Proletarci vseh dežel3združite se! v . , ZAVAROVALNICA SAVA -v,'.'. '• •:/>■ ,v^-, IBP®® ■ '■. "■' ' , U 1 I; -1 w BF ifeil Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER. KOPRIVNICA. KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka ODGOVOR SLOVENSKIH SINDIKATOV: Ne moremo podpirati idej o razširjanju privatne zdravniške prakse L, RELAVSKA FMOST ŠT. 31, LETO XXVIi Delovne organizacije, člani sindikata, cbčinski sindikalni sveti, organizacije strokovnih sindikatov in tudi zdravstveni delavci zahtevajo, da se slovenski sindikati opredelijo proti nekaterim zahtevam in predlogom za razširitev privatne zdravniške prakse in proti najnovejšim idejam, naj bi se v okviru zdravstvene službe kot redna oblika zdravstvene pomoči in zdravstvenih storitev odprle ambulante za samoplačnike. Sindikati so bili v svojem dosedanjem prizadevanju za napredek zdravstvene službe in za njeno sodobnejšo organizacijo ter zlasti za učinkovitejše zdravstveno varstvo delovnih ljudi zelo odločni v svojih stališčih in prav tako v svojih ukrepih. Napredek v zdravstvenem varstvu slovenskega prebivalstva je najtesneje povezan z napredkom in sodobnejšo organizacijo zdravstvene službe kot družbene dejavnosti. Sindikati so se pri tem zavzemali in se bodo tudi v bodoče dosledno usmerjali v svojih zahtevah za tako zdravstveno varstvo, ki naj bi bilo zagotovljeno in enako dostopno SERGEJ KRAIGHER: *\ m Primat« integraciji s podjetjem »topig« Oživljanje gospodarstva je odraz rezultatov dosedanjega izvajanja gospodarske reforme Izvleček iz razgovora Sergeja Kraigherja s političnim aktivom RS ZSS Na siovi prelomnici ^ mariborski tovarni ko-J^sko opreme »Primat« ni ^utitj počitniškega^ zatišja. i*hovo poietje je podobno '■Jbolj- zagnanim poslovnim ^1e,ri klimatsko ugodnejših ,'^secev. V teh dneh sklepala Namreč izredno važne j^Sodbe Tn se z nekaterimi v0*eir>skimi partnerji pogo-s, ''i®'*? o ‘silno pomembnih ki bodo bržčas usod-i,^ Za nadaljnji razyoj tovar- Med nedavnim razgovorom ožjega političnega aktiva RS ZSS s predsednikom skupščine SRS tov. Sergejem Kraigherjem je bila posebna pozornost posvečena vprašanju, kakšen je naš trenutni gospodarski položaj glede na zastavljene cilje gospodarske reforme. Predsednik RS ZSS Tone Kropušek je s tem v zvezi dejal, da so ocene o izvajanju reforme zelo različne; nekateri zelo pozitivno ocenjujejo količinske pokazatelje gospodavskih gibanj, drugi pa spet menijo, da količinski premiki še ne pomenijo tudi kakovostnih sprememb v gospodarjenju in v odnosih, ki smo si jih začrtali z reformo. h , svoji ,20-letrvj' zgodovini Sulv13* ne Poirla padcev, 1^1 ^ktivnih kriz. Iz leta v le.° i® samo pot riavzpor. Na jei p0*i je doslej dvakrat za-/s ,zil‘ak s polnimi pljuči in č odskočil za nekaj ko- 'Borta naPrei: Prvič se ie ,0 (vij | 0 Pred približno deseti-eii, drugič lejos.i In so-*?° teiT!' 0 čemer šo pred lil Vi Pripovedovali v. Prima-^kt"10 riNir-ie, ko bd ta ko-^lv Vnovič presenetil. desetimi leji so v .Pri-ške n z§radili sedanje 'tovgrni-Vajj1 r°store in tedaj so zasno-®r5rn nov proizvodni pro-}2v0(j' Večji del nekdanjega 'pro-‘ in Programa sej opusti-Bjo novo uvedli proizvod- Port ;Prerne za notranji trans- ter štirimi iv, ^ er. c ^ilst NPremo za skladišča H opremo. Pred šth vi ju Ustanovili obrat v Lenda-tran^ P1’636^^ proizvod- športne op*«SS&, Pred - mi in si kaj zgradili ter se s tem oddaljili od »ciljev socializma« oziroma od »tistih idej in gesel revolucije in socializma, ki so že od nekdaj z zlatimi črkami zapisane v naših srcih in v naši zavesti«. Povrh vsega smo brali celo napad na način in potek obravnave takšnih pojavov na častnem razsodišču ZKS, ki da »krivcem« ni »porezalo glav«. Razen tega smo imeli priložnost, razumljivo, prebrati tudi nekaj ustreznih in času primernih visok odonečih misli o družbeni vlogi zasebnega dela, ki pa so vprašanje, kaj je socialistično in kaj ne, bolj zapletale kot razpletale. V besedni boj, kje so meje socializma, bi se ne kazalo resno zapletati, če bi tisti, ki postavljajo količke, do kod se sme in do kod ne, ne bili skregani z osnovno logiko ekonomskega mišljenja in če bi Kaj je socialistično ? s svojim početjem ne škodili prizadevanjem za uresničitev reforme. Tako pa — kar brez prisanašanja! Prvič. S tem, ko smo se odločili za gospodarsko in družbeno reformo, s,e — če me spomin ne vara — nismo odločili za zastoj gospodarskega razvoja, za enakost in bratstvo v revščini, za zakonito škiljenje v tujo skledo in jemanje tam, kjer kaj je, ter dajanje tja, kjer zaradi slabega dela nimajo dovolj, ampak nasprotno — za reformo družbenih odnosov in zavesti, za ločitev sposobnih in manj sposobnih, za naglo povečanje proizvodnosti dela in življenjske ravni, za večje materialno in duhovno bogastvo posameznika, kolektiva in celotne družbe. Vsega tega pa ni mogoče doseči z moraliziranjem o liku ljudi (ali komunistov), ampak samo s sproščanjem ekonomskih zakonitosti, ki pa seveda učinkujejo, kakor je znano, tudi negativno na družbeni razvoj. Teh učinkov pa spet ni m.ogo-če odstranjevati z aktivističnimi »hajkami., ki navadno rodijo radikalne administrativne ukrepe — in škodljivo zavro učinkovanje ekonomskih zakonitosti — ampak le s premišljeno, vendar prožno sindikati že zavzeli svoja stališča. Ž; ekonomsko politiko, takšno, ki tako ob uveljavljanju nove zakonodaje o organizaciji zdravstvene službe, kot tudi ob razpravah o bodočem razvoju zdravsrtvenega zavarovanja. Jeseni, ko se bodo nadaljevale razprave o ureditvi zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in o položaju ter perspektivi zdravstvene služ.be pri nas, bodo republiški sindikalni forumi ponovno obravnavali omenjene zahteve sindikalnih in drugih organizacij. Pri vseh odgovornih dejavnostih bodo odločno nasprotovali vsaki zamisli, ki bi pomenila družbeno-politično, socialno in etično nesprejemljive oblike uveljavljanja zdravstvenega varstva. zagotavlja zdravo gospodarsko rast. Samo tako je mogoče smotrno uravnavati naše gospodarsko in družbeno življenje, ne pa z moralnimi pridigami (kaj pa je drugega debata, kaj sme in kaj ne sme imeti komunist), prepovedmi dela (kaj pa je drugega »nadpet-tonska« kamionska afera), obdavčevanjem samo nekaterih oblik porabe (kaj pa je drugega obdavčitev vikendov, ne pa denimo, individualnega, ko-lektivneaa ali družbenega razsipništra itd.). Ob tem kaže zastaviti še vprašanje: (e (Nadaljevanje na 4. strani) r 1 I I I I I AKTUALNO Ne vem, zakaj se razburjamo zaradi naših slabih cest. Tujce je treba lepo navaditi, da bodo potovali z letali, pa je! i P O H I Š lesninalFS B Spalnice, dnevne sobe, Kuhinje, stoli, fotelji, kavči, omare vseh vrst. pIsarnISko, gostinsko to dolske oohl-Stvo. stilno In rustikalno pohištvo Superavtomattčni oralni stroji, nladilnik* in štedilnik) znamke NAONI8 Neuničljiva iglana najlonska obloga za vsak pod TAPISOM SOM IVI KR Poslovalnice e Sloveniji: Ljubljana. Celje Koper. Kranj, Maribor. Nova Gorica Mur«ka Sobota. Žalec In ostale poslovalnice v vseb večjih mestih Jugoslavije CENTRALA: LJUBLJANA TITOVA Sl RAZGOVOR Z IVANOM MRAMORJEM, PREDSEDNIKOM OSNOVNE SINDIKALNE ORGANIZACIJE POSTAJE MILICE PTUJ rezervirani sto direktor podjetja EMMI in član ObSS Slovenska Bistrica: ® Kakšno je vaše mišljenje o Delavski enotnosti in kaj sodite o nadaljnji usmeritvi centralnega glasila slovenskih sindikatov ...? Delavsko enotnost berem in spremljam njen razvoj že dolga leta. Po pravici povedano: časopis mi takšen, kakršnega poznamo danes, povsem ustreza. Res je sicer, da prinaša veliko gradiva, to je poročil in komentarjev z naših najvišjih sindikalnih forumov, ne zdi pa se mi to hiba, kot sodijo nekateri. Mene namreč zanima, o čem razmišljajo »na vrhu«, obenem ludA mislim, da mora biti sleherni sindikalni delavec seznanjen takp s tem, kar se dogaja v osnovnih sindikalnih organizacijah, kot s polemikami, priporočili in sklepi naših najvišjiH sindikalnih forumov. Skratka, meni je naš sindikalni tednik tak, kakršen je, zares všeč. Mislim pa, da bi bil lahko časopis še privlačnejši, če bi v njem bolj pogosto zasledili orise dela tudi iz manjših in celo najmanjših sindikalnih organizacij. Občutek imam namreč, da piše Delavska enotnost malce prepogosto le o velikih delovnih organizacijah in da obenem pozablja na tiste razmeroma majhne delovne skupnosti, ki bi lahko pogosto služile kot vzor dobrega gospodarjenja in učinkovitega samoupravljanja. Torej: Delavska enotnost bi morala pisati iz vseh krajev Slovenije, da bi postalo sindikalno glasilo zares last vsega članstva. Če bi želeli uresničiti to zamisel, bi morali vsekakor okrepiti in razširiti krog svojih sodelavcev. Brez dobro organizirane dopisniške mreže bi bilo namreč kaj takega skorajda nemogoče ... Naj še dodam, da se mi zdi zelo koristna vaša »pravna posvetovalnica«. Z njo pomaga iz zadrege glasilo sindikatov Slovenije vsem tistim, ki nimajo možnosti, da bi obiskali odvetnika. Sicer pa menim, da ne bi imelo smisla širiti vsebine časopisa, kot to želijo nekateri bralci, saj so poleg Delavske enotnosti vsakomur na voljo še številni časopisi in tedniki, ki so prepolni »zanimivosti« in »lahkega branja«. Mirko Lebarič tajnik Občinskega sindikalnega sveta Ljutomer: 9 Kakšno je vaše mišljenje o Delavski enotnosti? Menim, da postaja DE vse bolj list delavcev in obravnava različna vprašanja širšega področja Slovenije za razliko od prej, ko je bila preveč usmerjena na Ljubljano, premalo pa na odročne kraje. Tega sicer še zdaj v celoti ne izpolnjuje; a v lem ni le kritika uredništva, ampak tudi nas, ki se nismo znali po-služiti našega časopisa za objavo problemov in uspehov dela. Osnovni razlog je v tein, da nimamo ljudi, ki bi se ukvarjali z dopisovanjem. Tudi v . delovnih .kolektivih na splošno ugodno ocenjujejo vsebino Delavske enotnosti. Vendar mnogi menijo, da bi morali pisati tudi o rešitvah nekaterih problemov, ki ste jih že načeli. Eden izmed takih primerov so prekinitve dela; ko so se dogodki razpletli, razen enega ali dveh primerov, nismo izvedeli 'za končno »sodbo«: kdo je bil piavi krivec, kdo je potem razvoz-Ijal problem in rešitev spet prav utiril. Ob teh vprašanjih bi se lahko razvila javna polemika. Menim, da bi bile take razprave v listu v oporo sindikalnim delavcem, da bi vedeli, kako posameznih problemov ne kaze reševati in kako se je treba takih nadvse občutljivih vprašanj lotiti. Slišal sem o neki prilogi v Delu, ki bi naj deloma nadomestila DE. To ni rešitev. Ne smemo dovoliti, da bi se sindikalno glasilo skrčilo in ukinilo. Nasprotno, Delavsko enotnost je potrebno obogatiti, izpopolniti in še bolj razširiti med bralce. iium ekskluzivni modeli — plašči In obleke modnih barv v omejenem številu modna hiša H prodajni servis I Ljubljana—Maribor—Osijek ip|i||i[iiniiiiiiiiiiiiiinilllllllill.IIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIII1III1IIHI;.Ilillll.. Miličnikov vsakdan -tokrat z druge strani Pred žgočim opoldanskim soncem sva se umaknila za hladne stare zidove, kjer ima svoj sedež postaja milice Ptuj. Ne, nihče mi ni skrivil lasu niti se nisem pregrešila proti posamezniku ali družbi, kot se temu reče. Z Ivanom Mramorjem, vodjo obhodnega okoliša in predsednikom osnovne sindikalne organizacije postaje milice Ptuj sva kramljala o tem in onem, kar dan na dan spremlja življenje miličnikov. S te strani premalo poznamo može v svetlo modrih uniformah, ki so nepogrešljivi za naše varno osebno in družbeno življenje. Cel splet nerešenih vprašanj pesti miličnike, toda razen redkih izjem, kot na primer razprave v skupščini, se vendar najbolj odgovorne institucije ne zganejo prav. Med osnovnimi vprašanji, ki grenijo miličnike, so neurejeni osebni dohodki, Ta problem je nekatere redke občinske skupščine spodbudil, da so primaknile nekaj dinarjev k osebnim dohodkom miličnikov na svojem območju. Temu bi lahko rekli krpanje. ne pa družbeno reševanje najbolj občutljivega človekovega vprašanja. Te trditve velja sicer nekoliko omiliti. Prvi poskusi, da bi celovito uredili tudi nagrajevanje miličnikov, so storjeni. Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti se v svojem katalogu zavzema za pravično vrednotenje dela delavcev v družbenih dejavnostih, torej tudi miličnikov, Ptujski miličniki pozdravljajo ta prizadevanja svojega sindikata, kot je poudaril tovariš Mramor, ka. ta losu na le očitajo nekatere pomanjkljivosti. »O tem smo v osnovni sindikalni .organizaciji razpravljali.« je povedal Ivan Mramor. »■Ugotavljamo nekatera nesoraz-i, meria pri. vrednotenju delovnih mest in celotni dejavnosti milice. Upoštevaje naravo in težo našega dela, menimo, da delo v milici še vedno ni pravilno ovrednoteno. Če upoštevamo izobrazbo, delovne izkušnje, odgovornost, napore, nevarnost delavcev v milici, je nujno potrebno spremeniti merila za ocenjevanje vrednosti delovnih mest v primerjavi z drugimi delovnimi mesti v drugih organih in delovnih organizacijah. Sodimo, da je potrebno bolj podrobno, proučiti elemente za vrednotenje dela v milici.« Lahko našle,jete te elemente, da bomo tudi bolj spoznali vaš vsakdan? "Kot pooblaščene uradne osebe se morajo delavci milice pri svojem delu ob vsakem času izpostavljati nevarnosti, da bi zavarovali življenje ljudi in premoženje občanov, čeprav bi bilo to nevarno za življenje miličnika. Po določilih 18. člena Temeljnega zakona o notranjih zadevah, morajo delavci milice nastopiti službo ob vsakem času in ne glede na to. ali so v službi ali ne. Delo milice ni vezano na določen delovni čas niti na dnevni delovni čas, ampak morajo opravljat; svoje delo tudi v nočnem času, ob nedeljah in državnih praznikih, medtem ko je .delavcem v drugih držav-nh organih in organizacijah zagotovljen nrosti. delovni čas in počitek. Sistematizacija delov-, nih mest v milici je odmerjena tako skopo, da ni mogoče preiti na 42-urni delovni teden, še manj pa na proste sobote. To je drugim delavčem v državni upravi in delovnih organizacijah zagotovljeno. Služba v milici je povezana pretežno s terenskim delom, ki mora biti opravljeno v vsakem času in ne glede na vremenske razmere. To zapušča občutne posledice na zdravstvenem stanju naših delavcev. Miličniki morajo pri svojih ukrepih cesto uporabiti različna prisilna sredstva, da bi lahko zagotovili javni red in mir in prijeli storilce kaznivih dejanj. Ti ukrepi so zvezani z veliko odgovornostjo in se je potrebno pri njih ravnati po zakonitih predpisih.« Menite, da sestavljavci kataloga niso dovolj upoštevali vaših težkih življenjskih in delovnih razmer? "Menim, da so bili pri oceni in vrednotenju delovnih mest v milici vsi ti elementi premalo upoštevani. Zato bi bilo nujno potrebno spremeniti tabelo v katalogu, v kateri so predlagani poprečni mesečni dohodki od osnovnega delovnega mesta miličnika do komandirja postaje milice. Prav tako je potrebno v katalogu določiti delovna mesta pomočnikov komandirjev oddelkov milice, saj ta delovna mesta v predlogu kataloga niso bila omenjena. V pripombah na katalog nismo precizirali vrednosti delovnih mest in položaja v milici, marveč smo se zavzemaU za to, KAKO SE BISTRIŠKI SINDIKATI PRIPRAVLJAJO NA JESENSKO OBDOBJE SVOJEGA DELA Prednost ima uveljavitev XV. ustavnega amandmaja Ko sem se pred dnevi pogovarjal v Slovenski Bistrici s predsednikom občinskega sindikalnega sveta Kvirom Petračem in podpredsednikom Božom Sternadom, razen po hudi poletni vročini skorajda ni bilo moč sklepati, da smo sredi poletja, sredi glavne sezone dopustov. Beseda je tekla predvsem o letošnjih in bodočih nalogah sindikatov v Slovenski Bistrici in vseskozi sem imel občutek, da to pdletje v Bistrici nihče ne misli izpreči. "Med številnimi nalogami, že zbiramo želje delovnih orga- ki si jih je letos zadal naš občinski sindikalni svet, šteje gotovo na prvo mesto široka akcija v zvezi z uveljavljanjem XV. amandmaja ...« je dejal Kviro Petrač. "Iz dosedanjih razprav o uveljavljanju ustavnih sprememb namreč ugotavljamo, da sta strokovna in politična dejavnost poklicanih in odgovornih ustavnov ter organov za razvoj samoupravnega prava odločno premajhna. Zlasti pa je premajhna skrb za organizacijo samoupravljanja v delovnih organizacijah. Ob vsem tem ugotavljamo, da je ustvarjanje norm o medsebojnih samoupravnih odnosih zelo zahtevna naloga za delovne organizacije, ki nimajo primerne strokovne in politične podpore ...« — "Dejali ste. da so danes naloge v zvezi s XV. amandmajem pri vas na prvem mestu. Zanima nas, kako se jih boste lotili...?« »Občinski sindikalni svet si je zadal nalogo, da bo zagotovil neposredno pomoč pri reše-i vanju posameznih problemov v delovnih organizacijah. Formirali smo skupino dvajsetih druž-beno-političnih delavcev, ki se. bo še v tem mesecu pripravila za delo. septembra pa bo pričela s konkretnim delom v delovnih organizacijah. Zdaj tudi nizacij, da se bomo potlej lahko z večjo gotovostjo odločili za metode dela. To skupino družbeno političnih delavcev pa bomo razdelili na več skupin, ter vsaki naložili določeno nalogo ...« Iž razgovora na občinskem sindikalnem svetu smo tudi razbrali, da nameravajo bistriški sindikati že v bližnji prihodnosti posvetiti svojo pozornost tudi razvoju gospodarstva v ofečini. "Danes, ko postaja vprašanje sodobnega in perspektivnega gospodarjenja v Sloveniji vse bolj aktualno vprašanje, da je čas, da se tudi sindikati v občini temeljiteje dotaknejo tega problema in da prispevajo svoj delež. Želimo in prizadevali si bomo, da bi se utrdili temelji delovnih organizacij v naši občini in da bi bil jutri kos kruha, ki ga prejemajo delavci za svoje delo, večji od današnjega. To je naša druga glavna letošnja naloga. Operativnega plana sicer še nismo izdelali, lahko pa rečemo, da bomo pritegnili k reševanju teh problemov tako samoupravne organe kot strokovnjake. ...« sta nam povedala sogovornika na ObSS Slovenska Bistrica. -a da se oceni osnovno delovno mesto miličnika s srednjo izobrazbo z indeksnim razmerjem 200 in s poprečnim mesečnim dohodkom 1300 N-dinarjev. De* lovno mesto komandirja milice I. kategorije pa se mora glede na odgovornost in obseg nalog razporediti v poprečno indeksno razmerje 400, vsa druga delovna mesta pa bi naj razporedili v teh mejah« Delovni dan miličnika sega daleč preko normalnega delovnega časa. Miličnik ne more reči, ne grem. Kako je nagrajen v za delo, ki ga opravi preko delovnega časa? "Tudi to vprašanje ni urejeno. Po določbah najnovejših navodil, ki jih je izdal republiški sekretariat za notranje zadeve in ki urejajo tako imenovano terensko nadomestilo za nadurno delo, je določeno, da gre de* lavcem milice ne glede na položaj in izobrazbo 2,50 dinarjev za opravljeno naduro v uradnih prostorih, 4 dinarje za terenske nadure — enako z3 dnevni in nočni čas — in 7 dinarjev za opravljene nadure v službe prostih dneh in ob državnih praznikih. Menimo, da so tudi ti zneski minimalni in niso v skladu z nagrajevanjem nadurnega dela. kot se je uveljavilo v drugih delovnih organizacijah.« Ali vplivajo neurejeni osebni dohodki v milici tudi na kadrovske težave? "To je glavni vzrok za po' manjkanje kadrov. V službo milice se prijavijo le redki, ki imajo potrebno srednješolsko izobrazbo, prav tako pa je tudi zelo malo takih, ki so končali popolno osnovno šolo. Zato menimo, da v katalogu zapisano stališče, naj leta službe ozirom* stalnost ter delovne izkušnje n® bi bile merilo za višji osebni dohodek, ne more biti sprejemlji' vo spričo razmer v milici. Narava našega dela zahteva vedno večje delovne izkušnje in dobro poznavanje zakonitih predpisov, ki pa se zelo naglo menjavajo-Zato je prav, da bi tudi v pri' hodnje priznavali določen odstotek osebnega dohodka na osnovi stalnosti in delovnih izkušenj v naši službi.« Neurejene materialne raznt®' re v milici bržčas vlečejo za seboj še mnoga druga nerešen* vprašanja. Katera? "Mnogi miličniki, zlasti v odročnih krajih,« je dejal riš Mramor, »nimajo urejenih stanovanjskih razmer. Tudi ^ mestu ni to vprašanje povsem rešeno. Velike težave povzroča miličnikom v oddaljenih kraj'11 od mestnih središč tudi šolani® njihovih otrok. Mimo vseh teh problemov pa pogrešamo ve®' jo veljavo naše samouprav®-Imamo samoupravne orgar^f. nl' majo pa dosti dela. Lahko spre' jemamo notranje samoupravo® akte. razporejamo tistih nplr.a' sredstev za vzdrževanje, lahk® delimo variabilni del osebni” dohodkov, če so sredstva na v0' Ijo, Večje materialne osnove samounravo pa vendar nirnam^ Zato menimo, da bi morale vs-pristojne službe in organi veh' darle posvetiti več skrbi mil’®* nikom in njihovim kolektive in tudi na tem nodročiu hitr-1^ ustvarjati nogoie za razvoj sa moupravnih odnosov. I. VRHOVCA^ SVETOV J n Sl? Ta skupina bo izdelala poseben program dela za pomoč delovnim kolektivom, o ustanovitvi in o nalogah te delovne'skupine pa bo obalni sindikalni svet obvestil vse delovne organizacije na obali, da bi se tako lahko obrnile nanjo drugim razpravljali tudi 0 gradnji bolnišnice v tem mestu. Člani plenuma so sklenili, da bodo sindikati v celoti podprli akcijo za zbiranj® sredstev. Zato je plenum občinskega sindikalnega sveta priporočil vsem osnovnim ain' za nasvete in pomoč. Skupina dikalnim organizacijam, naj _ bo organizirala tudi poseben KOPER seminar za predsednike sin- Pred dnevi se je sestala na dikalnih organizacij v gostinstvu, obrti in trgovini, ki bo posvečen urejanju interne zakonodaje. kc obalnem sindikalnem svetu v Kopru skupina strokovnjakov in članov sindikata, da bi se dogovorila o akciji za spreminjanje in dopolnjevanje internih predpisov v delovnih kolektivih, kot to terjata XV. amandma zvezne in XIII. amandma slovenske ustave. « MURSKA SOBOTA Na nedavnem plenumu občinskega sindikalnega sveta Murska Sobota so člani med prispevajo za gradnjo nove bolnišnice iz sredstev članarine, ki jim ostaja, hkrati Pa naj pozovejo članstvo, da tudi s samoprispevki podpro to akcijo. Občinski sindikalnj svet v Murski Soboti je skleni1 pozvati tudi vse samoupravo® organe v delovnih organizacijah, da v mejah finančnih možnosti podpro gradnjo b01' nišnice. A. S- finuii llllll!lillll ■iUHi Illllliillilii • mariborski ] SINDIKATI: Razširimo ; Baš lisi! ! ■ H Pred dnevi so v maribor- ; skem občinskem sindikal-nem svetu razpravljali o j razširitvi Delavske enotno- ! in o nalogah sindikatov * * tem v zvezi. Ugotovili so, ! je na mariborskem pod- \ *očju zaposlenih kakih 70 ; tisoč delavcev, Delavsko ; enotnost pa prejema le 1.200 ! naročnikov. Člani občinske- Š pa sindikalnega sveta so tu- : ai ugotovili, da je bilo v ; Prejšnjih letih število na- • ročnikov znatno višje. Ob « tem pa so člani maribor- ! skega sindikalnega vodstva l menili, da ne kaže iskati i vzrokov za zmanjšanje šte- 5 vila naročnikov v konceptu ■ oH v vsebini Delavske enot- j nosti, pač pa predvsem v ! spremenjenem položaju os- i novnih sindikalnih organi- ; zacij. Glede tako slabe razšir- • fenosti glasila lastne orga- | nizacije, so se sindikati v i Mariboru odločili, da bodo ! na jesen začeli z intenziv- \ nejšo akcijo za pridobivanje ; novih naročnikov. Zadali j so si nalogo, da naj bi šte- • vilo naročnikov od prejšnih S 2% že letos povišali na 3 ; odstotke vseh zaposlenih, v ; naslednjem letu pa vsaj na • IVo. V tej akciji bo občin- ! ski sindikalni svet opozoril l osnovne sindikalne organi- i zacije, da je Delavska enot- ■ nost po svojem bistvu glav- ; no komunikacijsko sredstvo \ v delovanju slovenskih sin- ! dikatov od osnovne organi- i zacije pa do najvišjih orga- j nov in obratno — ter da je ■ sato Ust za vse sindikalne ; delavce nujno potrebna ob- ! lifca in metoda političnega t delovanja. Ker pa je delen i vzrok za šibko razširjenost ; Plašila slovenskih sindika- \ tov na mariborskem pod- ■ ročju bržčas tudi v tem, da 5 so v listu sorazmerno slabo i Predstavljeni problemi ma- ; tiborskega bazena, so se v 1 ; mariborskem občinskem ; ! sindikalnem svetu odločili, ■ 5 da bodo pomagali uredništ- Z \ vu pri razširjanju mreže do- : ! Pisnikov in da se bodo ob ; ! Posebno pomembnih akci- j i *ah sindikatov poslužili po- ■ J sebnih izdaj Delavske enot- 5 Š nosti kot načina za podrob- ! ! nejše informiranje članstva. ; A. M. i * 2 ..................... jhles Hbnica OKNA VARATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA PANONIJA Ptuj ČESTITA VSEM OBČANOM OBČINE PTUJA ZA OBČINSKI PRAZNIK illllrllllll ll!!!im!IIIMIIIIIIIIItllllllllll!llll! Oživljanje gospodarstva je odraz rezul- tatov dosedanjega izvajanja gospodarske reforme (Nadaljevanje s 1. strani) Tov. Kraigher je poudaril, da je predvsem važno ugotoviti dejansko stanje v gospodarstvu. Stalno namreč poudarjamo samo negativne pojave, ki spremljajo naš razvoj, in mnogo govorimo o neodgovornosti posameznih odgovornih oseb. To pa slabo vpliva na ljudi in pomeni vodo na mlin tistim, ki bi hoteli kompromitirati samoupravljanje; zato se je takim ocenam bolje izogibati. PKAVILNO USMERJANJE IZVOZA — EDEN OD GLAVNIH POGOJEV GOSPODARJENJA Glede osnovnih odnosov v proizvodnji lahko ugotovimo — je nadaljeval tov. Kraigher — da smo naredili določene kvalitetne premike, ki pa so manjši, kot bi ustrezalo tempu razvoja gospodarstva. Tu se začenjamo srečevati s problemi; v celotnem povojnem razdobju smo naš gospodarski razvoj dokaj negotovo usmerjali in se sproti popravljali, kakor je zahteval trenutni položaj. To so spremljali večji znaki gospodarske nestabilnosti in večje politične težave, kot pa bi bilo možno in kot bi ustrezalo našim družbenim in gospodarskim osnovam ter možnostim razvoja, ki smo ga dosegli. Pravilno usmerjanje izvoza je eden najvažnejših pogojev gospodarjenja. Dejstvo je, da ni bila izpolnjena naša zahteva in temeljna predpostavka, da mora izvoz rasti hitreje od uvoza. Prav tako ni bila izpolnjena zahteva, da mora biti uvoz manjši od povečanja proizvodnje. Zaradi tega moramo neskladja v celotni proizvodnji in potrošnji pokriti z uvozom — in to večjim, kot so naše proizvodne možnosti. Težko je pričakovati, da se bo izvoz še povečal, saj je doslej rastel res zelo hitro. POMANJKLJIVOSTI GOSPODARSKEGA SISTEMA Sedanji položaj gospodarstva nam odkriva nekatere pomanjkljivosti gospodarskega sistema. Med njimi je ena najvažnejših nedvomno ta, da gospodarske organizacije še vedno niso nosilci vseh osnovnih odločitev v razdeljevanju dohodka, ki ga ustvarjajo. Imeti pa bi morale tako vpliv na razdelitev sredstev za akumulacijo in potrošnjo. kakor tudi na razdelitev za razširjeno reprodukcijo, osnovna in obratna sredstva itd. Brez dvoma smo v sistemu razširjene reprodukcije napravili korak naprej od starega administrativnega sistema s tem, da smo oblike koncentricije sredstev prenesli na banke. Od začetka smo omogočali neposredno združevanje sredstev podjetij na skupnih proizvodnih, finančnih in razvojnih programih, vendar se ta proces ni odvijal dalj od koncentracije sredstev v bankah. Mimo tega smo še vedno zavestno šli na to, da bomo do konca leta 1970 morali izpolnjevati obveze iz prejšnjega sistema financiranja investicij, ki zelo vežejo tekoča sredstva podjetij, ki jih ustvarjajo po sistemu participacije. Vezani smo tudi na odplačevanje dolgov, ki smo jih za te investicije prevzeli nase, kar zopet postavlja zahtevo po večji koncentraciji sredstev. V tem smo naredili velik korak naprej, saj so sredstva, s katerimi sedaj razpolagajo podjetja, precej večja, kot so bila do leta 1965. Nismo pa naredili koraka naprej glede osamosvajanja podjetij pri razpolaganju z obratnimi sredstvi. Že od leta 1862 naprej smo si stalno prizadevali, da bi podjetja prišla do lastnih obratnih sredstev, dejanske i’azmere pa so take, da se podjetja za obratna sredstva v pretežni meri poslužujejo bančnih kreditov in je zato njihovo tekoče poslovanje vedno bolj odvisno od bank. POSLEDICE POMANJKANJA LASTNIH OBRATNIH SREDSTEV PODJETIJ Delovne organizacije najemajo kredite za trajna obratna sredstva. To so večinoma kratkoročni bančni krediti, ki se stalno obnavljajo in se tako spreminjajo v trajna obratna si’edstva — seveda pod večjo obrestno mero. To povečuje maso sredstev, ki se koncentrira v bankah. Podjetja te kratkoročne kredite delno res porabijo za pokritje kratkoročnih obveznosti, drugi del teh sredstev pa usmerjajo v investicije. Tako kupci ne morejo poravnati obveznosti mo dobaviteljev; ker podjetja v svojem poslovanju niso odvisna predvsem od svojih lastnih obratnih sredstev, tudi niso v polni meri sama odgovorna za neoviran proces svoje proizvodnje, za svojo likvidnost in za izvrševanje obvez do družbe in poslovnih partnerjev. Če ne bomo naredili korenitih sprememb tudi na tem pod- ročju — je poudaril tov. Kraigher — bo zelo težko voditi selektivno politiko. Banke se' lahko odločijo za selektivno politiko le tedaj, če imajo posamezne delovne organizacije lastna obratna sredstva, ki jim omogočajo normalno poslovanje — tako pa so sedaj tako rekoč prisiljene dajati kredite vsem podjetjem. Zvezni izvršni svet se je odločil za mirnejšo restriktivno politiko, ki pa bo — če bo res izpeljana — morala privesti do izboljšanja likvidnosti v gospodarstvu. Brez dvojna pa te politike ne bo mogoče uresničiti, ne da bi prišlo do konfliktnih situacij. Od subjektivnih dejavnikov v posameznih delovnih organizacijah bo odvisno, kako bodo znali uskladiti interese svojih organizacij v okviru razpoložljivih sredstev, s katerimi bodo razpolagale banke, in kako bodo znali medsebojne obveznosti urejati, tako da se začne razčiščevati zdajšnja nelikvidnost. Nesmiselno pa je še nadalje na Različne načine ohranjati pri življenju delovne organizacije, ki so nelikvidne zaradi svoje gospodarske nesposobnosti, neracionalnega poslovanja, nezdrave osnove ipd. V teh primerih se ne kaže odločati za sanacijo, temveč za likvidacijo; to pa je vezano na močno družbeno-po-Ktično akcijo vseh pristojnih dejavnikov, saj bi le tako lahko te probleme odpravili brez večjih zapletov. M. P. Glasila repuDiiškega sveta /> za Slovenijo, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani List je b?1 ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja fja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK NasloV uredništva in uprave Ljubljana, Dalmatinova ul. 4. poštni predal 313'V1. telefon uredništva 316-672, 316-695. 312-402 in 310-033, uprave 310-033 Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, d sklepu delavskega sveta priznavali IGO.OO N-din nadome-Vaj. 25 koriščenje letnega dopusta, vendar so ta znesek prizna-1^ delavcem, ki so izkoristili dopust in ki so v letošnjem je,. kili več kot 5 mesecev v delovnem razmerju pri tem pod-iHa ; Medtem ko so drugim, to je tistim, ki so bili zaposleni 5 mesecev in ki so obenem izkoristili svoj redni letni tednSt’ pr*znal* nadomestilo le v sorazmerju s trajanjem Upr delovnega razmerja v tem podjetju. Zanima me, ali sem lotn Iccn do nadomestila za koriščenje letnega dopusta v ce-^sk*11 znesku- to i® 400’00 din, ali le do petih dvanajstin tega ^ ker sem delal v tem podjetju le 5 mesecev? B. P. — LJUBLJANA OR: °E)GOV: ^ei!!a^0rnestila, ki ga priznavajo delovne organizacije svojim - ^cetn - • ..................................- - ■ Sel za koriščenje rednega letnega dopusta, ter način, kako g _ - iVkAL IDL-CilJC i it t/» Vi v CAO l/Cl, l/ti ildtiii, ivtuvv urg5riCl Pridobijo pravico do tega nadomestila, določajo delovne korjggpovsem samostojno. Praviloma bi določila o načinu °S6b t0''3 tega nadomestila moral vsebovati pravilnik o delitvi bizg... dohodkov ali kak drug splošni akt, kjer delovna orga-biv^j.1?3 Ureja delitev osebnih dohodkov in določa način prido-'^>sWlah.različnih nadomestil. Kljub temu pa smatram, kar je ^^iee ° tuc^ P°trieno v sodni praksi, da je glede določanja do nadomestila za čas koriščenja letnega dopusta pri-]f vne c*olo®ati s sklepom tudi najvišji samoupravni organ v.0r>ito j0r§anizacije. V takem primeru tudi smatram, da je zaoblil j. določilo, da se priznava delavcu kljub temu, da je izko-letni dopust v celoti, nadomestilo za koriščenje letnega > 6rh 1 ,v sorazmerju s časjm delovnega razmerja v koledar-zsciji SU] ie tako bil spfejet v vaši prejšnji delovni organi-h ke P’ se vajln Priznava le Pet dvanajstin tega nadome-Pet ^ r ste prebili na delu v tej delovni organizaciji letos le ^ bi „Jecev> večjega nadomestila od te delovne organizacije "ddgli zahtevati. A. POLJANŠEK 9 VPRAŠANJE: V podjetju sem prejel odpoved zaradi zmanjšanja obsega poslovanja. Imam trimesečni odpovedni rok, ki je začel teči s 15. 7. tega leta. Sporočeno mi je bilo, da lahko v tem času iščem novo zaposlitev 2 uri na teden. Ker smatram, da je to premalo in da v tem času le težko najdem novo zaposlitev, bi rad vedel, ali predpisi določajo, koliko časa imam pravico v času odpovednega roka iskati novo zaposlitev. Zanima me tudi, kakšno nadomestilo osebnega dohodka mi mora podjetje izplačevati za ta čas. L. R. — CELJE • ODGOVOR: Temeljni zakon o delovnih razmerjih določa v 11. členu samo to, da ima delavec pravico med delom odhajati iz delovne organizacije, da bi našel zaposlitev v drugi delovni organizaciji. Delovna skupnost mora v splošnem aktu določiti, kdaj in koliko časa sme biti delavec odsoten iz delovne organizacije. Glede na to določilo, morate torej pogledati vaše splošne akte, zlasti pravilnik o delovnih razmerjih, v katerih mora biti določeno, koliko časa imate pravico med delom odhajati iz delovne organizacije zaradi iskanja nove zaposlitve. Če je v tem splošnem aktu določeno, da imate pravico odhajati več kot 2 uri, potem morate zahtevati od odgovornih ljudi v podjetju, da ravnajo v skladu z določilom pravilnika. Če pa tudi splošni akti vašega podjetja določajo, da lahko odhajate samo 2 uri na teden, potem lahko predlagate, da samoupravni organi to določilo spremenijo. V času, ko ste odsotni iz delovne organizacije, imate pravico do nadomestila, ki ustreza povprečni akontaciji osebnega dohodka, ki ste ga imeli v preteklih treh mesecih. MITJA STUPAN la priznana le delovna doba za pokojnino iz viničarskega razmerja, toda to ne velja tudi za druge odrasle družinske člane, ki so opravljali enako delo kot glavar družine. Po nekaterih nepopolnih podatkih je na ptujskem, ormoškem, Danes so se v organizaci- ljutomerskem in radgonskem občinskega sindikalnega področju približno 700 takih delavcev, ki žive zato v težkih socialnih razmerah. Na posvetu so menili, da rešitve tega specifičnega vprašanja na področju omenjenih občin ne more zavreti pomanjkanje liski poslanec socialno zdrav- sredstev skladov socialnega Ljutomer, 30. julija. sveta Ljutomer sestali predstavnik; sindikalnih organizacij kmetijskih delovnih kolektivov, komunalnega zavoda za socialno zavarovanje in repub- srienega zbora in razpravljali zavarovanja. Prav tako so de-o vprašanju delovne dobe ne- jaik da teh zahtev ni potreb-kdanjih 'viničarjev. Zgovorni primeri in podari-ki pričajo, da smo sicer v Sloveniji viničarske odnose odpravili, vendar nismo hkrati tudi rešili številnih nerešenih no uresničevati s posebnim zakonskim določilom, ampak le s spremenjeno sodno prakso. O tem posvetu, njegovih zaključkih in načrtih za nadaljnjo akcijo, bomo podrobneje poročali v naslednji šte-vprašanj nekdanjih viničar- vilki našega Usta. jj skih delavcev. Prosilcem je bi- V. SINDIKATI V JAVNI RAZPRAV! O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU Kot je znano, je zvezna skupščina dala v javno razpravo predloge za izpopolnitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. O tem je razpravljalo ob koncu junija tudi predsedstvo Sveta ZSJ in prav v teh dnevih objavilo svoje zaključke. Iz tega dokumenta povzemamo naslednje ugotovitve in sklepe: Sindikati so že prej opozarjali, da smo V prvih letih uresničevanja gospodarske reforme reševali nekatere aktualne družbene in gospodarske probleme s pomočjo skladov pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot na primer to velja za sproščanje odvečnega števila delavcev v gospodarstvu, za valorizacijo pokojnin brez ustreznega pokritja v pokojninskih skladih itd. S tem pa je naglo naraščalo število upokojencev in delovnih invalidov. Število starostnih pokojnin je v minulem letu doseglo številko 390.55S, število invalidskih pokojnin pa se je celo povzpelo na 400.553. Povprečna stopnja prispevka iz osebnih dohodkov za pokojnine in invalidnine je znašala 11,43%. Vse to pa izpričuje, da so v tem obdobju nesorazmerno porasli stroški skladov pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar je po drugi strani spet vplivalo na zaostritev nekaterih drugih problemov, kot so, denimo, razlike v pokojninah med starimi in novimi upokojenci, usklajevanje pokojnin z ekonomskimi gibanji in drugo. Zavoljo tega predsedstvo jugoslovanskih sindikatov sodi. da je treba bistveno spremeniti sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Predsedstvo Svoja ZSJ podpira glavne predloge za izpopolnitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja zvezne skupščine, saj se v njih zrcalijo načela, sprejeta na IX. kongresu ZKJ in na VI. kongresu jugoslovanskih sindikatov. Predsedstvo tudi sodi, da bi se morali spričo ekonomske in družbeno-politične pomembnosti te problematike vključiti v razpravo prav vsi družbeni dejavniki in družbenopolitične sile. Samo v tem primeru bomo namreč lahko po mnenju predsedstva Sveta ZSJ zagotovili učinkovito usklajevanje odnosov na tem področju s splošnim razvojem družbeno-eko-nomskih odnosov. Hkrati pa je. treba po republikah zagotoviti tudi vso potrebno dokumentacijo, \aj zvezna poprečja ne zadostujejo, da bi na njih'zgradili sodoben sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Razen tega je treba zagotoviti, da bodo v javni razpravi enakopravno obravnavani prav vsi predlogi, ki zadevajo posamezne rešitve. Predsedstvo ZSJ opozarja v svojih sklepih, da bi morali sindikati v delovnih programih konkretizirati naloge in akcije v javni razpravi. Ker se bodo tako samoupravni kot tudi ekonomski odnosi na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja oblikovaliprvenstveno po republikah, predsedstvo Sveta ZSJ še posebej poudarja pomen in odgovornost republiških sindikalnih svetov. Le-ti naj bi se poleg usklajevanja stališč o skupnih vprašanjih v okviru zveze aktivno vključili tudi v oblikovanje konkretnih predlogov republik, analizirali naj bi položaj posameznih kategorij delavcev, zagotovili naj bi sodelovanje s predstavniškimi organi v republiki m z občinskimi sindikalnimi sveti itd. V nadaljevanju poudarja dokument predsedstva Sveta ZSJ, da bi morali sindikati že v obdobju priprav strokovnih študij in analiz z vso pozornostjo anklizirati razmere upokojencev, upokojenih po splošnih predpisih, še posebej pa razmere tistih upokojenih delavcev iz neposredne proizvodnje, ki zavoljo zdajšnjih slabosti v pokojninskem sistemu žive v težkih gmotnih razmerah. Predsedstvo slednjič opozarja vse sindikalne organe in organizacije, naj se drže rokov za javno razpravo, sicer se bo reševanje teh sila perečih problemov samo zavleklo. SINDIKAT NI ZADOVOLJEN Z GOSPODARJENJEM Letna konferenca sindikata rudarsko-metalurško-kemičnega kombinata »Trepča« v Zvečanu je bila kritična. Predsednik te največje organizacije sindikata v kosovsko metohijski pokrajini je namreč pred delegati kritično pripomnil: vsiljuje se mi občutek, da niti sindikati niti samoupravni organi niti strokovne službe niso posvetile dovolj pozornosti proizvodnji. Ta očitek postane razumljiv ob poznavanju nekaterih dejstev: plana proizvodnje v kombinatu »Trepča« v minulem poslovnem letu niso izpolnili, nekateri obrati so poslovali celo z izgubo, kreditne obveznosti kombinata pa so presegle njegovo akumulacijo. Razen tega so nekaj milijard starih dinarjev pobrali bolezenski izostanki: v minulem letu je bil vsak delavec v poprečju po 22 delovnih dni na bolniškem dopustu, skupno pa je kombinat izgubil 221.812 delovnih dni, ne upoštevaje pri tem boleznine zavoljo poškodb na delovnem mestu in zavoljo poklicnih obolenj. Tudi letošnji rezultati niso posebno spodbudni: v prvih petih mesecih zaostaja kombinat za planskimi predvidevanji in samo v obratih v Kosovski Mitroviči so v tem obdobju že dosegli 20.000 ur^neupravičenih izostankov z dela. Kako gospodarimo Kaj je socialistično? (Nadaljevanje s X. strani) $o posamezniki pri nas res že tako bogati, da morajo skrivati denar (nakupovati neobdavčene vrednosti, luksuzno opremljati stanovanja), zakaj ne razmislimo o združitvi tega premalo izkoriščenega kapitala za splošne družbene namene, denimo z razpisi namenskih posojil, s spodbujanjem varčevanja itd. Drugič. Aktivistična »hajka« na lastnike posameznih oblik materialnih dobrin (avto, stanovanje, motorni čoln), ki so si jih pridobili po zakoniti (in moralni) poti, z nadpovprečno proizvodnim in družbeno priznanim delom, je gospodarsko in politično škodljiva tudi zato, ker je naperjena zoper najbolj sposobne ljudi, kolektive in družbeno-po-litične skupnosti z zahtevo, naj odštevajo več za kakršnekoli že — tudi za nesmotrne — potrebe manj sposobnih in manj delavnih posameznikov, kolektivov in družb eno-političnih skupnosti. Res je: vzeti tistim, ki imajo in dati tistim, ki nimajo — to je geslo revolucije, toda če so si tisti, ki kaj imajo, tisto, . kar ima,jo, pridobili z delom, po izmerljivih, na trgu priznanih (in progresivno obdavčenih) rezultatih dela, potem je takšno dajanje in jemanje (ki pri nas. poteka v različnih prikritih in odkritih oblikah) škodljivo za družbeni razvoj, saj daje le potuho premalo sposobnim, ker jim omogoča življenje na tuj račun. Navsezadnie je takšno pretakanje dohodka, ustvarjenega z delom, tudi protiustavno. Od gesla: Usti, ki več ima, naj tudi več da, pa jamo, ni več daleč do sodbe: kdor s svojim delom, zasluži več kot znaša povprečje (in si za ta denar kaj vidnega kupi), se oddaljuje od socializma. To pa je že čista kitajščina! Tretjič. Vse kaže, da poletnim debatam o vikendih, ceneni družbeni zemlji in o visokih zaslužkih botruje ali nepoznavanje osnovnih ekonomskih pojmov (kako bi sicer lahko potekale tako brez namigov, da je mogoče pri nas prav vse »bogataše« ukrotiti ali z doslednim nagrajevanjem po delu ali z davki) ali pa čisto navacfna kranjska zavist ob pogledu v sosedovo skledo. Namesto, da bi se vprašali, zakaj ima ta toliko, pravimo: glej ga, sovražnika socializma! In že sledi aktivistična »hajka«, s pomočjo katere si prizadevamo odstraniti posledice naše pogosto prem.alo premišljene ekonomske politike, ne proučimo pa vzrokov tega pojava in se šele nato odločimo za ukrepe. Zavist pa bolj gloda kol. vzpodbuja, čeprav je uzakonjena z večinskim pritiskom podpovprečno sposobnih delov gospodarstva in družbe. Zato zagovorniki enakosti, ki ne temelji na delu, delajo uresničevanju reforme medvedjo uslugo. Prav zato smo nenehno dolžni preprečevati »hajke« zoper posamezne oblike porabe dohodka, ki naj bi jo administrativno uravnavali, saj takšno početje nasprotuje zakoniti logiki našega gospodarskega razvoja, ki na njej temelji reforma. Zato smo tudi dolžni jasno povedati, da so ljudje, ki postavljajo količke ob vprašanju, kaj je še socialistično in kaj ne (in imajo pri tem v mislih kvadratne metre zemlje, tone in lastništvo, ki bije v oči, ne pa novih družbenih odnosov) — nasprotniki reforme. VINKO BLATNIK Na novi =|| prelomnici LPEC • KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENTATORJEV STOLPEC (Nadaljevanje s 1. strani) dvanajstkrat, vrednost osnovnih sredstev se je desetkrat povečala, število zaposlenih za dobro tretjino, proizvodnost dela pa je po fizičnem obsegu narasla za trikrat, po vrednosti pa za ■štirikrat. Pod črto primerjalne bilance sodi odločilen podatek, ki je v glavnem pripomogel k takšnemu vzponu: v zadnjih desetih letih je Primat investiral v osnovna sredstva 10.071,525 N-dinarjev, od tega skoraj polovico v strojno opremo. ZDRUŽITEV S PODJETJEM »TOPIG« Za trenutek je »-Primat« dosegel svoj vrh in odločiti se je bilo potrebno, ali plezati na nove vrhove ali obtičati na svojem. Prvo je pomenilo skupno 20 milijonov dinarjev lastnih in bančnih sredstev za razširjeno reprodukcijo. Sredi razmišljanja, kako se lotiti novih »podvigov,« se je v račune vmešal »TOPIG«. Tovarna pralne in gospodinjske opreme »TOPIG« je bila del,, združenega podjetja elektroindustrije in splošne montaže — HIMO v Mariboru. Čemu bi pogrevali. povejmo le, da je bil Topig v zelo nezavidljivem gmotnem položaju in da so delavci prejemali zelo nizke osebne dohodke. Vsi računi pa so vendarle kazali, da bi združitev Primata s podjetjem Topig pri- KAKO TUDI CARINSKI PREDPISI ZAPLETEJO POT DO IZVOZA Kot bi v veter sejali Zaradi izjemno togih carinskih predpisov so naši gospodarstveniki izrekli že prenekatero pikro. Čeprav njihove pripombe, razen izjemoma, niso bile upoštevane, vseeno ne odnehajo. Ne zaradi tega, ker bi se borili proti carini kot takšni, ampak predvsem zavoljo posledic, ki jih dobesedno razlaganje zastarelih carinskih in drugih predpisov povzroča vsemu gospodarstvu, še posebej pa izvozu. Carinska in zunanjetrgovinska zakonodaja se namreč med seboj močno prepletata in dopolnjujeta. Po domače bi temu rekli, da se sklicujeta druga na drugo, medtem ko mora posledice prebaviti samo gospodarstvo. Znano je, da ima vsaka gospodarska organizacija pri gospodarskem sodišču v registru gospodarskih organizacij vpisan svoj predmet poslovanja Če podjetje razširi svoj obseg poslovanja, ne da bi to registriralo, s tčm . napravi7 gospodarski prestopek in je zato,kaznovano. Če se to dogodi pri izvozu, prekršek ugotovi pristojna carinarnica, kazen pa je še hujša kot pri »domačih« prestopnikih. Do tod je vse v redu in prav in nihče temu ne nasprotuje, saj red mora biti. Stvari pa se zapletejo, če praksa navrže primere, ko bi bilo potrebno življenjsko uporabljanje predpisov. Nedolgo tega je neka naša tovarna čevljev poslala v inozemstvo zavoj praznih škatel ža čevlje, ker so se originalne med transportom poškodovale. Čeprav je bil tak ukrep tovarne čevljev povsem logičen, pa ni bil v skladu s predpisi. Kot proizvajalec obutve omenjena tovarna namreč lahko — glede na svojo registracijo — izvaža čevlje v škatlah ali brez njih; ne sme pa izvažati prazne embalaže. Da bi bilo predpisom ustreženo, bi prazne škatle v imenu tovarne čevljev moralo izvoziti drugo podjetie. ki se ukvarja z izvozom izdelkov iz papirja. Druga pot, da bi prazno embalažo namenoma drugače deklarirali, za omenjeno tovarno ni prišla v poštev, ker bi to spet bil prestopek... No, »primer« so nazadnje in brez vsake kazni rešili tako, da je predstavnik tovarne osebno še enkrat razložil odgovornemu carinskemu uslužbencu vse tisto, kar je bilo napisano v carinski deklaraciji.,, f Upamo, da kakšna inšpekcija zdaj ne bo kaznovala tega carinskega uslužbenca samo zaradi tega, ker je pač bil toliko življenjski, da je na svojo pest dovolil tisto, kar s predpisi ni predvideno. Če pa bi se to vendarle zgodilo, gospodarskim organizacijam pač ne ostane nič drugega, kot da se »za vsak primer« registrirajo za opravljanje vseh mogočih in nemogočih dejavnosti. Ni narpreč izključeno. da se nekaj podobnega nekega dne ne bi dogodilo na primer tovarni keksov »Kraš« ali pa koprski tovarni »Tomos«, ki poleg mopedov izvaža tudi nadomestne dele zanje ... VSE »PO KLJUČIH« Primeri, kot je bil omenjeni, pa so za prizadeto gospodarsko organizacijo glede na možne zaplete in posledice vsemu navkljub skoraj nepomembni v primerjavi z različnimi »vezavami« in »ključi«, k čemur tudi pripomorejo carinski predpisi. Glede obutvene industrije na primer velia. da po carinski nomenklaturi obstajata samo dve vrsti čevljev: »navadni« in »športni«. Slednji so naprej razdeljeni na vadbene, nogometne in smučarske čevlje. Športniki pa razen tega potrebujejo tudi »šorintarice«, obutev za tenis, telovadbo, hokej in druge šnor-te. ki pa po carinski nomenklaturi že sodi med športne rekvizite. Tovarna, ki tako obutev proizvaja, pri nas na primer PLANIKA v Kranju, svoje proizvode na zahodna tržišča lahko izvaža, ne da bi jo v tem ovirali carinski nredpisi. Vendar pa specialni šnortni čevlii. kot smo iib omenili, ne šteieio v skunnn doseženi izvoz na konvertibilna tržišča, na podlagi ka- terega. spet drugi predpisi dovoljujejo kontingent izvoza obutve na vzhodna tržišča. Tako je PLANIKA pri izvozu na vzhod prizadeta, ker pač izdeluje sicer nadvse kvalitetno obutev, ki pa po carinskih predpisih ni obutev, ampak športni rekvizit. Podobna »vezava na ključe« obstaja tudi v drugih panogah. S te strani vzeto torej tudi carinski predpisi podpirajo tiste proizvajalce, ki na zahodna tržišča izvažajo blago slabše kvalitete oziroma z manjšo stopnjo obdelave. Davek na pridnost, kvaliteto in prizadevnost pa plačujejo sposobnejši. Dojdej bo še tako? -mg ’■ ■ . ■ * '■ ’ '■■ ■ ‘ ■. . ■ 'V ' J nesla obema partnerjema velike koristi. Primat bi lahko uresničil svoj program razširjene reprodukcije in v svoj gospodarski ritem pritegnil tudi Topig. To bi pomenilo dobre gospodarske rezultate in višje osebne dohodke za delavce v podjetju Topig. Vse to sta oba kolektiva premlela in se odločila za pripojitev podjetja Topig k Primatu. Mimogrede: delavci v podjetju Topig niso sodelovali v referendumu, ker je po statutu združenega podjetja lahko odločal o tovrstni usodi tovarne s poslovno izgubo le osrednji delavski svet. Ne glede na tako določilo v statutu pa so se delavci v po-d.ietju Topig v podrobnostih . poučili, h komu gredo, kakšna bo njihova nrihodnost in se za to svojo prihodnost odločili na sestanku z javnim glasovanjem. SADOVI ZDRUŽITVE Pol leta pod skupno streho je mimo. Medtem pa so se list za listom' začele uresničevati teoretične napovedi elaborata o družbeno-ekonomski upravičenosti združitve. Delavci podjetja Topig so se v osebnih dohodkih izenačili z delavci v Primatu. Ne zato, da bi Primat držal besedo, ki jo je zastavil pred pripojitvijo. V Primatu, starem in novem, vlada čvrst zakon: za vsako delovno enoto ugotavljajo rezultate na osnovi mesečnih planiranih finančnih pokazateljev. Uveden imajo direct costing sistem, se pravi, da že vnaprej planirajo, koliko mora posamezni obrat ustvariti. Osebni dohodki so torej lahko le rezultat ustvarjalnega dela in uspešnosti delovne enote. Tako načelo ne velja le za proizvajalce, ampak tudi za organizatorje proizvodnje. Za te še posebej trdo. Ce delovna enota ne uresniči planskih obveznosti, to najprej občutijo organizatorji proizvodnje, saj se jim lahko osebni dohodki znižajo za petino. In nasprotno: dobro organizacijo dela, izpolnjevanje planskih obveznosti stimulirajo višji osebni dohodki. Ko že govorimo o tako imenovanem osebnem faktorju, povejmo še to, da pripojitev podjetja Topig k Primatu ni povzročila kadrovskih pretresov. Vodilni delavci so dobili svoji sposobnosti ustrezno delovno mesto v skupnih strokovnih službah. Za uspešnost integracije to ni tako pomembno. Prav tako pa so ohranili delo v združenem podjetju tudi vsj proti vodni delavci. Z uspešno integracijo se je povečal obseg pro-izimrlnje in odorli so celo nova delovna mesta. Na novo so sprejeli 80 delavcev, v kratkem . jih bodo še 60. Nekdanji kolektiv Primata je štel 570 zaposlenih, združeno podjetje jih šteje kakih 1300. Med njimi je na primer 15 diplomiranih inženirjev, 30 inženirjev prve stopnje, tehnikov že več ne štejejo, 12 ekonomistov prve stopnje in dva diplomirana pravnika. Polletni poslovni rezultati, ki so hkrati polletni sad integriranega podjetja, kažejo, da se je obseg proizvodnje povečal za enako primerjalno obdobje obeh podjetij za 45 odstotkov. To je rezultat združitve in boljšega izkoriščanja proizvodnih zmog-l.iivosti. Ustvarili so 5 milijonov dinarjev skladov in prav toliko amortizacije. Deset razpoložljivih nMliJonov bodo deloma uporabili za odplačilo anuitet, deloma za razširjeno reprodukcijo. NA VIDIKU NOVA TOVARNA Poslovni dogodki v Primatu se naglo vrstijo. Primatovi poslovni ljudje se že pripravljajo na gradnjo nove tovarne v industrijskem področju Maribora — na Teznem. Gradili bodo skupno z zahodnonemškim koncernom Thyssen. Po naših veljavnih predpisih bo vložil za-hodnonemški partner 49 odstotkov kapitala in Primatu odstopil del svojega proizvodnega programa in tržišče. Z gradnjo nove tovarne si bodo v Primatu zagotovili, kot pravijo, neomejene možnosti za razvoj. Zato bodo odprodali obrata ob Gosposvetski cesti, s tem pa omogočili razširitev nekaterim podjetjem v soseščini. Druga novost pa je pogodbeno sodelovanje z avstrijskim podjetjem Hutter-Schrantz. To sodelovanje bodo v Primatu že v kratkem zapečatili s podpisom pogodbe. Gre za odkup licence sistema gradbenih elementov, tako imenovanega sistema »fi-ligran«. Avstrijsko podjetje bo odstopilo Primatu kompletno dokumentacijo in del tržišča. Mimo omenjenih dveh programov — prvj je še poslovna skrivnost —- sodi v proizvodni program Primata še pralna tehnika, avtomati z zmogljivostjo od 8 do 200 kg. To proizvodnjo bodo nadaljevali z italijanskim kooperantom Bravetti; bistvo te kooperacije pa je delitev dela, izmenjava finalnih izdelkov v razmerju 1:1, s čimer bosta oba partnerja zmanjšala asortiment, povečala pa količinski obseg'tovrstne proizvodnje. Takšni so več kot optimistični obetj za naslednje nekajletno poslovno obdobje Primata. To je naslednji gospodarski skok tovarne kovinske opreme v Mariboru. J. VRHOVCAK Razvoj ali zaton ? Sto let prizadevanj za hidromelioracijo 13 tisoč hektarov zemlje v dolini Ščavnice Hudourna Ščavnica, ki skoraj vsako leto poplavlja v ljutomerski in radgonski občini velike površine obdelovalne zemlje, vpisuje v gospodarsko bilanco tega območja milijonske zneske škode. Blizu 20 tisoč kmetijskih gospodarstev pa se ne šibi samo pod pezo poplav, ampak se bori za obstoj tudi zaradi slabe kvalitete zemlje in kislih trav, ki kljub idealnim možnostim za razvoj živinoreje onemogočajo razmah te kmetijske panoge. To je tudi razlog, da se prebivalci tega področja borijo domala že sto let za kompleksno izvedbo hidromelioracij, ki so pogoj za boljšo izkoriščenost velikih površin zemlje. Zlasti je v ospredju vprašanje sanacije te doline v zadnjih dveh letih, ko so ustanovili- poseben koordinacijski odbor z zastopniki ljutomerske in radgonske občine ter vodne skupnosti Drava—Mura. V sodelovanju z republiškimi institucijami so pripravili tudi že prve ekonomske informacije s poudarjeno zahtevo po oblikovanju celovitega projekta. Ko so pred nedavnim člani koordinacijskega odbora, zastopniki republiških ekonomskih, vodnogospodarskih in projektivnih institucij, poslanci ter člani izvršnega sveta SRS na sestanku v Radencih analizirali doslej opravljeno delo. so kljub različnim ocenam pomembnosti te naloge uvideli, da je od uresničitve melioracije ščavniške doline odvisen nadaljnji gospodarski razvoj teh dveh obmejnih komun in da je s to nalogo povezana usoda kakih šestdeset tisoč ljudi. Na zahtevo Jugoslovanske kmetijske banke, ki naj bi financirala polovico te naložbe, so pripravili tudi že nekaj tehnične in ekonomske dokumentacije, iz katere je razvidno, da bi za melioracijska in regulacijska dela potrebovali približno 70 milijonov din. K temu je treba prišteti še kakih 13 milijonov din za sanacijo zasebnih površin. Organizatorji te velike akcije so enotni tudi glede tehnične rešitve tega projekta: poleg glavnega kanala in notranjih melioracijskih kanalov napove- dujejo tudi več zbiralnikov vode ter približno sto cestnih in drugih objektov, ki bi omogočili na tem pasivnem področju z nadvse ugodno obmejno lego razmah ribištva, turizma in gospodarstva sploh. Seveda bo tako spremenjena podoba ščavniške doline zahtevala temeljito reorganizacijo kmetijske proizvodnje in tako obdelavo, ki bo rentabilna. Po napovedih strokovnjakov so vsi pogoji za podvojitev obsega kmetijske proizvodnje, kar v celoti opravičuje to naložbo. V ljutomerski in radgonski občini sedaj opozarjajo na pospešene priprave, da bi ta projekt, od katerega je v dobršni meri odvisen nadaljnji razvoj gospodarstva na tem območju, vključili v program petletnega razvoja slovenskega gospodarstva. V tem roku naj bi tudi v celoti tenčali s hidromelioracijskimi deli, da bi slednjič po stoletnih brezuspešnih prizadevanjih iztrgali to obmejno področje iz sedanje revščine in zaostalosti. ■ i' B. B. !i ji1 P m p I I « m is p * p 1 I m 1 i ii i I p p i §§ p p .p p p i i ■i i « m S » II m p ir m IS p IS IS p i p I tl fl « 18 ti « 1 I | J* i * i it * * Ste slišali.. ... da je znašala lani višina poprečnega osebnega dohodka v Sloveniji 99? N' dinarjev, kar je za 9,6 /<’ več kot leto prej. Približa0 tako povečanje je bilo P° vsej državi. V letošnjem l®' tu se dviganje osebnih dohodkov nadaljuje še v vetij meri kot lani. Poprečni osebni dohodek v prvih me' secih znaša 1046 N-dinarjoV> kar pomeni v primerjavi z lanskim zneskom za isti čas povečanje za 132 dinarj°v ali za 14,4 c/o. Letošnje P0" večanje je mnogo večje, ko1 je bilo lani v istih mesecih; lani je znašalo povečanje v primerjavi z leto* 1967 le 5,6 %. ... da je proizvodnja V prvih štirih mesecih letos za 13,6 % nad lansko 'f istem času. Po dinamiki) kakor jo kaže industrija 1°' tos, lahko do konca leta Pp' čakujemo še novo povečanje, tako da bo letošnja proizvodnja nekako za dvakrat presegla lansko povečanje (3 % v minulem letu). Napovedi za vso jugoslovansko industrijo kažejo, da moramo za vso državo pri' čakovati povečanje za 15 v'1, kar je veliko povečanje v primerjavi z lanskim, ko i® bil letni porast za vso državo 6,4 %. ... da izvažamo letos pr®* cej več kot lani; v letu 1968 se namreč izvoz iz SFIN ni prav nič povečal — vse' ga za pol odstotka od prejšnjega leta, uvoz pa je b“ večji za 5,2 %. Za Slovenijo je znaša1 o povečanje izvoza 7,3 % in povečanje uvc» za 4,1 %. Za letos, znani s° podatki do konca aprila, J® znašalo povečanje izvoza približno 15 %, povečanj® uvoza pa 26 %. Za Slovenijo so podatki precej podobni, le povečanje izvoza j® še močnejše. ... da je že lani po nekajletnem upadanju prišlo spet do povečanja zaposlitve, ki je bila za 4.000 delavcev večja. Letos je P0" večanje mnogo močnejše, kajti v prvih treh mesecih je v primerjavi z lanski*1 istimi meseci zaposlite^ večja za 13.121 delavcev al' za 2,7 %. Ker glavni mesej ci, ko se zhposlitev najboU poveča, šele pridejo, so torej dosedanji znaki zaposlo" vanja dokaj ugodni. ... da se vsako leto za dan 31. marec- napravi >z registra stalnega prebivalstva po občinah kratek P0" pis s preštevanjem kartoj nov. Tak popis je bil tudi letos in je pokazal, da j® imela Slovenija tega dn® 1,710.618 prebivalcev, kar j® od lanskega leta povečanj® za 9.983 prebivalcev. Reg*' Ster stalnega prebivalstva 1® za zdaj uvedla v državi samo naša republika. ... da so se v nekaj več kot treh letih hranilne vloge v Sloveniji povečale 3 in polkrat, potrošnišK* krediti pa dosegajo sa*0 30 odstotkov sredstev hra' nilnih vlog. V razvoju Sl°' venije imajo hranilne vlO" ge občanov vedno več)0 vlogo, posebno od začeti® reforme dalje. Ta sredstva so postala nezamenljiv vi*-ne samo za osebno potr°j' njo in stanovanjsko gra“* njo, ampak tudi za fir.a*1' ciranje gospodarskega raZ” voja; ... da Izvršni svet Sabor® Hrvalske predlaga, naj s® uporaba omejitve za priva1' ne prevoznike z vozili na« 5 ton odloži do 31. dece*' bra letošnjega leta. V rir' vaški je bilo do konca l®*® 1968 registriranih skup**.0 9812 tovornjakov in 760 Pr*J ključnih vozil v zaseb* lastnini. Republiški sekreta' riat za gospodarstvo PraVlJ da je kakih 700 prevoz*' kov takšnih, ki jim je bh prevozništvo glavni pok1* in da se bodo zdaj znaš v velilvih težavah; ... da sta novosadski P0^| jetji Naftagas in JugopeV0 podpisali sporazum o do gorečnem poslovno-tehn*® nem sodelovanju. S sP°rj8 zumom se predvideva, a bo imel Jugopetrol predn0® v oskrbi z naftnimi deriva' ti iz rafinerije v Fanče. in Novem Sadu, bencins® črpalke Naftagasa Pa prevzel Jugopetrol. P°l! sodelovanja v raziskavi 1 žišča, reklami in v 'traJV portu naftnih derivatov b®: sta podjetji zgradili * centralno skladišče naft*1 derivatov v Novem Sadu* Kam BO KRENIL RAZVOJ TURIZMA v SLOVENIJI: Kako gospodarimo MORJE, ZDRAVILIŠČA ALI GORE? Zemljepisna lega, relativno dobra prometna povezanost * Evropo in številne naravne lepote: vse to nedvomno daje slovenskemu gospodarskemu prostoru znatne možnosti za r^5y°j turizma- Ce ne upoštevamo večjih mest, ki so središča poslovnega turizma in imajo precej dohodkov od tranzita, se v Sloveniji ukvarjamo s turizmom treh vrst: z obmorskim, gorskim in zdraviliškim. Katere vrste turističnih krajev imajo v prihodnje pri nas najboljše možnosti za razvoj? , v To vprašanje so si zastavili tudi sodelavci ljubljanskega inštituta za ekonomska raziskovanja, ki pripravljajo dolgoročni program razvoja Slovenije, ter nanj takole odgovorili. Slovensko obalno področje je turistično najbolj razvito in najbliže optimalni stopnji razvoja. Večji razmah turizma na obalnem pasu pa omejujeta kljub ugodni klimi, dobri pro-nietni povezavi in bližini številnih turističnih središč kratka obala in razvijanje drugih gospodarskih dejavnosti, ki s tem krčijo prostorske možnosti za razvoj turizma. Večje možnosti razvoja imajo zdraviliški kraji, ki smo jih doslej navadno obravnavali kot . kraje brez turističnega pomena. Preusmeritev zdraviliških krajev na komercialni turizem, njihova preureditev v resnična turistična središča kakor tudi vedno večja potreba po preventivnem zdravljenju in afirmacija te vrste turističnih krajev v tujini — vse to obeta našim zdraviliškim krajem velik razvoj. Največ možnosti za razvoj turizma pa je v gorskem območju, ki predstavlja več kot Polovico površine Slovenije. Naši gorski kraji so razen tega tudi dokaj znani v svetu, saj se ie slovenski turizem začel razbijati prav v gorah. Prav v ta Področja bi bilo potrebno v bodočnosti usmeriti pretežni del družbenih sredstev in zgraditi turistične centre, ki bi s specifičnim obeležjem dopolnili turistično ponudbo Jugoslavije doma in na svetovnem trgu m tako lahko konkurirali tudi Sorskim območjem v sosednjih državah. Na vprašanje, ali graditi ve-“ka turistična središča ali pa ^bjekte razsojati po večji površni, odgovarjajo vse' dosedanje dialize v svetu in pri nas, da e turistična sezona najdaljša v krajih, ki imajo veliko število ležišč oziroma sploh veliko tu-dstično ponudbo, kjer je ta ponudba raznovrstna in kjer se turistične atraktivnosti dopolnjujejo. In narobe: turistična sezona je kratka v krajih z Majhno in enolično ter malo izvito turistično ponudbo. Glede na to je tudi rentabilnost investicij največja v velikih cen-unh, majhna pa v krajih, ki so “e začetku svojega razvoja. Iz navedenih razlogov bi bilo torej v prihodnje ekonomsko najbolj smotrno in uspešno investirati kar največ v sedanje večje centre, saj lahko tu najprej in z najmanjšimi vloženimi sredstvi dosežemo največjo rentabilnost in najboljšo kakovost ponudbe, s tem pa tudi najboljšo strukturo turistov, torej višjo turistično porabo. Z investiranjem že tako skromnih finančnih sredstev v širokem prostoru ne dosežemo nikjer primerne ravni ponudbe. Dobro zgrajeni veliki turistični centri pa, to je v svetu že dokazano, vplivajo na šir,še območje, okrog njih pa se razvijajo manjši turistični kraji, ki center dopolnjujejo v ponudbi. Poleg gradnje večjih centrov bi morali imeti pred očmi tudi vprašanje turistične opreme glavnih tranzitnih smeri v Sloveniji. Tudi pri gradnji obcestnih turističnih objektov bi morala prevladovati koncentrirana gradnja na osnovi združevanja sredstev in enotnega načrta ter tipizacije. Turistični strokovnjaki menijo, da predstavlja domači turizem osnovo za razvoj vsakega turističnega gospodarstva. Pri tem je domači turistični promet količinsko večji od tujega. Zastavlja pa se vprašanje, ali bo v prihodnje veljalo to pravilo tudi za Slovenijo. Pričakujemo lahko, da bo delež tujega turizma v Sloveniji večji kot V Jugoslaviji in da bi lahko presegel polovico turističnega prometa v državi, saj leži Slovenija v bližini ekonomsko in turistično razvite Italije ter Avstrije. Z vso gotovostjo lahko pričakujemo, da bo tudi v bodoče potekala glavna smer mednarodnega turizma iz industrializirane Evrope k Sredozemlju, krepili pa se bodo tudi tokovi motoriziranih turistov med državami Sredozemlja. Znaten del teh tokov se steka v Slovenijo in preko slovenskega ozemlja na vzhodno obalo Jadrana in na Balkan. Slovenija ima zato vse možnosti, da poleg tranzitnega turizma izkoristi turistične atraktivnosti za razvoj stacionarne- ga turizma. Obe obliki turizma se med seboj ne izključujeta, pač pa se dopolnjujeta. Vse to razmišljanje je, ra-. zumljivo, lahko le zelo posplošeno, vendar je mogoče že na osnovi teh izhodišč predvideti strukturo bodočega razvoja turizma pri nas. Oceno predvidenega turističnega prometa v Sloveniji v naslednjih 20 ali 30 letih je mogoče oblikovati s pomočjo primerjave s Švico, ki sodi med turistično najbolj razvite države in ki ima podobno gospodarsko strukturo ter riaravne možnosti za razvoj turizma, kot jih imamo Slovenci. Po izračunih strokovnjakov naj bi v prihodnjih tridesetih letih dosegli sedanjo stopnjo turistične razvitosti Švice. Devizni priliv od turizma, ki je znašal 23 milijonov v 'letu 1965, lani pa 6,4 milijona dolarjev, naj bi tako porastel na 148 milijonov dolarjev v letu 1990 in na 258 milijonov dolarjev' v letu 2000. Iz povedanega sledi, da imamo vse možnosti za hiter razvoj turizma posebno ob močnejšem izkoriščanju potencialnih možnosti, ki jih nudi slovenski gospodarski prostor. Vsekakor pa bo dejanski razvoj turizma odvisen predvsem od splošnega gospodarskega razvoja Slovenije in od množice ukrepov, ki posegajo. v turistično gospodarstvo. V. B. V li veste ... da je v zadnjih dveh ali 5 treh letih na kvalifikacij- ; skih izpitih za vpis na fa- j kultete v Jugoslaviji padlo | 30.000 maturantov. Lansko S leto je na zagrebški univer- i z; padla ravno polovica pri- : javljenih kandidatov: ... da bo občinska skupšči- i na v Splitu ustanovila in- ■ vesticijsko skupino za grad- • njo jadranske železarne v j Splitu. Za to železarno so ■ zainteresirani proizvajalci ! jekla iz Avstrije in Češko- j slovaške, ki so pripravljeni : kreditirati gradnjo jadran- : ske maksijeklarne. Od 4,5 : milijona ton letne proizvodnje bi izvozili 1 milijon j ton surovega jekla, s kate- ■ rim bi odplačevali tuji kre- ! dit. Inženiring bi prevzelo { japonsko podjetje, katerega 5 strokovnjaki so že nekaj- : krat bili v Splitu. KB PTUJ KREDITNA BANKA PTUJ opravlja kreditne, devizne, depozitne in vse druge bančne posle ugodno obrestuje dinarske in devizne naložbe, nagrajuje vlagatelje in jih zavaruje za vse primere nezgod VSEM OBČANOM OBČINE PTUJ ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! KREDITNA BANKA PTUJ OB PRAZNIKU NOTRANJSKIH TRGOVCEV NA VRSTI m PROGRAM: »RAKOV ŠKOCJAN« Iz skromne prodajalne je v 15 letih zraslo na Rakeku tugovsko gostinsko podjetje »Škocjan«, ki ima danes 146 zaposlenih in letno dosega za blizu 3 milijarde starih dinarjev prometa Minulo soboto se je zbral kolektiv trgovskega podjetja »Škocjan« iz Rakeka na proslavo svoje 15-letnice. Iz govora predsednika delavskega sveta Slavka Logarja smo lahko hitro razbrali, kaj vse je v petnajstih letih storilo to trgovsko podjetje za razvoj trgovine ne samo v cerkniški občini, marveč po vsej Notranjski. Pri tem ni pomembno samo to, da se je podjetje v petnajstih letih svojega obstoja razvilo iz skromne prodajalne na Rakeku, marveč predvsem to, da trgovsko podjetje »Škocjan« Rakek danes zelo uspešno oskrbuje notranjske potrošnike z vsemi dobrinami. Razen trgovske dejavnosti s 24 prodajalnami po vsej cerkniški občini, ki pomeni kar 73,6 odstotka prometa podjetja, je omembe vredna tudi gostinska dejavnost trgovskega podjetja »Škocjan« z Rakeka. Dokler ni podjetje »Škocjan« prevzelo pod svoje okrilje tudi cerkniškega ali bolje rečeno notranjskega gostinstva, je le-to iz dneva v dan životarilo in se otepalo prisilnih uprav. Zdaj gostinska dejavnost »Škocjana«, ki obsega 15 gostinskih obratov, predstavlja 17,2 % letnega prometa podjetja. Najbolj so bili Notranje! veseli, ko je trgovsko in gostinsko podjetje »Škocjan« z Rakeka zgradilo na Rakeku sodobno pekarno za peko kruha, peciva in drugih izdelkov. Pred tem se je namreč moral ta predel Notranjske oskrbovati', s kruhom celo iz Ljubljane, kar pa je povzročalo nemalo težav. Omeniti pa velja še to, da je podjetje »Škocjan« z Rakeka moderniziralo in uredilo preskrbo prebivalstva z mesom. Zdaj mesarska dejavnost z dvema samostojnima mesnicama in s tremi mesnicami predstavlja za podjetje že 7,2 odstotka celotnega prometa. Kot sta povedala Tone Gornik, direktor podjetja, in Momo Vukičevič, vodja gostinske eno- te, bo podjetje v prihodnjem obdobju razvijalo zlasti gostinsko in turistično dejavnost. »Še letos bomo najprej temeljito rekonstruirali gostilno ,Lovec* na Rakeku in preselili gostilno ,Ravnik* na Rakeku v nove prostore« je pojasnil Momo Vukičevič. »Razen programa, ki smo ga sprejeli za rekonstrukcijo omenjenih gostinskih lokalov, je naš delavski svet v maju letos razpravljal o gradnji turistično gostinskih POHIŠTVO zmogljivosti v naravnem parku Rakovem Škocjanu. Delavski svet podjetja je tedaj sprejel dva osnovna sklepa: da je treba takoj začeti z gradnjo novih gostinsko-turističnih zmogljivosti v Rakovem Škocjanu ter za financiranje te gradnje poiskati ustreznega poslovnega partnerja; drugi sklep pa nalaga upravno-tehničnim službam podjetja, da z ljubljanskim investicijskim zavodom kot izdelovalcem omenjenega programa, sklenejo ustrezne -pogodbe za izdelavo glavnega projekta.« Program gradnje gostinsko-turističnih objektov v Rakoverr Škocjanu predvideva nove hotelske zmogljivosti z 200 ležišči in z ustreznimi restavracijskimi prostori, ureditev Zelškil jam in asfaltiranje ceste Unei —Rakov Škocjan, tako da nje gova uresničitev pomeni z< podjetje pomemben korak \ razvoju gostinske dejavnosti ir seveda tudi v turističnem razvoju cerkniške občine. »Ob teh načrtih nismo pozabili na kadre,« nadaljuje Momc Vukičevič, »saj smo na osnov omenjenega programa za naslednje šolsko leto razpisali 20 štipendij za tretji letnik gostinske šole, 20 štipendij za prvi letnik gostinske šole in 4 štipendije za prvi in drugi letnik srednje šole za gostinske tehnike.« S pravilno kadrovsko politiko je trgovsko-gostinskemu podjetju »Škocjan« z Rakeka v nekaj letih uspelo izboljšati kadrovsko strukturo v gostinstvu in ima danes že blizu 60 % zaposlenih gostinskih delavcev končano poklicno šolo. Ta odstotek pa je pri delavcih trgovskih in drugih strok v okviru podjetja znatno višji in že presega 90 % vseh zaposlenih. Ob koncu našega obiska nafn je Slavko Logar, predsednik delavskega sveta, še dejal: »Naše podjetje že dve leti aktivno sodeluje z devetimi podobnimi trgovskimi podjetji s širšega ljubljanskega območja. V okviru tega poslovnega sodelovanja se predstavniki vseh omenjenih podjetij resno pogovarjamo o skupnem nastopanju na tržišču, o združevanju sredstev in iščemo nove oblike za izvedbo tesnejšega sodelovanja, ki bo bržkone privedlo do delne ali popolne fizične integracije« M. ZlVKOVIč ,XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX' ''vXVXXVVV'v^V*''VN'vXXVXVVXXVVXX>'VSVVXVVXVvXVSXVXV'*VOv'vvx^VvVvxx^xxxxx\xxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>xxxxxxxxxxxxxx' Šiška včeraj, danes, jutri anovanjsko gospodarstvo Standard je odprlo v novih poslovnih prostorih ob Celovški cesti v Ljubljani nimivo urbanistično razstavo, ki prikazuje načrte stanovanjske in druge gradnje v šiški v naslednjih petih letih Ponedeljek smo v novih skpVn*h Prostorih Stanovanj-ši«i?-a gospodarstva Standard v fjan'1 013 Celovški cesti v Ljub-brh" .°dPrli izredno zanimivo stično razstavo pod naslo-^ »šiška včeraj, danes, jutri«. vPa h'8 aniza c i j a te razstave so-ga da z začetkom gradnje ene-s Pajvečjih stanovanjskih na-i v Kosezah in Draveljski S^ajni, kjer bo poleg bločne grg5n-!e močno zastopana tudi individualnih družin- Ve-člli, da bodo v poletnih mesečin imeli daljši delovni dan, medtem ko bodo v zimskih mesecih delali manj, letno povprečje opravljenih ■ delovnih ur pa bo zadostilo predpisom o 42-m'nem delovnem tednu-mb j MNENJA IN STALIŠČA II. Samoupravna delitev dela in ustavne spremembe V nekaj nadaljevanjih bomo v Delavski enotnosti objavili razmišljanja Petra Toša, člana študijsko analitske skupina pri RS ZSS, o samoupravnem pravu v delovnih organizacijah. Tematiko je avtor razdelil na več grup, in sicer: Samoupravna delitev dela mora biti prisotna tudi v upravljanju, Ali je večjo strokovnost samoupravnih organov mogoče doseči z avtomatizmom? Direktor delovne organizacije ni edini individualni izvršilni organ. Tudi če bo sprejet zakon o odgovornosti, bo odgovornost v praksi razrešena le skozi samoupravno pravo delovne organizacije, Reelekcija individualnega izvršilnega organa postavlja vprašaj nad reelekcijo vodilnih delavcev. Prehitra hotenja po decentralizaciji samoupravnih odločitev bi lahko imela obratne posledice, Ali lahko sodelujejo v samoupravnih organih tisti, ki niso člani delovne skupnosti? Prispevke objavljamo pod rubriko MNENJA IN STALIŠČA z namenom, da spodbudimo polemiko o teh vprašanjih. Ce Je samoupravno delo pojmovno združevanje poklicnega in upravljavskega dela, potem tudi pojem samoupravna delitev dela ne predstavlja le delitve poklicnega dela posameznega čla- na samoupravno organiziranega delovnega . kolektiva. Samoupravna delitev dela je proces, ki z uveljavitvijo XV. amandmaja za spremembo ustave SFRJ dobiva nova razmerja. Ne gre več le za delitev in za večjo specializacijo poklicnega dela, temveč tudi za tej specializaciji skladno prilagajanje in za delitev upravljavskega dela. V obeh primerih gre za organizacijski proces, za katerega je bil vse do uveljavitve ustavnih sprememb značilen enostranski razvoj. Razvoj tehnologije in ekonomskih znanosti sta močno vplivala na izpopolnjevanje organizacije poklicnega dela. Uveljavitev instrumentov gospodarske reforme je še bolj poživilo doslednejše uveljavljanje najsodobnejših spoznanj na področju tehnologije in ekonomskih ved. Izpopolnjevanje organizacije dela je v številnih delovnih organizacijah postala najpomembnejša skrb v strokovnih prizadevanjih. Vsa ta prizadevanja pa so bila, upoštevaje v uvodu opredeljeno teoretično izhodišče, le enostranska. Vse od uvedbe samoupravljanja je bila organizacija upravljavskega dela enotno oblikovana in je ostajala na ravni razvitosti iz leta 1950. Zato ni presenetljivo, da proučevanje sedanjih oblik in vsebine upravljavskega dela v številnih delovnih organizacijah razkriva številne nefunkcionalne in neracionalne pojave. Teh negativnih pojavov je več, zato omenimo le nekatere. Vse od uvedbe samoupravljanja do danes smo priča procesu širjenja pristojnosti z ustavo določenih organov upravljanja, ki pa se ves ta čas kljub bistveno razširjeni vsebini in pomenu svojega dela niso spremenili in organizacijsko prilagodili nori vsebinam ^ ecjen izmed razlogov za nerazvitost upravljanja v ekonomskih enotah, ki se — zaradi z ustavo ozko opredeljenin oblik oziroma delitve upravljavskega dela in z določili zakono le delavskemu svetu In upravnemu odboru poverjenih pristor nosti _niso mogle razviti v samoupravno samostojnejše orga- nizacije združenega dela. Prejšnje »pravilo«, da je organizacij upravljavskega dela kot tudi dokaj podrobna opredelitev Pr> stoj nosti med z ustavo določenimi oblikami upravljanja, deljena izven samoupravno organizirane delovne organizacije, J zaviralno vplivala tudi na razvoj samoupravne odgovornosti. Do^ sedanja organizacija upravljavskega dela glede odgovornosti razen pri direktorju delovne organizacije kot individualnem 01 ganu upravljanja — ni uspela priti dlje kot do »kolektivne« o govornosti ali odgovornosti »vseh. enako za vse«. Tako opred Ijena odgovornost pa je v praksi pomenila skrivanje posamič n odgovornih delavcev za kolektivne organe upravljanja, kar J bilo v škodo delovnega kolektiva in v škodo širše družben skupnosti. Tako pojmovanje o samoupravni odgovornosti 00 treba zaradi izjemno škodljivih posledic čimprej odpraviti. Negativnih pojavov v naši pretekli in sedanji upravljavsčJ praksi je bilo precej. Ob uveljavljanju ustavnih sprememb statutih in v upravljavski praksi delovnih organizacij se bo treba z njimi odločneje spoprijeti. V tem sestavku bi želel podrobneje opredeliti nujno»t vecj samoupravne delitve upravljavskega dela v delovnih organiz cijah, ki jo omogoča uveljavitev ustavnega amandmaja N ’• Prepričan sem, da je z boljšo organizacijo, ki jo vidim zlasti večji delitvi upravljavskega dela, možno doseči boljše odnos In večjo samoupravno odgovornost, kar bo vse vplivalo u učinkovitejše gospodarjenje in poslovanje delovne organizacij j Zaradi omenjenega neskladnega razvoja med organizacijo o la in organizacijo upravljanja je prišlo v teoriji in praksi o škodljive delitve samoupravljanja na čisto gospodarjenje (str<£ kovno, tehnološko in organizacijsko vodenje) in na politično sa moupravljanje. Takšna delitev samoupravljanja je puščala naj več škodljivih posledic v večjih delovnih organizacijah, v kat rih je bila celovitost organizacije samoupravnega dela nega in upravljavskega dela) vse bolj očiten pogoj za doseg nje učinkovitejših gospodarskih uspehov. Takšni pojavi v tem tičnih razmišljanjih so spremljali tudi oblikovanje vsebine v , ločil obravnavanega ustavnega amandmaja. V ustavni razpf® Iz nale družbe ! [NTERNO POSOJILO v ŽELEZARNI RAVNE NA KOROŠKEM: Z obveznicami do novih stanovanj DOPISNIKI POROČAJO • MURSKA SOBOTA Vse lepši uspehi mladih tehnikov 15. julija letos so začeli zaposleni v Železarni Ravne na Koroškem vpisovati posojilo Q V dveh letih želijo zbrati 4 milijone N-din in jih namensko uporabiti za nakup stanovanj V največji delovni skupnosti v Mežiški dolini, v Železarni Ravne na Koroškem, imajo trenutno 258 prosilcev za stanovanja, Vsa leta doslej so namenjali precej denarja za gradnjo stanovanj v družbenem sektorju, prav tako pa tudi za posojila za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš. Letos' Pa se je zataknilo ... Čeprav gradi ljubljanski GRADIS na Cečevju 40-stano-Vanjsko stolpnico za tržišče, je kazalo, da delovna skupnost ravenskih železarjev ne bo mogla kupiti niti enega stano-Vanja, saj kljub dokajšnjim potrebam za to ni denarja. Ekonomski polo” i Železarne Ravne na Koroškem se je v *adnjih nekaj letih precej spremenil. Podjetniška donosnost te je zmanjševala iz leta v leto, spreminjalo pa se je tudi razmerje delitve dohodka na oseb-■te dohodke in sklade, seveda 5a škodo skladov. Zaradi znatnega porasta proizvodnih stroškov in povečanja osebnih dogodkov pa je ravenska Železarna zaključila lansko poslovanje e izgubo. Ostali so brez lastnega denarja za investicije, prav teko pa tudi za vlaganja v flružbeni standard. Razmere se 6(tej res izboljšujejo, vendar pa na Ravnah ugotavljajo, da za-fadi odplačila anuitet za investicijska posojila in nujnosti nadaljnjega porasta osebnih dohodkov zaposlenih tudi v pri-nodnjih nekaj letih ne bo denarja, ki bi ga bilo mogoče nameniti za investicije v družbeni standard, torej tudi za stanovanjsko gradnjo. Na Ravnah so zato že dalj vazmišljali, kako bi razrešili ta izredno zahteven problem. Končno pa so v želji, da kljub vsem težavam tudi v prihodnje povezujejo število stanovanj v družbenem sektorju, namenjenih zlanom delovne skupnosti Zele-fc^rne Ravne na Koroškem, razprejo notranje posojilo. Tako °i delovna skupnost le lahko Pomagala vsem tistim, ki še nimajo rešenega stanovanjskega Problema, a so vse doslej pomagali pri reševanju stanovanjskih Problemov drugih. lezarne Ravne na Koroškem. Vpisano posojilo bodo odtegovali v šestih mesečnih obrokih, vpisniki posojila pa bodo prejeli obveznice, ko bodo posojilo v celoti tudi vplačali. OBVEZNICA — DOKAZ PRIPADNOSTI KOLEKTIVU RAVENSKIH ŽELEZARJEV Na Ravnah poudarjajo, da bi se morali vključiti v akcijo za vpis internega posojila prav vsi član' delovne skupnosti. V poprečju naj bi vsak član delovne skupnosti vpisal letos 600 N-din posojila, prav toliko pa tudi prihodnje leto. Prevladuje prepričanje, da bo pravzaprav obveznica internega posojila dokaz pripadnosti delovni skupnosti ravenskih železarjev. Akcija vpisovanja posojila je zdaj v polnem teku. Prvi je vpisal posojilo glavni direktor Železarne Gregor Klančnik, in sicer 3000 N-din. OBRESTNA MERA ZA POSOJILO BO ODVISNA OD PRIZADEVANJ KOLEKTIVA SAMEGA Zapisali smo že, da se bodo obveznice internega posojila obrestovale v odvisnosti od akumulativnosti Železarne Ravne na Koroškem. Gregor Klančnik, glavni direktor Železarne Ravne na Koroškem, je v posebni številki OBVESTIL DELOVNE SKUPNOSTI zapisal, da ravenski že-lezarji z nakupom obveznic v ničemer ne tvegajo, saj se bo denar obrestoval najmanj toliko, kot ga obrestujejo banke, ob dobrem delu pa bodo obresti še višje. Ker lahko kot delavci in upravljavci neposredno vplivajo na podjetniško donosnost in na višino dobička, je obrestna mera v rokah delovne skupnosti ravenske železarne same. Ob tem je direktor Klančnik poudaril, da je znano, da so v neuspeli proizvodnji, v nesmotrnem izkoriščanju zalog, v nepopolno izkoriščenih strojih in napravah, v premalo učinkovito izkoriščenem delovnem času znatne rezerve, zato je veliko možnosti za povečanje dohodka in akumulativnosti, posredno pa tudi za povečanje obrestne m-re za posojilo. Obveznice lahko poleg zbiranja namenskih sredstev za stanovanjsko gradnjo razvijejo med člani kolektiva tudi čut za gospodarnost. , Glavni direktor ravenske Železarne Gregor Klančnik poudarja, da morajo biti vsi člani delovne skupnosti prepričani, da bodo z vztrajnim prizadevanjem tako izboljšali podjetniško donosnost železarne, da bo obrestovanje kar najbolj spodbujalo k vpisu posojila, se pravi, da bi člani delovne skupnosti tudi po preteku dveletnega obdobja ohranili obveznice, saj bodo v njih videli varno naložen lasten denar. Akcija zbiranja sredstev za stanovanjsko gradnjo v Železarni Ravne na Koroškem zato pomeni tudi veliko spodbudo za krepitev poslovne učinkovitosti ter za razvijanje iniciative in zavestne pripadnosti delovni skupnosti ravenskih železarjev. (vš) ZANIMIVI ODGOVORI ZAPOSLENIH ŽENSK V HRASTNIŠKI TOVARNI KEMIČNIH IZDELKOV_____ KAKO IZKORIŠČAJO PROSTI CAS Odgovori so pokazali, da zaposlene ženske sploh ne mislijo na to, da bi spet delale po starem, čeprav morajo ob ponedeljkih prebiti v tovarni deset ur Značilnosti notranjega POSOJILA ŽELEZARNE RAVNE , V letošnjem in v prihodnjen l6tu želijo zbrati na Ravnah Posojilom 4 milijone N-din, o< tega še letos 2 milijona N-din ■^enar bo v celoti namenjen z; stanovanjsko gradnjo. Letos bo Po vpisovali posojilo do 20. av l^sta, prihodnje leto pa di J'" junija. Obveznice se glasiji •ja 120 N-din, obrestna mera ji “Ovisna od dosežene akumula *vnosti Železarne Ravpe n; j^oroškem, ne more pa biti niž Ja od 7 % oziroma višja od 12 °fc j bresti bodo izplačevali vsaki ,efo posebej. Posojilo, vpisane ,®tos, bodo začeli izplačevat v5'. septembra 1971, posojilo .Pisano prihodnje leto, pa 15 Ju*ija 1972. j Imetniki obveznic pa so lahke člani delovne skupnosti Že- Delavke In uslužbenke v hrastnišk. tovarni kemičnih izdelkov so v anketi o novem delovnem času med drugim povedale, da imajo zdaj več časa za rekreacijo, za krajše in daljše sprehode in izlete. Dejale so, da se lahko bolj posvetijo nakupovanju. Nekatere so povedale^ da zdaj pogosteje prebirajo knjige, česar prej niso utegnile. Nekatere spet z zagovoljstvom ugotavljajo, da spričo uvedbe novega delovnega časa vsak petek zvečer dalj posedijo ob televizijskih sprejemnikih, seveda pa so priznale, da opravljajo gospodinjska in druga dela ob sobotah, prej pa so ga bile prisiljene v večji meri opravljati ob nedeljah, kar jim je vzelo precej prostega časa. Zanimiv je bil tudi odgovor, da se lahko ženske zdaj bolj posvetijo vzgoji otrok, kar prej ni bilo možno v tolikšni meri, in da so prostih sobot najbolj veseli otroci. Veliko je povedal tudi odgovor, da odslej ženske čutijo dvakrat na teden pristno družinsko sožitje. Delavke, zaposlene v neposredni proizvodnji, so med drugim zatrdile, da se ob sobotah in nedeljah temeljito odpočijejo, da pozabijo na delo v tovarni, imajo pa seveda dovolj gospodinjskih in drugih opravil. Delavke so še povedale, da si včasih privoščijo krajše sprehode, dodale pa so še, da daljših izletov doslej niso imele. Značilno je tudi, da so malone vse anketirane povedale, da jih ponedeljkov podaljšan delovni čas ne moti, čeprav je dolg deset ur. Ce strnemo: zaposlenim ženskam v hrastniški tovarni kemičnih izdelkov so zelo ustregli s prostimi sobotami. Na delo prihajajo bolj spočite, kar nedvomno vpliva na njihovo storilnost. Sicer pa so v tem zasavskem podjetju doslej zelo skrbno preučevali in ugotavljali rezultate dela in sploh gospodarjenja zaradi uvajanja krajšega delovnega časa. Vse ugotovitve kažejo, da proizvodnja ni manjša, čeprav so za letos sprejeli nekoliko večje delovne in poslovne obveznosti. Precejšnja zasluga za to gre seveda izpopolnjeni organizaciji dela in drugim ukrepom, ki so jih bili sprejeli v tovarni in ki so imeli pozitiven učinek na gospodarjenje. Vsekakor pa bodo odgovori anketirank dobrodošli vsem tistim, ki se v podjetju ukvarjajo s počutjem zaposlenih članov kolektiva in zlasti žensk. M. V. V soboški občini že dolga leta posvečajo vso skrb delu z mladino v organizaciji Ljudske tehnike, ki sodi po obsegu dela in po prizadevanjih med najboljše v naši republiki. Še posebno pomembno pa je dejstvo, da si je organizacija Ljudska tehnika utrla pot med mladino na podeželju, kjer deluje v različnih dejavnostih že blizu 5000 pionirjev in mladincev. Uspehi vztrajnega dela z mladino se razkrivajo tudi v številnih zmagah mladih tehnikov soboške občine na republiških in zveznih tekmovanjih. Številnim republiškim in državnim prvakom v letalskem in brodarskem modelarstvu, v tekmovanjih z zmaji ter v drugih dejavnostih, se je pred dnevi pridružila nova skupina zmagovalcev. Na zveznem tekmovanju v avto-moto tehniki, agrobiologiji in radio-tehniki — tekmovanje je bilo v Sarajevu — je med osmimi zastopniki iz soboške občine dobilo kar pet tekmovalcev zlata odličja, eden srebrno, dva pa bronasto. Barve soboške občine so na tem tekmovanju zastopali pionirji iz osnovne šole v Puconcih in iz osnovne šole IIL v Murski Soboti. B. B. . • RAVNE NA KOROŠKEM ' ] Kako letujejo ravenski železarj! 4 Letos bo v počitniškem domu ravenske železarne v Portom rožu letovalo kakih 600 članov tega kolektiva s svojimi družinami. Po sklepu upravnega odbora bo letos letovalo brezplačno kar 50 železarjev, med njimi'20 socialno ogroženih in 30, ki odhajajo v pokoj. Za člane kolektiva železarne velja dnevni penzion 20 novih dinarjev, za svojce, če niso zaposleni, prav tako 20 novih dinarjev, za družinske člane, ki so zaposleni v drugih delovnih organizacijah, pa velja dnevni penzion 32 novih dinarjev. Za otroke, ki še niso zaposleni, pa morajo člani kolektiva odšteti 10 novih dinarjev, če le-ti še niso izpolnili 7 let, sicer pa 15 novih dinarjev na dan. Da bi lahko zadostili vsem interesentom za letovanje v domu železarne v Portorožu, so se samoupravni organi odločili, da bodo izmene trajale samo po 10 dni.1 • PREVALJE 'L L. ] Vojaki so zgradili dva mostova Skupina vojakov-inženircev iz enote kapetana Joškovlča iz Maribora je pred nedavnim zgradila na cesti od Prevalj proti Uršlji gori dva lesena mostova, ki sta tako zamenjala prejšnja, že močno dotrajana objekta. Inženirci so gradnjo opravili v rekordnem času petih dni. Material za gradnjo je prispevala krajevna skupnost Prevalje, ki je vojakom za časa gradnje preskrbela tudi stanovanje in prehrano. Krajevna skupnost bi morala za gradnjo omenjenih objektov zagotoviti najmanj 30 tisoč novih dinarjev, na kar pa spričo težkega finančnega položaja sploh ni bilo možno misliti. Zato je delovna akcija mariborskih vojakov med prebivalci Prevalj močno odjeknila, obenem pa je pripomogla k temu, da so se stiki med občani in pripadniki JLA še bolj poglobili. I- P- • PTUJ ^ Dobili so počitniški dom ! Člani kmetijskega kombinata v Ptuju so si letos uredili v Varaždinskih toplicah svoj počitniški dom. V domu imajo na voljo 6 sob s skupno kapaciteto 12 postelj. -Dom je vseskozi zaseden, saj člani kolektiva kmetijskega kombinata odštejejo za prenočišče le 3 nove dinarje na dan. Seveda pa si morajo prehrano poiskati v drugih gostinskih objektih; lahko pa si tudi kuhajo v sobah. Člani kolektiva kmetijskega kombinata v Ptuju lahko letujejo v Varaždinskih toplicah od 5 do 10 dni. • KOČEVJE I Morda bi šlo s krajevnim samoprispevkom Prebivalci Kočevja so v {»letnih mesecih pošteno prikrajšani za. rekreacijo, saj Kočevje ne premore javnega kopališča na prostem. Tudi Rinža ni primerna za kopanje, do drugih rek, kjer bi se lahko ohladili, pa je daleč. Zato ni čudno, da so v zadnjih nekaj letih številni občani predlagali, da bi v Kočevju vendarle začeli graditi letno koi>ališče, formiran pa je bil celo poseben pripravljalni'odbor za to akcijo A kot vselej se je tudi tokrat zataknilo pri sredstvih: občinska skupščina ni mogla iz svojega proračuna zagotoviti sredstev, da bi začeli z gradnjo kopališča. Zato se zdaj nekateri v Kočevju ogrevajo, naj bi razpisali referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo prepotrebnega bazena. V. D. ’avne sprjsmembe bomo uresničevali veC let »ustavne spremembe bomo uresničevali veC let »ustavne spremembe bomo uresničevali veC let »ustavne spremembe bomo uresničevali močno očitna hotenja, da bi v organizaciji upravljanja Vaj^aVili delitev, ki bi celovitost procesa upravljanja razdelje-in na fazo sprejemanja samoupravnih odločitev (pristojnost t 0 delavskega sveta) in na fazo strokovnega izvrševanja l6„Jstejnosti v strokovni odbor preimenovanega strokovnega ko-WJa> do sedaj posvetovalnega telesa direktorja). Omenjena ho-Va Ja so bila v ustavni razpravi ocenjena kot družbeno škodlji-tai^Saj so v svoji osnovi zanikala celovitost samoupravljanja kot eUnega družbeno-ekonomskega odnosa in zato v uveljavlje-fjijj Stavnih določilih niso povzeta. Ustavni amandma oprede-itl Vse organe v delovni organizaciji kot organe upravljanja opcjte, l°čuie le po njihovih. funkcijah (funkcije upravljanja ^viti 3 delavski svet, funkcije izvrševanja pa kolektivni in in-izvršilni organi). Ko vse bolj često razmišljamo o % ^avitvi potrebe po večji delitvi upravljavskega dela, nima-^tebo kislih teh konzervativnih koncepcij in hotenj, temveč po-4 . bo uveljavitvi organizacije upravljavskega, dela, ki naj la v 111 bolj prilagojena posebnostim organizacije poklicnega de-^bosamezni delovni organizaciji. 5keg cfm se odražajo prizadevanja po večji delitvi upravljav-'ifiŠj dela? Iz določil statutov nekaterih delovnih organizacij v losti nPubliki je razvidno, da so bile številne zadeve in pristoj-[lstevnu}avs^e^a sveta 'n upravnega odbora še pred uveljavitvijo i tek” sPreme'm':) prenesene v pristojnost komisij in odborov, ^Uv ° sPričo pravice spreminjanja samostojnih odločitev (od-^aVsL ° P0P^lri izvrševanja) niso bili več le pomožna telesa ^edst e®a svete ali upravnega odbora. Ta prenos pristojnosti ?l'SaituaVl'!a uveljavitev prizadevanj, kako čim bolj prilagoditi ^ teh Zacijo upravljavskega dela organizaciji poklicnega dela. V 0i-b PF00®3'!! vidim začetek razbijanja toge »uniformiranosti-« L?dr0iP12aciji upravljanja in vnašanje principa delitve tudi na j0 upravljavskega dela z vsemi pozitivnimi posledicami, br^f, sodobnem svetu omogoča specializacija in delitev dela, tela f0PSorn pristojnosti pa delavski svet in upravni odbor nista tarria tealno razbremenjena dolžnosti, da ponovno sklepata ozi-v Tem ,trjujet-a sklepe teh organov. 5ater4e4na določila ustavnega amandmaja o oblikah, preko „,,_®*ovni ljudje v organizacijah združenega dela uresni- V[>.1e samoupravne pravice, ustavno uzakonjajo dosedanja a,uja omenjenih delovnih organizacij (ki bi jih lahko v J*otju 5^ ocenili celo kot nezakonita in protiustavna). V na-2 dosedanjimi določili ustava sedaj omogoča in spodbuja delovne organizacije, da avtonomno določijo delitev upravljavskega dela med več kolektivnih in individualnih Izvršnih organov, da v tej delitvi, dosežejo čim večjo skladnost med organizacijo svojega političnega in upravljavskega dela. Večja avtonomija v delitvi upravljavskega dela omogoča, da delavski sveti v prihodnje ne bodo razpravljali in odločali o množici zadev z želo različnih področij, temveč da se bodo posvetili le odločanju o temeljni politiki delovne organizacije. Pristojnosti delavskega sveta bi zato morale biti predvsem odločanje o organizirartosti dela in življenja v delovni organizaciji, sprejemanje plana, zaključnega računa, politika delitve in sprejemanje splošnih aktov. Odločitvam delavskega sveta sledijo odločitve kolektivnih in individualnih izvršilnih organov glede politike izvrševanja programov, splošnih aktov, zaključnih računov in drugih temeljnih odločitev delavskega sveta. Tako kot odločitve delavskega sveta so bile v preteklosti tudi odločitve upravnega odbora pogosto ocenjene kot nestrokovne in neracionalne. Do tega pojava je prišlo iz naslednjih razlogov: • upravni odbori so odločali o številnih vprašanjih v delovni organizaciji. Široka vsebina in kratka mandatna doba članov sta zmanjševali kvaliteto sprejetih odločitev; • številne vrzeli v sistemu samoupravne odgovornosti, ki je bila v praksi najpogosteje pojmovana le kot kolektivna, so omogočale, da je upravni odbor odločal tudi o zadevah, ki terjajo le strokovno obravnavo in odločanje. Temu so sledile že omenjene škodljive posledice, ki so marsikje razvrednotile vlogo in položaj upravnega odbora; • upravni odbor so večinoma sestavljali člani brez strokovnega znanja kar je pogosto povzročalo »amaterske« odločitve, ki jih razvitost sodobnega sveta ne prenese več itd. ■Vseh navedenih vzrokov v tem sestavku ni mogoče podrobneje opredeliti. Zadržal se bom pri prvem. Dosedanja načela oziroma oblike upravljanja se niso razlikovale denimo med cvetličarno in visoko razvitim industrijskim podjetjem, čeprav sta bila širina, značaj in zahtevnost dela'upravnega odbora v obeh primerih popolnoma različna. Uveljavitev ustavnih sprememb pa omogoča, da se poslej v delu upravnega odbora cvetličarne nič ne spremeni — če sprememba ni potrebna — glede načina in obsega minulega dela upravnega odbora v primeru industrijskega podjetja ali katerekoli razvitejše delovne organizacije pa je možen najširši prenos kolektivnih izvršilnih pri- S stojnosti na več kolektivnih izvršilnih organov. Taki organi so { na primer: poslovni odbor, odbor informiranja, notranja arbi- > traža, komisija za tehnične izboljšave in racionalizacijo, komisi-s ja za kadre, komisija za varstvo pri delu, komisija za izobraže-č vanje, komisija za delitev osebnih dohodkov, komisija za deli- > tev sredstev skupne porabe, komisija za ocenjevanje in porav-s navarije škode, komisija za ugotavljanje in izrekanje ukrepov ? zoper kršilce delovnih dolžnosti, komisija za priznanja in odli- > kovanja itd. Taka specializacija in delitev upravljavskega dela S bo gotovo v večjih delovnih organizacijah omogočala sprejema- č nje kvalitetnejših izvršilnih odločitev, kot pa jih je omo- > gočala dosedanja univerzalnost v delu upravnega odbora. s Enaki pojavi in možne spremembe veljajo tudi za sklop in- < dividualnih izvršilnih pristojnosti, ki jih je do uveljavitve ustav- > nih sprememb lahko opravljal in bil zanje odgovoren le direktor S delovne organizacije. Tako kot ustavne spremembe izpuščajo < upravni odbor in namesto njega določajo le obliko kolektivnega ? izvršilnega organa, opuščajo tudi kategorijo direktorja delovne S organizacije. Direktorja delovne organizacije nadomešča nova < ustavna kategorija — »individualni izvršilni organ«. Gre torej $ za možnost, da se v delovni organizaciji konstituira več indivi-s dualnih izvršilnih organov in da se mednje racionalneje kot do- < slej porazdele individualne izvršilne pristojnosti. < Vsa nanizana razmišljanja pa je možno v samoupravni ? praksi le delno uveljaviti, saj veljavna zakonska določila kljub > XV. amandmaju ne dopuščajo delitve individualnih izvršilnih < zadev in je odločanje o teh zadevah še vedno le v pristojnosti 5 direktorja kot individualnega izvršilnega organa. V razpravi za S pripravo novega temeljnega zakona o delovnih organizacijah in S ob reviziji zakonodaje se bo treba odločno upreti svojevoljnim ? razlagam tistih, ki poskušajo skozi določila zakonov ponovno > zoževati široke ustavne kategorije na stare in marsikje preživele s oblike. s Iz vseh nanizanih misli bi lahko povzel zaključek, da je de-2 litev upravljavskega dela pogoj za nadaljnjo delitev poklicnega > dela oziroma, da je samoupravno delitev dela treba uveljaviti v S teoriji in praksi kot enovit organizacijski proces v našem sa-\ moupravnem sistemu in da bi morala biti prizadevanja za večjo > racionalnost in za boljše gospodarjenje enako zavzeto usmerjena s tako v delitev upravljavskega dela, kot so bila in so ša v večjo i delitev poklicnega dela. > PETER TOS Iz naše družbe s ■!!!! I POGOVOR Z UPRAVLJAVCI • POGOVOR Z UPRAVLJAVCI ZLATA JAMA A7e vem, kako visoko je tisto popoldne tičalo živo srebro v postojnskih termometrih, toda dan in počutje bi lahko primerjali s tistim, ki je bilo značilno za vso drugo polovico julija. Sopara, znoj, vročina ..., ki ni več prijala tudi največjim ljubiteljem poletja. Velike ploščadi pred vhodom v Postojnsko jamo — to enkratno kraško jamo na svetu — namenjene ljudem in avtomobilom, so spominjale na Babilon. V gneči so prevladovali ogoreli turisti, ki so se vračali z morja, mednje pa so se mešali bledi obrazi severnjakov, ki so se, kdo ve po kakšnem naključju, ta dan odločili za obisk Postojne in njene slovite zanimivosti. * ki sta govorila, da ga forsiraj® neformalne grupe mimo SZDL* — Tudi midva nisva mislila, da bo skrenil; bala sva s® le, da ne bo šel z giavo skok zid. No. ta nevarnost še vedo® eksistira. — Po čem sklepaš? — Kaj ni reke!, da se pr®' malo ukvarjava z vzroki negativnih pojavov?! .— Mislim, da so predvsem posledica premalo učinkovite dejavnosti naših subjektivnih sil v pogojih samoupravljanja in delitve po delu. O tem pa se mišljenja še niso v celoti izkristalizirala. Jaz na primer stojim odločno na stališču, da moramo začeti odstranjevati vzroke negativnih pogojev, ne pa njihove posledice. Nasploh se vse premalo ukvarjamo z vzroki negativnih družbenih pojavov. Ja, kar zapišite: vse premalo! — Na kaj pa, misliš, je ciljal s tem? — Mislim, da je ciljal n® naše pavšalne davčne obveznosti za opravljanje obrti.•* — Kaj še! Jaz pa mislih’’ da še jnalo ni mislil na na®* ampak je kar vso misel vz®l iz kakšnega republiškega govora. — O, samo, da bi bilo *® res! — Verjemi, da je! Br«® skrbi bodi. VINKO BLATNIK 'HIIIPI!l!IIIIIIIIIIIIIIIIllllllllll!'IIIIIIIIIWI!llllllllillII|!|ll|||i(|||||lli|[||!l|!fi|^|||l|||llllliifII||||!|||||i!l!tl|!i;!|!!i!,!ii!s1!jili,;|[li!H|[!||j;;j!i]|!||!l!l!l||||||||!Bl||||||]||||ill!!l!9l®l MEDNARODNI GORENJSKI V KRANJU, OD 8. DO 19. AVGUSTA 1969 Potrošniška in komercialna prodaja blaga široke potrošnje, vsak večer zabavni program in vsak dan ob 18. uri modna revija