Matko Krevh: Črna muca
GOSPOD urednik so mc nedavno ljubeznivo okregali, češ da hočem vas, mlade eitatelje. prestrašiti s povestjo. pri kateri bi vam nedvomnu stali pokouci vsi zlati. črni in kostanjcvi kodri kakor ježn btKlioe. Zato so mi pisali: ^Nikar tako! Mojih mladih prija-teljev ne smete strašiti!« — Pa jih ne bom. Če se gospod urednik res tako hoje za njc! Ubogal bom. Tocla povedal bom  vkljub iemu. da  sem se jaz sain
nekoč uečesa tako ncznausko prestrašil, da sem bil od aeke otroške bolezni brž ozdravljen. Poln skriv-nostt je ta stavek, kajne, nalašč sera ga zapisal zato, da boste bolj radovedni, zakaj povest o črni muci ni kar tako — —  —
Ali žc veste, tla sein v otroški dobi, to jc takrat, ko setn že hodil po dveh nogah brez pomoči rok, nosil jankico? Saj jo oblutojo vseui raalini dečkom, ker jim luamice še no zaupajo hlačk; že vedo, zakaj. Tadi vi. dečki-nagajivčki, ste že jankico nosili: le ne po-smehnjte se meni zaradi nje!
In teelaj scm jedel tudi že sam, pa ue sedeč za inizo. ampak stoječ zravcn klopi, koder je stala lesena skodelica. Iz te sem zajemal z veliko nespretnostjo razne^ otroske jedi, kakor kaso, pšenični močnik, pše-uiČni zdrob in ttiko ree. Tudi nacl žgance sem se včasih spravil. Kajne, bil sem junak! \ časih sc me jc pa lotila tista otroška Jjolezeu, ki sc da uajlepše opisati z -nie bom jedel! nučem jestiU. Vi bi ji nemara rekli kuja-vost, trmoglavost ali kaj sličnega. Mamice pa znajo tako kujavust ustrahovati, lx>disi da nagajivcem od-vzamejo jecl tt*r jih(pustijo lacne, ali pa ji)i pošljejo v kot. 1'u.J.i na tisto plat, na katero otrok največkrat cuiokne, ko začue hoditi, rau prišijejo katero. Zakaj »e^ Da le preveč nc prileti, niali gresnik se pa \c poboljša — rlo prihodnje kujavosti sevetta.
Manjšega junaka  pri  Žlici  vzame  dobra  mainica
tinli na krilo, da skupaj jesta iz t-ne skledice.  FcUdo
mamica še rada je ua tak način. Le pomislite, kako
mali  slatlkosnedež  brodi z žlico  po jedi, so  nagiblje
naprej, da mu jed od obeh strani žlice kaplja nazaj
v skledico — največkrat pa iudi *iz ust. Uidt; mu tudi
žličica v jed, včasiK ran je jed prevroča. pa jo spusti
7. Žličico vretl v skledico — vse to se pa manii prav
k niČ ne gabi. Res velika je mamina Ijubezen do otroka!
¦         Tudi midva z mojo rajno mamico sva nckoč Da
H tak aačin večerjala. Pa ue bova, žal, nikdar več; tudi
H drugace ne. In nikdar vcč se ne bi kujal, kakor scm
H se pri tisti rečerji, če bi bila jed še tako zasoljena ali
I neslana.
H         Orno muco smo imeli takrat pri nas. Nihče je ni Bklical, nihce vnbil —  kar sama je k  nam prišla. Očc
so nekoliko zagodrnjali, češ, saj sta že dve mački pri hiši, Čemu treba Še tretje in Še tako grdo Črne! Materi pa se je sestradana živalca smilila. Dali so ji mleka in muca je bila menda prepričana, da je s tem dobila rodbinsko pravico v naši hiši. Nič ne bi bil rekel, če bi bila siva ali rjavkasta — toda črna muca! Čuden strah sem imel pred njo. Najmanj so mi Še ugajale njene oči, ki so se grozotno svetlikale sredi črne glave. Če se mi je ta črna muca približala, ko sem bil sredi igrac, sem jih. zapustil ter se preselil drugani. Kaj žalega ji pa vkljub vsemu nisem storil, kakor to delajo poredni otroci, ki meČejo v mačke kamenje, krepeljce in kar jim pride primemega pod roko. To je r.cla grda, ker je tudi mačka božja stvar in potrebna pri hiši, da lovi miši.
Moj strah pred Črno muco je bil pa meui koristen.
»Kako neki?« me vprašujete. ^Povej že vendar, saj si obljubil!«
Ros je, obljubil sem, zato vam povem. ker bi vi drugace zvečer niti zaspati ne mogli. Toda iudi povem: jaz ne bom kriv, če se vain bo poooči sanjalo o črni muci. Zakaj pa ste tako nestr]3ni! Prav vam bo!
Proseno kaso s sladkim mlekom sem vcčerjal tisti veČer z mamo, sedeč ji na krilu. Vsakdo mi mora pri-trditi, da je mlečna prosena kaša tako dobra jed, da bi jo še angelčki s slastjo jedJi, Če bi bodili po zemlji. Toda meni — nebogljencu — se je nacnkrat ustavila. Komaj enkrat sem jo zajel in že sem dejal kujasto: »Ne bom jedel, kaša ni dobra!«
Mamica mc je pogledala postrani ter me vpra-šala, če sem bolan.
*Nak, bolan nic.-.
>Torej se le kujaŠ?«          \
»Kaša ni  dobra!« sem  adgovarjal trmoglavo.
»A tako? — Dobra ni? — No, če si rajši lačen. pa bodi!  Kašo bom  dala pa črni muci.«
Čuden atrah me je prcšinil ob tej besedi, vendar sc nisem prenebal kujati.
>Pa jo dajte!^ sem dejal, ker čme muce nikjrr nisem  vidle),
>Ti senic ti, kujavo! Uženem te.« Odprla je aiamti okno ter zaklicala: >Črna muea — na, na?-: Kakor bi
trenil, se je res prikazala črna ntuca na okuu. Mene. je obsel nepopisen strah. Pograbil sem skledo, oklenil se je z levico, z dcsnico pa sem začel tako pridno za-jemati, kakor memla prej nikoli.
fAli se boš še kdaj kujal?- me je vprašaia mamica. Odkimul scm, ker od strahu nisein mogel odgovoriti in pa kcr sem bas premleval precejšen založaj kaše v ustih.
Od takrat se pri jedi nikoli nisem več kujal.
Slično zdravilo priporočam vsem mamicam za otroke, ki se pri jedi radi kujajo. Ozdravljeni bodo.
Mamice na to zdravilo nc pozabite!