Delavski razred - iniciator borbe za demokratizacijo (Iz govora Milovana Djilasa v Mariboru) Pred našim delavskim razredom je bila in je še vedno morda najtežja na- loga, v vsakem slučaju pa najbolj za- motana, izgradnja socializma v neraz- viti deželi, odnosno pospešena industri- alizacija in s tem povezano vprašanje demokracije. Vse doslej se je mislilo, da le ni popolnejše demokracije od one zahodne. Izkušnje Sovjetske zveze kot da so govorile, da je forsirana izgrad- nja socializma neizbežno povezana z despotskimi, diktatorskimi oblikami oblasti. Na naš delavski razred je padla zgo- dovinska naloga, da izgradi novo socia- lisitiično družbo z novimi deinokratičnimi metodami in da dokaže, da sta soolali- aean in demokracija neločljiva, da ni prave demokracije brez socializma niti pravega socializma brez demokracije. To je prav gotovo naša najtežja in naj- bolj zamotana naloga. Ne samo zaradi tega, ker tu ne gre za kratkotrajno de- janje, za katerega bi zadostoval kratek in močan napor vseh sil, marveč gre za dolgotrajno dobo, gre za nove in nepoznane pojave, za pojave starih no- tranjih kapitalističnih in novih biro- kratskih reakcionarnih sil. Kot sta delavski razred in njegova zavest postala tista vez živčevja, ki po- vezuje jugoslovansko stvarnost v ce- loto in zagotavlja njegov svobodni na- predek —. neodvisnost, prav tako sta delavski razred in njegova zavest tudi iniciator in organizator borbe za so- cialistično demokracijo. Delavski raz- red je življenjsko, krvno zainteresiran, da se onemogoči birokratska samovolja, da se stalno krepi delavsko samouprav- ljanje, edino on je sposoben pritego- vati v to borbo tudi druge sile (na- predno izobraženstvo in del kmetov). Zato tudi hirokratski elementi zlasti prežijo na iniciativo delavskega raz- reda, pri tem pa trdijo, da oni »v ime- nu delavskega razreda opravljajo go- spodarske in druge funkcije«, prika- zujejo njegove uspehe kot svoje, svoje sebične potrebe pa kot potrebe delav- skega razreda. Najzavednejše sile našega delavskega razreda so na srečo pravočasno opazile to nevarnost. In da smo mi doslej uspe- li utrjevati poti demokracije, s tem pa tudi poti socializma, se imamo zahvaliti predvsem povezanosti socialistične za- vesti in akcije socialistične zavesti in akcije delavskega razreda. Delavski raz- red se ni samo ogrel za delavske svete, zbore proizvajalcev in druge demokra- tične ustanove, marveč je postala tudi njihov iniciator in te demokratične ustanove njegovo meso in kri, način življenja. Ni je sile, ki bi bila sposobna odvzeti te pridobitve delavskega raz- reda. Demokracija, ki se bo v Jugoslaviji razvijala še naprej, kajti socializem mora stalno napredovati, je ustvarila in še ustvarja ono notranjo enotnost jugo- slovanskih narodov, kateri je osnova enotnost delovnih ljudi, brez ozira na jezik, kulturo in druge razlike, kar je tako zelo močno prišlo do izraza prav T dogodkih okoli Trsta. Vsi naši narodi so v trenutku obču- tili, da gre za njihovo lastno usodo. Vsi so postali eno, zgodovinske razlike so stopile v ozadje. Celo razni lokalizmi, partikularizmi in republikanizmi so se odkrili kot nekaj, kar životari na po- vršini, kot birokratski in državnoka- pitalistični ostanki, ki nimajo korenin v delavskih in ljudskih globinah. Dolgotrajni boji delavskega razreda so dali rezultate. Nova, na znotraj čvr- sta, zlita ,v en kos demokratična in so- cialistična Jugoslavija je začela hiti stvarnost! To ni neko centralistično skr- pucalo od zgoraj. Nasprotno. Jugosla- vija se ustvarja z decentralizacijo, sa- moupravljanjem, s spoštovanjem in svobodnim razvijanjem posameznih njenih delov in posebnosti. Moč neke skupnosti ni v enakosti nekakega cen- traliziranega aparata, marveč v svo- bodni, prostovoljni in zavestni enot- nosti, ki je ni mogoče doseči drugače kot z demokratičnim razvojem in s svo- bodo narodnostnih in drugih poseb- nosti. To so izkušnje, dragocene za pri- hodnost Birokratizem, bodisi centra- len, lokalen ali republiški, izpodkopa- va enotnost delovnih ljudi, s tem pa tudi odporno silo države proti tujini. Ce bi mi šli po birokratski poti, bi se birokratski vrhovi, katere bi ljudstvo sovražilo, našli hitro izolirani in bi po- kleknili pred zunanjim pritiskom. To- da, zahvaljujoč prav tej demokratični poti, sta se ljudstvo in vlada našla skupaj pred krivično in samovoljno od- ločitvijo Velike Britanije in ZDA. Razpis volitev N« osnovi člena 31. in 61ena 39. Uredbe o •»tanovitvi ZavodoT za socialno zaTarotanje, • gospodarjenju s sredstvi socialnega zavaro- vanja (Uradni list FLRJ, štev. 30-52) in poplav- j* A-II. Navodil k tej uredbi (Uradni list FLRJ, it. 44-52 ter Odloka o ustanovitvi podružnic in izpostav Zavodov za socialno zavarovanje (Ur. list FLRJ, št. 29-53) v zvezi s sklepom skup- ščine Zavoda za socialno zavarovanje za mesto in okraj v Celju, dne 16. X. 1953 razpisuje Okrajni sindikalni svet Celje volitve članov skupščine za podružnico Zavoda za socialno zavarovanje s sedežem v Šmarju pri Jelšah za področje občin: Ropatec, Rogaška Slatina, Šmar- je, Pristava, Podčetrtek, Polje ob Sotli m tozje. Volitve se izvršijo dne 6. decembra 1953, za primer potrebe pa še naknadne volitve v ne- deljo, dne 13. decembra 1953. Zveza sindikatov Jugoslavije Okrajni svet Celje SvAtil^ imitiik OLA^O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA. OKRAJEV O E LJ A-O K O L I C E IN ŠOŠTANJA I Celje, sobota. 7. novembra 1953] LETO VI. — STEV. 44 — CENA 8 DIN Ureja uredniiki odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 100. polletna 200, celo- letna MO din. Izhaja vsako soboto. Poitniaa plačana T gotovim. Helena Borovšak, kandidat za Zvezno ljudsko skupščino Ko sem jo obiskal, da bi mi povedala nekatere stvari in mi odgovorila na Helena Borovšak nekaj vprašanj, je skromno odklonila vsakršno pisanje in agitacijo za njeno izvolitev. »Ljudje na moji volilni enoti me dobro poznajo, odrasli in celo otroci. Zame, seveda če bom izvoljena, se v pogledu stikov z volivci ne bo mnogo spremenilo. S terenom sem zelo ozko povezana, vsak, ki želi z mano go- voriti me je vedno našel, meni sami pc. se že od nekdaj zdi dolžnost, da je treba na odgovornih mestih poslušati želje svojih volivcev, da je treba pa- metne predloge upoštevati in pomagati kjer je to potrebno in mogoče. Morda te besede niso bile natančno tako postavljene, vendar smisel je bil tak. Tov. Heleno sem zaprosO, da mi pove kot predsednik Okrajnega odbora SZDL, kako je OO SZDL in celotna organizacija SZDL v okraju odigrala svojo politično vlogo v predvolilnih pri- pravah. Obljubila mi je, da bo na ta vprašanja odgovorila v članku, ki ga bomo objavili v naslednji številki. Obiskal sem predsednika Okrajnega ljxidskega odbora Celje-okoiica Mirana Ovenka, kandidata za republiško skup- ščino. Pri njem sem našel še ix>dpred- sednika okraja in predsednika OZZ Franca Lubeja. Tudi njega so volivci izbrali za kandidata v republiško skup- ščino. Z obema tovarišema sem se za- pMel v dolg pogovor. Prvotno sem mi- slil, da se bomo pogovorili le o gospo- darskih proiblemih enote, v katerih kandidirata, pa je pogovor kaj hitro zdrknil na probleme vsega okraja, saj je tov. Cvenk že v začetku poudaril, da si tolmači vlogo ljudskega poslanca tako, da mora ta poznati razmex-e v vsej republiki in tem nato prilagajati delo v svoji volilni eno1;i. Po daljšem razgovoru o zborih voliv- cev se je razvn pogovor o gosjKKiarskl dejavnosti okraja. Spraševal sem o tem. Predsednik Cvenk mi je odgovoril, da je okraj dosegel v letošnjem letu naj- lepše uspehe v razvoju kmetijstva. O tem pa je več povedal podpredsednik OLO tov. Lubej: »Leitos smo investirali za razvoj kme- tijstva v okraju že nad 420 milijonov dinarjev, in to v grlavnem iz lastnih sredstev okrajne zveze zadrug in kme- tijskih zadrug. Ce primerjamo to s 136 milijoni, ki so bili lani porabljeni za razvoj kmetijstva, vidimo letos lep na- predek. Ti milijoni so tudii vidni. Velik korak naprej so napravila državna in zadružna kmeti^ka posestva. Z upora- bo modemih agrotehničnih mer in stro- jev so izdatno zvišala svoje hektarske donose in kmetom nudnlla praktično po- moč. Lep uspeh smo dosegli tudi v me- hanizaciji našega kmetijstva. Danes ima v okraju že vaka kmetijska zadru- ga svoj traktor, vseh traktorjev pa ima- mo 166. Letos smo nabavili še 90 mo- tornih sadnih škropilnic, 16 mlatilnic, dve popolni garnituri za rigolanje vino- gradov in sadovnjakov ter za potrebe melioracije. To zimo nameravamo ku- piti še 100 specialnih motornih škropil- nic za hmeljarje in 40 motornih škro- pilnic za sadjarstvo.« »Kakšen pa je vaš načrt za nadalj- nji napredek kmetijstva?« sem vprašal naprej tov. Lubeja. »Okrajni ljudski odbor je sprejel de- setletni perspektivni načrt razvoja kme- tijstva, ki nam dobro služi za orienta- cijo v kmetijskem razvoju. Naše kme- tijstvo bomo še naprej mehanizirali. Traktorjev imamo že dovolj za ravnin- ske predele, sedaj pa bomo nakupili še lažje stroje in razne priključke, ročne motorne škropilnice, molekulatorje (za prašilce za krompir). Nato so na vrsti še regulacije in melioracije. S temi na- meravamo pridobiti v desetih letih 4000 hektarjev zemljišč za plodne njivske površine. Tudi našo živinorejo moramo še dvigniti. V ta namen smo doslej v okraju zgradili že 7 umetnih oplojeval- nic, a jih imamo v načrtu še več. Le- tos smo tudi nabavili 600 rodovniško- plemensikih krav in bikov. Pomemben uspeh za razvoj naše živinoreje je tudi nad 250 silosov, ki so jih zgradili sami kmetje po vsem okraju. To je upeh te- čaja, ki ga je organizirala Zveza za- drug. Kot upeh na področju kmetijstva Miran Cvenk Največ pozornosti poleg kmetijstva je OLO posvetil razvoju komunalne de- javnosti okraja, zlasti še elektrifikadji, zgraditvi novih in še nedograjenih cest ter šol in stanovanj. Zato smo predvi- deli v družbenem planu 130 milijonov dinarjev. Od tega smo porabili za elek- trifikacijo 40 milijonov. V prejšnjih le- tih, razen lanskega leta, so bili krediti in invesiticije v te namene minimalni. Zlasti pereč problem je bila pri nas elektrifikacija, saj je bilo elektrifidra- nega le 18 odstotkov okraja. V 1. 1951 je okraj začel dajati pomoč v te name- ne. Lani je bilo razdeljenih nad 65 mi- lijonov kreditov oziroma dotacij za elek- trifikacijo. Tudi letos bo za to šlo ver- jetno prav toliko sredstev. S tem de- narjem in z napori samih prebivalcev, ki so prav tako mnogo prispevali k elektrifikaciji svojih vasi, nam je uspe- lo, da smo elektrificirali predvsem pa- sivna partizanska področja Kozjansko, Obsotelsko dolino, višinske predele Sa- vinjske doline itd. Precej dela smo imeli tudi s šolami. Toda s temi smo še vedno v slabem stanju. Lani smo začeli zidati osnovno šolo v Jurkloštru, obnovili pa smo več šol, začeli graditi novi šoli v Dobrni in Kozjem. Mislim, da bomo tudi letos iz okrajnega proračuna lahko dali okrog 30 milijonov za gradnje in popravila šol, precej pa pri tem lahko računamo na samoinioiativo kmetov, ki so po ne- katerih vaseh zelo delavni pri gradnji in .ureditvi svojih šol.« B. K. V Celiu tn severozahodnem delu okraja so izvolili odbornike v mest- ni in okrajni Zbor proizvajalcev V sredo so bile v Celju volitve v Mestni zbor proizvajalcev. Volišča so bila povsod lepo urejena in okrašena. Člani delovnih kolektivov so že v zgodnjih jutranjih urah obiskali vo- lišča in oddali glasove za kandidate. Kako resno so delavci vzeli volitve, preko katerih bodo prvič v zgodovini delavci izvolili svoje predstavnike v najvišje predstavniško telo, se je od- ražalo povsod. V »Metki« so na pri- mer prihajali na volitve delavci in de- lavke z bolezenskih dopustov, pa tudi tisti, ki so preživljali svoj letni do- pust izven svojega kraja. Volilne komisije so svojo vlogo vzor- no izvedle, nikjer ni bilo nerodnosti, nikjer zastoja in pomat. Volitve so po- tekale v redu. Večji del volilnih upra- vičencev je volilo že v dopoldanskih urah. Tudi v okolici je bilo vzdušje po ko- lektivih in voliščih svečano. V okraju Celje-okolica so bile ta dan volitve v severozahodnem delu okraja, medtem ko bodo na jugovzhodnem delu v pe- tek. Podrobnejše poročilo o poteku vo- litev bomo objavili v prihodnji števil- ki, ker uredništvo pred zaključkom li- sta ni moglo zbrati podrobnejših po- datkov o poteku volitev. Izid volitev v mestni Zbor proizvajalcev MLO Celje, skupine industrije, trgovine in obrti Miran Cvenk in Franc Lubej o gospodarskih vprašanjih okraja Celje-okoiica jahko zabeležimo tudi ustaaiovitev Hmeljarskega inštituta v 2alcu ter no- ve hmeljarsike šole v Vrb ju. — Toda pri uresaiičiitvi našega načrta nas ča- kajo še mnoge težave in težki napori.« In tako je tekel doslej pogovor v glavnem o problemih kmetijstva. To je tudi prav, saj je celjski okoliški okraj v glavnem kmetijski okraj. Nato pa sem povprašal še o drugih dejavnostih in problemih okraja. Odgovoril mi je predsednik Cvenk: 1. volilna enota: območje gospodarske organizacije To- varna volnenih odej v Škof j i vasi: Ce- dilnik Franc, direktor Celjske opekarne, obrat Ljubečna, Celje, Aškerčeva 9. 2. volilna enota: območje gospodarske organizacije LIP Spodnja Hudinja, Doberšek Ivana Ivan, elektromonter, Celje, Tkalska 5. 3. volilna enota: območje gospodarske organizacije Že- lezarna Store, Voga Antona Tugomer, obratovodja, Šentjur 38; Pečar Ivana Osvin, obratovodja, Celje, Oblakova 12; Šeliga Karla Vinko, pred valj ar, Štore 45; Spolenak Janeza Franc, mojster v livarni, Šentjur, Nova vas. 4. volilna enota: območje gosipodarske organizacije »Be- ton«, Štore; Pilih Ivana Julij, gradbeni tehnik, Celje, Dečkova 50; Medved An- tona Jože, zidar, Boletina pri Ponikvi. 5. volilna enota: območje gospodarske organizacije To- varne perila, Celje, Krajnc Jožefa Jo- žika, delavka v Tovarni perila, Celje, Kersnikova 19; inž. Štrukelj Ivana Jan- ko, direktor v Tov. org. barvil. Celje, Medlog 76. 6. volilna enota: območje gospodarske organizacije rud- nika Pečovnik, Cater Blaža Kari, stroj- nik v rudniku Pečovnik, Celje, Parti- zanska 5. 7. volilna enota: območje obratov JD2, Celje, inž. Mlej- nik Rajka Vitel, nameščenec JD2, Ce- lje, Ulic^ XIV. divizije 2. 8. volilna enota: območje drž. gostinskega podjetja »Ev- ropa«, Godnik Josipa Viktor, urar, Ce- lje, M. Krajnčeva 39. 9. volilna enota: območje drž. gosp. podj. »Aero«, Zago- ričnik Fortunata Stanko, direktor pod- jetja »Potrošnik«, Celje, T. Cečeva 2. 10. volilna enota območje drž. gosp. podj. Ljudski ma- gazin, Šimenc Ignaca Rudolf, uslužbe- nec, Celje, Tomšičev trg 1. 11. voIMna enota: območje drž. gosp. podjetja Celjska ti- skarna, Melik Ivana Gojmir, stavec, Celje, Savinjsko nabrežje 4. 12. volilna enota: območje drž. gosp. podjetja Kovinsko podjetje, Sen t j ure Ivana Hary, direk- tor, Celje, Ulica XIV. divizije 6; Ko- drič Franca Franc, poslovodja v Tov. pohištva, Celje, Stanetova ulica 15a. 13. volilna enota: območje gospod, organizacije Tovarne tehtnic, Virant Janka Kazimir, nam. DES, Celje, Laško 137. 14. volilna enota: območje gospod, organizacije »Tehno- metal«, Polajnar Andreja Stane, direk- tor, Celje, Vodnikova 14. 15. volilna enota: območje drž. gosip. podj. Tovarna emaj- lirane posode, inž. ligo Alojza Alojz, nam. Tov. emaj. posode, Celje, Mari- borska 62; Mežnarič Ivana Alfred, nam. vodje mehan. del. v Tov. emajl. pos., Celje, Dečkova 5; Ribič Antona Franc, preddelavec v Tov. emaj. pos., Celje Delavska c. 20; Kralj Jakoba Štefan, vodja skladišča v Tov. emaj. pos. Ce- lje, Kersnikova n. h.; Orel Ane Franc, varilec v Tovarni emajlirane posode! Celje, Kersnikova 4a. 16. volilna enota: območje gosp. organizacije Cinkarna, Hilbert Julija Kamilo, direktor Cinkar- ne, Celje, Kajuhova 10; Pokelšek Fran- ca Franc, ind. nadzornik Cinkarne Ce- lje, Cinkamiška 1; Deržek Alojza Av- gust, mojster v Cinkarni, Celje, Kaiu- hova 10. 17. volilna enota: območje gospodarske organizacije Ke- mične tovarne, Potočnik Karla Alojz, delavec v Kem. tovarni, Bukovžlak 40.' 18. volilna enota: območje gospodarske organizacije »Be- ton«, Ljubljanska cesta, Jeras Jakoba Venčeslav, direktor podjetja »Beton«, Celje, Dečkova 46. 19. volilna enota območje gospod, organizacije »Metka«, Gorinšek Antona Valter, uslužbenec v »Metki«, Celje, Dečkova 40; Kolenc An- tona Tine, uslužbenec v »Metki«, Ce- lje, Cankarjeva 11. 20. volilna enota: območje gospodarske organizacije To- varne pohištva v Kersnikovi ulici, Pi- pan Franca Franc, direktor podjetja »Prevozništvo«, Celje, Cankarjeva 4; Prelovec Franca Slavko, direktor SAP, Celje, M. Krajnčeva 40. Izid volitev Zbora proizvajalcev severozahodnega dela okraja Celje-okolica Hututile vrednostne listke kot prispevek za volilni fond! 1. volilna enota: območje Gomilsko, Vransko, Tabor, Praprotnik Adoif, delavec Kov. del., Vransko. 2. volilna enota: območje proizvajal, obč. Braslovče in Polzela (razen Tov, nog. Polzela), Pri- slan Ivan, mizar, Parižlje 40. 3. volilna enota: območje Tovarna nogavic Polzela, Pov- še Anton, del. Polzela; Vitanc Marija, zaposl. v Tovarni nogavic. 4. volilna enota: območje Tekstilna tovarna Prebold, Po- točnik Anton, mojster v tekst, tovarni; Reberšak Feliks, klepar v tekst. tov. 5. volilna enota: Proizvajalci občine Prebold in ostali: Cakš Anton, delavec, Prebold. 6. volilna enota: Proizvajalci občine Šempeter, Casl Mar- tin, skladiščnik pri DES, Dobrteša vas. 7. volilna enota: območje »HMEZAD« Žalec, Cokan Slavko, Pirešica 24, delavec. 8. volilna enota: območje »JUTEKS« Žalec, Kozmus Marjan, uslužb. Juteks Žalec. 9. volilna eiiota: območje Keramična industrija Liboje, Marcijan Stane, uslužb. Ker. ind. v Libojah. 10. volilna enota: območje Rudnik rjavega premoga Za- bukovca, Kotar Alojz, rudar Rudnik Zabukovca obrat Liboje; Pevec Konrad, Zabukovca 146, direktor; Kumerc Jože, Zabukovca, rudar; Maroh Franc, Pan- grac, nameščenec. 11. volilna enota: območje Opekarna Loče in LIP Slov. Konjice, Tašler Jaro, Loče št. 7; Kova- čič Franc, delavec, opekama Loče. 12. volilna enota: območje Tovarna usnja Slov Konjice, Pere Drago, Slov. Konjice, Tov, usnja; Bajda Rudi, Slov. Konjice, Tov, usnja, 13. volilna enota območje MEGRAD, Slov. Konjice, Pan- čur Polde, predsednik DS pri MGP, Slov, Konjice; Fijavž Edi, Gozdna upr,, Slov, Konjice, 14. volilna enota: območje Tovarna kovanega orodja Zre- če, Oplotnik Rudolf, Tov. kov. orodja Zreče; Kos Rafael, Tov. kov. orodja Zreče. 15. volilna enota: območje Kladivarna Vitanje, Kos Ed- vard, kovaški pomočnik, direktor Kla- divarne Vitanje. 16. volilna enota: Proizvajalci občine Dobrna in Vojnik, Hribernik Jožef, uslužbenec Zdravilišča )obrna.