preprostejšo in praktične jšo« obliko. Ko pa se je pojavila omara, Je zgubil predalnik ves ugled in tudi on je moral romati na deželo, kjer je še danes v čislih. V modernem stanovanju nima več prostora. H kompletnemu stanovanju spadata dve omari. Sedaj se Da odkrito vprašajmo, ali pač ti dve omari v vsakem oziru odgovarjata naši potrebi? Ne. Dva zimska plašča, par oblek ter nekai perila in omara je polna. Kam pa z vso ostalo robo? Kam naj strpamo vse neštete šale, pasove, kravate, rokavice, nogavice, krpe, zimsko robo itd. Če damo io vse v omaro, bo nastala v njej tak babilonska zmešnjava, da se sami v njej ne bomo spoznali. Aii ni torej vendarle predalnik za take stvari najbolj praktičen? To ie uvide! že marsikdo, zato se predalnik vrača v naša stanovanja. Ne pa v oni starinski, nerodni obliki, temveč ličen, izdelan v skladu z ostalim sodobnim pohištvom, kakor ga predstavlja naša slika. Nekai nasvetov za priprav* l/an/e drobnega peelva Doma napravljeno pecivo mogoče res ni vedno tako lepo kakor ono, ki ga kupimo v slaščičarni, toda brezdvomuo ie okusnejše. Ker je pa tudi cenejše, naj se gospodinja ne straši truda. Vedno naj bo pri hiši nekaj čajnega peciva, da boš lahko tudi nepričakovanemu gostu postregla. Pri pečenju pa upoštevat teh par nasvetov, ki pripomorejo k cenejši in okusnejši izdelavi peciva. Mandeljne ali orehe si prihraniš, če vzameš samo polovico predpisane težinc, jih drobno narežeš in v ponvi zarumeniš. Tako dobe mandeljni in orehi močnejši okus nego nepraženi. ti pa si lahko prihraniš polovico potrebne količine. Ko so mandeljni praženi) jih naglo popari z vrelo vodo, odcedi in vrži v mrzlo vodo ter hitro olupi, sicer postanejo mehki, uveli in oljnati ter izgubijo na okusu. Da se finejše pecivo pri peki ne zlomi, moramo pekač namazati s špeliovo kožo, maslom ali voskom. Pri drobnem pecivu iz krhkega testa pa bi bilo potratno pekač mazati z maslom, kajti pecivo je samo dovolj mastno, da oddaja na pekač toliko maščobe, da sc ne sprime. Kadar pa se pecivo kljub vsemu lomi. ko ga jemljemo s pekače, si pomagajmo s širokim- a tankim nožem, ki smo ga poprej segreli. Pri pecivu iz maslenega testa pa namažemo pekač z vodo, ker vsebuje testo samo dovoli masla Kadar pečeš zelo drobno in fino pecivo, daj na pekač oblate ali navaden bel in namazan papir. S papiria pecivo lažje snamemo. Da bo pecivo lppše, ga na po! pečenega pomažemo z rumenjakom iti nato spečemo do konca. Da rumenjak lažje mažemo- mu dodaimo sladkorja v prahu in ga razredčimo z vodo. Pečeno pecivo naložimo na krožnike ali s panirjem pokrite deščice. Polagati moramo košček poleg koščka in pustiti, da se ohladi. Ako hočemo shraniti pecivo za poznejšo rabo, je naibolie, če ga damo v pločevinaste (kositraste) škatlje, Med posamezne vrste peciva damo drobno narezanega svilenega papiria in škatljo dobro zapremo. Na ta način lahko drobno pecivo ohranimo več mesecev. Razume se, da mora biti shranjeno na suhom prostoru. V slučaju, da sc potice nočeio odločiti od posode, v katerih smo iih pekli, nikar ne tolčimo no dnu posode, ker se lahko s tem notica zlomi. Rahlo obrni posodo s potico, pokrii z mokro cunjo iri počakal kakih S minut, nakar z lahkoto odstraniš nosodo Večini gospodinj so ta navodila že znana marsikateri novinki pa bodo le dobrodošla. Praktični nasveti Kako moramo kuhati šunko? če hočeš imeti res okusno šunko, jo namakaj 24 ur pred kuhanjem- da ji odvzame voda del soli. Kuhaj jo v velikem loncu, da bo plavala v vodi. če ie lonec premajhen, ne odsekaj kos šunke, nego si priskrbi večji lonec. Ko zavre, potegni lonec na stran, da vre počasi dalje. Za vsak kilogram težine kuhamo šunko približno 40 minut. Ko je kuhana, pusti, da se v vodi, v kateri se je kuhala, ohladi. Pri kuhanju iajca ne bodo počila, če jih pred kuhanjem namažeš z mastjo. Kozarci za čaj ne počijo. če daš v nje srebrne žlice, preden čaj natočiš. Potice ne postanejo preveč rjave na zgor-nji strani, če jih pokrijemo tedaj, ko se nam zdi, da je barva že primerna, s čistim ovojnim papirjem in pečemo dalje. Pekača za pecivo ni treba vselej, kadar "a rabimo, umivati, ker se potem pecivo rado prijemlje. Lahko ga samo dobro obrišemo s čistim papirjem. Dušenje riža. če hočemo rižu pri dušenju ohraniti belo barvo, mu dodajmo malo citroninega soka. Ena mati lažje preživi sedem otrok kakor sedem otrok eno mater. Mati brez ljubezni — ie dan brez solnca. Mati nas je naučila govoriti, svet nas io učil molčati. KUHINJA Jedilni list za velikonočne dneve Velika sobota. Opoldne: 1. Dunajska fižolova juha. 2. Polenovka. Dušeno kislo zelje. 3. Orehove palačinke. Zvečer: Jajca s šunko. Solata. Velika nedelja. Opoldne: 1. Možganja juha. 2. Pečena teletina ali jagnjetina. Mešana solata. 3. Kompot. 4. Potica. Zvečer: Obloženi kruhki. Potica. Caj. Veliki ponedeljek. Opoldne: 1. Mešana goveja in kokošja juha. 2. Dušena kokoš. Riž. Solata. Zvečer: Liptavski sir. Kava. Velikonočno pccivo. Orehove palačinke. Običajne palačinke namažemo s tem nadevom: zmletim orehom dodamo par žlic sladke ali kisle smetane, limonine olupke in žlico sladkorja. Nadev segrejemo in namažemo na palačinke ter jih serviramo tople ali mrzle. Obloženi kruhki Če imamo najavljen popoldanski obisk- je pač navada, da mu nekaj postrežemo. Navadno se gospodinje zatečejo h kavi. Ali ni prikladnejše, če presenetimo goste s prav okusno pripravljenimi obloženimi kruhki? Obloženih kruhkov napravimo^ z majhnimi stroški veliko število, a tudi časa nam ne vzamejo preveč. Ali kupimo pri peku ali sami spečemo navadne črne ali pa ržene štručice. Narežemo jih na dober centimoter debele rezine in namažemo s surovim maslom. Kaj pa damo na te namazane rezine, je seveda stvar okusa. Lhko naredimo obložene kruhke z mesnimi dodatki ali brez njih. Obloženi kruhki brez mesa so takozvani pomladanski kruhki. Posebno »okusni in enostavni so kruhki z drobnjakom. Opran in drobno zrezan drobnjak potresemo na z maslom namazane rezine. Poskusite in videli boste, da je okusno! Ali pa naložimo na namazan kruh tanke ploščice oprane, a ne olupljene rdeče redkvice. Tu in tam lahko položimo listič peteršilja. Lahko iih naredimo tudi iz kislih kumare, samo da damo na .vsak kumarčni kolobarček malo majoneze.- Tudi majhne koščke cvetače ali razpolovljene glavice brstičnega zelja lahko uporabimo. Prekuhamo jih v slani vodi in naložimo na namazane kruhke. Ti zadnji kruhki so okusnejši, če dodamo malo šunke. Za obložene kruhke z mesnimi dodatki rabimo poleg z maslom namazanih kruhovih režim šunko, salamo, sir, sardine, sardele, trdo kuhana jajca, kisle kumarce, majonezo in za okrasitev še peteršilj. Seveda ni nujno, da bi moralo vse to biti. Več ima gospodinja fantazije; lepše bo obložila kruhke. Kno trdo kuhano jajce narežemo na kolobarčke, eno pa sesekljamo na drobne koščke, beljak zase. rumenjak zase. Vsak kruhek obložimo drugače. Zloženi na taso nudijo res okusno in privlačno sliko. H katerimkoli obloženim kruhkom serviramo čaj s citrono ali pa brez vsakega dodatka. Mali poznavalec. Bilo jc zelo mrzlo, zato je pokril šofer hladilnik svojega avtomobila. »To pač nima smisla«, mu je dejal mali Franček, »saj vsakdo vidi. da je star model«. ImSŽŽŽ3ŽmŽb8« Strahote španske državljanske vojne Španski republikanski begunci, ki jim je bratomorno klanje v lastni domovini razdejalo domove, da so bili prisiljeni zapustiti rodno grudo in domačijo ter pobegniti v varnejše kraje. armada generala Franca js ud silni podpori njegovih inozemskih prijateljev, ki je kljub politiki nevmešavanja prihajala v Španijo, pretekli mesec izvedla silno ofenzivo na vseh bojiščih. Republikanska armada, ki trpi veliko pomanjkanje orožja, je toliko premoč strla in padale so njene postojanke ena za drugo. Toda to ni bil nikak nereden umik in poraz, kot ga hočejo nekateri prikazali, še manj pa je bil to kak vojaški polom. Vladni vojaki so branili vsak košček zemlje z največjim junaštvom, toda s samo puško in strojnico niso mogli ničesar storiti proti jati letal, ki jih je skoraj brezskrbno zasuvala z neba, saj niso imeli dovolj lastnih letal za obrambo, niti se niso mogli s skromnim orožjem zoperstavljati stotinam tankov. Junaški odpor vladne armade so občudovali vsi, tudi dopisniki sovražnih tujih listov, Tako pravi neko poročilo: V Zgor. in Spodnji Aragoniji morajo trpeti španski vladni vojaki nepretrgan ogenj letalstva in topov. Pustili pa so se raje pregaziti od stotin tankov, kakor da bi se umaknili z lastne zemlje sovražniku. — Slavne strani se pišejo z dneva v dan letalcem republikanske vlade; ti ne streljajo žena in otrok, a se srečujejo v zraku v neenakih bitkah z velikimi množicami sovražnih letal. Seveda so zadnje zmage zanesle precej zmede na bojišču. Toda pri taki ogromni tehnični premoči je čudno le, da niso posledice še strahotnejše in da se vlada sploh še more upirati. Pripisovati je treba to le morali vojaštva in pa zavesti, ki vlada med prebivalstvom, da bi z zmago padla dežela na položaj kolonije. Iz tega tudi izvira dejstvo, da se naglo in z nadčloveškimi napori organizira zadnji odpor, ki bo >a brez tuje pomoči najbrže obsojen k pro padu. Tako so stopile v tovarne namesto mož žene, in vsi za delo sposobni so se javili k gradnji obrambnih položajev, vsi ostali pa so šli na bojišče. Iz zadnjih dogodkov v Španiji vidimo pred vsem dvoje: prvič, da je politika nevmešavanja, ki jo zlasti vneto zagovarja starokopitna Anglija, ki ji gre poleg vsega le za lastne koristi, koristila le in da se na to po- litiko niso obirali, kakor Tudi ne njih prijatelji, ki jih podpirajo in ki sede tudi v londonskem odboru za »nevmešavanje«; drtigič pa, da je odpor vladne Španije moralen in naraven in da nima tu nikaka notranja, ne zunanja »boljševiška« sila kake moči in pa -prstov vmes pri pomaganju. To se vidi zlasti iz tega ker republikancem dosledno manjka orožja, do-čim ima Franco, is r **=£ v*?am 5» ^sssm. vedno dovolj orožja m pa tudi — vojaštva, največ takega, kine zna španskega jezika. Španska vlada skrbi za umetnine Vlada španske republike ni kljub težkemu položaju, v katerega je zašla po «nes» generala Franca, pozabila na kulturne naloge, ki jih ima. Tako je n. pr. zgradila in popravila preko devet tisoč ljudskih šol (ne le za otroke, temveč tudi za nepismene odrastle). V sami Barceloni jih je pričela graditi največ, saj ji je ostalo od prejšnjih vlad nad 70.000 otrok, ki bi morali v šolo, pa ni zanje nihče skrbel. Najvažnejša naloga pa, ki jo je v zadnjem času izvršila, je brez dvoma ta, da skuša obvarovati vse največje umetnine, ki so ostale na njenem ozemlju, pred uničenjem ^rjgšrv;:. Tako je dala vlada zbrati vse dragocene umetnine iz muzejev, samostanov in cer' kva ter je zgradila zanje posebne, večji-del podzemne prostore, ki bodo varni pred letalskimi in topovskimi napadi. Poleg tega je dala obzidati z močnimi zidovi vse velike zgodovinske spomenike, da jih obvaruje pred istimi posledicami. Že to delo španske vlade, ki jo dovolj jasno tudi označuje, ji bo pred zgodovino vedno delalo čast in bo njena najsvetlejša točka, tudi če od nje ne bi ničesar drugega ostalo. ________________ _______ pesnik_____________________________ Ne, kdor misli, da bom pod tale dišeči naslov napisal pravljico opetošolcu. kisi je pustil rasti 5ez mero dolge lase in si pod brado zavezal široko pentljo, potlej, ko je v sanjavem pomladanskem večeru z-lil svoj zaljubljeni verz na zadnjo stran matematičnega zvezka, temu kar precej povem, da se moti! Pesnike že od nekdaj sovražim. Tiste narejene, ki pišejo dolge, težko razumljive pesmi! Zaradi pesnika iu njegove pesmi, ki mi nikakor ni šla v glavo, bi bil nekoč, ko sem še v šolo hodil, kmalu zapravil celo leto. In za las je manjkalo, da nisem pri maturi padel, ker komisiji nisem znal raztolmačiti čustev, ki so navdajala pesnika, ko je svoje srčne izlive povezal v dolgo, meni in izpraševal ni komisiji nerazumljivo pesem. No, takrat sem se na srečo izmazal. Nekaj sem jecljal im pripovedoval neumnosti. Gospodje v komisiji pa so prekrižali roke na trebuhe in rahlo dremuckali: po obedu je bilo in jaz sem bil v popoldanskem redu prvi na vrsti — kdo bi jim zameril! Ampak vprašajte danes naše študente, oe so jim pesniki pri srcu. Takoj so pripravljeni iztrgati iz svojih čitank vse liste s pesmicami, verjemite, če bi se le našel po dolgem času spet kdo, ki bi bil pripravljen izdati takšen ukaz! Dolgo, dolgo je že tega, ko sem še s Somrakovo Rozino sleherno jatfo koračil ___________LOJZE ZUPANC s kupom knjig pod pazduho v šolo. Ona je imela brata, ki je nosil na nosu črno-obrobljena očala, na glavi pa predolge lase, ki so mu kakor štiriletni deklici padali do ramen. Potlej si je lepega dne zavezal pod ovratnik široko črno pentljo m — vzela ga je moč. Radovednost me je hudo imela, kakor vse prebivalce iz naše ulice, pa sem silil v Rozino s vprašanjem: »Povej mi, kam je odšel vaš Pepe, da ga ni več na spregled?« Začudeno me je pogledovala in se pre-nevedala. »Ja, to je pa tako,« si je vselej obliznila ustnice in uhitela. kakor da bi besede odvijala z vretena. »Zanalašč ti ne povem, ker si radoveden ko stara baba.« Nekega popoldneva pa je oživela naša ulica. Ženske so slonele na oknih in se kar preko ulice razgovarjale: »Ježeš, kaj že veste, preljuba soseda? Somrakov Pepe je odšel v Pariš za pesnika študirat...« Ko sem prvič zaslišal te besede, sem zažvižgal od presenečenja. No, sem si mislil, tale Somrakov Pepe si že lahko privošči kaj takšnega. Doma so bogati, oštarijo imajo in Pepetova mama, ki si lahko privošči kar hoče, si je najbrže vtepla v glavo, da mora njen siti Pepe postati pesnik, tim —------ Potlej je zima minila in prišla je pomlad. Tista lepa, ki odpira siromakom vrata nastežaj, da lahko preženo iz zatohlih izb mraz, ki jih je davil dolge zimske mesece... Pepe je bil takrat že pol leta v Parizu in njegova žlahtna mama je bila lažja za težke tisočfke. ki so sir-leli v daljno tujino, kjer jim je nadebudni pesniški kandidat tako uspešno stregel po življenju ... In tisto pomlad je znova zašumelo v naši ulici, kjer je imela Pepetova mama oštarijo. Po cesti je zaškripala kočija in pripeljala domov Pepeta. Bil je slab, da so ga morali najeti možaki iz kočije nesti v hišo. Zdaj so prišle spet babnice ;z ulice na svoj račun. Zelena zavist jim je čepela v očeh, ko so stiskale glave na kup in šušljale: »Tak, da se je vrnil, hehchehe!« »Ja, kdo neki?« »Pesnik . . .« »Hihihthihihi!« »■No, kaj se smejiš?« Toda vsevedna soseda je pomežiknila in položila prst na usta. To je storila le zategadelj, da je vzbudila še večjo radovednost. »Po očetu se je vrgel, eh!« je pričela s sladkim glasom. »Mar so njemu pesmi! Ženske...« »Jaj, jej, kaj ne poveš?« ji je segla v besedo debeluška. ki se ni mogla premagovati. Na oknu sem slonel in ujel pogovor. Kmalu bi zavriskal od veselja. V glavi mi je šumela samo ena misel: Zahvaljen bodi, nebeški bog, spet je enemu spodletelo. Blagor vam. zanamci, ki se vam ne bo treba guliti Pepetovih pesmi... Takše pojme sem imel takrat o pesnikih. Toda takrat mi je bilo komaj petnajst let. Minila so teta. V življenju se človek sreča z marsičem in tako sem se tudi jaz namahnil na pesnika. V naši vasi je krčma. Izvrstno vino toči krčmar; in klobase, ki jih zna pripravljati on, so znane daleč naokoli. Sleherno nedeljo prihajajo meščani v našo vas h krčmarju na klobase in cviček. Nekega nedeljskega popoldneva je k moji mizi prisedel mlad fant v ponošeni obleki. Nažgal sem mu cigareto, Stisnil mi je roko: »Jaz sem Jože Lačen.« »tludiimama,« sem vzkliknil. »Pa ne tisti Jolže Lačen, ki pesmi piše?« »Na žalost, prav tisti,« je odgovoril. V očeh mu je visela žalost. Opazil ie menda moje začudenje in se je nasmehnil: »Vem, kaj si mislite... Takle capin v posvaljkani obleki, gologlav in s pošved-ranimi čevlji - pa pesnik...« »Hm, prosim kar govorite,« sem raztreseno odvrnil. Oči so mu zažarele v svetlejši ogenj. Postajal je vedno glasnejši. »Lejte,« je dejal, »to ;e človeku najbrže že pri rojstvu zapisano, da bo v življe- Ataturk e dobil jahto „Savarona“ Najdražja jahta na svetu — Amerikanski milijonar jo je moral prodati, turški predsednik pa se bo z njo vozil Biti v posesti jadralne jahte, isto v vsakem oziru vzdrževati ter se z njo vozariti po širnem morju: to je menda mnogo zaželjeni luksus, ki pa si ga morejo dovoliti le redki ljudje. Nikako čudo torej ni, da je moral neki bogati milijonar v Severni Ameriki prodati svojo bajeslovno razkošno jahto »S a v a r o n a« ker v zadnjem času borne izgube niso več dopuščale, da bi še nadalje posedoval dragoceno ladjo. Jahto »Savarona« je sedaj kupila turška vlada ter jo poklonila očetu naroda, gazi ju Kemalu Ataturku. Osebni budžet predsednika turške republike se bo vsled tega silno povečal. Letni vzdrževalni stroški za »Savarono« znašajo namreč 9,800.000 Din, jahta sama pa je tako razkošno opremljena in tako vestno zgrajena, da je nje gradba požrla svoto 198 milijonov Din. Turčija spada torej med tiste redke države, ki svojemu poglavarju morejo nuditi pomorsko jahto. Tiste državne šefe, ki se poleg Roosevelta lahko ponašajo z jahtami, pa lahko preštejemo na prstih. Doslej so prevažali namreč samo pošto. Proga je dolga 4000 kilometrov. Letala omenjene družbe bodo to daljavo premagala v 24 urah. To bo najhitrejša letalska zveza na svetu. Proga bo vodila preko Budimpešte in Bukarešte. Denar iz — stekla Po dolgih in uspešnih poskusih je uspelo ameriškemu finančnemu departe-mentu izdelati v laboratorijih in v delavnicah kovance iz posebnega stekla, ki ga ni mogoče ponarediti. Iznašli so posebno metodo za izdelovanje posebne steklene mase. Ta metoda je že patentirana. Ta metoda omogoča izdelovanje »kovancev« v vseh barvah in v največji dovršenosti. Ta novi denar je popolnoma odpoitcn proti vsem uplivom vlage, temperature in kislin, ki pridejo v poštev v vsakdanjem življenju. In kar je glavno: ta denar je lahko prati in razkužiti. Verjetno je, da se bo publika navadila nanj atko hitro, kakor na znane žetone v igralnicah. Bolgarski kralj Boris IH. je v svojem zaseb nem življenju zelo navdušen planinec in hribolazec. Kardinalski prstan v hiši lorda Halifaxa Oče sedanjega angleškega zunanjega ministra lorda Haliiaxa je bil goreč pristaš za zedinjenje anglikanske in katoliške cerkve ter je sodeloval tudi na ferencah, ki so se vršile 1920 in 1923 v Malinesu (Belgija), toda brez uspeha. Pokojni kardinal Mercier, ki je po nalogu papeža vodil ta pogajanja, je bil tako navdušen spričo iskrene volje lorda Ha-lifaxa za sporazum, da mu je po svoji smrti zapustil dragoceni dragulj iz svojega kardinalskega prstana. Lorda Hali-fax je sicer sprejel visoko darilo, vendar ga ni imel v posesti rodbine, nego ga je dal riznici neke anglikanske cerkve. Tako se ima ta nekatoliška cerkev lordu Halifaxu zahvaliti, da se v njeni posesti nahaja neobičajna dragocenost: dragulj iz prstana katoliškega kardinala. Berlin—Bagdad v 24 urah Nemška letalska družba »Lufthansa« bo uvedla koncem meseca aprila na progi Berlin - Bagdad tudi prevoz potnikov. Španski vojaki na barikadah v Leridi, kjer so divjali hudi boji za to važno strategično točko. Tako korakajo italijanski mladeniči pred Mussolinijem. Na podobi vidimo učence letalske akademije, ki marširajo v »rimskem koraku« ob priliki neke parade. Biu m. Stalin. Hitler n Gorfng v Stockholmu Toda (o so le ljudje z istimi imeni — Imena, ki delajo človeku strašne neprllike V mali sobici nekega stoknolmskega restauranta je bila pred kratkim napovedana večerja udeležencev nenavadne konference. Imejitelji restavracije so sporočili celo imena te družbe: Bluin, Stalin, Hitler in Goring. Kakor se zdi ta vest fantastična in neverjetna, tako resnična je obenem. Samo ne mislite, da so biti to res državniki, ki so se sestali v dotičnem restaurantu. Ne, stockholmski Blum, Stalin, Hitler in Goring so čisto navadni meščani, ki se ne morejo niti najmanj pohvaliti s kako politično popularnostjo. — Stockholmski Adolf Hitler je izložbeni aranžer, Stalin je taksi-šofer, Blum trguje s cvetlicami in sadjem in Goring je borzni senzal. Vsi ti ljudje živijo že mnoga leta v Stockholmu, kjer so si tudi pridobili svoje švedsko držvljanstvo. Vse do zadnjega časa niso vedeli eden za drugega. Naposled je prišla stvar v časopisje in »slavni« možje so sklenili priti na skupno »historično« večerjo. »Adolf Hitler« se je najbolj pritoževal, če koga pozove na telefonu in se mu javi kot Adolf Hitler, dobi navadno odgovor: »Tu Mussolini, kaj pa želite, gospod kolega!« Vsakdo misli, da gre za kako neumno šalo. Stockholmski Hitler ne more v mnogih slučajih dobiti telefonske zveze niti s prijatelji in sorodniki. Taksi-šofer Stalin ima prav tako svoje težave. Meščanski krogi ga gledajo z antipatijo ter ga hladno sprejemajo, ker mislijo, da je vendarle soroden s sovjetskim diktatorjem. Ker je moral stockholmski Adolf Hitler nedavno po pqslih v Nemčijo in ker je vedel, kaj bi ga čakalo, če bi se po vsej pravici izdajal za Adolfa Hitlerja, je odpotoval z vedostjo oblasti s potnim listom, ki se je glasil na drugo ime. V Stockholmu se sedaj mnogo govori o teh štirih nesrečnežih, ki so sklenili na tisti večerji enodušno, da bodo prosili notranjega ministra za »švediziranje« njih imen, ker tako ne morejo več živeti. Nositi imena slavnih vrstnikov je za nje prevelika muka. 6000 : 6. Sodnik: »Trmasto vztrajate, da ste nedolžen, četudi vas je videlo šest prič. ko ste ukradli kokoš.« Obtoženi: »Slavni sodni zbor, jaz lahko pripeljem 6000 prič, ki me niso videle « j :: : >■': mm «•« Sjggjjj Lord HaliSax, angleški zunanji minister- ki zelo uspešno vodi pogajanja med Anglijo in Italijo. Sporazum med Angiijo aet Hali jo nju trpel z milijonom, ki obupno izteza roke po sreči. Prosim, recite mi. če nimam nrav. Poznate četvorico naše Moderne? Čustvovali in trpeli so za svoj narod, danes poganja že trem trava iz srca... Četrti, Oton. ki je trojico preživel, ie planil iz izbe jetičnih na ulico in položi! pesem v usta mimoidočih.-----------------« Razvnel še je. Nažgal si je drugo cigareto. Umetnostna vročica ga je vsega zajela, da je pričel razgrinjati predme bedo naroda, za katerega trpi in živi. »Ampak, če mislite.« se je sklonil čisto k meni in mi zašepetal okoro na uho,« če mislite, da bodo tiste moje pesmi zašle kdajkoli v šolske čitanke in da si jih bodo morali nekoč študenti guliti, se prekleto motite!« Stresel sem se. Po hrbtu mi je zago-mazel srh in tesnoba mi je zašla v srce. da sem molčal, ker se mi je zdelo, da mi pesnik vidi v možgane in da tiplje po mojih mislih. »Oh. ne.« je •zamahnil z roko. »Zaradi lega ste lahko brez skrbi! Moje pesmi, tejte, prav za prav niti pesmi niso! To so vendar čisto navadne, drobcene slike našega opljuvanega, pasjega življenja, f ovejte mi, ali mislite, da kozolec za vasjo čuti, če se v mrzli zimski noči zarije Pod njegovo slamnato streho trop brez-poselnikov. tatov in vagabundov? Ne. kar molčite že vem. kaj hočete reči,« ie zamahnil z roko. ko sem se rahlo nasmehnil Živčno je hitel dalje pripovedovati. »To so pravljice, si boste mislili. pravljice, ki si jih izmišlja norec. No, prav, niste vi edini, ki mi boste vzdeli to ime. Za vse ljudj sem norec, samo moja mati —---------------------- V hipu je obmolknil. Na dušek je zvrnil kozarec vina vase. »Tisto o kozolcu,« je pohitel, »tisto je prekleta resnica! Vprašajte človeka, ki je bil pozimi kdajkoli njegov gost. Ne, ne bo vam ga težko najti. Tudi jaz sem že bil med njimi, med vagabundi. Sredi noči nas je vzdramil peket konjskih kopit. — Policija! Vse kamerade so odgnali, le mene so pustili. Ostala sva sama — kozolec in jaz. Da, da, mene še policaji nočejo! — No-, takšnale drobna, prav nič zanimiva slika, mislite si zdaj to povedano v dvajsetih besedah. Ali je to pesem, prosim vas? Ne, potolažen sem lahko, vsaj študenje me ne bodo nikoli preklinjali! — — —« Po dveh mesecih sem se srečal z njim v mestu, v kulturnem osredku našega pobožnega življenja. Sedel je za mizo, obdan od štirih literatov. Kaj drugega menda niso bili, kajti njih obleke so tile le preveč oguljene in v vročičnih očeh jim je čepe! glad. Jože Lakota me je opazil takoj, ko sem vstopil v gostilnico, v kateri je zaudarjalo po kiselkastem vinu. Dvignil se je, da bi mi segel v roko, tovariš za mizo pa ga je držal z levico za suknjič, kakor da bi se bal. da mu bo ušel, z desnico pa je tolkel ob mizo: »Tak, prlmojduš, verjemi že, šleva sa- Igra 21 svetovni mir kega vidika je svobodna plovba skozi Suez prej korist kot izguba, kaj 1 i . ' ■ k družba ima od prehoda vsake ladje skozi kanal samo dobiček. Na tem dobičku bi bila rada udeležena sedaj tudi Italija,'toda ne zdi se po dosedanjih vesteh, J bi bili Angleži na to pristali. Posebej se bosta Italija in Anglija sporazumeli tudi glede bližjega vzhodu, glede Palestine in vsega arabskega sveta. Ker so Italijani razvijali doslej močno propagando med Arabci, je Anglija zahtevala ne le ukinitev te propagande, temveč tudi priznanje italijanske vlade’ da je se vedno v veljavi italijansko-an-gleski dogovor iz leta 1927., ki določa, da morajo ostati meje arabskih držav nespremenjene in da se v arabskih deželah obstoječe stanje sploh ne sme spremeniti. Zato pa Anglija obljublja, da bo pri morebitnih novih razdelitvah Palestine upoštevala italijanske pravice. Najbolj zanimivo, a doslej najbolj zagonetno točko novega dogovora med /!. JCLin Anglijo tvori sporazum o Španiji. Tu se bo šele čez čas moglo prav razbrati, kakšnega pomena bo ta spora-zumza spansko državljansko vojno in zlasti za usodo republikanske 'manije. Po poročilih listov se zdi, da bo italijan-sko-angleški sporazum stopil v veljavo sele po odpoklicu italijanskih prostovolf-cev iz Španije, toda to se lahko zgodi tudi sele potem, ko bo general Franco dejansko že gospodar vse Španije. Od tega, kako bo to vprašanje rešeno v pogodbi, bo v veliki meri odvisna nadaljnja usoda španskega naroda. Vsekakor lahko že sedaj izrečemo misel, da bo novi italijansko-angleški sporazum v bližnjih dneh predmet zelo živahnih razprav. Od njega bo nedvomno zelo odvisno splosno evropsko in svetovno ravnotežje, kajti, ako se obe velesili zares sporazumeta v vseh spornih vprašanjih, pote mse utegne sedanje razmerje velesil, od katerih je predvsem odvisno, ali pride do vojne ali ne, bistveno spremeniti. Ako se bo to zgodilo v korist evropskega in svetovnega miru, kar bi bilo želeti, bo pokazala šele bližnja bodočnost. rVem. II Kot najpomembnejši diplomatski dogodek okoli Velike noči se nam obeta sklenitev novega sporazuma med Italijo in Anglijo glede Sredozemlja. Nekateri listi napovedujejo njegovo sklenitev še pred velikonočnimi prazniki, drugi pa so po poslednjih informacijah mnenja, da bo nova pogodba podpisana šele po Veliki noči, nakar bo predložena pristojnim italijanskim in angleškim organom v odobritev, že po tem se vidi, da gre za nekaj več, kakor je bilo dogovorjeno v prijateljskem sporazumu z dne 2. januarja 1937, ki je bil samo podpisan, ne pa tudi predložen v odobritev. Po dosedanjih poročilih z angleške in italijanske strani gre za obsežen sporazum okvirnega značaja, to se pravi za sporazum, v katerem naj bodo sicer načelno rešena vsa glavna vprašanja, ki so trenutno predmet nesoglasij med obema velesilama, ki pa naj se kasneje še posebej podrobno obdelajo v ločenih sporazumih. Namen take rešitve spornih vpra šanj je na dlani: Tako italijanska kakor angleška diplomacija hočeta s temi pogajanji odstraniti vse vzroke dosedanjih nesporazumov, da bi se za Anglijo na eni strani ustvarilo ugodno ozračje, ki bi omililo splošno evropsko napetost, obenem pa angleškim vojaškim krogom dovolilo pospešeno nadaljevanje oborožitve nega programa, za Italijo na drugi strani pa priznanja novo osvojenih pozicij (zlasti Abesinije) zaradi mirnega izkoriščanja novejših osvojitev s podporo angleškega kapitala, pa tudi zavarovanje za vsak primer proti nevarnostim, ki bi se mogle za Evropo in tudi za Italijo pojaviti od naglega razširjenja drugih velesil, zlasti Nemčije). Kakšne naj bodo osnove novega sporazuma? Ključ do sklenitve nove ifali-jansko-angleške pogodbe tvori že znano, vprašanje abesinske aneksije in italijanskega imperija, ki bo rešeno ne le s formalnim priznanje mz angleške strani, temveč tudi z angleško obvezo za likvidacijo te zadeve pred Društvom narodov. Anglija je že obvestila tajništvo Društva narodov, da postavlja to vprašanje na dnevni red majskega zasedanja sveta Društva narodov. Obenem bo Anglija pri znala Italiji njene »življenjske interese« v Sredozemlju, dočim bo Italija označita angleško pot skozi Sredozemlje na Daljni vzhod kot »bistven interes« Velike Britanije. S tem v zvezi jamčita obe velesili ukinitev nadaljnjega utrjevanja svojih vojaških oporišč v sredozemskem bazenu in ob Rdečem morju, katerih sedanje rta-nje se prizna, za naprej pa se morata obe velesili obveščati o nadaljnjih vojaških ukrepih na niih. Važno poglavje v pogodbi tvori tudi sporazum o prehodu skozi Sueški prekop, ki je po pogodbi iz leta 1888., sklenjeni med glavnimi prizadetimi velesilami, prost za sleherno plovbo v miru in voini. Italija zahteva posebno jamstvo Anulije, da bo ta pogodba veljala brez omejitev tudi v bodoče. Ako nomi-slimo. da ima Italiia svoje glavne kolonije (Eritrejo, Somaljio in Abesiniio, zdru žene sedai v Vzhodni Afriki kot upravni enoti) onkraj Sueza, ob Rdečem morju in Tihem oceanu, se nam ta zahteva ne zdi orav nič čudna. Toda tudi z angleš-sra kramenska, da so tvoje zadnje pesmi od hudiča posrečene.« »Zofi, liter vina!« je zaklical Jože Lakota. Im drugj >3 primeknil: »Dragi Joža. tvoja ,Cesta’ se mi zdi kakor krvava reka, po kateri plavajo...« »Hudiči plavajo!« ga je prekinil. »Zofi, prinesi^ mu guljaž, plačal bom jaz!« Končno se jim je le iztrgal iz objema. Planil je k meni. »Čudovito!« je vzklikal. »Kako lepo, da se srečava tukaj!« Potegnil me je za seboj. »Halo, dečki, to je moj prijatelj Čičigoj!« Ko je natočil vina v kozarce, je dvignil čašo in vsem napil: »Moj v*3leug]edm urednik mi je blagovolil danes izplačati honorar. Stopetdest dinarjev za osem pesmi! Krasno, ne?« Pomežiknil je na eno oko, glas pa mu je bil z vsako besedo bolj posmehljiv. »Vse trpljenje moje matere je v tistih osmifi pesmicah. In trpljenje bosih vagabundov, ki s krvavimi nogami omahujejo po naših prašnih cestah. Od praga do praga — za kos kruha! Prosjačijo z rokami, ki so na. ukaz brez dela. Z rokami, ki bi lahko zgnetle nov planet! Tfej, za vraga, kako je to vimo ogabno!« Treščil je kozarec ob tla. da se je razletel na tisoč kosov. Po polnoči smo ga opitega zavlekli v podstrešno stanovanje njegovega kame-rada. Chamberlain, predsednik angleške vlade, politik takozvanega angleškega realizma, ki ie ponudil roko sprave Italiji in vsai navidez mirno prešel dogodke, ko ie Nemčija s priključitvijo Avstrije likvidirala sarižermeusko in versajsko mirovno pogodbo. be tisti teden sem govoril o njegovem delu z učiteljico iz naše vasi. Oči so ji žarele, kakor da vidi deveta nebesa, ko me je vprašala: »Dragi Čičigoj, ali ste čitali najnovejše pesmi Jožeta Lakote? Ah, koliko ljubezni in ognja je v njih-------------« »Motite se gospodična.« sem ji segel v besedo. »Sovraštva mislite reči, ne?« »Ah, nikakor! Kar predstavljam sl, kakšen naj bi bil pesnik Jože Lakota: mlad fant. z dolgimi črnimi lasmi in s š!-roko pentljo pod mladeniško brado . . . Moj Bog--------------« Vzdihnila je in zaljubljenost se ji ie vžgala v očeh. »Da, kako romantično,« sem dejal in ;o pustil v zlaganem premišljevanju. Ko sem pod večer prišel domov, me je na mizi čakalo drobno pismo. Pisal mi je pesnik Jože Lačen. »Z menoj je pri kraju, dragi Čičigoj,« sem črtal. »Ležim in krj pljuvam. Moj urednik mi je izjemo.ma poslal stotak predujma. ( Miloščina. Vrag z njim in z njegovim stotakom! Mlad sem še, bojim se smrti, četudi je moje življenje hujše od smrti-------------« Položil sem pismo na mizo. Roka mr te trepetala in spomin mi je ušel nazaj v leto, ko sem maturiral in preklinjal pesnike vsega sveta. Okrog srca me je zazeblo: »Ubogi pesnik Jože! Milijon življenj sl nosil v srcu, milijon ljudi hodi mimo tebe z zaprtimi očmi...« SLOVENSKA POMLAD II i in vse podjarmljene narode. Obsojala sva jih, 'in po-v o a m i r n u i c v r\ milovala, delala sva velike načrte, ki bi jim jih želela tv. K A N J t L M 1 b fv Ul vsiliti. Res, kako je danes človeku blizu na priliko: “I Kitajska in Japonska. Ali ni to nekaj čudnega? Vsi p * poznamo, vemo za njen gospodarski položaj, za "'eno bodočnost, za vse vemo. Vse nam je drago, pri srcu, Le vstani borni narod moj,] do danes v prah teptan Bil sem na potovanju; do samega Maribora sem j stilno in naročil liter vina. Ne, to boste morali priznati: j ali Pa sovražimo. Toda nekaj veličastnega je povsod prišel. I to ni narod.« 1 v ozadju, Moram priznati: tako potovanje mi izredno dobro I Ko sva tako obsodila slovenski narod, kakor jel Samo slovenski narod. Ah, ta nesrečni slovenski de. Zelo blagodejno vpliva na mojo dušo in sklenil sem, I prav in kakor zasluži in kakor počnejo tudi vsi drugi, I narod. Nisva si mogla kaj, da ga ne bi zdaj, ko sva da bom za leto in dan spet napravil kakšno veliko po-j sva se lotila drugih narodov po svetu: »Ah, Nemci, obdelala in presodila ves svet, še enkrat roklicala na tovanje, bodisi do Maribora, ali celo do Celja, čeprav veste, to so narod po mojem okusu!« je vzkliknil, 'o js I odgovornost v kupe tretjega razreda in ga obsodila: tudi Ljubljana ni izključena. Po vseh teh mestih prebi- I videl, da se v vsem strinjam z njim. »Gosposki, ali če brez zgodovine, brez kulture, brez idealov, brez ci- vajo naši vrli, dobri Slovenci, imajo iste neprilike, isto I bi mogel, to bolje izraziti: gospodnji narod, kulturen, ljev na svetu. Masa, večna gmota, ki živi tjavendan. veselje, povsod o istem razpravljajo. Natrpali so me s narod z voljo in samozavestjo, narod z veliko bodoč- Nima značja, nima, kakor pravijo: hrbtenice. Ta narod problemi, ki zadevajo vse države in vse narode na svetu, j nostjo!« Ko sem mu spet pritrdil, se je sprostil. Prej I živi svoje enolično življenje in mu ni mar tega, nar Res, koristno je tako potovanje — nenadoma se osvo- se je včasih še z negotovostjo ozrl po meni, kakor da mu ponujamo. Nikdar ni imel kraljev, ni imel knezov, bodiš panonskega blata. Ne samo sprememba zraka, živi v zmoti, zdaj je bil sveto preverjen, da ima prav. nima zgodovine, ker je naravno ne more imeti, če ni mislim na zrak, ki neprestano veje s Pohorja in se krade Komaj sem mu priznal njegovo pravilnost, že me je imel kraljev, nima tradicije, ker je, naravno, ne more po vrtovih okoliškega Maribora, in po vseh tistih rav- napadel: »Veste, jaz vas sicer vidim, da vi ne mislite o imeti, *če ni imel zgodovine. Nima kulture, ker j3, na-nih, s kostanji obsajenimi ulicami proti parku in se po- vsem tako, da se še niste prepričali! Po boste že prišli ravno, ne more imeti, če nima tradicije, in nima op- tem zgublja v prašnem središču mesta, — moram pri- clo tega. Mladi ste še, niste se še otresli vsega. — Vi- dočnosti, ker je, naravno, ne more imeti, če nima kul- znati vso veliko spremembo v načinu življenja, v mest- dite, jaz sicer visoko cenim Francoze, toda prosim vas, ture. Tako je in tu ni mogoče ničesar spremeniti, nem vrvežu, v ropotu avtomobilov, ki neprestano drve pojasnite mi, kako so mogli Francozi dopustiti, da Tako sva še enkrat obsodila ves slovenski narod preko dravskega mostu; v tem, da boš vedno našel na jim vlada neka »ljudska fronta«. Ali veste, kaj pred- in sva se na Pragerskem ločila: on v Ljubljano, jaz široki Aleksandrovi cesti dovolj ljudi, ki promenirajo stavlja »ljudska fronta«? To pomeni uničenje kulture, Maribor. moram priznati velik vpliv ljudi samih. Ljudje hite | vseh narodovih dobrin, uničenje njegove sl:.vne in ve-1 Zdaj sem spet doma 0strj pan0nski vetrovi su- Ijivo dvignejo klobuk in jim je neprijetno, če jim pra-1 bodočnost! Prosim vas, pride k meni ključavničar na- > d mrazom. v Panoniji ne kurijo. Ni drv, da bi previs naravnost »ti«. vaden pomočnik, in pravi, da bi poročil mojo hčer! £an:a. mra7 ln t,ako ra7„rPi Vc0 ,,vnn m-nsira-in življenje na vasi je mirno, rekel bi — negibno. Ali razumete to predrznost, takorekoč nesramnost? Jaz J Panoniio* — Nič zato sadje je uničeno- čroSnie oo Ljudje sicer neprestano odhajajo po svetu in se vra- sem, resda, prišel s kmetov, tega ne tajim, toda, odi t jhJ iablane hrUške slive' breskve marelice — čajo od tam; pripovedujejo, kako je v svetu, kako je takrat je prešlo štirideset let, še več lahko rečem. Moja I J™™’ jf™ letos na tam vse odlično, dobro, urejeno; v bistvu pa vendar hčerka pa je meščanka. Poskrbel sem, da je dobila pri- vrtove ^ v ustill sc 0'7rei0 no vsem +eni ti )em ostanejo to, kar so bili: dobri, skromni slovenski ljudje, merno vzgojo, da se je navadila olike. Nihče ji ne more 0dorav?io na oolia’- tam ni še nič uničenega Tan ki ljubijo svoj jezik, svoj rod, svojo grudo, ki večno ničesar očitati. In zdaj pride ključavničarski pomočmi:, aste kruT T ebr i posvet pozornost Sni- S oproščajo življenju, da prav za prav nelepo ravna z da bi jo vzel za ženo! Nesramnost! Saj mi nekega dne I ^ rodilo Vse ie tako mirno tako brezstrastro I ani njimi. Govorijo o zemlji, o pomladi, ki prinaša sonce lahko stopi v hišo navaden zidar ali še manj, potepuh, imeli novodeni letos se ie začelo z mrazom inordn in cvetje; kmalu bodo začeli z delom za kruh prihodnje j„ bo rekel: Rad imam vašo hčer, dajte nama nekaj ^Se še' oTa stt^otodnS 'vJele moROČe Zfti oč zime; govorijo o bedi na svetu m čutijo, da sam. spa-l dote in pohištvo, pa jo vzamem za ženo!« Kre tako vednoenako vedno brefvelikihpredajo v veliko, skoraj neizmerno množico, ki ne Jio ik- Ko se je pomiril, je nadaljeval spet o narodih. \ A Tu ^ zeodovine 'nc tradicije ničesar Prav dar našla skromnega prostora zase, ki se bo vec?io ote- Najprej se je razjokal nad španskim narodom, ki ga je . . \ . ® . Toda čudovito ie’ to- liudie ven pala z bedo, govorijo o boljših časih, v katere verujejo I doletela tako velika tragika. 3dariT živTo govori o svoj’ iezfk1SbiTo ze£ in ve- že dva tisoč let in bodo bržkone se toliko casa verjeli, »Kateri španski narod pravzaprav mislite?« sem ga . . rJ ’ - Jt s|ove3ngki k’met neprestano veruje #J2Žr$W Sk°l ?eTkoTt,S blizu' U vpraSS- >>BaSke’ Ka,alOI,“' madridSki *" bu,'E°ai neprestano uia Ljudje s tradicijo in zgodovino Sedajo vorijo o veliki vojni, ki je tako strašno Diizu, m ka- narod?« ... v« našn a teri ni mogoče več uiti. Majhen protest živi proti vsemu Namršil je obrvi in me gledal. »V Španiji živi en fvJboi™ti M0fdTše tisoč let daleč to nič ne de temu: i proti bedi i proti vojn«; pa veliko premajhen, sam narod. Hvala Bogu, kmalu bo končana ta trage-M«eb“ n0°J:a tiSoč let lahko oretečS še ti?ič lahko da bi mogel spremeniti podobo sveta m izločiti veliko dija> ki so jo zasnovali tujci, Rusi. Ali ni v resmei gJe fmJJo toa dSJol? tTbSnk SaSSiiS vojno. . . to tragično, da mora tak narod krvaveti za tuje ideje, še vedno neka v' sebi V n po ab- Tako so mislili za casa prve svetovne, vojne, tako za tuje interese?« Ham na io v mestu obso am slovenski narod zato bodo mislili po drugi svetovni vojni in Dogve, kako o Španiji imam sicer jaz svoje mnenje, toda PiC' £ „e žm’ kakor bi trebilo in kakor mi hočemo’ dolgo še. Z neskončno potrpežljivostjo si bodo nalagali den sem mu mogel odgovoriti, se je že preselil k če- ne z d ’ 1 ak0T: med kmete ko eledam to mirno' na ramena breme življenja in ga nosili z velikim čutom hom Obsodil je brezobzirno patra Hlinko in vse, ki so ^Jčan0pr£0naž^enjef me obide rahla, komaj zal dolžnosti in odgovornosti. z njim. In lejte si ga — patra Hlinko! Koliko let je * samozavest- in vendar bo slovenski narod >1- Potovanje me vrže iz tira, odtrga me od (ega, v| mol£al, ta dobri pater Hlinka, zdaj pa se je spomnil ne- N tradiciie 'nima zeodovine ničesar n; sa- bistvu skoraj že obupnega življenja. Postavlja me v £esa jn že govori, da so Slovaki poseben narod. Pro- • majhno rahlo vero v bodočnost v živlienie ki družbo novih ljudi, takorekoč svetovnjakov. Ti niso tako Sjm vas, kdo pa ugovarja temu? Toda, ni li imel pater umirjeni, kakor naši kmetje, ne, ti imajo svoja prepri- Hlinka celih dvajset let časa, da bi bil izrekel kaj ta-,- traeičn-i neveseli Ir srca Čanja, svoje velike, svetu ustrezajoče načrte. Zanimivo kega? Ne, prav danes mora to povedati!« na vendir S iioioče oreSStn?sei' moroče je samo to: povsod in vsakdo začne na isti način. Odpeljala sva se na Kitajsko. Jaz, odkrito pove-1 1 . vendar ni m°goct piegnati, m se ji n g S slehernim, s komur govorim, najprej obsodiva dano> sem za Kitajsko. Tudi lahko povem, da mi ja- oarea Kitaiske od Ame- naš slovenski narod. To je neizogibno Sedim v vlaku ponska tudi ni zoprna, ona Japonska ki danes tei. od Nemčfje sred?raVi pai?oniie gledam to živ-z »m; iz Ljubljane, ki je bil na službenih ki se bori za princa Kpnoja m se za druge mogočnike. [, odl Nemčije, sre* ravne Kano j g tnpcfn* nn nrvih np.iflsnih. ne-1 \r -t«: rvo nnsfpvtl na Kitai-1 ^ mislim Iltl vse 10, Sc......... \ J Vsaka nova pomlad mi prinaša srn'tega'naroda. Vem, to danes dobro vem, da sloven-1 ^"a Kitajsko. Samo,"prosim vas? aU ni spet tragično, I 'Jc de, če mra^vi umčujejo e'^J°|® ctrejj*{ J 1 Nej.ara ski narod nikdar ne bo mogel, niti ne bo hotel razumet; da imajo vmes prste Rusi?! Recimo, da_Kitajska 2.n?- cresnjej.pet cvetele k let bo sp po • iidiuu iviavtiu, i\iu» viu« jv " * I Htua o iarw ju^vhoi\w w J i *’ sti i v bodočnosti, in klaverno je to, da mora človek biti srcem ostai na Kitajski strani. »Jaz,« je rekel, »sem | stik s tem narodom, ker »povejte m. prosim, o tem otokih Kitajci bodo merili svojo neizmerno Mongolijo, . b. , h, . . t naj pa govorim z njim?« To je res: on je visok urad- sploh> cei0 Azijo, Stalin pa bo stopil na evropska «a. pojamrl Gregorčič bi lahko rekel, »dc» včeraj«, to nik, živi v Ljubljani, otroci študirajo; ima dom, zeno Zasede| bo češko, Poljsko, nemara bo zasedel cdo in tn »danes« bo večno oomemben ima, tudi avto ima, pozabil je že na domačo vasico ves Balkan, ali celo vso Evropo. Kaj veste, kakšne socletja in ta »dane. < o ecno pomei jen. nekje pod snežnimi planinami, kjer se je rodil. Kljub načrte nosi v svoji glavi ta razbojniški Gruzinec! — I Res —, s sopotniki sem se nadalje obsojal slo- temu pa sc še zanima za slovenski narod, opazuje ga Ah« ,-e vzkliknil naposled ves v ognju. »In jaz ven- venski narod, kakor to delamo vsi, globoko v siti. včasih: »Takrat, ko ne ve, da ga opazujem. Veste, dar verjamem, da bo ruski narod našel pravo pot iz pa bo vendar živela velika neutajljiva vera: ^di lo mora imeti določene cilje, velike načrte, pomemben Ruski narod se bo nekoč dvignil, ves spremenjen, lep rili o velikih narodih po svetu, ko jih bomo ali o so- ni ora bi vi za svet, ne pa, da mu je samo v napotjek in velik> Takrat bomo mi vsi na njegovi strani; kajti hali, ali se navduševali za nje, tedaj se spomnimo tudi Pritrdil sem mu: »Res mora narod vse to imeti. I treba je priznati, Rusi so slovanski narod, naš sorod- skromnega slovenskega naroda, ki ima tako malo za- Naš pa nima, in zato ni vreden da živi. Naš narod I nik so> Bodočnost je slovanska, to je nedvomno!« htev in takrat si recimo: Tudi tebi pride cvetoca nima ničesar.« To zastran bodočnosti sem mu pritrdil. pomlad. • . . . , »Prav ste rekli!« sc je oprijel moje obsodbe. »Pravi Tako sva na kratki progi od Čakovca do Pra-I Verujmo v to slovensko pomlad, pa najsi je se mppšnr nima. Vzemimo samo zgodovino! Ali ima nas gerskeca prešla vse velike in majhne, vse gospodujoče I tako daleč. narod zgodovino? Nima je. Na vsak način nas hočejo-------------------------------------------------------------------------------------- prepričati, da smo imeli svojega kralja, nekoč, zdav-1 n ,i Pa io ni res, Slovenci nismo imeli svojega kralja. • 'ino sposobni, da bi ga imeli. Vsi drugi narodi pa ' o jih imeli. In brez tega ni naroda, še cigani ga imajo, i i Vi pa nismo imeli. Nismo sposobni, to je, nismo obni’ O tem jaz ne dvomim. Zgodovino pa so x.'riali kralji, knezi, vojvodi, grofi, baroni, meščani To je zgodovina. Te pa mi nimamo. Nekaki bedaki — ", lo^em slišal — pravijo, da smo imeli punte; te j . ejo napraviti za zgodovino. Mislim, da o tem 111 v dno govoriti? Prikimal sem. Res, m vredno.« Po tem zatrdilu je dobil novega poguma in je ■‘ Ue obsojal slovenski narod. .»Veste,« je rekel, »po-zgodovine, to je poleg kraljev, ali knezov mora '•cs narod imeti tudi nekaj bistveno svojega, kar se - ino odraža od onega pri drugih narodih To jc nje: . va zgodovina, njegov značaj, njegova volja, njegovi ; - ' i ti, njegov;i navezanost na svet ah, vsega tega r- narod nima. Naš narod, se mi zdi, bi bil najbolj 'ovoiien, če hi -a vsi pustili lepo v miru, da mu ne ■ hilo ir. :• . liti. Prekopaval bi svoje gredice, pasel bi svoje liske in v nedeljo bi se vse