Hftff. Naročnina mesečno 2r> Din, za inozemstvo 40 Din -- ue-deliska izdaja celoletno l>6 Din, za inozemstvo 120 Din LlredniStvo je v Kopitarjevi ui.6/111 S£0VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.630 in 10.340 za inserate. Sarajevo štv 7363 Zagreb štv. 3't.oil. t'ru^H-1 )unnj 24.707 U p r a v u : Kopitarjeva b, telefon 2992 Telefoni nredniStvat dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 209« Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku m »Prijateljstvo štirih« Vest, da se predsednik angleške vlade odpelje danes skupaj s svojim ministrom za zunanje zadeve v Rim, kjer bosta imela sestanek z Mussolinijem, je udarila v evropski politični svet kakor senzacija, čeprav je angleško časopisje pripravljalo javnost na ta dogodek že celi teden. Samo po sebi je popolnoma razumljivo, da si Macdonald in Simon želita osebnega razgovora z diktatorjem Italije, dasi bi se dalo vprašanje takozvane razorožitve (ki dejansko ni ničesar drugega kakor prcccj zmerna redukcija današnjega visokega stanja armad in orožja) rešiti pred poklicanim forumom v Ženevi, če bi obstojala za to pri vseh dobra volja. Prav zato pa, kjer te dobre volje ni, sta angleška državnika primorana govoriti z možem, ki po svoji absolutni volji danes predstavlja tisto Italijo, nn katero se hitlerjeva Nemčija najbolj opira, da prepreči pozitiven rezultat ra/.orožitvene konference. Mi nismo nasprotniki nemškega naroda kot takega in zato ne moremo načeloma imeti ničesar proti temu, da se vsekakor odiozne omejitve, ki so Nemčiji v vojaškem oziru naložene pn čl. 5 verzujske pogodbe, sporazumno z vsemi prizadetimi velikimi in malimi silami sveta nadomestijo z novo konvencijo v smislu in v okviru splošne razorožitvene pogodbe, da se tako Evropi krvavo potrebni mir čim bolj zasi-gura. Toda Nemčija mora razumeti, da je Evropa upravičena, da za toliko koncesijo zahteva od nje zadostna jamstva, ki naj kolikor mogoče preprečijo, da nc bi ta ali oni nemški potentat prej ali slej a novi položaj Nemčije izrabil v neutajljive revanšne namene nemškega nacionalizma. Kako daleč je Francija v svoji želji po miru in evropskem sporazumu pripravljena iti v tem pogledu, je dokazal njen delegat v Ženevi, Paul-Boncour, ki je napram Macaolnaldu izjavil, da Francija sprejme njegov najnovejši predlog o splošnem 30-odstot-nem znižanju armade in temu primerni redukciji vojnih sredstev pod pogojem, da se sme smatrati razrešeno te obveznosti, ako bi se Nemčija oboroževala eko te meje — kar bi sc moglo ugotoviti po stalno poslujoči mednarodni kontroli. To je vsekakor stališče, o katerem nihče nc more reči, da ne pomeni skrajne meje dovoljene popustljivosti, in zato se prav nič ne čudimo, če francoska javnost go-sooda Panl-Boncoura zaradi tc izjave ne hvali. Če sc Nemčija, ves čas oprta na diplomatično pomoč Mussolinijevega kabinetnega šefa barona Aloisija, krčevito brani priznati stvarno utemeljenost francoskega stališča in zahteva takojšnjo izenačenje evropskih vojnih sil brez najmanjših političnih garancij, da se ne bi to izrabilo za oslabitev Francije in njenih zaveznikov, potem je to pač dokaz, da Nemčija za svojo zahtevo po radikalni in brezpogojni razorožitvi ne zasleduje nobenega drugega cilja kakor tega. da bi se konferenca razbila in da bi ona na ta način — zvalivši krivdo za ne-usoeh ženevskih pogajanj na Francijo — dobila proste roke, da se na podlagi dogovora od 12. decembra lanskega leta, ko so ji velesile priznale v principu vojaško enakopravnost, začne oboroževati po lastni uvidevnosti. Da je ta igra dogovorjena z Italijo, to je jasno razvidno iz čudovito med seboj harmonizirujo-čega tiska v obeh fašističnih državah, ako ne bi imeli še polno drugih dokazov za enotno fronto med Rimom in Berlinom, odkar je tam zmagal Hitler. Tem bolj je upravičeno skrajno nezaupanje, katerega je danes Nemčija deležna otl strani Francije in vseh onih, ki za nemškim navidez od radikalnega pacifizma diktiranim stališčem ne vidi ničesar drugega kakor manever, kako razrušiti stavbo verzajskega miru in moralno ter politično pripraviti svet na dan obračuna nemškega nacionalizma z evropsko demokracijo in njenimi nositelji pa z vsemi narodi, ki jim je zlom Viljemovega imperializma prinesel svobodo. Kdor je bral v teh dneh angleško časopisje, je mogel z zadoščenjem ugotoviti, da so si z izjemo enega ali dveh germanofilskih listov vsi na jasnem, kaj pomeni vzporednost nemške in italijanske politike na razorožitveni konferenci. Čeprav Angleži svetujejo popustljivost tudi Franciji, ker Anglija pač hoče ohraniti svojo tradicionalno vlogo vrhovnega posredovalca v evropskih zadevah, pa ni dvoma o tem, da dobro vedo in čutijo, kje je resnična volja po mednarodnem sporazumu in kje te volje ni, in kje je treba zastaviti ves ogromni vpliv Britanije, da sc odstrani glavna ovira pomirjen ju sveta. Da si Anglija pri vsem tem hoče ohraniti prijateljstvo Italije, je tudi razumljivo za vsakogar, kdor pozna tradicije in smeri angleške politike. In zato je pot Macdo-nalda in Simsona v Rim čeprav nenavadna, pa vendar naravna stvar, ako si predočimo vso zapletenost sedanjega položaja, ki je v resnici zelo nevaren za mir, katerega hoče Anglija ohraniti in čuvati za vsako ccno. Drugo vprašanje je, kaj bosta angleška državnika v Rimu dosegla: ali res popoln preobrat dosedanje smeri mednarodne politike, tako da bi se Italija od Nemčije ločila in se zopet pridružila svojima bivšima zaveznicama v svetovni vojni ali pa bo treba prepustiti Evropo njenemu sedanjemu kaosu ln rivaliteti med dvema skupinama: Francijo ln njenimi prijatelji na eni, Italijo in Nemčijo nn drugi strani? Italijanski tisk je kakor na komando takoj prenehal s svojimi slavospevi na Hitlerja oziroma jc svoj ton v tem pogledu zelo znižal, kakor hitro se je oficijelno sporočil sestanek med angleškima državnikoma in Mussolinijem, dočim neizpremenjeno nadaljuje svojo običajno kampanjo proti zaveznikom Francije — nemški tisk pa čisto odkrito piše, kaj pričakuje od rimskega sestanka. To je jako značilno: Italijani so diplomati, Nemci pa ne, posebno ne Hitlerjevi pristaši, ki govorijo najrajši s pestjo in radi svojega plcmenskegn sovraštva napram vsemu, kar ni germanske krvi, v skrivanju svoiih namenov niso bai mojstri. Rimski dopisnik S katerimi strankami bo Hitler sodeloval Kakšno vlogo ho igral nemški PDIltfflfll? Informativna izvatanja švicarskega lista o i/vllirillll« razmerju med Hitlerjem in nemškimi katošihi Briining, voditelj centruma. Ziirich, 16. marca. tg. »Neue Zurcher Zeitung« objavlja zanimivo poročilo svojega berlinskega dopisnika o razvoju političnih dogodkov v Nemčiji s posebnim poudarkom na razmerje, ki je nastalo med Hitlerjem in med katoliškim centrumom. Ali je centrum politično umrl ? Po državnih volitvah namreč so nekateri krogi triumfalno proglasili politično smrt centruma in politične moči nemških katolikov, ki da so trajno potisnjeni na stranski tir, brez vpliva na široko progo, po kateri se bo v bodočnosti vodila državna politika. Celo pruski notranji minister Goring se je v volivnem zmagoslavju spozabil parkrat in dal prerano duška svojemu veselju, da je »prišla zadnja ura črne internacionalen, in da se bo odslej vladalo ne samo brez centruma, ampak tudi proti njemu. Giave se treznilo Toda prva omotica, ki je zajela pristaše Hitlerja ob nepričakovani volivni zmagi, je že v mnogem pojenjala in na vodilnem mestu Hitlerjeve stranke se čimdalje bolj pojavlja vedrejše in trez-nejše stališče. Življenje, ono vsakdanje, s svojimi težkimi nalogami, neštevilnimi težavami in velikimi odgovornostmi, se smeje vročim glavam in iro-nizira prehitro vsakogar, kdor bi hotel klatiti zvezde. Iznad včeraj in deloma še danes napol podivjanih in zmage pijanih množic, kjer so ob pomanjkanju trdnih etičnih branikov trenutno zavladali živalski instinkti sovraštva in maščevalnosti, polagoma vstajajo treznejši možje, ki gledajo na življenje naroua in države z drugačnimi kot pa od kratkodobnih zmag zaslepljenimi očmi političnih strankarjev. Kat je hWerizem? Nacionalni socializem ni ideologija in njegova zmaga ni zmaga idejnega pokreta. Njegov razmah je bil mogoč le radi slučajnega sodelovanja najrazličnejših mišljenj in nagonov sumljivega izvora. Protest ponižanega naroda proti zmagovitemu sovražniku, or ljudstva proti v najslabši luči naslikanemu pritisku zunanjih sil na svoboščine neodvisne države; reakcija proti parlamentarizmu, ki je blizu nemškemu narodu, ki bolj ljubi in više ceni avtoriteto kot pa demokratično diskusijo; reakcija ljudstva proti vedno večjemu vplivu židovstva v kulturnem in gospodarskem življenju naroda. Vse to so sestavni deli Hitlerjeve zmage, povezani med seboj z demagogičnimi gesli, ki najdejo močan oajek v razrvanih, nezadovoljnih dušah, v časih, ko se sprehaja brezdelje in lakota po deželi. Na d 'U Hitlerjevega pokreta |e upor narodnega ponosa, volja do avtoritete ln obramba proti židovstvu. Demagogija je borbo za narodno čast razvila v vznemirjajoči, poganski, napadalni in vojne zapletljaje noseči nacionalizem, navdušenje za avtoriteto je spremenila v diktaturo in v brutalno tiranijo, obrambo proti židovstvu pa v nekrščanski surovi kult nemškega plemena. Take jc hitlerizem čudna sestavina poganskih in krščanskih na-ziranj. Ali naj sc da svoboda demagogiji, da razvija poganske instinkte, ali pa nai se odpre'o vrata krščanstvu da iz pokreta očisti vse, kar ni dobrega, kar je protinaturnega, živalskega? Ta alternativa zija sedaj pred zmagovavci 5. marca, ki so si dali nalogo, da preporodijo nemški narod. Centrum v Hessenu Čisto konkretno je postalo to vprašanje pri preureditvi deželnih vlad v južnih — torej katoliških — deželah Nemčije. V Hessen-Darmstadtu je prišlo do političnega miru med hitlerjevci in med katoliškim centrumum, ne zaradi tega, ker bi se bil centrum rad vsiljeval v vlado, ampak, ker je hitlerizem sprevidel, DA MU JE SODELOVANJE KATOLIŠKIH ORGANIZACIJ PRI PREUREDITVI DRŽAVE NEOBHODNO POTREBNO. Vladna izjava novega državnega predsednika-hit-lerjevca Wernerja (centrum je odklonil vstop v vlado, pač pa obljubil sodelovanje), češ, »da želi iskrenega sodelovanja obeh velikih krščanskih ver v Nemčiji in da hoče v krščanskem in nemškem duhu očistiti domovino od vsakega smradu in šun-da«, je značilna za novo stališče, ki ga je zavzel hitlerizem. Isto se opaža tudi pri osrednjem vodstvu MS stranke Centrum se je prilagodil brez težave in brez obžalovanja »vlogi na stranskem tiru«. On je pripravljen pustiti Hitlerju, da se izkaže na odgovornem mestu državnega kanclerja in to tako dolgo, dokler bodo zavarovani katoliški interesi. Če bo Hitler hotel ustavnim potom priti do polnomočnih pravic, ki mu bodo dali možnost, da vlada brez parlamenta, bo moral računati s centrumom. Hitler ie ponudi! centrumu kot protiuslugo za takšno podporo, da bo zaviral delovanje nemških nacionalistov in celo svojega sedanjega sotrudnika Papena — ki se gerira kot disident organiziranega katoliškega centruma. V Hessenu se je nova vlada sestavila na ta način, b-ez sodelovanja nemških nacionalccv in brez Pa-penovih ljudil Hugenberg, voditelj nasprotnikov centruma. 99 Mostovi niso porušeni" Centrum je ohranil mirno kri pri tem pa ravno s stališča, da ima baš on velikansko etično vlogo pri preporodu nemškega naroda, pokazal, da je pripravljen za sodelovanje, če se mu to ne onemogoči s programom, ki je osnovno nasproten njegovemu. Hitler mu očividno tega ne bo onemogočil. Na vrhu oblasti in odgovornosti, pod seboj maso, ki jo prevevajo kaotični instinkti in ki pričakuje odrešitve od »voditelja«, se je Hitler menda precej hitro znašel in pogledal za zavezniki. Prepovedal je osebno vsak nadaljnji teror proti centrumskim zborovanjem, pr„ti katoliškim organizacijam, zahteval, da se fcentrumovemu tisku da zopet popolna svoboda in je zadnje dni že večkrat javno izjavil, da je katoličan, in da hoče katoličan ostati tudi na vzvišenem mestu državnega kanclerja. Mostovi torej niso bili porušeni. „Fronta proti soražnihom vere tt Hitler je šel še dalje: iz njegovih krogov je izšla ponudba katoliškemu centru za sporazum »enotne in skupne fronte proti sovražnikom vere«. Hitlerjevo potovanje v Monakovo, kier se bo pogajal z bavarsko ljudsko stranko, ter v Karlsruhe, kjer se bo sestal s centrom v Wiirtembergu, je dosti značilna gesta v politiki približevanja naci-nalsocialistov k nemškim katolikom, ki, kot rečeno, ne bodo odrekli nikdar svoje lojalne pomoči, razen če bi se uveljavile Goringovt teorije protiverske surovosti, ali če bi Hitler zasledoval cilje, ki z etičnega stališča katoličanom ne smejo biti dostopni. Kdo ie kapitulira"? Sedaj, ko prehaja borba med Hitlerjem in centrom z ulice na idejno polje, ko je prenehala govoriti sila in je dobila besedo moralna vrednost ideje, bo zanimivo zasledovati kapitulacijo Hitlerja pred katoliškim centrom. Počahajmo razvoja! Tako mnenje uglednega švicarskega lista. Ako so njagove prognoze točne, potem bi Hitler s tem preokretum znova pokazal, da je dober učenec g. Mussolinija in da je kot njegov vzornik v Italiji brzo uvidel, da bi mu boj proti katolicizmu ne prinesel lavorik. Vprašanje je le, če bo imel Hitler toliko avtoritete v stranki, kakor jo je imel Mussolini, in če bo v stanu, da bo obvladal mnoge izra- »Berliner Tngeblatta«. ki je od 10. t. m. naprej razobesil nacionalistično zastavo, nam v svojem senzacionalnem dopisu od 11. t. m. naravnost pove, da bo Italija od Macdonalda kot protiuslugo za to, da Nemčijo pregovori k popuščanju otl njenega dosedanjega nesprnvlji-vega stališča v zadevi razorožitve, zahtevala, naj bi Francija opustila svojo politiko »trdne fronte zaveznikov«, s katero da si skuša ohranjati svoj sedanji položaj v Evropi. Ta fronta naj bi se zrahljala. In kaj italijanska politika pod tem »zrahljanjem* razume, to si ho pač lahko pravilno tolmačil tudi vsak politični šolar. Francija, tnko beremo dalje, naj se zadovolji s svojim prijateljstvom z Anglijo, Italija pa bo vzdrževala naprej najboljše stike z Nemčijo. nc da bi sklenila z njo kakršnekoli politične in vojaške zaveze, o kateri Francozi napačno mislijo, da obstoja. Med tema dvema v resnici zelo rahlima frontama nn naj bi posre- dovala Anglija in vse skupaj naj bi se imenovalo: prijateljstvo štirih — štirih velesil namreč, ki bi Evropi diktirale politiko, ne tla bi imeli mali kaj govoriti in se vmešavati... Zakaj vse zlo v Evropi izhaja iz »malih« — tako se danes glasi refren itali janskega in nemškega fašističnega tiska. Spričo tega je razumljivo, če bomo mi, ki se prištevamo k »malim . razgovore v Rimu spremljali nekoliko s skrbjo in skepso. Upamo pa. da je Anglija veliko preveč dalekovidnn in ostrovidna v vprašanjih mcdnnrodne politike in da po svoji ogromni zgodovinski izkušnji veliko preveč natančno zna ločiti med tem, kar bi v rcsnici moglo vesti do prepotrebnegn po-mirjenja Evrope, in med onim. kar naj služi samo v prevaro, dn hi nc zapazila namenov, kl se brez dvoma skrivajo za nljudno gesto onih. ki so gospoda Mnejonalda in Simona povabili v Rim. žito kulturnobojne elemente v svojem narodno-socialističnem taboru. Razen tega je čisto jasno, da sp taka stranka, kot je centrum, ne bo zadovoljila z nekaj župani, ako hoče Hitler, da z njim prevzame soodgovornost za državni kurz. Kolikor poznamo centrumove politike, bo treba še marsikaj drugega tudi spremeniti. Vsekakor je treba s prenagljenimi kombinacijami in političnimi senzacijami še počakati. Imeti je treba v vidu, da je danes Hitler združen s Hugenbergom, ki je velik osebni S/vražnik centruma in sploh katoliškega živi ja v Nemčiji, in ki bo s svojim velikim vplivom, ki ga ima na Hitlerjev pokret (za njim je težka industrija, ki je finansirala zadnje volitve), storil vse, da prepreči zbližanje med Hitlerjem in centrom in da tako sam ne postane — odveč v vladi. „Oko za glavo" Stuttgart, 16. marca. tg. Novi predsednik Muri je izjavil, da se bodo narodnosocialističmm ministrom znižale plače na 12.000 mark. Ne bo več velja! izrek: Oko za oko, zob za zob — temveč: »Kdor nam bo izbil oko, temu bomo odbili glavo!« Dr. Luther demisironiral Berlin, 16. marca. AA. Predsednik nemške narodne banke dr. Lutlier je odstopil. Dr. Luther se je uprl vladnemu predlogu o kreditu v znesku 2 milijard za zaposlitev brezposelnih. Vesft iz Avstrije Dunaj, 16. marca. AA. Avstrijska hitlerjevska stranka in Heinuvehrovci so sklenili zavezniški pakt, jk> katerem bodo skupno nastopili. Če bi se začelo subverzivno gibanje proti avstrijski ustavi. — Avstrijski poslanik v Berlinu Tausrhitz je izjavil v intervjuju, da je nacionalistični preobrat v Nemčiji močno okrepil nacijonalno idejo tudi v Avstriji. Glede avstrijske zunanjo politike je dejal: Ne gremo v nobeno kombinacijo brez Nemčije in v vse kombinacije z Nemčijo. Schutzbund razpusčen Dunaj, 16. marca. AA. Krajevne oblasti v Inns-brucku so razpustile socijulistični Schutzbund na Tirolskem. Ponoči so namreč izvršili hišne preiskave v doinih Schutzbunda in na stanovanjih soci-jalističnih voditeljev in zaplenili mnogo orožja in streljiva. Odkrili so tudi skrivno oddajno radijsko postajo. 0 podobnih preiskavah poročajo tudi iz Vorarlberga. Rusija in Japonska Tokio, 16. marca. ž. Novi sovjetski poslanik Jurenjev je bil sprejet v avdijenco pri japonskem j zunanjem ministru Ušidi. V ponedeljek bo Jurenjev izročil svoja akreditiran pisma mikatlu. Trdijo, da je .luronjev na sestanku z Ušitlo predlagal, da se takoj skliče mešana komisija, katere naloga lw>, da uredi vsa obmejna vprašanja med sovjetsko Rusijo in Mandžurijo. V tej komisiji bodo zastopniki sovjetsko Rusije in japonska vlade ter predstavniki MandZukoa. Komisija bo morala predvsem točno ugotoviti meje med sovjetsko Rti-rti jo in Mandžurijo ter nato izdali pravilnik, ki bti odstranil spopade med Rusijo, Mandžurijo ter .la. plinsko. Dunajska vremenska napoved; Začelo sc bo Govor predsednika vlade v Narodni skupščini Vladna izjava o jugosiovasi in verski svobodi Odgovor na pastirsko pismo katoliškega episkopata Nočna seia Belgrad, 16. marca. I. \:i snočnji ,-cj i Nn-i od nc .skupščine so govorili šc sledeči narodni posla ni i: Guvro Su n lo. zastopnik inadjurske inunj-šiuc. jc izjavil, dn jc uiadjurska manjšina vdana kralju. Za njim j c govoril - Ncdeljkovič jc govoril o zlorabah invalidskega denarja ter sc dotaknil tudi vprašanja federacije. Alija Selinanovie jc govoril o slabili gospodarskih razmerah v državi in obsodil politiko punkti bili ti ljudje izvoljeni v narodno predstavništvo z izvenstran-karskim volivnim zakonom, da bi sc na ta način zagotovila njihova objektivnost. Narodno predstavništvo, ki jo bilo izvoljeno po tem zakonu, sc lahko smatra samo za začasno in prehodilo. Nadaljnje take volitve niso potrebne in niti koristne za prestiž državne oblasti. Med govorom dr. Prckc jc prišlo večkrat do vsesplošnega prerekanja in vpadanju v besedo. V tem sc jc zlasti odlikoval Ristn Gjokič, ki jc neprestano motil govornika. Poslanec dr. Miroslav Stojndinovič sc jo v daljšem govoru bavil podrobno z. našimi finančnimi razmerami ter sc izjavil proti politiki punktacij. Poslance dr. Štefan Krnit, zastopnik nemške narodne manjšine, sc je podrobno bavil s posameznimi postavkami proračunskega predloga ter izjavil. 11, >i« "v jivitiuiu . vui tuniij t IVJ LU;i ln iz lo hiše. Vlada ni opustila v odboru, ki je proučeval volivni zakon, čim je bilo to vprašanje postavljeno na dnevni red, da poda svoje mnenje. Ne zahtevajte od vlade, da se ona kot, kaka prepirljiv Ua spušča v prepire z vsakomur, ki izjavi karkoli, ker vi dobro veste, da so bili poleg ljudi političnega imena, ki so dajali te izjave, 'tudi taki, katerih punktacijc so tako po avtorju kakor po vsebini izzvale samo obžalovanje in smeh. Vladi se dalje zamerja, da ni dovolj energično reagirala na izjave politikov izven parlamenta, še več. nekateri gredo celo lako daleč, da delajo vlado odgovorno, da jc prišlo do teh izjav. Poleg tega je obžalovanja vredno, da so se nekateri politiki v svojih izjavah mnogo prenaglili. Mislim, da je v vsakem zlu ludi nekaj dobrega in koristnega. Ce hočete, je tudi to do neke meje ločno, da jo tudi vlada kriva z:i vse tc izjave. Ni pa upravičeno, vladi očitali, da je napram vsem tem izjavam bila ravnodušna. Vlada jo svojo dolžnost vršila in ni nikdar opustila, da bi' no poklicala nn Odgovornost vsakogar, ki je mislil, da lahko brez kazni bodisi zavestno ali podzavestno zahteva rešitev naših notranjepolitičnih problemov na način, ki bi bil v stanju, dn spravi v vprašanje tudi veliko delo zedinjenja. Toda vse tc politične izpovedi ljudi izven parlamenta. ki so nam vse znane, bodisi da so bili to anonimni ali javni avtorji, znani politiki, iu 4'i glasovi. Proti proračunu jc glasovalo 26 poslancev. Nočna sc'a i _ Ob 21.30 sc je seja narodne skupščine nada-; ljcvala in sicer sc je začela razprava proračuna v j podrobnostih. Kot prvi je prišel na vrsto proračun | z.a vrhovno državno upravo. Dosedaj jc govoril po-slancc Cerar, ki sc jc v svojem govoru obširno : bavil z deklaracijo g. dr. Antona Korošca. Debata bo trajala vso noč. Čim bo sprejet proračun za vrhovno državno upravo, pride na vrsto proračun pravosodnega ministrstva. Belgiod. 16. marca. I. Ker jc proti proračuni, glasoval ludi narodni klub, bo pri razpravi proračuna za ministrstvo vojske in mornarice podal sle-j dečo izjavo: Naša vojska in mornarica predstavlja I našo kompaktno moč nasproti zunanjosti v obram-| bi integritete državne celine, za katere varnost so v vsakem času pripravljeni vsi Hrvatje kakor tudi vsi Srbi lil Slovenci slaviti sebe in vse svoje na branik skupnega doma.« Radi tega bo narodni klub glasoval za proračun vojske in mornarico. i mariborskega muzeja Ob 30 Selnici Zgodovinskega in Muzejskega društva v Mariboru leč pred nami. Muzej je sedaj dekretiran, pa tistega ni, kar se pravi »nervus rerum«. Meni se zdi, da Malokomu je znano, da je imel Maribor pred vojno kar tri muzeje: muzej Muzejskega društva, muzej Zgodovinskega društva in škofijski muzej. Najstarejši mariborski muzej je škofijski. Ustanovil ga je škof M. Napotnik 1896, torej v času, ko mariborska nemška družba še ni bila na jasnem, ali Maribor sploh potrebuje lastni muzej in ali ne zadostuje za Maribor graški Joaneum, ter ko mariborski Slovenci še niso imeli v svoji sredi ljudi ki bi si upali začeti težavno delo. V teh znanstveno za Maribor še neprobujenih časih je na škofijski sinodi 18% ustanovil škof Napotnik škofijski muzej in izdal odredbo glede spi-sovanja župnijskih kronik. Nalog, da spiše potrebna navodila za 1. de libris chronicis parochiarum in 2. de musivo diecesano ad artefacta antiquo-rum conservanda instituendo je dobil agilni kronist iin župnik pri Sv. Marku niže Ptuja Matej S 1 e k o v e c, Slekovec je v začetku okleval, keT se ni smatral dani mu nalogi doraslega. Ko pa mu je nota-rius synode I. Mlakar razložil, da škofove želje ne more odreči, je spisal oboje v obliki odlokov, katere je škof Napotnik izdal s svojim podpisom. Škofijski muzej je bil s tem ustanovljen, prostore pa ie dobil v eni sobi v mariborskem bogoslovju. Vendar pa ni našel novi muzej pričakovanega odmeva. To je napotilo poznejšega ustanovitelja Zgodovinskega društva v Mariboru dr. Fr. Kova-č i č a , da je začel že 1898 misliti na ustanovitev muzejskega društva, ki bi upravljalo novo usta-novliani muzej. Svoje misli je sporočil M, Slekov-cu v pismu dne 30. septembra 1893. Ker pomeni to pismo prvo misel ustanoviti v Mariboru znanstveno organizacijo, ga priobčujemo v odlomku. ». . . Zadnjič sva nekaj besed govorila o našem muzeju. Pri nas je za to premalo zanimanja, Kranjci so da- bi bilo dobro ustanoviti muzejsko društvo, ki bi potem skrbelo za upravo muzeja. Če bi vsak ud plačal le 1 krono na leto, bi bilo nekaj. Dalie bi se lahko med seboj posvetovali o tem i« onem, eden sam vsega ne more vedeti in storiti. Po posameznih dekanijah bi naj društvo imelo svoje poverjenike, ki bi vsaj registrirali umetnine in starine. Tako društvo bi s svojimi nasveti lahko tudi pomagalo pri popravljanju oziroma zidanju cerkva. Priredilo bi lahko včasi tudi kaka predavanja . . . Ako se strinjate s tem, poskusite reč spTOŽiti v merodajnih krogih« . . . Slekovec, ki je bil v teh letih že bolehen. ni veroval v uspeh Ko-vačičeve zamisli. 9. oktobra 1898 mu odgovarja . .. »Glede muzeia je moje mnenje to, da je ideia sicer lepa, a pri nas bode težko šlo, ker se med duhovniki za njo malokdo zanima. Morebiti bodo mlajši v tem oziru boljši« .. . Prva Kovačičeva zamisel se tako ni oživo-tvorila. Kljub temu pa ie ni opustil. Kakor vemo je pozneje združil mariborske znanstvene delavce v »znanstveni klub«, iz katerega se je 17. marca 1903 rodilo do danes krepko delujoče Zgodovinsko društvo v Mariboru. Prva misel pa. ustanoviti v Mariboru znanstveno zgodovinsko organizacijo, se je pojavila že pet let pred njegovo ustanovitvijo. In ko praznujeta v nedeljo 19. t. m. Zgodovinsko iin Muzejsko društvo v Mariboru tridesetletnico svojega delovanja se, moramo spomniti tudi trnjeve poti in težav, ki so stale ustanovitvi novega Zgodovinskega društva nasproti. Da so se pa vse te težave sedanjega jubilanta odpravile, za to gre zasluga zlasti ustanovitelju in voditelju društva prelatu dr. Fr. Kovačiču. Job. Temelji trgovske akademije na rimskih razvalinah Ljubljana, 16. marca. Na velikem in obsežnem stavbišču na vogalu Bleivveisove ceste in Gregorčičeve ulice sedaj naj-živahneje delajo. Okoli 80 delavcem so ta dela preskrbela kruh, povrh tega pa še 15—20 voznikom. Do sedaj je izkop že skoraj končan in že polagajo izolacijo, ker bodo v trgovski akademiji kletna stanovanja. Izolacija pod temelji bo v glavnem iz treh plasti. Na betonsko izolacijo polagajo asfaltno lepenko v bitumnu, nanjo pa nalagajo 1 m debelo železobetonsko ploščo, ki bo segala pod vsem poslopjem.1 Ta plošča je potrebna, ker bo trgovska akademija štirinadstropna in višja od sosednjega trgovskega doma in stanovanjske hiše Zbornice za TOI. Kakor smo poročali, bo zazidana plošča obsegala okoli 1000 kv. metrov ter bo dvorišče prav majhno. Še temeljitejšo izolacijo pa bo imela globoka klet za centralno kurjavo. Dno te kleti bo 4.5 metra pod hodnikom. Na globoko betonsko ploščo bodo položili asfaltno lepenko, nato svinčene plošče, nato zopet asfaltno lepenko in na asfaltno lepenko zopet beton, tako da bo vodo nepropustni svinec spravljen med alfaltno lepenko in bo izolacija popolna, tako da talna voda, ki je tu že 4.5 m pod nivojem, ne bo mogla vdirati v klet. Železo za betonske plošče krivijo delavci na dvorišču tiskarne Merkur. Železa ne segrevajo, temveč krivijo kar mrzlo. Seveda imajo delavci pri tem mnogo napora in se prav pošteno natelo-vadijo. Pri temeljnih delih za palačo trgovske akademije vedno kaj izkopljejo iz rimske dobe. Ljubljanska gradbena družba, ki gradi to palačo, nalašč od-kopuje tako, da se bo videlo, kaj so pomenili rimski zidovi, ki so jih odkrili. Precej jasen je žc obris starih rimskih temeljev. Poleg najdb, o katerih smo že poročali, odkrijejo skoraj vsak dan kakšen ostanek iz rimskih časov, kakšne novce, ostanke kosti in podobno. Stara rimska hiša ki ie tu stala, je morala najbrž nekoč pogoreti. Saj tako se da sklepati iz ostankov. Včeraj so našli decimeter veliko glavo, ki je najbrž bila nekoč kip kakega rimskega boga, najbrž Herakleja. Našli so tudi male ploščice iz krasnega marmorja, takšnega, kakršnega pri nas ni, kvečjemu dalje na jugu, v Mace-doniji. Ta marmor so Rimljani najbrž pripeljali iz Carare ali pa z južnega Tirolskega. OSkrili so tudi tri velike, dobro ohranjene kamnite kvadre, ki so bržkone ostanek starega mestnega emonskega zidu. Vse te najdbe strokovno pregleduje Narodni muzej, oziroma njegov kustos dr. R. Ložar. Betgrajski železniški vozel rešen Belgrad, 15. marca. Bel grajska železniška postaja je zgrajena leta 1884. in je z nekaj manjšimi doaidavanji ohranila isto Uce do danes, to je polnih petdeset let. Koliko pa je narastel in tehnično napredoval promet v teku pol stoletja, si lahko vsakdo misli. Zadnjih deset let, ko se je promed skozi bel grajsko postajo še več ko podvojil in pa še v zvezi z novimi prometnimi potrebami zaledja so začeli posamezni strokovnjaki vse resneje misliti na načrt o deSLtiitivni rešitvi problema belgrajskega železniškega vozla. Bilo je več različnih predlogov. Najuspelejši predlog je napravil ing. Zdravko Vaskovič. Vpoštevan je vsestranski razvoj Belgrada za bodočih 5 let, dočim je organizacija prometne službe izpeljana do one mere, da se bo po tem načrtu reorganizirani promet mogel z lahkoto vršiti na istem terenu in z i sitimi tehničnimi sredstvi najmanj sto let. V naslednjem bom one, ki jih vprašanje zanima, na kratko seznanil z načrtom, ki je postal že definiti-ven, ker je bil pred nekaj dnevi podpisan od resornega ministra. Trenutno se gradi drugi tir na delu proge Bel- Sad—Resnik (za jadransko železnico) in Plana— ipovo (druga zveza Belgrada s Skopljem skozi Malo Krsno in Kraljevo). Istotako je most čez Donavo med prestolnico in Panoevom vedno bliže svojemu na-menu. Gradijo le še nasip na levi donavski obali, po katerem bo tekla železnica in cesta. Vsi ti razlogi in še več drugih, zlasti še vedno naraščajoči obseg Belgrada, posebej zazidavanje periferije, so silili prometno ministrstvo, da čim preje odobri generalni načrt in ei zavaruje posamezne potrebne parcele v neposredni bližini prometnih objektov, kjer bo mogoče izpeljati razširitev in novo graditev posameznih postaj. Doslej je Belgrad imel iin še ima eno glavno postajo, ki služi kljub malenkostnim razvojnim možnostim v tehničnem pogledu za osebni in tovorni pogled. Postaji Beograd-Fabrika Šečera in Beograd-Sava sti prav za prav grajeni radi industrijskih podjetij, postaja Beograd-Klanica pa radii klavnice na desni obali Donave. Med tovorno bel-grajsko postajo in Beograd-Klanico je še manjša tovorna postaja z industrijskimi tiri (Saran). Po novem načrtu dobi Belgrad postajo za osebni promet (z imenom Dunav) v neposredni bližini sedanije postaje Beograd-Klanica na vzhodni periferiji mesla, ranžirmo postajo (tovorno) Bara Vene-cija in veliko tovorno in ranžirno po9tajo Makiiš okrog 15 km zahodno od Belgrada, blizu sedanje ozkotirne postaje Žarkovo. Zveza glavne osebne postaje s progami iz Banata iin Romunije čes novi pančevski most bo dosežena z 2330 m dolgim predorom pod belgrajskim mestom, ki bo vodil od postaje »Dunav« ob Donavi do sMostarjac na top-eiderski strani belgrajskega mesta in v potrebnem loku bo proga od zahodne strani vodila v sedanjo bel grajsko postajo. Načrt za nadstropno postajo so opustili, ker bi bila graditev predraga. Postaja >Donav* bo služila le osebnemu prometu. Od pančevskega mostii bo izpeljan drugi tir v sedanjo postajo Beograd-Klanico, ki bo poslej služila za tovorno postajo vseh banatskih prog. Dosedanjo postajo Šaran bodo razširili. Na tem mestu naj omenim, da bo drugi (oz. tretji) krak od pančevskega mosta vodil proti vzhodu na desni donavski obali (postaja Miri.ievo) in se blizu vasi Zuce vezal 7 že obstoječo progo Topčider—Mala Krsna. Posebnega pomena jc rekonstrukcija velikega : železoiiškeira mostu med Belcradom in Zemunom. Po načrtu ga bodo dvignili za 2 m. To pa radi tega, ker v slučaju povodnji voda v Savi toliko naraste, da ni mogoč promet večjih ladij pod njim, ker je višinska razlika med mostom in najvišjo vodo le 5.19 m. Na ta način bo nasip železniške proge na desni obali Save precej višji in most podaljšan, ker bo pod nasipom zgrajena zveza belgrajske tovorne (sedanje) z bodočo manjšo ranžirno postajo Bara Venecija (sedaj Šest Topola). Obenem je v načrtu graditev vzporednega mostu (poleg dosedanjega), tako da bomo dobiti dvotirno progo čez Savo. V zvezi z veliko ranžirno postajo v Makišti bo zgrajena železniška proga iz postaje Topčider do Makiša In od tu na Bežanijo, kjer se nahaja veliko bežanijgko letališče, odkoder bo imela zvezo na eni strani z Zemunom, na drugi pa bo zvezana med postajama Zemunsko Polje in Batajnica z dvotirno progo Beograd—Zagreb Na ta način bo ranžirna postaja Makiš osrednja postaja za celokupen tovorni promet, ki tranzitira prestolnico in bo v direktni zvezi z našima glavnima progama severno in južno od Belgrada. Med postajama Makiš in Be-žanija bo seveda treba graditi še en most z enotirno progo čez Savo. Seveda ni treba misliti, da bodo ta dela izvršena v par letih. Dokler pride do izraza ta načrt v cedoti. bo minilo najmanj še 10 do 20 let. Po novem načrtu bo treba ozkotirno tovorno postajo, ki se sedaj nahaija na Beograd-Savi, premestiti na desno stran proge Belgrad—Niš v bližino »Mostarja«, kjer se danes nahaja železniška prometna šola in železniška zadruga. Belgrajska občina je na željo prometnega ministrstva prepovedala zidanje hiš in drugih objektov na posameznih večjih parcelah, kii bi utegnile kdaj služiti pa razširitev železniške mreže ali pa so vključene v obseg sedaj sprejetega generalnega načrta. V bližnji bodočnosti se bo torej prometno lice Belgrada docela spremenilo, zlasti še kar se tiče tovornega prometa. Dosedanja glavna postaja bo i precej razbremenjena in bo z lahkoto služila namenu, t. j. lokalnemu prometu. Ranžiranje diirekt- ! nihjn tudi drugih tovornih vlakov se bo vršilo na ranžirni postaji Makiš. Vsi ti ukrepi so napravljeni radi zelo verjetnega povečanja prometa med srednjo in južno Evropo, ki je nujno speljan skozi Belgrad. Predpostavljati je namreč treba, da kriza, ki vlada danes, ne bo večna, in da bo Evropa gospodarsko še bogato zaživela. Poleg tega pa je tre- i ba upoštevati naravna bogastva Bosne in Srbiije, ki še vedno čakajo, da jih nekdo odkrije, pa naj si bodo že rude, premog ali pa les, in da jih začne izrabljati Vsekakor pa ni daleč čas. ko bo do tega prišlo, ker Jugoslavija ima vse pogoje za zdrav in močan gospodarski razvoj. Središče Smrt kosi. V soboto, dne 11. t. m. smo izročili materi zemlji članico dekliške Marijine družbe Elizabeto Ivanuša iz Godenincev. Pokojna je bila v družbi polnih 24 let, ter se je vedno odlikovala po svojem vzornem življenju. Dasi od cerkve oddaljena, je vendar vsak dan redno prihajala k sveti maši, tudi če je bila pot še tako slaba. Naj ji sveti večna luč. — V nedeljo popoldne pa je umrla Te- ! rezlja Lah, žena čevljarja v Središču. V 54 letu j v o j v t u življenja jc pcdlcjlis no t r a n! c m u rsku, Mir ia pokoj njeni duiil Berlinsko pismo • VII. Boste rekli, da sem postal s svojimi berlinskimi pismi že sitan. Kar naprej naj beremo berlinska pismal Kakor da nimamo doma nič zanimivegal — No, potrpite malo z mojo berlinsko sitnostjol Ko je pa toliko zanimivega, da še vsega ni mogoče povedati! Zdajle, ko to pišem, gori nemški parlament. Slišim, da gori velika zborovalna dvorana, v kateri smo imeli pred nekaj tedni zborovanje Volks-vereina. Tam je dosti goriva, ker so stene vse z lesom obite in galerije vse lesene. Godijo se pa v volivnem boju tudi druge zanimivosti, ki niso tako nevarne. V mestu Strehlitz je policija pri duhovniku bolnišnice, P. Adamsu, napravila hišno preiskavo, ker je bolnikom razdelil nekaj letakov »Kristus — ne Hitlerl« Nato je bil poklican na sodnijo. Vsi duhovniki mesta pa so vzeli svoje cilindre, šli pred stanovanje P. Adamsa in ga v sprevodu spremili na sodnijo, tam ves čas čakali, dokler ni zaslišanje minilo, in ga zopet v častnem sprevodu spremili domov. V mestu ie to vzbudilo veliko pozornost. Znamenito je to, da sta izjavo vseh katoliških organizacij proti vladi, o kateri ste poročali, pod-| pisala tudi predsednik in predsednica društva katoliških učiteljev in učiteljic. To je korajža! Drug zgled krščanskega moštva in značajnosti j je Oberprasident vestfalski v Munstru, Gronovvski. Ko je centralna vlada od njega zahtevala, da nastopi zoper to izjavo in nje širitelje, je izjavil, da je to ; zoper njegovo prepričanje in je — dasi razmeroma še mlad — prosil za dopust. To se pravi, da raje | svojo visoko službo pusti, kakor svoje prepričanje ! zataji. — Takih zgledov značajnosti in neupoglji-i vosti je še več. Ko sem šel v petek po Unter den Linden, ki je v Berlinu nekako to, kar je na Dunaju Ring, mi prikoraka nasproti sprevod Hitlerjevih čet. Grem, grem naprej, a sprevoda ni hotelo biti konec. Šli so i z neštetimi zastavami in mnogimi godbami v spremstvu celega legijona policajev peš, na konjih in na ; avtomobilih. Prvič sem videl te čete. To je cela j vojska. Oblečeni so vojaško: škornje, rjave hlače, I srajco in kapo — samo brez orožja. Treba jim je ' dati samo puško v roko, pa se takoj lahko udarijo | s Francozi ali s komerkoli je »treba«. Zvečer pa smo imeli v Sportpalastu manifesta-i cijo centruma. Videl sem že mnogo mogočnih ma-' nifestacij, take pa še ne! Sportpalast je nekak stadion pod streho, circus maximus. Veliko ljudi gre noter, ne vem natanko, slišal sem pa številko 20.000. Pa vstop bil prost, treba je bilo plačati vstopnino. A vse je bilo razprodano. Začetek je bil ob osmih. Dvorana je bila odprta ob šestih in takoj močno zasedena. Ob sedmilj je začela igrati godba. Ogromna množica ljudstva. Na podiju mnogo duhovščine. Generalnemu vikarju so priredili veliko manifestacijo. Ob osmih pa začne stopati v dvorano dolga četa fantov v belih srajcah s par sto zastavami, sredi med njimi Briining. Vihar navdušenja je zaoril po ogromnem prostoru. Zdelo se mi je podobno, kakor ko papeža prinesejo v sv. Petra cerkev. Le da je bilo v dvorafli še burnejše, kakor v cerkvi sme biti. — Zborovanje otvori dr. Krone, mlad mož visoke, krepke postave, poslanec katoliškega Berlina. S tem možem sva se spoznala v parlamentu, ko sem iskal dr. Kaasa, in me je povabil, naj ga obiščem enkrat v pisarni centruma. Seveda sem se odzval njegovemu vabilu in ga pred kakimi 14 dnevi obiskal. Govorila sva skoraj celo ■ uro — kajpada o Nemčiji in o Jugoslaviji. V pisar-| ni centruma je zaposlenih kakih 20 oseb. Dr. Krone je voditelj Windhorstbunda. — Ta je otvoril zborovanje, za njim pa je nastopil dr. Briining. Seveda smo ga mogli razumeti samo potom močnega zvočnika. Briining ima že tako pošten obraz, da mora biti ljudem simpatičen. Katoliški mož, kakor si ga le morete želeti! Govori mirno pa odločno. Govoril je poldrugo uro. Čeprav povsem mirno, vendar je padal udarec za udarcem po nacionalistih, oziroma po vladi. Brez strasti, brez sovražnosti, brez demagogije, samo stvarno. Mož je globok. Stavki so bili skoraj same sentence. »Man kann nicht regieren, ohne dass die Mehrheit der Bevol-kerung mit der Regierung mitschwingt.« »Vladati se pravi: ljudstvu z vsemi močmi služiti, ne pa ljudstvu gospodovati!« Itd. Med drugim je dejal: »Če ie kaka vlada obsodbe vredna, je bila nemška vlada zadnjih 20 let pred vojno.« Apeliral je tudi na Hindenburga, naj bo čuvar pravice in ustave, oče domovine in zaščitnik tudi tistih, ki so ga volili, ne samo tistih, ki so ob njegovi volitvi nanj zabavljali! — Dvorana je prekinila govornika skoraj po vsakem stavku, ploskala, vzklikala, cepetala z nogami (kakor je na Nemškem navada), toda vse z največjo dostojnostjo. Klici »Hoch Briining!« so se ponavljali petdesetkrat. Ne divje, ne vse zmešano, ampak soglasno, umerjeno. Morate si misliti, kaka sila je to, če toliko tisočev v zaprtem prostoru zakliče na ves glas isto besedo! Tudi na cesti se niso mogli poleči klici: »Unser Fiihrer Briining lebe hoch!« Sicer pa vse mimo, dostojno, stroga disciplina. Številno navzoča policija ni imela kaj opraviti. — Sijajna manifestacija, vredna versko prepričanega ljudstva. Postal sem slovenski konzul v Berlinu. Seveda brez dekreta in s temu primerno plačo. Ljudje, ki imajo kake opravke v Berlinu, so me kar izbrali. Če je imel torej kdo kakega strica v Berlinu in še ni dobil svoje dediščine, nai kar pove, pa bomo poskrbeli! Provizija po dogovoru .. . Podivjana mladina Ljubljana, 16. marca. Divjaški napad je bil izvršen snoči na cesti pri Logu pri Brezovici. 25 letni sin posestnice Franc Novak iz Loga 4 se je zvečer odpeljal kropit nekega mrliča in kupovat neko travno seme. Ko se )e krog pol 10 vračal s kolesom domov, sta četrt ure pred domačo vasjo naenkrat skočila nanj dva mladeniča in ga silovito pričela tepsti s kolom po glavi in vsem životu. Oba mladeniča sta očitno prežala dalj časa v zasedi na Novaka. Pri a s silo vlomili. Pobrali so razne predmete. Spcci-jalizirali so se i»a na kavo in sladkor. Poleg tega |mi so postale njihov plen vseh vrst cigarete in tobak. Skupna škoda, ki jo Detela radi vloma trpi, znaša okoli 3000 Din. Ker je verjetno, da bodo vlomilci skušali vnovčiti ukradene predmete, se opozarjajo ljudje, da v njihovem lastnem interesu teh predmetov ne kupijo, pač pa naj prodajalce, ki sc jim bodo zdeli sumljivi, takoj naznanijo bližnjim varnostnim organom. Skupna teža ukradenega blaga je okoli 80 kg, kar priča, da vsega tega ni nogel odnesti en sam vlomilec, temveč jih je moralo biti več. Preiskava za storilci je v polnem teku. imn/tnr i,, ,..,.,«1-»„ 4 ,»r„..onn >», »,, 1,0. * • .1 .... ...,,,,, ,... ....... ... ».., ..- znanimi storilci ni nobenega sledu. Dnevna kronika Kaj pravite ? \ckjc imajo učitelju, lci mu nihče nc more očitali, da ni za državo in ju vpisan v vseli društvih, ki so um priporočena, r njih ludi tlela prav ločno lal;o, kakor je dandanes predpisano. l'n jc vendar bil zadnjič ovaden in velo preiskavo jc mile. Silno sc jc iiamvet zameril vaški gospodi. In zakaj: naivni učitelj jc videl lačne otroke, kako prihajajo v šolo bledih lic. kako se jih prijemlje tuberkuloza in druge nadloge slabo hranjenih otrok, pa jc hotel ustaviti malo socialno statistiko. Seveda jc previdno in obzirno ispraševal otroke, kaj po navadi jedo in koliko. To ni bilo všeč vaški gospodi, ki. je zagnala silen vrišč. Kaj učitelja briga, kaj jemo doma. kaj ga briga, kaj jedo otroci delavcev in kmetov? Gospodje imajo tudi nekaj otrok in je moral učitelj upoštevati tudi te pri svoji statistiki, da bo bolj pestra in toinejša. Gospodom seveda ue hi bilo všeč. če bi prišlo na kakšen način na dan. r kako skrajno slabili razmerah živi dandanes večina naših delavskih iti kmečkih otrok. Kratko: prišel jc nekdo in zaplenil učitelju vse zbrane podatke. In učitelj jc bil šc vesel, da vaška gospoda ni zahtevala šc kaj več. V bodoče bo skrbel za to, da ga bo la gospoda pustila kolikor mogoče pri mira. da ga sploh nc bo opazila. Ho imel vsaj mir. Spoznal pa jc, kako resničen je pregovor, dn resnica v oči bode ... škof. Koledar Potek, l". ma rta: Jcderl. dcvicn: Pat rile, Osebne vesti — N'o\ i gimnazijski suplenti. Za suiplente . Slučajnosti. Članice družbe se nujno pozivljejo. da se občnega zboru udeleže. Iskreno se vabijo tudi vsi prijatelji in vse prijateljice karitativnega gibanju. — Koča pod Bogatinom je stalno odprta in oskrbovana. Dohod od hotela Zlatorog je mogoč s smučmi ali peš po sedaj markirani nekdanji vojaški poti. Od koče na Planini na Kraju (pod Bo-gatinoni) so možne krasne ture proti Sedmerim triglavskim jezerom. Sedlu Bogatinskem, prehod Govnjač, Podrto Goro. ^krbino, na Planino Vogel od koder je lep sestop na Zlatorog. Informacije se dobe pri podružnici SPD Bohinj ali pa pri gospodarju koče g. Tomažu Godcu v Bohinjski Bistrici. — Gozdni požari. Ker se spomladi in poleti vedno pojavljajo gozdni požari, opozarjamo vsakogar, da f-e v smislu g 40 gozdnega zakona ne sme kuriti blizu gozdov in v gozdih brez najstrožjega nadzor- rtlva. Prepovedano je ludi nepotrebno požiganje pašnikov, kar večkrat povzroči požare v sosednjih gozdih. Ravnotako je nedopustno v gozdih iu ua pašnikih odmetavati neugaSene vžigalice in ostanke cigaret iu smolk. Kdor bi na katerikoli način bodisi iz nemarnosti ali pa neprevidnosti povzročil gozdni požar, ali se ne bi ravnal po predpisih tega razglasa, bo moral povrniti vso nastalo škodo in se bo proti njemu kazensko postopalo. Slarši so odgovorni za škodo, ki bi jo napravili njihovi otroci radi nezadostnega nadzorstva. Vsakdo, ki zapazi ogenj v nli blizu gozda, ga mora, ako le mogoče pogasiti. sicer pa takoj lo naznanili bližnjim prebivalcem, da se obvesti župana občine in lastnika gozda. Zupan mora nemudoma pozvati obcinurje, da gredo takoj pomagat gasit. Kdor bi se brez tehtnega vzroka ne odzval pozivu, zapade postavni kazni. — Kuharski tečaj Zadruge gostilničarjev v Ljubljani. Privoz IL Dne 15. marca je bil v Gostilniškem domu zaključen L celodnevni kuharski tečaj, ki ga je Gostilničarska zadruguc obdržala v inunenu, da nudi pod strokovnja-škini vodstvom kuharski poduk nu čim širši podlagi. Z ozirom nu precejšnje zanimanje, bo dne 2ll. uuircn I. I. otvorjen nov kuharski tečaj, v katerega sc še vedno Nprcjii.uajo učenke in učenci. Informacije daje topogledno in sprejema prijave vodja kuharske šole g, Jan Fiala, Ljubljana, Gostilniški dom, Privoz it. 11. Za slučaj, da bo dovolj priglušenk in priglnšencev samo zn večerni kuharski tečaj, bo tudi ta otvorjen. — Dva odkrita detomora. Na Brezovici blizu Suhorjn so v nekem vinogradu našli v gnoju zakopano trupelce novorojenčka, ki jo moral biti rojen žo pred mesecem. Telesa je bila lo še spodnja polovica, drugo polovico je najbrže požrla kaka žival. Orožniki so zadevo preiskali in so tudi izsledili otrokovo mater v osebi Mare Milkovič iz Pilalovcev v Žumberku. — Pri zasledovanju zločina pa so prišli na sled novi slični hudobiji. V bližini Pilalovcev so v neki jami izsledili truplo nepopolno razvitega novorojenčka, ki je bilo zavrženo tudi pred kakim mesecem. Tudi temu zločinu so že na sledu iu je storilka že izsledena. Opozorilo damam! Uganka J. F." bo rešena 20. marca. Pazile Se nadalje no J. F." oglase — Najdeno okostje mamuta. Kmetje iz okolice Knina so pri kopanju na nekem travniku blizu stare kninske trdnjave naleteli na okostje ogromne živali. O najdbi so takoj obvestili oblasti, ki so poslalo splitskemu naravoslovnemu muzeju zob-kočnjak, ki so ga izpulili iz čeljusli najdenega okostnjaka, da bi se ugotovilo, kateri vrsti pripada in iz katere dobe. Prof. Girometta, ravnatelj naravoslovnega muzeja, jc ugotovil, da ji1 najdeno okostje iz diluvijalne dobe in pripada ogromnemu mamutu Elephas Primogeniusr. Okostje bodo prenesli v splitski muzej, kjer ga bodo sestavili in razstavili kot redkost. — Strašen zločin hajduka. Iz Karlovca poročajo: V vasi Krstinji je bil izvršen grd zločin. Krstinja se nahaja pod Petrovo goro in je znana po številnih razbojstvih. Na posebno slabem glasu je Peter Rašič, ki je strah in trepet tamkajšnjega prebivalstva, ker je znan razgrajač, pretepač in dclomržnež. V isti vasi živi premožen kmet Božo Španovič s svojo ženo Milko in njeno sestro Milico Vuletič. Božo je po poslih odpotoval v Karlovec na sejem, doma pa sta ostali Milka in Milica z otroci. Kmalu po polnoči je Milka začula, da nekdo odpira dvoriščna vrata. Šla je pogledat in je spoznala zloglasnega Rašiča. Takoj se je spustila ž njim v boj. Ko pa je videla, da bo podlegla, je zbežala. Rašič je ustrelil za njo in ji prestrelll glavo Po zločinu je Rašič pobegnil. Milica je sestri nudila pomoč in poklicala sosede in orožnike. Ko so Milko vprašali, kdo je streljal, je odgovorila: Peter Rašič — nato se je pa onesvestila. Prepeljali so jo takoj v karlovško bolnišnico, kjer je umrla, preden so jo mogli zaslišali. Zapušča Miri otroke. Rašiča so aretirali in izročili sodišču — 800.(100 dinarjev ponevcril. \ Stari Moru-v ici pri Subotici so bile že preteklo leto vložene tožbe proti občinskemu notarju Aleksandru Arscnijcviču /.uradi poneverbe. Ministrstvo za notranje zadeve se je obrnilo na Glavno kontrolo. dii pregleda poslovanje Arsenijcviča. Glavna kontrola je po natančnem pregledovanju ugotovila, tla je Arseni.jevič otlškodoval državo za 200.000 dinarjev, občino pu za 000.000 dinarjev. Državno pravdništvo je odredilo aretacijo Arsenijeviča, ki pa je medtem že pobegnil. /.n njim so izdali tiralico. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Guardini R.: Der Mcnseli und der Glnubc. Veivsuclie iiber die reIigio.se L\istenz in Dostojcw.skijs g ros sen llomnuen. 577 strani, vezano Din 130. — Guardini I?.; In Spieget und Gleichnis. Bilder unrl Gedanken. "'20 -Iruni. vezan« Din 95. Doering O.: Chrislliche Švm-bolc. Leitfaden dttreli die lormon- und Ide-cnvvclt der Siunbilder in der christliclien KtinsL 146 strnili, nevezano-Din "56. Klug Dr. Prof.: AVillcnsfrcihcit und kntholisclics Gewissen. Line Besinnung atif die Prinzipieu der kntlio-liseltcn Sozjal- und Stant.sphilosophie. 40 strani, nevezano Din IR. — Mulilcr K. Dr.: Die ehrist-liche Wclfnnschuiiung im Kninpl' der Geister. Sieben Vortriige. 152 strani. nevezano Din 46. — Retzbnch A.: Die Erneuerung der geselsehaft-liehen Ordung, tuieli der Liizvklika Quadruge-simo anno. 115 strani, nevezano Din 52. — Ro-dewyk A. P.: Unser Geld und Gut. Gedunken iiber 32. O&tss Jc rejlstr. uod S. br. 1031 od IS. I. 1933. Še nekaj o prestah Preti kratkim so v Ljubljani zaplenili trt Koše prest, ker ja in trgu prepovedano prodajali pretite. Takrat so dejali, tla so bile to loške preste. Pa se jc oglasil loški pek g- Viktor žužek in povedal, tla \ Ljubljani letos ni bilo niti ene loške preste nn prodaj, pač pa so bilo zaplenjene preste lani nekje od Vcleso-vega. Seda j smo prejeli iz Velesovcgu naslednje vrstici : Med (istimi tremi koši prest, ki so bil" zaplenjene na ljubljanskem trgu, je bilo pravih velesov.skih prest samo en koš, ostala dva košu sla j>:t bila prinesena iz neke druge vasi. kjer neka družina izdeluje preste, ki se pu bistveno razlikujejo od velesoviskih. V Velesovccn so in cd drugim sladkim pecivom začele peči presto nune v dominikanskem samostanu. Ta samostan je zatrl cesar Jožef II.. zatreti pa ni mogel nunskega lecla. in prest, katere so se pri ljudstvu zelo priljubile iu so jih pekli revni prebivalci vasi Adergas. Razmere času pa so zajele tudi preste. Zaradi vedno večjih davščin in vsaki dan strožjih predpisov so številni izdelovalci prest in nunskega Icctu« jeii opuščati peko iu so jo med vojno popolnoma opustili. Po vojni so zopet začeli peči preste. Preuredili so obratne prostore strogo po policijskih predpisih. Prave velesovske (nunske) preste peče le ie en posestnik, ki se poslužuje prvotnega nunskega načina. Razni pc-ki, pa tudi šušnnirji. kvarijo ugled velesovskim prestani, posnemajo njih obliko, a bistva izdelave ne razumejo. Proti tem naj bi oblasti nekoliko strožje nastopale. Želeti bi bilo, du bi tu kruli, ki s svojim tradieijonuliiini rnznnšnujeni zaposluje precejšnje število brezposelnih, pri o blat t vili in stanovskih tovariših nc imel toliko nasprotnikov. Saj kaže zgodovina, da preste nc uničujejo tovarniških pekov nc nu deželi, ic manj v Ljubljani, ker prest ljudje ne jedo. da bi se nasitili, marveč jih jedo rnrli zaradi visoke jire-pečenosti zlasti tam. kjer se več |>ijc, nli pa tudi tam kjer se bolni želodec upira navadnemu krulili. Cestni odbor je v zadnjih letih ceste v našem kraju znatno zboljšal. Posebno skrb pa polaga na to, da na cestah ni blata in da so posute z gramozom. V ta namen je izvozil že ogromno množino peska in gramoza iz bivše Šinkovčeve parcele ob železnici, lako da je nastala tam že prcccjšnja jama, ki bo v doglednem času zavzela prccejšen obseg. Pred kratkim so na mestu trli večje kamenje celo s strojem. Sedaj pa so prepeljali stroj pod »Skalco ', kjer je kamnolom. Ceste so sc na mnogih krajih razširile, kjer so bili ovinki posebno nevarni, pa se je zgradila diagonalna nova cesta, (v Šmarci, na Grabnu, v Godiču, v Stranjah itd,). Sedaj so razširjali cesto do znane »Korlnove gostilne« na Vrhpolju in pa posebno hud klanec v Mekinjah pod Društvenim domom. Ako se bo lo sistematično zboljšcvanje naših cest nadaljevalo, bomo imeli v nekaj letih v našem okraju res lepo speljane cc-ste, ki bodo odgovarjale modernemu cestnemu prometu, kar bo zlasti v dobro lujskopronictncmu stremljenju našega kraja. Kulturni obzornik Sodobnost Neodvisna slovenska revija. L in 2. številka. Kako je prišlo do Sodobnosti«, je vsaj onim, ki se bavijo s slovenskimi kulturnimi vprašanji. povsem znano. Tudi, kdo daje listu misel in 6i'ii c r. Doslej sta izšli dve številki. (Važnejši članki so sledeči: Na periferiji duha, Fr. Al-breeht: Zlo naroda, Fr. Albreeht: Kultura in politika. Lojze Ude: Centralizem v šolstvu, St. Leben. in Duhovna služba narodu, Jos. Vidmar. Zn tlanc.s .se bomo ustavili pri poslednjem, ki je kulturno-nazorno najbolj jasen). Kakor jc bilo povedano v uvodu prve številke, se bodo sotrudniki liistn pred vsem borili z-a politični, socialni in kulturni slovenski kolektiv. Pokret borbe za izčiščeno slovenstvo je vsekakor lep. plemenit in kontno dolžnost slehernega Slovenca. Saj to je bilo delo in smoter vse naše kulturne preteklosti. Da je to zadnja leta omahnilo, moramo iskati vzroka v osvoboditvi slovenskega narodu izpod tujerodne države. Ko pa se je zadnja leta pojavila težnja takega ili-rizina. ki zahteva popolno likvidacijo slovenskega jezika in slovenske kulture v priti srbo-Iirvntstvu. so se kajpada vsi |>o.štciii Slovenci uprli tej nepravični sili ter delujejo / vsemi močmi za ohranitev čistega slovenstva Del slovenske družbe, ki je zastavila vse svoje sile v bran za slovensko kulturo, so ravno delavci nove. slovenske revije »Sodobnosti«, ki so se ločili od kroga Ljubljanskega Zvonite radi odločne slovenske zavesti. Kako si zacnišljn ta družba tlelo za ohranitev slovenstva? Vidmar Josip, ki je idejni vodju sodobnikov«, pravi, da jc nenadomestljiv pogoj za resnično in pomembno duhovno službo naroda svobodoumnost. Ta svol>odoiim-nost nn priznava lc osebno resnico, osebno vero. osebno razodetje. Vsak drugače privzet nazor pa odklanja kot neskladnost / osebnostjo... Zlasti je mrzek Vidmarjeveirin svobodo um ju sleherni dogmatizem, češ. le svobodoumnost je razvojna moč v narodih, dogmntieni ljudje pa so le pasivno gradivo, ker vernik in domatik imata svoje trdne zapovedi, razodete in ukazane. čez katere ne moreta storiti koraka . . . Gospod Vidmar je najjasneje izpovedal, nu kaki osnovi mislijo on in ostali sotrudniki revije reševati slovenstvo. Ostali itlcjniki so v tej smeri več ali manj nejasni ali si nezavedno celo nasprotujejo. Iz. vseli člankov se namreč čuti, tla nimajo li ljudje jasnih načel, ki bi morala biti prav za prav podlaga za narodovo delo, marveč sc bore v nejasnem svobodou nju. ludi Vidmarjev« s vobodou urnost je zamegljena: saj individualistično svobodoumje. ki iniu tisoče poti in ciljev, vendar ne more nuditi ni-kakega enotnega temelja za rešitev slovenstva. Sleherni človek namreč, ki gre /. obsolutuini svobodouinjeni na delo za narod, utegne iskati drugačnih rešitev, katera pa si morebiti .....d seboj bistveno nasprotujejo. Saj spremljajo človeka. kateremu se duša večno drugače razodeva. iz koraku v korak notranja protislovja, katerih ne more nikoli povezati v jasno načelo. Tako blodi taka družbu v kaosu nasprotujočih si zasnov iu tlel. In kaj bo imel otl tega narod? S svojo ideologijo |>a je storil Vidmar ludi težko krivico katoličanom, katerim posredno odreka zmožnost narodnega udejstvovanju (saj je |)u< .svobodoumnost nenadomestljivi pogoj za službo naroda!) Mar ni Vidmar nikoli tipni po /godo-vini velikih mož, ki so globoko verovali v božje resnice, o jih niso tc nikoli ovirale pri velikih stvaritvah ali izumih, ic manj jiu pri otroško lepi ljubezni do naroda. Nasprotno, največ žrtev za svojo domovino so prenesli ravno globokoverni ljudje, posamezniki ali narodni kolektivi (n. |>r. Irci). Krogu z Vidinnrjcvo ideologijo, ki podcenjuje domovinsko ljubezen katoličanov, čei. da ie tiodreienn božii. tla ie utesnjena od samih dogem in nima razmaha, moramo povedati — da je ravno katoličanstv o vseli ea.sov izpričevalo najplcmenitejšn dejanja za svojo domačijo. Katoličani ljubijo Boga in narod skupno. Nikoli eno drugega ne izpodriva, marveč v najlepši harmoniji soglaia kot strune nn gosiili. j Tu ni nesoglasja, tu ni tisoče poti. tu ni mili-| jardnili razodetij, ki bi se ob vsakem trenutku spreminjala, marveč je tu ena nerazrttšnn pot, ki so jo že naši predniki klicali: Bog in narod. In le na tej osnovi, ki je enovita in trajna, se da uspešno graditi kulturna, socialna in politična moč slovenskega kolektiva. Seveda pu ne smemo kljub idejnemu nasprotju podcenjevati odločnega slovenskega gibanja med sodobniki, njihovega krepkega glasu ob nclepih poskusih liekuternikov, dn bi likvidirali slovensko kulturo. Toda od Zvonovih« sol rudnikov, inetl katere so se sodobniki ie nedavno šteli, sc ločijo poslednji le po borbi za slovenstvo, svctovno-iinzorno pa so le šc radikalnejši udarniki. Pa ludi glede borbe za slovenstvo se nam (kjub oznaki neodvisna slovenska revija') zdi dokaj čudno, dn ponavlja Adamič ob oceni Jukčcvih Odmevov rdeče zemlje« isto, kar je že Zupančič o slovenstvu napisal in radi česar je prav za prav prišlo do Sodobnosti*. Seveda je skušal Vidmar lo v 2. številki zabrisati. Pu mar ni tudi to znamenje nepopolni' orientiranosti v borbi za slovenstvo, oziroma. kam vodijo trenutna osebna razodetja? L. Golobic. Vrhovnih: Ivan Vrhove c Doneski k njegovemu življenjepisu in bibliografija njegovih del. Izdala Zgodovinska sekcija Muzejskega društva za Slovenijo. V Ljubljani, 1955. Kmalu bo minilo 80 let, kar se je rodil (21. V. 185") zgodovinar in geograf Ivan Vrhovec, Ljubljančan in prvi kritični zgodovinar Ljubljane. Pravkar smo dobili njegov življenjepis izpod najbolj poklicanega peresa njegovega sošolca in lovariša po zgodovinski široki, župnika Ivana Vrhnvnikn. Nn podlagi svojih spominov in drugih virov, zlasti Vrhovčeve korespondence nam avtor popisuje Žal kratko, a zanimivo in plodovito njegovo Zivijcnjo. Sentpetcrskega in šenklavškega šolarja Ier gimnazijca m dunajskega študenta spremljamo v vseh radostih in težavah, ki so včasih bile delež večine naših mož. (Na Jenkovo : Trojno gorje« sc spomnimo zlasti, ko beremo o Vrhovčeveni :,hofmajstro-vanju: na Ogrskem). Preko izpitnih skrbi pride nato Vrhovec v profesorsko službo v Ljubljano, kjer se nadaljuje njegovo žo v dijaških letih pričelo literarno in znanstveno delovanje, ki doseže svoj višek z deli o ljubljanski zgodovini na podlagi virov mestnega arhiva. Iz Ljubljano je prišel Vrhovec v Novo mesto in prinesel v lamošnjo patriarhalne razmere živahno kulturno življenje. Odkril je v sebi nov talent — igralca, dramaturga in režiserja ter oživil Novo-meščanom gledališče. Vendar se je kmalu vrnil v svoj pravi element in napisal tudi Novemu mestu temeljilo zgodovino, priredil par šolskih knjig in se kot konservator zanimal za umetnostne in zgodovinske spomenike. Seveda je bilo znanstveno delo v provinci težavno in Vrhovec si je zmerom bolj želel v Ljubljano, kamor mu je slednjič po-inogla bolezen, ki ga je pa v Ljubljani tudi ugonobila. Njegova železna narava ji jo kljubovala do zadnjega in lepo vrsto zgodovinskih razprav je Se napisni v Ljubljani; zadnja jc ona o ljubljanskih pokopališčih in tja k sv. Krištofu se je jeseni lela 1002 preselil njen nvlor. - - Njegova izredna plo-dovitosl sc zrcali i/, piidejane bibliografijo njegovih del. Mohorjevi družbi in Malici Slovenski je bil od dijaških let zveni sotrudnik, kesneje pa zlasti ludi Ljubljanskemu Zvonu in Muzejskemu društvu. Slednje je sedaj oskrbelo izdajo njegovega življenjepisa, ki jo je velikodušno omogočilo ljubljansko mestno načelstvo in kljub težkim časom pokazalo, dn Ljubljana spoštuje spomni svojega velikega rojaka in zgodovinarja. I * r i vsej leniel jitoriti prijetno pisano ni/pravo, opremljeno s 7 slikami, bodo z zanimanjem lunli poleg številnih Vrhovčevih učencev v h I Ljubljančani in Novomeščnnl in sploh vspk. I i nuj ii' mu r . jiimtiiii. I/,,11,,....,. k. .,,:.. m - . ■ ... >.>...*.,,,,. nlvijliijv. "t. Litija, 16. marca. Tukajšnjo prcdilnico Mauthncr jc zadela ve-fika nesreča, ki je povzročila v vsem kraju grozne ure, kakor jih šc zlepa nismo doživeli. Le takojšnji pomoči sc je zahvaliti, da obenem ni nesreča zahtevala še nobene smrtne žrtve, čeprav je bilo 16 delavcev v smrtni nevarnosti in nekateri so še vedno. Do nesreče je prišlo krog 1. V oddelku, kjer čistijo bombaž in predivo, jc bilo naloženih tri vagone bombaža, Kako sc jc tam bombaž mogel naenkrzt vneti, šc ni znano. Najbrže je odkod padla kakšna iskrica v bombaž — v nekaj trenutkih je bila zaloga bombaža v plamenih, ves oddelek pa sc je zavil v neznosen dim. Pogumni tovarniški delavci, ki so obe?iem tudi tovarniški gasilci, so planili v oddelek, da rešijo, kar sc še rešiti da, zlasti, da obvarujejo dragocene stroje, Ali dim jc bil neznosen in jc naravnost dušil. Po vrsti so delavci, ki so bili seveda brez mask, omedlevali ,omamljeni od strupenih plinov, ki so se razvijali iz gorečega bombaža .Bombaž pa je gorel, kakor smodnik. Pred oddelkom pa so sc odigravali pretresljivi prizori, ko je ležalo kar vež moških nezavestnih in ni pomagalo nobero d.rgnjnie in ovijanje glav z mokrimi cunjami. K sreči je bil takoj na licu mesta zdravnik dr. Orel, ki je priskočil na pomoč. Z umetnim dihanjem pod njegovim nadzorstvom se je ljudem posrečilo, da eo obudili nekaj moških, pri štirih pa je bilo to brezuspešno. Zdravnik je ukazal, da morajo ti štirje v ljubljansko bolnišnico, med tem, ko je za 10 delavcev Velik tovarniški požar v Litiji Delavci v smrtni nevarnosti — Strupeni plini omamili 16 delavcev Zgorelo tri vagone bombaža — Pol milijona škode odredil, naj ostanejo v domači oskrbi. K onim štirim v-.czavestnim sta se pozneje pridružila še dva, ki sta bila nekoliko pri zavesti, pa sta vendar morala v ljubljansko bolnišnico. Železnica je za te ponesrečence poskrbela takoj poseben vagon, kjer so jim domači postlali z blazinami in rjuhami. S ponesrečenci jc odšlo v Ljubljano tudi več njihovih svojcev, kakor žene in ! matere, pa tudi zdravnik dr. Orel sam. Na ljub- ] Ijanskem kolodvoru je ponesrečence prevzela rc- i ševalna postajo, ki jih je s svojimi avtomobili zvozila v bol nišnico. V bolnišnici so takoj pričeli z raznimi aparati vračali prisebnost ponesrečencem. Lc zdravniku dr. Orlu in takojšnji intervenciji, da so bili ponesrečenci šc ob pravem času prepeljani v bolnišnico, se jo zahvaliti, da la katastrofa ne bo zahtevala nobene človeške žrtve. Ponesrečeni delavci, KI so iih prepeljali v ljubljansko bolnišnico, so: Franc Zaje, Arton Brovč, Ivan Mrrn, Ignac Na-dižar, Lipe Sluga in Franc Kollmann. Med tem pa ic požar uničil v imenovanem oddelku vse tri vagone p,reja ia bombaža, pač pa je bilo obvarovano poslopje samo. Požar jc napravil okoli pol milijona dinarjev škode. Pri gašenju požara so sodelovali tudi litijski gasilci. Tlelo je prav za prav poznr> do večera. Vsa Litija je pod vtisom velike groze, ki jo jc ta dogodek povzročil in ki le k sreči ta imel šc hujših posledic. Reševalna postaja jc bila ob 10 zvečer obveščena, da pripeljejo v Ljubljano še dva zasfrup-Ijenca, tako da znaša število zastrupljenih osem- Tilulescu o romunski zunanji politiki Italija, naša dota Mali antanti" Ljubljana se širi na barje Ljubljana, 16. marca. Povojni čas jc temeljilo pomedel s konservativno miselnostjo Ljubljančanov, da smejo večje hiše v Ljubljani stati lc med Gradom in Rožnikom ler da jc razvoj Ljubljane omejen lc med ta dva hriba. Umevno je, da se jc prvotno Ljubljana razširjala najbolj na sever po Dunajski cesti, kjer je polje nudilo izvrstna stavbišča, zlasti pa, ker je nudilo dovolj peska za stavbe. Skoraj nerazumljivo pa je, da je ljubljanska podjetnost pri tem zanemarila južno stran Ljubljane. Zazidano je bilo sicer Mirje, vendar pa na Barju ni.bilo nobenega živahnejšega gradbenega dela, če izvzamemo naselbino na Ga-Ijevici. Mestna občina je pred kratkim naprosila arhitekta Plečnika, naj izdela regulačni načrt ludi za južni del najbližje okolice mesta. Plečnikov načrt za regulacijo tega dela mesta jc občinski svet že odobril. Po Plečnikovem načrtu bo omogočen sistematičen napredek dolenjske in barjanske strani dosedanjega okoliša mestne občine. Le majhnemu delu javnosti je namreč znano, da sega okoliš ljubljanske občine daleč na jug in da jc barjanski del mestne občine po teritoriju večj: kakor zazidani del s še nezazidanim severnim delom ler da jc geografsko središče ljubljanske občine ob izlivu Iščicc v Ljubljanico. V svojem načrtu jc mojster Plečnik vpošleval Golovcc, Dolenjsko cesto, Ižansko cesto in naselbi- ne med tema dvema ccstama. Ozemlje okoli Golovca bo rezervirano ter se ne bo zazidalo. Dolenjska cesta se je do sedaj zazidavala v ncstrnjcnein sistemu in ta sistem ohranjuje tudi Plečnikov načrt. Ob Dolenjs.ri ccsti sc bodo vrstile vile v razdalji po približno 10 metrov. Vsaka hiša ali vila bo imela okrog sebe znaten vrt. Na enak način bo zazidana v bližini mesta tudi Ižanska cesta. Čim bolj bodo pa hiše zidane v notranjost do sedaj nezazidanega polja, tem bolj bodo ločene druga od druge. V bližini omenjenih glavnih cest sc bodo hiše oddaljevale druga od druge po 10—20 m, čim bolj bodo pa oddaljene od mesta, pa po 30 do 40 metrov. Idejni Plečnikov načrt nc določa siccr sloga, pač pa ima žc v načrtu, da prehajajo gosposke vile in večje hiše polagoma proti notranjosti Barja v delavske hiše z večjimi vrtovi. Načrt pa že vnaprej 'določa, kako se bo v prihodnjih lelih strnila naselbina vil, delavskih hiš in vrtov s pristnimi kmečkimi hišami in posestvi v barjanskih vaseh, spada-jočih pod ljubljansko občino. Tako bo sprehajalec, ki bo v bodočih letih hodil po bližnjem Barju, polagoma r gel opazovati ves la prehod naselbin čisto mestnega čez predmestni in končno v pristno kmečki značaj. Malo manj buren bo po Plečnikovem načrtu razvoj na Barju, zato pa bolj harmoničen, bolj soglasen in morda ludi bolj trajen, kakor pa na severu in zapadu Ljubljane. Kaj bo danes? V stolnici ob pol osmih postna pridiga pre-vzvišenega gospoda knezoškofa. Drama: Zaprta. Opera: »Morana«. Red C. Kino Kodcljcvo: Ob 8 »Največji zločin". Znižane ccne. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in cnr. Kuralt, Gosposvetsku c. H). K Slamiču danes stopili bomo na ribe in sirček, zraven si še privoščili dobrega vina požirček! 0 Postna pridiga v stolnici. Drevi ob pol 8 ima v stolnici svoj drugi postni govor prevzvišeni g. knezoškof dr. Grcgorij Rožman. Pred govorom ob tričetrt na 7 iitanije, ob 7 sv. Križev pot. © Umetnostnozgodovinsko društvo v Ljubljani priredi nocoj ob 20 skioptično predavanje v verandni dvorani hotela Union. Predaval bo g. dr. F. Stelc: Umetnostna zgodovina Ptuja po vojni (odkritja). Vstopnicc po 1 Din (za dijake), po 3 in 5 Din pred predavanjem pri blagajni. Povabljeni vsi prijatelji umetnosti. 0 Mohorjani, ki so naročili knjige pri Ljudski knjižnici na Miklošičevi ccsti 7. so vljudno vabijo, da tamkaj tudi za bodoče leto naroče književni dar Mohorjeve družbe. — Članarina znaša 20 Din. 0 Ljudska knjižnica, ki je preje poslovala v Akademskem domu na Miklošičevi cesti, posluje sedaj v palači Vzajemne posojilnice, Miklošičeva cesta 7. Bogato jo založena s slovenskimi, nemškimi, leposlovnimi deli najnovejših pisateljev. Odprta je oil 8 do 12 ter od 2 do 7 zvečer. Knjižnica izposojujc knjige tudi za daljšo dobo na deželo. 0 Prijet tat. Policija jc prijela znanega potepinu 25-lctnega Stanetu Jenškoviča, ker jc ukradel v soliolo i/, »prejcmnicc zobozdravniku dr. Vcreona na Cankarjevem nabrežju dijaku Vinku Žitniku plašč, v katerem jc imel tilnik rokavice, ključe in škarje, v skupni vrednosti nad 1000 Din. Jenškovič je suknjo žc prodal nekemu krošniar.ju, pri katerem je policija suknjo zaplenila in jo vrnilo lastniku. jc včeraj zjutraj silno pokesal svoje družbe, zakaj opazil jc, du jo ponoči z obema deklinama izginila tudi njegova listnica, v kateri je imel 9 stotukov. Policija, ki ji je gospo;! zaupal svoje težave, je hitro našla obe deklini, pri njiju pa ni našla več 9 stotukov, temveč samo sedem. Dva s toki k a sta deklini že zapravili. Vendar je bil goispod tudi tnko zadovoljen, zakaj boljše jc Ic sedem slotakov, kakor pa nič. Deklinama ni pomagal običajen izgovor v podobnih primerih, da jima je gospod v dobrem razpoloženju listnico podaril. O Modne hlače — pumpnrce dobite najceneje pri Preske r ju, Sv. Petra cesta 14. ! Brariio damera! Uoanke „U.F." iio rešena 1 29. marce. Pozile še nadalje na J. F." oglase Proti hripi • pristni domači 1 Din 44'— MMm FH. HM, flliiilošičeua 3 Špecerija 0 Mestna zastavljalnica, bo imela redni dražbi avgusta zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti dne (i. aprila, za efekte pa dne 12, aprila t. I. od 15 dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15. 0 Nesrcčil pri podiranju drevesa. V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali 25-let-negn posestnika Antonu Jankovien i/. Sečnice pri Polhovem gruden. jnnkoviču jc pri podiranju dreves padla na levo nogo težka bukev in mu jo zlomila. 0 žrtev .sla oskubli. Dve prebrisani deklici, s katerimi ima policija vedno opravka, sta predsnočnjim našli nekega gospoda, ki je prišel mi obisk v Ljubljano in sla gn pripravili, da ju jc povabil nu majhen k rok«, liospod pa ise Drevi ob četrt na 7 zvečer sc vrši v Filhar-nianični dvorani, javna produkcija gojencev drž. konservatorija. Nastopijo gojenci Gnus Mira, Bur-ger Kajetan, Rudolf Vida, šapl.ia Božena, Čampa Slava, Orni k Francka, Korenčau Štefka tor Gal-latia Reinhold in Vodušek Valens. Ravnateljstvo vabi starše, gojence zavoda in vse. ostalo občin-; stvo, ki se zanima za glasbeni napredek, k obilni | udeležbi. V Matični knjigarni je na razpolago I spored, ki stane 2 Din, sicer je vstop prost. Orkester drž. konservatorija v Ljubljani in Orkestralnega društva Glasbene Matice sla se združila pod vodstvom skladatelja Škerjanca, v en j nastopajoči korpus s 04 člani. Ta za naše razmere prav častno zaseden orkester bomo čuli na koncertu v ponedeljek dne 20. t. m. Poleg Brahmsa, Mendelssohna in De Falle bo orkester izvajal tudi llrističcvc Srbske plese. Znani beograjski .skladatelj In ravnatelj tamošnje opere, Stevan Hristič, je napisal celo vrsto simfoničnih del, med njimi tudi 3 karakteristične srbske plese za veliki or- i kester, ki se. izvajajo na ponedeljkovem koncertu. , Ti plesi so bili pogostokrat izvajani že v Belgradu, | Zagrebu pa tudi v Franciji ter imeli vsled svoje 1 karakteristike vedno velik uspeli. Simfonični koncert bo v ponedeljek 20. t. m. Predprodoja vstopnic je v Matični knjigarni. Obrezovanje drevja, grr.iičja, trt in vrtnic bodo v soboto ob 15 kazali na vrtovih ob železniški progi na Vrtači najboljši naši strokovnjaki gg. nadzornik Šlrckelj, višji vinarski nadzornik Gombač, ravnatelj mestnih nasadov Lap in kmetijski referent ing. Lukman, i-ianom in tudi nečlanom podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Sestanek na vrtu hiše št. 17 na Vrtači. Tc praktične vaje priporočamo vsem lastnikom vrtov s posebnim poudarkom, saj sc z napačnim obrezovanjem napravi na vrtovih največ škode. Vstopnine ni. Društvo Dečji in materinski iloin kraljice Marije v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v torek, dne 28. marca 1933 ob 0 zvečer v Ljubljani. Lipičeva ulica št. 10. z običajnim dnevnim redom. JFOTOAPARA TE......... svetovnih tvrdk '-.iss-fkon. Roden-stock. Vofgtlander, Welta. Certo itd j ima vedno v zalogi Hotoodd. Jugoslovanske Uniig ar ne V Ljubišuiii 99* Bukaiešt, 16. marca. tg. Zunanji minister Titu-lcscu je imel govor v združenih zunanjih odborih narodne »ku;. ščine in senata, v ka.crcm je govoril o novem paktu male antante in o odnošajih Romunije z ostalimi državami. Z odločnostjo je zavrnil obrekovanje, da bi vsebovala nova pogodba male antante tajne vojaške klavzule. ROMUNIJA JE PRINESLA V TO NOVO POGODBO KOT SVOJO DOTO SVOJE PRIJATELJSKE POGODBE Z ITALIJO, Francijo in Grčijo in zvezno pogodbo s Poljsko, za katerih obnovitev ni potreben pristanek obeh drugih članic male antante, Pristanek vseh članic jc potreben samo zs sklepanje bodočih novih pogodb. POLITIKA ROMUNIJE NASPROTI ITALIJI BA OSTALA V ISTEM PRIJATELJSKEM RAZMERJU, KI JE NASTALO RADI PLEMENSKEGA SORODSTVA IN ZVEZE M^D SVETOVNO VOJNO. Romunija se bo tudi v bodoče prizadevala, odstraniti trdote, ki obstojajo med Italijo in romunskimi zaveznicami. GLEDE NEMČIJE JE REKEL, DA JE ROMUNIJA PRIPRAVLJENA OBDRŽATI S SEDANJO NEMČIJO ISTE PRIJATELJSKE ODNOŠAJE, KAKOR S PRETEKLO. Romunija sc zaveda važnosti nemškega prodajnega trga za romunske produkte in je pripravljena tako sodelovati, da bo gospodarska izmenjava blaga po možnosti narasla, kar bo ugoduo vplivalo tudi na politične odnoiajc. ZVEZNA POGODBA S POLJSKO OSTANE NEOMAJNA. NASPROTI RUSIJI HOČE ROMUNIJA VODITI MIROLJUBNO POLITIKO IN ČE BODO OKOLIŠČINE DOVOLJEVALE, STOPITI Z NJO TUDI V POLITIČNE ODNOŠAJE, VPOŠTF.VAJOČ ŽIVLJENJSKO VAŽNE INTERESE DRŽAVE. Z MADJARSKO ŽELI ROMUNIJA ČIMPREJ STOPITI V NAJ-PRISRČNEJŠE ODNOŠAJE. Najvažnejša pot k temu jc gospodarsko sodelovanje. Glede Francije sc jc izjavil Titulescu zelo pohvalno. Govoril jc o medsebojni povezanosti političnih naziranj in o naklonjenosti in hvaležnosti Romunije nasproti veliki zaveznici. Hitlerjeve laniazije o razkosanju Rusije Protiruska križarska vojna Pariz, 16. marca. Ig. Moskovski dopisnik _>Tcmpsa« pošilja svojemu listu due 14. marca zelo informativno brzojavno informacijo o razmerju med sovjetsko Rusijo in hitlerjevo Nemčijo. Sovjetski tisk napada s skrajno ostrostjo Goringove izjave in predloge o razkosanju sovjetske Rusije, ki jih je predložil francoskemu poslaniku v Berlinu. Moskovska >Pravda« pa jc obširno objavila vse podrobnosti protisovjetske križarske vojne, katero organizira Hitler in o kateri je pisal giav/>i urednik »Volkischer Beobachter« gosp.. Rozenberg. Po »Pravdi« se je nedavno vršila tajna konferenca v Locarnu med Rozenbergom, ki je govoril v imenu Hitlerja in med zastopniki italijanskega fašizma. Rozenberg jc v Hitler-vem imenu predložit federativno državo, ki bi obsegala Litvo, Belo Rusijo in Ukrajino. Poljska bi se zopet podelila med Nemčijo in med to novo federativno državo. Tudi sovjetska Rusija bi se porazdelila med ostale baltske države io Ukrajino. Ostali del Rusije bi prišel pod kontrolo Nemčije in Italije (sicl). Dokazoval je, da bi bilo treba likvidirati boljševizem iu sicer v interesu Nemčije in Italije, kakor tudi v interesu svetovne civilizacije. »Pravda« pristavlja, da je Rozenberg Hitlerjev kandidat za zunanjega ministra in je zato njegovo naziranje uvaževanja vredno. Nemški apciiti po Ukrajini so starega datuma in so torej resni. di hoče Ni mčija res začeti novo zunanjo politiko z avanturo proti Rusiji? Poljska trgovina z Rusijo Varšava, 16, marca. ž. Ravnatelj družbe Pol-rosa, gosp. Kaslcrovič jc dal zastopniku agencije »Iskra« več zanimivih podatkov glede podaljšanja pogodbe s Sovpoltorgom. Izvoz poljskega blaga v Rusijo jc znašal v letu 1933 že štiri milijone zlatih rubljev. Uvoz sovjetskega blaga v Poljsko znaša istočasno 2,200.000 zlatih rubljev. Iz teli podatkov je razvidno, da je v trgovini z Rusijo Poljska aktivna za 1,800.000 zlatih rubljev, medtem ko jc v preteklem letu znašala aktivnost samo 1,300.000 zlatih rubljev. Po do! očenem načrtu se mora v Poljsko predvsem izvažali surovine in pol-fabrikatc, kože, cevi, krpe, magnezit, kemično blago, zdravilne rastline in zdravila, jabolka, ribe itd. Poljska pa bo izvažala v Rusijo blago, na katerem so inleresirani poljski gospodarski krogi. Iu pride v poštev predvsem bombaž, galanterijsko blago, usnje za podplate, prašiči, teleta itd. Zelo važno postavko tvorijo tudi lokomotive in drug železniški materijal. Razen tega bo Poljska izvažala v Rusijo žico, električne potrebšči ic ki jih je do sedaj Rusija dobivala iz Nemčije kakor kable, motorje, akumulatorje in instalacije za železniške signale itd. Veliki upi, hi jih stavlja Anglija na Italijo Pred rimskim senatom Rim, 10. marca Ig. Inicijativo za sestanek med MacDonaldom, Simonom in Mussoliui.; -m je dal Mussoliui, ki i-e je iiotel sestati z angleškima ministroma u:i italijanski meji. Tembolj so sedaj zadovoljni v Rimu, da pridela angleška državnika naravnost v ,»iin. Mussolinija jc k temu koraku gnala njegova volja, da doseže načelno razčišče-u,je. Da se mir v Evropi zagotovi trajno, je treba, da se zgodi kaj načelnega v politiki in gospodarstvu. Evropa ne sme razpasti v dva sovražna tabora. Zato je treba pobijati vsako nastajanje blokov. Če v Ženevi ne pride do ureditve razorožitve-nega vprašanja, so morajo pokazati vsaj gotovo smernice za totalno rešitev v obliki splošne konvencije, ki naj zajame vse dosedanje porabne predloge, in sicer ravno tako kakor italijanske predloge, ludi llooverjev načrt in francoski konstruktivni načrt. Pariz. 10. marca. Ig. Daladier je pokazal pred svojim potovanjem v Ženevo veliko optimizma, izjavil pa je, cla sledi samo prijateljskemu povabilu MacDonalda, vendar se ne bo udeležil posvetovanj razorožitveue konferenco, temveč hoče biti v petek ali soboto zopet v Parizu. Izrecno je dcinantiral, da hi nameraval spremljati MacDonalda v Rim. Rim, 10. marca tg. Pod vtisom, da sc jn s potovanjem MacDonalda v Rim premaknilo težišče mednarodne politike v odločilnem trenutku iz Ženeve v Rini, se bavijo komentarji današnjih večernih lislov v glavnem steni, da pozdravljajo historični pomen nove epohe v mednarodnih odnošajih, ki se začenja sedaj . London, l(i. marca. ž. Ves tisk iu politični krogi pripisujejo MacDonaldovemu in Simonovemu potovanju v Rim velik pomen. — Konservativna Morning Posl pričakuje od tega obiska popolno reorganizacijo evropske politiki-. MacDonald bo odkrito vprašal Mussolinija, čc je pripravljen sodelovali z Anglijo na obvarovanju evropskega miru. Ta ponudba ne bo predstavljala kake an-gleŠko-ilalijanske zveze, ampak samo jedro skupine držav, ki bodo delale na ohranitvi miru v Evropi. Kaj la namen angleškega prvega ministra pomeni za Nemčijo, dokazu.jo najboljše MacDonal-dov načrt, ki bo danes predložen nu razorožilveni konferenci in ki ne predvideva nemške enakopravnosti v oboroževanju. Daijv Telegraph je prepričan, da bo konferenca med MacDonaldom in Mussolinijem mnogo doprinesla k temu, da sc odstrani spor med Francijo in Italijo. London, 16. marca. Ig. Times poročajo o Mac Donaldovcm razoroZitvenem načrtu, da jc sin- Zaapanje se vrača v Ameriko Newyork, 16. marca. tg. Senzacionalno haussc, ki sc jc pojavila na Walstroctu prvi dan po otvoritvi bank, pojasnjujejo ameriški finančni krogi s tem, da sc jc prebivalstvu zopet povrnilo zaupanje. Borzni posredovalci so komaj zmagovali naročila občinstva. Ta preokret sc pripisuje prcd iciu Roosevcltovi energiji, s katero pobija krizo. Z zadovoljstvom se beleži tudi dviganje stalno obresto-vanih papirjev, kar dokazuje, da v Ameriki nc verujejo več v inflacijo. Po poročilu nc\vyorškc zvezne rezervne banke z dne 15. marca jc bilo v vsem tem okrsiti zaprtih samo sc 166 bank, dočim jc bilo fi60 članic v polnem obratu. Po vsej deželi jc medtem na tisoče bank zopet otvorilo promet z občin slvom. V splošnem prevladujejo nova vplačila nad dvigammi zneski. Samo pri newyorških bankah znaša presežek vplačil v lorek 66 milijonov dolarjev, dočim je znašal v ponedeljek 20 milijonov. V ne\vyorški zvezni rezervni banki jc bilo včeraj vplačanih nadaljnjih 24 milijonov dolarjev v zlatu. Daladier ne gre v Rim teza vseh prejšnjih dolgotrajnih debat, da vsebuje predloge, po katerih so imajo opustiti vsakršni napadi z zraka, določb o podmornicah, odpravo plinskih bomb in kemičnega orožja, omejitev velikosti topov, tankov in gotovih ladijskih lipov, kvantitativno zniževanje vseli vojsk na suhem, na morju in v zraku, ustanovitev permanentno mednarodne, kontrolne komisije in odredbe, da naj se po petih letih dogovori izpopolnijo ali pa obdržijo. Daily Telegraph« izjavlja, da angleška ministra upata, dn busla našla v Mussoliniju vplivne a zaveznika v politiki za francosko-ncmSko poinirje-nje. Zopet sc čujejo govorice, da bo prišel v iiim tudi Hitler, če nc koncem tega tedna, sc bo pa pozneje udeležil konferenco petih velesil. Celile f Odvetnik dr. Anton Božič Zopet je zapustila la svet nmrkanliui osebnost celjskega javnega življenju. Včeraj zjutraj jc umrl na svojem stanovanju v Miklošičevi ulici št. (i, previden s tolažili za umirajoče, celjski odvetnik g. dr. Anton Božič, v 56. letu starosti. Z njim lega v grob mož, s katerim jc združen lep kos celjske zgodovine zadnjih 30 let. Pokojni se je rodil dne 12. decembra 1876 v Strožji vasi pri Ljutomeru. Po končanih gimnazijskih Študijah se je posvetil pravu iu stopil nato v sodnijsko službo. Kmalu je pa videl, da v tem poklicu m- bo mogel razvili vseh svojih sil in šel je k advokaturi. Ves čas svojega življenj v Celju sc je aktivno udeleževal političnega in gospodarskega življenja celjskih Slovencev. Pokojnik je bil pred svetovno vojno dolgo vrsto let občinski odbornik in finančni referent Celjske mestne občine. Posvetil jo vse svoje sile, gospodarskemu napredku. Bil je v upravnem svetu mestne hranilnice, ustanovitelj in dalje časa predsednik KiueUko posojilnice, predsednik Društva hišnih posestnikov in predsednik Orkveno-konkurenSnega odbora. Pokojnik si je podobi! veliko zaslug pri nacionalizaciji gospodarskih poii-jetij, zlasti takoj jio svetovni vojni. Pri nacionalizaciji takih gospodarskih podjetij ni priskočil na pomoč samo kot odvetnik in svetovalec, nego tudi s finančnimi sredstvi. Kakor vsa podjetja, tako so ludi podjetja, j)ri katerih je bil pokojni soudeležen, občutila gospodarsko krizo, katera tudi njemu ni prizanesla. Kol človek jc bil poštenjak, jo vedno rad priskočil vsakemu na pomoč ludi v gmotnem oziru, a na žalost so ae prevalila oziroma skušala prevaliti zlasti zadnje čase bremena na njega, kar je bilo deloma tudi vzrok, da jo moral žo pred nekaj meseci leči v bolniško posteljo, iz katere rb je rešila sedaj smrt. Dr. Božič se je zelo veliko udejstvoval v političnem življenju in je bil za časa Avstrije med prvimi voditelji celjskih Slovencev. Znan je bil kot dobričina, bil pošten in korekten do svojih političnih nasprotnikov. Pokojni zapušča žalujočo vdovo in 7 otrok. Pogreb se bo vršil v srimlo, dne 18. t. m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti Miklošičeva ulica St. fi na okoliško pokopališče. Ime pokojnika bo ostalo vedno v najlepšem spominu med celjskimi Slovenci. Naj Bog poplača njemu vsa dobra dela, žalujoči družini p« izrekamo svoje globoko sožalje. Vsak petek sveže morske u nne+Mni Cbola* blul Tali« « tjudiuiii unuum niči, ubijs RIBE Razhritja ameriškega kriminalista Lažnivcem je ara odbila V založbi ameriške Harvardove uniVerze je izšla zanimiva knjiga »Lažc Johna Larsena, učenega kriminalista v državi Ilinoisu. Knjiga ima praktičen namen, pomagati hoče preiskovalnemu sodniku pri zaslišanju obtožencev, ki taiijo zločine. Na temelju sprememb krvnega pritiska ,e zdaj mogoče popolnoma točno ugotoviti laž in resnico. Avtor uvodoma razpravlja o laži sploh. Laž je dedna človeška lastnost in priljubljeno sredstvo v zadregi. Otroci in divjaki so stalno prepričani, da ie dobra resnica samo za prijatelje, dočim prideš v okom sovražnikom samo z lažjo. Zdaj je izgubila laž svoj pomen v javnosti. V XVI. stoletju so smatrali laž za predpogoj dobrega odvetnika in zdravnika. Bacon je celo trdil, da potrebuje malo hinavstva tudi pošten človek! Lahko je sicer iskren, mora znati prikrivati veselje in žalost, da se ne bi okoristili s tem njegovi sovražniki. (Po našem pojmovanju ni to hinavstvo, temveč premagovanje.) Kazenska oblast se zanima zdaj za laž, če mora razkrinkati zakrknjenega zločinca. V Ame- | riki še vedno rabijo srednjeveško »zaslišanje tretje stopnje« s pretepom, pri katerem tudi nedolžni ljudje podpišejo predloženo izjavo, da bi se rešili muk. Treba je odpraviti to razvado, ki ni nič boljša od navzočnosti »psiholoških izvedencev«. Nova fiziološka merila so objektivna in zanesljiva, ker so zgrajena na nedvomno znanstvenih načelih. Če se laže človek nezavedno, kar je včasih prirojena lastnost, »lažejo samo usta, dočim potrjuje ostalo telo resnico«. A zavedna smotrena laž je vedno sad notranjega fiziološkega napora. Merila ugotavljajo pri tem primeru spremembe pri dihanju, utripanju srca in krvotoku. Larsen nasvetuje preiskovalnemu sodniku deset vprašanj, ki jih mora staviti obtožencu popolnoma mirno in tiho v določenih predsledkih. Ves ta čas beleži aparat fiziološke spremembe. Ta vprašanja se glase: 1. Ali hočete vi prestati to zaslišanje? 2. Ali ste vi kadilec? 3. Ali vam ni nerodno v tem stolu? 4. Kako vam ugaja zvočni film? 5. Ali hodite vi plesat? 6. Ali ste ukradli vi 20 dolarjev, kakor trdi obtožnica? 7. Ali se niste vi zdaj zlagali? 8. Ali ste vi zdaj iskreni? 9. Ali ste bili vi kdaj poprej kaznovani z zaporom? 10. Povejte zopet, ali niste vi ukradli 20 dolarjev? Aparat beleži spremembe pri krvnem pritisku, če se osumljenec laže. V ta namen so razvrščena vprašanja tako, da sledi brezpomembnemu vprašanju vedno drugo, ki bo pri pritrjevanju obtežilo osumljenca. Nervozni, plašni ali celo nedolžni ljudje bodo doživljali spremembe pri dihanju in krvnem tlaku po vsakem vprašanju. A ta količn;k bo stalno enak in jih bo razbremenil. Larsen je prepričan, da bo kmalu rabil njegov aparat sleherni preiskovalni sodnik •Stari predsednik Združenih držav (levo) se poslavlja od svojega predsedniškega aiesta in prvi častita svojemu nasprotniku in nasledniku Rooseveltu Zakaj so boljše viki ustreHli 35 kmetijskih nameščencev? Aretacija, preiskavi- in usmrtitev nekaj desetin sovjetskih kmetijskih uradnikov je izvršila Državna poitična uprava (GPU) v izredno kratkem času. Minilo jc komaj mesec dni, odkar so aretirali boljševiki 70 ljudi, ki so bili obtoženi, da o namenoma prizadeli veliko škodo kmetijstvu in >ripravljali kmelski upor proti državi. Toda dne 12. marca je že bila izrečena obsodba. Procesa pred sodiščem sploh ni bilo, niti pred boljševiškim sodiščem nc. Smrtna kazen je bila izrečena od upravnih oblastev, to je z navadno naredbo vodstva GPU, to je boljševiške policije. Med obtoženci so bili skoro izključno samo državni uslužbenci, ki so bili zaposleni na sovjetskih gospodarstvih, v traktorskih lopah in drugih kmetijskih ustanovah. Obtoženi so bili: 1. da so namerno uničevali in kvarili traktorje in druge kmetijske stroje; 2. da so namerno zane-trarjali njive in s tem škodovali žetvi; 3. da so podtaknili ogenj skednjem, v katerih so bili shranjeni | kmetijski stroji, in zalogam konoplje; da so kradli iz zalog živeža na kolektivnih gospodarstvih; 5. da so desorganizirali setev in žetev in 6., da so ubijali uprežno živino. Imena 40 obtožencev so bila objavljena v sovjetskem tisku žc pred razsodbo, 7» imena ostalih 39 obtožencev pa je javnost izvedela šele po objavi razsodbe, ki jo je izrekla GPU. V smislu te razsodbe je bilo 35 obtožencev obsojenih na smrt z ustrelitvijo, v resnici so bili tudi takoj ustreljeni. Drugih 22 obtožencev je bilo obsojenih na 10 let robije, 18 obtožencev na 8 let robije in samo 4 s bili oproščeni. Ta strašna razsodba dokazuje, da se sovjetska Rusija vrača v čase bojnega komunizma, ki je divjal za časa akutne revolucije. Obtožencem ni bila dana možnost, da bi se lahko javno zagovarjali. Nad njimi je po nalogu osrednje vlade izrekel razsodbo rdeči teror in jo tudi takoj izvršil. Pogled na velikansko zalogo olju v Longbeaehu v Kaliforniji, ki jo je razdejal zadnji potres. Večina rezervoarjev se jc vnela in gori. — V kotu Andrew V. Mellon, lastnik teh zalog, ki je veljal doslej za največjega bogataša tega sveta, a je trpel radi potresa ogromno škodo. Dragocen tovor V francosko pristanišče Cherbourg je te dni prispe! prekooceanski parnik »Aquitariia«, ki je pripeljal iz Newyorka 47 sodčkov zlata. Parnik je odplul iz Newyorka še preden je izdala vlada prepoved izvoza zlata. Inozemci so skušali izvoziti iz Amerike čimveč zlata radi najnovejše krize dolarja. G. Neufvville, bivši major, načelnik jeklenih čelad na Badenskecn in VVUrtemberškem je bil po smrti gener. Stiilp-nagla imenovan za predsednika državnega ku-ratorja za vzgojo nemške mladine v smislu pruskega militarizma. Tako se igrajo s svetostjo zakona Pred dobrimi petimi leti se je neki francoski zdravnik na pustni prireditvi seznanil z lepo gospodično in ji pričel dvoriti. Kmalu sta javila javnosti, da sta se zaročila in da bo tudi v najkrajšem času poroka. Dražestna gospodična je prišla na »originalno« idejo: V zapisnik o poroki, ki sta ga napravila pred advokatom, je dala vpisati pripombo, da ima po 5 letih pravico zahtevati razporoko v primeru, da bi se ljubezen poročencev ohladila, to se pravi, da bi ne bila več takšna, kakor na dan poroke. Zaročenec je v to zadevo v resnici tudi privolil. Čez nekaj let pa se je zgodilo, da se mož zvečer ni vrnil spat kakor navadno, temveč je ostal v družbi svojih prijateljev v klubu pozno v noč. To se je zgodilo nekajkrat. Gospa je postala ljubosumna. Poteklo je že pet let po poroki in nastopil je čas, ko je žena lahko zahtevala izvršitev omenjene klavzule glede razporoke. In res je tudi prišlo do zadevne obravnave. Ko je Slo za razdelitev hišne oprave, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Da bi ne bilo spora med zakoncema glede posameznih kosov, ki naj pripadejo njemu ali njej, sta se domenila, naj se oprava proda na javni dražbi. Javne dražbe sta se udeležila tudi zakonca sama, in sicer vsak za svoj račun. Pri dražbi sta šla v svojih ponudbah vedno viSje in višje in si med seboj tekmovala. Mož je vzljubil hišno opravo, med katero je prebil svoja najlepša leta, začutil je tudi, da prav za prav še vedno ljubi svojo ženo in želel je, da bi se z njo zopet poravnal. Pri dražbi je zmagal on, ker ni mogla žena tekuiOVati liiU v denarju. To jc hudomušno Parlzan-ko tako razjarilo, da ni ^prejela moževe ponudba. da bi se zopet poravnala in lepo živela v zakonu. Dejala je, da ne more živeti več skupno z možem, ki je bil tako nedelikaten, da je na dražbi tekmoval z lastno ženo. V istem času je dala nalog svojemu advokatu, naj izterja polovico zneska, ki ga jc vrgla prodaja hišne oprave na javni dražbi. — Tako je v državah, kjer so vpeljali razporoko... Obsodba pastorja v italiji Protestantski pastor Alojzij Lippolis je v flo-rentinskem protestantskem listu »Araldo della Ve-ritu« priobčil napad na katoliško verstvo in pape-štvo. Državni tožilec je vložil proti njemu ovadbo, češ, da je žalil državno vero in pater se je moral pred sodiščem zagovarjali na podlagi čl. 402 novega zakonika. Dejal je, da ni hotel žaliti katoliške vere in papeštva, temveč je samo razložil protestantsko stališče napram katoliški veri in Rimu. Sodišče ga je obsodilo na poldrugi mesec ječe, vendar le pogojno. Pastor se je pritožil pri kasa-cijskem sodišču v Rimu. To je ugotovilo, da spada pastorjevo dejanje pod amnestijo, ki je bila uveljavljena ob 10 letnici fašizma. Ne čakaj, dokler sreča trka na duri da ti potem odide, marveč zvabi jo in obdrži pri sebi. Kako obujn moderen zdravnik uto-plienca. Neki ameriški zdravnik je znašel nov način obujanja utopljencev ali zast rupljencev s plinom. Bolnika vrtijo na napravi, kakor jo kaže slika in mu istočasno dovajajo kisika, da bi mu obnovili krvni obtok Malčki smo pred skrivnostmi narave Mi večkrat imenujemo svoja letala »ponosne ptice«, a to je samo dokaz naše domišljavosti. Vsi naši stroji se le nespretno, nerodno in malo praktično posnemanje pernatega sveta. Novo delo francoskega raziskovalca dr. Bateauja o »skrivnosti ptičjih peroti« vsebuje te-le zanimive podatke. Človek, ki se hoče dvigniti v zrak, potrebuje 20 KS močan motor. Smatramo navadno, da znaša moč človeških mišic eno desetinko konjske moči. Potrebujemo torej moči 200 ljudi, da bi odtrgali enega letalca od zemlje. Med tem pa se dvigne ptica v zrak in preleti velike daljave edino s pomočjo lastnih mišic. Če ugotovimo težo ptice, razmah njenih peroti in brzino leta, bomo lahko izračunali tudi njeno moč. Slednja presega (seveda relativno) stokrat moč največjega tovornega konja! Najpo- Neptun. oionski bog se je povzpel na potniški jih muči ckvatorijalna vročina. Shira nasada čez ekvatorijaine vode. kopljejo v ii bujni vod ie tudi. da potnika v AaJbavo ob ri jejo naiivrej parnik, da tam ohladi s svojo vodo ]>otnike, ki je, da potnike in posadko, ki se prvič vozijo (ia bi iiiz.je prestali grozno vročino. Navada z leseno britvi io in ga nato v 1/4:10 v hladno vodo membnejša ugotovitev francoskega raziskovalca je ta, da bi ptice ne bile v stanju letati, če bi veljali za njih navadni zakoni aerodinamike (na temelju katerih gradimo letala). Zoologija je poskušala tolmačiti skrivnost ptičjih peroti z lahkim okostjem in notranjimi »zračnimi shrambami«, ki bi morale odgovarjati mehurju pri ribah. A vsi ti nazori so nezadostni. Priznati moramo, da so ptice obdarjene z nekimi p.osebnimi lastnostmi, ki jim dovolijo razvijati veliko moč pri manjši rabi energije mišic. Človek še vedno ni v stanju doumeti naravo na področju letalstva in vsled tega jo seveda tudi ni v stanju uspešno posnemati. Koliko časa vzdržiš brez spanja ? Najnovejši poskusi so pokazali, da človek razmeroma silno dolgo vzdrži brez spanja. Neki ameriški dijak je pravi specialist v tej zadevi. V Chi-cagu je vzdržal večkrat tudi nad sto ur brez spanja. Enkrat se mu je posrečilo premagovati spanec 114 ur! Tudi v Nemčiji so napravili na neki medicinski fakulteti več takih poizkusov. Krepki ljudje so se tudi po 80 ur uspešno borili s spancem. Neki učenjak, ki je tudi poizkusil to srečo, pripoveduje, da je boj s spancem čedalje hujši in hujši. Ko je hotel Citati, je nenadoma ugledal po dvopie vrste in dvojne črke, vedno bolj in bolj so mu pešale vse moči. Puls je ostal neizpremenjen, temperatura in dihanje tudi. V ostalem pa zdravstveno stanje ni mnogo trpelo. Edino oči so mu nekoliko zatekle. Če po prestanem boju dvakrat zaporedoma spiš po 14 ur, se telo popolnoma okrepča. Praktični poizkusi na vsem svetu in tudi pri nas seveda, so pokazali, da pred litrčkom tudi velikani ne vzdržijo več kakor dobro noč. Učinek radia na živila Seidel, profesor na dunajski univerzi, je objavil zanimive podatke o vplivu kratkih radijskih valov na vztrajnost nekaterih živil. Zatrjuje, da ostane mleko dolgo sveže in se ne skisa, če je izpostavljeno radijskim valovom. Isto je ugotovil pri ribi, mesu, jajcih itd. Seidel poroča, da rabi isto sredstvo prof. Kosterin v Moskvi. Sovjetska vlada že uredila v ta namen posebno radijsko postajo, ki med drugim »ojači« posebno občutljive konzerve državnih tovarn, kakor so kaviiar in druj£e, ki so namenjene izvozu. O tekih Kajti ta izgubi takoj eno desetinko in več sek. Posledica tega je, da zaostane za svojimi tekači najmanj za t m, kav največkrat tako vpliva naju, da niti tega nc doseže, knr bi se šo doseči dalo. Svojcčneno so uporabljali tudi krat-koprogasi visok, I. j. stoječ start. Dnncs pu vidimo povsod nizek sturt (t. j. start z oporo rok na tleli), kar znači. da sc ji? tn način starta šc najbolj obricsel. Veliko važnost moramo polagati na to, da smo na startu popolnoma mirni in du se no držimo trdo, ampak popolnoma mehko. I/, starta moramo odlcteti enakomerno in kar najhitreje. Pri prvih korakih, ki ho kratki, smo močno nagnjeni naprej ter se polagoma in istočasno s podaljšanjem korakov, vzravnamo. Startni jamici, kamor prideta nogi. skopljcino v širini spojenih nog, in sicer zu sprednjo nogo ca 20 e ni za smrtno črto, zn zadnjo nogo pa toliko nazaj, da sega koleno zadnje noge pri poklaku nekako do sredine stopala sprednje noge. Sprednja jamica inora biti dovolj globoka in velika, zadnja nc pregloboka in mora imeti dovolj trdno zadnjo steno. Roki sc nahajata tik zn črto, palec obrnjen na not. tal se dotikamo samo s prsti, nekoliko bolj narazen, kot jc širina ramen. Gledamo na tla. Katera noga jc spredaj, je vseeno; večina ima levo, ker so sc pač tako navaditi. To pozicijo napravimo na povelje: Na mesta!« Na povelje: »Pozor!« sc dvignemo tako visoko, da je koleno zadnje noge ca 10 cm oddaljeno od pete prednje noge. Teža telesu je enakomerno ruzdeljena na sprednji nogi in rokah, ki sta prav malo upognjeni. Gledamo na mesto, kamor bomo napravili prvi korak. Ravnovesje mora biti tako urejeno, da lahko dalj časa vztrajamo v tem jiolo/aju, pri čemur se seveda no smemo držati trdo. Vsa inuskulatura mora biti pripravljena nn povelje. Ko poči strel odlctimo. Prvi korak naj bo dolg ca SO cm. Pri tem pripominjam, da ui dovoljeno »pasti v strel«, to se pravi, biti že v gibanju, odnosno v teku, ko jc bil strel oddnn. Start je treba dosti vaditi. Napačno bi bilo, ako bi pri vežbanjil starta tekli celo progo; zadostuje kakih 10 do 20 ni, lc enkrat ali dvakrat pri enem treningu tečemo cclo progo. Ko smo prišli v pravilno držo, moramo delati enako dolge korake. Dolžina koraka zavisi od dolžine nog. suče sc pa med 1.70—2.20 m. Večina pa dela dolge korake. Pa tudi prekratki nc smejo biti koraki. Čc delamo predolge korake, visi teža telesa preveč nazaj, pri prekratkih pa preveč naprej. Prav posebno moramo paziti na pravilno delovanje, oziroma gibanje rok: glavno jc, dn nimamo trdih rok. Gibljemo jih na dva načina: samo ob strani bokov od spredaj nazaj ali pa prečno pred trupom. Oba načina sta dobra, ker so bili doseženi z enim kot drugim izboriti rezultati. Pred ciljem pride prav /a prav šele do veljave stil teka. Nekateri napravijo jioskok v cilj, najbolje pa je kar z. največjo hitrostjo rezati cilj, pri zadnjih korakih pu prsa potisniti ven. Važno jc tudi, da obdrži tekač toploto, oso-bito v hladnejših dnevih. Zato mora biti do zadnjega gorko napravljen. (Trniniugsanzug). Kratke proge, ki so običajne na mednarodnih tekmah in olimpijskih igrali so: 100 in 200 ai etrov, redkejši jc tek na 300 m. I. K—er. Zborovanje celjskih trgovcev Celje, 16. marca. Snoči je bil redni letni občni zbor Združenja trgovcev za mesto Celje, katerega pa ae je udeležilo samo 40 članov. Po uvodaiem pozdravu je predsednik gosp. Stermecki orisal sedanji gospodarski položaj. Iz njegovega govora posnemamo, kako zelo se je občutila kriza na denarnem trgu. Sed aj v tej krizi denarni zavodi ne bi smeli odklanjati sprejema vložnih knjižic, če jih prinese trgovec za odpis svojega dolga. Ker posamezniki nc dobe dovolj denarja iz denarnih zavodov za nakup hlaga, prinašajo trgovcem knjižice v kompenzacijo. Trgovec vzame, da v teh slabili časih kaj prodal, hranilno knjižico v račun za nakup-lieno blago ko pa zahteva od denarnega zavoda, da se mu bi znesek knjižil v dobro (ne izplačal), se to odklanja. V sedan'i krizi so v zadnjem času pričele nekatere jugoslovanske tovarne, ki so v inozemskih rokah, zahtevati denar v naprej, ne samo takojšnje plačilo po prejemu blaga. To velja za najmanjšega kramarja do veletrgovca. To si dovolijo samo jugoslovanski tovarnarji, ker radi previsoke zaščitne carine toliko zaslužijo, da jim je vseeno, če imajo enega odjemalca več ali manj. Previsoka ca-inska zaščita poostrujc krizo r.ašega kmeta. Kar proda, mora prodati napol zastonj, kar pa kupuje, mora plačevati drago. Kadar gre kmetu slabo, gre tudi trgovcu. Razne mednarodne gospodarske konference ne prinašajo nobenih olajšav. Bolje bi bilo, dnevnice delegatom na takih konferencah uporabiti za naš gospodarski svet. Gospodarski svet ne pride do oživljenja, ker se bržčas ne morejo odločiti, koga bi imenovali vanj. Gospodarski krog', ki plačujejo največ davkov, odločno ugovarjajo vsaki vladi, ki ob svojem nastopu trumoma penzionira tudi najboljše uradnike, ker so drugega političnega mišljenja. Najbolje bi bilo, da 6e državno uradni&tvo depolitizira in do- bro plača, potem bi imeli dobro, preizkušeno, neodvisno uradništvo in veliko manj pemzionistov. Kljub hudi krizi se uvajajo še vedno novi in zvišujejo razni 6tari davki, Poleg deviznega ažia je to vzrok dviganja cen blaga. Visokih cen blaga so deloma krive tudi vedno višje železniške tarife, ki v nekaterih primerih znašajo včasih ravno toliko, kakor je vrednost blaga, K tem tarifam pa pridejo še visoke postranske pristojbine. Nujno potrebna je dekoncentracija javne uprave, kar bi dalo velike prihranke. Za brezposelne in druge potrebno je celjsko trgovstvo lani kakor tudi letos zbralo po 30.000 Din v blagu in denarju. Koliko pa da industrija? Mnogo trgovcev ima doati škode pri plačevanju faktur v kliringu. Narodna hr»nka zahteva namreč takoj gotovino, ki jo trgovec v svoji banki plača, in s tem smatra, da je fakturo plačal v redu in si eventualno odtegne svoj 5% skonto. Ker pa dobavitelj prejme odgovarjajoči znesek šele po petih do šestih mesecih, ne dovoli več slonta, Narodna banka pa tudi ne da obresti. Zato naj Narodna banka zneske, položene na kliring, do pre-odkazila v drugi državi obrestuje. Končno apelira predsednik na vse merodajne faktorje, da bi pospešali 'družitev okoliške in mestne oSčine, od česar bi imelo korist trgovstvo pa tudi tujski promet Tajniško poročilo jc podal tajnik gosp. Bla-žon. Število članov je padlo lani za 20 oa 274. Veliko zmanjšanie je zabeleženo tudi pri številu nameščencev. Iz poročila o trgovsko - nadaljevalni •Voli je razvidno, da vajenci izhajajo slabo in je učni uspeh zelo slab. Združenje je imelo lani 129.000 Din dohodkov, izdatkov pa 62.000 Din. Društvena imovina znaša 676.000 Din. Primanjkljaj za leto^ 1933 se bo kril z dokladami in iz prebitka hiše. Nato ie bil izglasovan absolutorij in je bilo sklenjeno, da so razpišejo za učence na trgovski-nadaljevalni šoli za vsak razred po tri nagrade, da •e da mladini vzpodbudo za resno delo. Zaščita vlagateljev Danes so za upnike, posebno pa še za vlagatelje težki časi. Le z največjo težavo prihajajo do svojih prihrankov, ki so si jih prihranili v lotih napornega dela s prit i govac jem pri življenjskih potrebščinah in drugod. Smisel za varčevanje je pretrpel zadnji dve leti veliko škodo in bo treba obsežnih ukrepov in mnogo dela, da se zopet obnovi v starem obsegu. Kakor imajo gospodarski krogi svojo organizacijo upnikov (pri nas v Sloveniji jc to Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani), bi bilo umestno, da se tudi vlagatelji organizirajo, posebno za slučaje, kjer gre v resnici za njih osnovne pravice, katerim preti nevarnost. Tako se je v Nemčiji osnovala zveza, ki ima naslov »Volksbund zuni Scbtitz crsparten Vermogens gegen Angriffe auf Vcrtragsrecht und \Viihrunp v Berlinu (Ljudska zveza za zaščito premoženja proti napadom na pogodbeno pravo in valuto). Ta zveza zahteva, da se naj v nemško ustavo vnese paragraf, ki naj bi določal izrecno pravico za prihranke kot osnovno pravo državljanov kot jc n. pr. lastnina itd. Nadalje se zveza zavzema za to, da se nc ponavljajo ukrepi, ki so v splošno škodo vlagateljem. Dolžniki naj izpolnjujejo svoje obveznosti točno in odpadejo naj razni moratoriji. Posebno pozornost posveča zveza projektom, ki se tičejo valutarnih razmer, kjer naj sc povsod vpoštevajo interesi vlagateljev. Zveza se zavzema tudi za upravičene zahteve vlagateljev glede obresti in zahteva vsepovsod, tudi pri javni upravi, solidno finančno politiko. Denarni zavodi, država. njih kreditna politika naj vpoštevajo interese vlagateljev in država naj vodi splošno solidno gospodarsko politiko. Izjave merodajnih faktorjev, ki bi mogle kaj škodovali, naj so ne dajejo. Pripominjamo, da je zveza že imela v Berlinu veliko zborovanje, zu katerega so pokazali interes vsi merodaj-ni faktorji, in je vse svoje zahteve javno objavila. Zveza pobira od svojih članov majhen prispevek, ki znaša 1 marko za zasebnike, 10 za tvrdke. Tudi pri nas so razmere take, da vlagatelji iščejo zaščite v samopomoči. V Jug. Ltoydu čita-'iio, da se je to dni začela akcija /a osnovanje liuštva vlagateljev v Zagrebu. Izvoljen je bil že poseben akcijski odbor, katerega cilj je pomagati denarnim zavodom, da pridejo v normalne razmere, ne pa jim škodovati. Zlasti pa se zavzema društvo, oziroma zaenkrat akcijski odbor, da se uvede kontrola vlagateljev nad bančnim poslovanjem, poleg tega pa naj se jim dovoli tudi pravica soodločevanja. V tem oziru jc važno zabeleziti. da vsebuje novi predlog trgovinskega zakona tudi določbo, dn morejo biti upravni svetniki zavodov tudi nedelničarji, torej vlagatelji. V zvezi s tem spominjamo na svoječasno odločbo, dn se osnujejo pri denarnih zavodih, ki ima jo zaščito po čl, 5, posvetovalni odbori upnikov Te določbe bi bilo treba aplicirati tudi na denarne zavode, ki so dobili uredbo po paragrafu (i. zakona o zaščiti kmeta. Kakor čujemo, so bili nekateri odbori že imenovani in bi bilo dobro, čc se uradne objavijo imena članov. Razmeroma dosti je prireditev, tudi tekmovanj v tekih, toda malo je onih, ki bi znali pravilno teči. Največ se greši v tem, da -da mar-sikak tekač, zlasti pa začetnik takoj vse iz sebe. Vzrokov za to je več. Glavni jc pa ta, ker se tekov nc trenira pravilno in pa premalo. Zato jr potrebno, da sc vs! seznanimo s tehniko teka in pu z raznimi pripravljalnimi predvajami (.sinotrcna gimnastika i. t. d.). Skušal bom podati nekaj navodil, ki jih mora vedeti vsakdo, ki liočc gojiti tek, pa naj si bo to nn kratke, | srednje ali dolge proge. Posebno pužnjo pa moramo polagati zlasti na štafetne teke, kjer sc pri predajah največ greši, da se — ali izgubi na času — ali pa se vsled prestopa diskvalificira cela štafeta. Začnimo kar pri kratkih progah. II kratkim progam prištevamo vse teke do 400 m. Tek nn kratke proge sc imenuje tudi sprint, kar znači teči določeno progo z naj-večjo hitrostjo. Prcdno se bomo podrobneje bavil i s tekom kot takim, moramo vedeti nekaj tudi o splošni predpripravi. Celo telo takega sprinterja mora biti tako strenirano. da jc kos težki nalogi, ki se stavi nanj. Sploh moro biti vsa inuskulatura in živčevje podobno stroju, ki takoj reagira na vsak pritisk. Redna smotrena gimnastika in pa 2—3 kratili tedenski trening, so potrebni za dosego dobrih uspehov. Najmanj 2 meseca pred tekmami, se moramo posvetiti še specijalnemu treningu. Samoobsebi je razumljivo, da moramo biti popolnoma zdravi, da se moramo vzdržati nikotinu in alkohola, moramo biti zmerni \ jedi, sc držati predpisane dijete, skrbeti za nego telesa in masažo ter imeti dovolj počitka. Pri tekih na kratke proge se ne smemo ozirati po svojih sosedih, temveč moramo od starta do cilja, teči kolikor moremo. Kajti žc samo ena i dešetinku sekunde pouicni izgubo ca 1 m proge, j Tekni: na kratke proge mora predvsem skrbeti j /a hitrost svojega telesa, oziroma, da isto stalno I zvišuje. To doseže z gimnastiko (za katero | iinamo že domačo literaturo) in pa s specijal- | nimi vajami, kakor: skip nu mestu, t. j. leči j v pravilni drži telesa in s pravilnim gibanjem j rok popolnoma na mestu in kar najhitreje. Pri j tem moramo noge kar najvišje dvigati. Dalje i vadimo skip z mesta, pri čemur sc polagoma premikamo naprej, roke in noge pu sc gibljejo z vso naglico. To vajo izvajamo posebno pozimi. ko smo navezani na zaprte prostore. Zelo dobra predvaja je tudi tek po stopnicah navzgor. Potrebno pa je, du ima telo pravilno držo in du nc izpustimo nobene stopnice. Pripomnil bi (udi, n K> rf" ooui oš? 5'°s 0 5 cc S B S O «! •n B 5.' 00 03 3 N o re. O O oN S a A3 S S-I o* 35 3 ro 3: 3 I » « 5 r-"03 rs« m: -i < a " P. C. Wren: GOSPODARSKA ZVEZD L3IIBL3AHA 14480 in m Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna moko Iz milna rorgacs, DaCha Topola, le stalno na zalogi. Zahvala Za izkazano nam sožalje in sočutje ob smrti moje nepozabne soproge, ljubljene tete in svakinje, gospe Justine Stuchly posestnice za poklonjene krasne vence in cvetje ter za nadvse čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti, se vsem prav iskreno zahvaljujemo, posebno nas sili dolžnost zahvaliti se gospej dr. med. Zdneki Fišerjevi, katera je neumorno in ob vsaki uri lajšala bolečine rajnki. Leopold Stuchly, podpolkov. v p., žalujoči soprog, in sorodniki. SALDA-KONTE STRACE • JOURNALE fiOLSKE ZVEZKE - MAPB ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKA&NB PKBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA 9 IL NADSTROPJE Fotoamaterji! PniiPrniiP VaSih nesB,iT0T Vam ■ ui/cv ui/c lopo in poceni napravi lotooddelek Jugostov. knjigarne Ljubljana Olga Božič roj. Filipič in otroci naznanjamo v svojem in v imenn ostalih sorodnikov, da nas je naš dobri in iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod . Anton Božič odvetnik danes ob 9 dopoldne, po težki bolezni za vedno zapustil. Pogreb dragega nam pokojnika se bo vršil 18. marca ob 16 (4) popoldne iz hiše žalosti v Miklošičevi ul. 6, na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek 21. t. m. ob 8 zjutraj v župni cerkvi v Celju. Lepi Mihael 64 o o> z T O <» n me • ■o M f-S. o TO. w B 00 i—1 < O Ali postaneta vidva z bratom ,praseti', ako bi jaz našel še dvoje ali troje drugih praset, ki bi se zvezali z velikim prasetom in onima dvema malima?« je vprašal in me pri tem prijazno dregnil. Misli so mi blazno švigale po glavi. Ali je imel nalogo, zvedeti za moje mnenje, čim je Schvvartz namignil o umoru Lejaunea? Ali naj dožene, ako spada moje ime na seznani mesarjev ali praset? Mar bodo vsi, ki ne bodo z vso dušo potegnili z mesarji, mar bodo v noči upora postreljeni v posteljah? Ali pa je hotel Guantaio dognati, katera obeh strank bo jačja, in je li nameraval izdati svoje prijatelje podčastnikom, ako bi podčastniki po njegovem mnenju zmagali ? »Vprašate me, ako bi se rada pridružila prasetom?« sem rekel, da bi si pridobil časa za odgovor. »Ne bilo bi mi všeč, ako bi me klali — vam tudi najbrž ne bi bilo všeč, kaj?« »Seveda ne,« je odgovoril... »Ampak veste,« je nadaljeval, »čul sem že o prasetih, ki napadajo ljudi; presenetijo jih nič hudega sluteče in jih požro...« »Ne bi me veselilo, da bi me kako prase požrlo — vas tudi najbrž ne?« sem pripomnil. »Gotovo, da ne,« mi je zopet pritrdil, »človek se pač ne bi rad dal ubiti od mesarjev niti pojesti od praset.« »Ne,« sem dejal. »Se li ne bi dalo enem« ogniti?« »Seveda, ako je človek premeteno prase — vedno na preži in dobro oborožen — ki more nepričakovano napasti nič hudega sluteče mesarje,« je odvrnil. »Mar je veliko prase že kako poškililo na mesarje?« sem poizvedoval. »Ne,« je odgovoril, »tudi mala praseta ne.« »Pa boste slepim prasetom vi odprli oči?« sem vprašal. »Tega ne vem,« je odgovoril Guantaio, in imel sem občutek, ko da govori resnico, kajti iz njegovega glasu je bilo slišati dvome, ni vedel, kaj bi storil. On si je pač prizadeval zvedeti, na kateri strani bi imel koristi. Ali bi se mu splačalo, da bi se udeležil upora in pomagal odstraniti okrutneža Lejaunea in njegove pomočnike? Ali pa bi bilo bolje zanj, izdati prijatelje, opozoriti svoje predstojnike in jim pomagati proti upornikom? Da je bil eden glavnih vodij zarote, je bilo jasno, ker je bil eden najboljših prijateljev Colonne, Gotta, Vogueja in ostalih drugov Schwartzove družbe. Poskusil sem se postaviti na Guantaiovo mesto in se zamisliti v njegov položaj. Na eni strani, če bi bil Gauntaio, bi videl večjo nevarnost v zvezi z uporom. Kajti lahko bi se izjalovil, če bi pa uspel, bi bil le začetek za grozen pohod v puščavo pohod ljudi, obsojenih na smrt, ki bi jih Arabci in Francozi zasledovali in ki jim je bila smrt zaradi žeje in lakote gotova, ako ne bi prej bili pokončani po zasledovalcih. Toda na drugi strani, če bi bil jaz Guantaio, bi premislil vse prednosti, ki bi bile v zvezi s tem, če bi nastopil kot rešitelj položaja. Odlikovanje in napredovanje bi gotovo čakalo na tistega moža, ki bi rešil življenje svojim predstojnikom in očuval čast Francije in Fort Zinderneuf pred sramoto. In seveda bi bilo lahko delo za Lejaunea, Dupreja, Boldinija, Guantaia in par somišljenikov, da bi obračunali z zarotniki in udušili upor. Morali bi le ponoči vdreti v sobo z moštvom, se polastiti vsega orožja, z naperjenimi puškami brzdati osumljence, medtem ko bi straža odvedla upornike. Vsakdo, ki bi se količkaj branil, bi bil takoj ustreljen. Lejaune bi mogel vso stvar opraviti sam s svojim samokresom, če bi vstopil v sobo, ko hi vsi drugi spali, in bi ustrelil vsakogar, ki se ne bi trenutno pokoril njegovemu ukazu. Prav za prav sem se pričel čuditi, zakaj se je Guantaio še sploh obotavljal. Saj je vendar morala biti le njegova korist, ako je izdal prijatelje? Prav gotovo mu niso branili kaki smešni pomisleki, storiti tako podlo izdajstvo, in slednjič, če je človek vse pretehtal, je bilo zanj gotovo uinestnejše biti na strani zakonite moči — kajti resnična nevarnost mora začeti za upornike po uspelem uporu šele, ko pobegnejo v puščavo. Vedno manj razumljivo mi je bilo njegovo odlašanje. Nenadoma pa se mi je posvetilo. Ta Guantaio je bil pripadnik in rojak korporala Boldinija. Boldinija bi mogli umoriti, ako bi uporniki umorili Lejaunea. Kajti mržnja in maščevanje sta bili povod tej zaroti, in Boldini je bil skoroda tako zasovražen kakor Lejaune. Vzemimo, da bi šli Italijani Boldini, Guantaio, Colonna in Gotto kot posebna skupina pod Boldinijevim vodstvom za svojimi cilji? Ali so morda hoteli ribariti v kalnem — za kakim biserom neprecenljive vrednosti? Z drugimi besedami, ali so morebiti upali, da jim uspe, kar so zaman poskusili v Sidi-bel-Abbesu, ko so napeljali Bolidarja, da je skušal okrasti mojega brata? Brez vsakega dvoma so ti potepuhi verjeli Boldi-nijevi bajki, da smo drhal tatov draguljev in da nosi Mihael s seboj neprecenljiv dragulj. Mogoče pa se je Guantaio bal, da ga uporabljajo le kot orodje in res ni vedel, kaj naj stori, bil pa je zmožen izdati vse in vsakogar. Moral se je bati, da ga doleti smrt, če se upor posreči ali ne, dočim je sam hotel odnesti zdravo kožo in delež dragulja. »Težka je ta zadeva, prijatelj,« sem razmotrival. Človek ne ve, za katero stran naj se odloči. Rad bi bil med praseti, ako bi ti napadli mesarje v spanju ... Zopet po drugi strani pa bi hotel biti mesar, ako bi ti z dejanji prehiteli one .. .« Tiho sva sedela nekaj časa, in imenitni Guantaio si je grizel nohte. »In — tu je jedro vsega I« sem nadaljeval. »Kdaj bodo mesarji začeli klali?« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cofi. Udu iu teli; Ivan llakoveo. Urednik: Franc Kremžar.