Leins Izreden poslovni uspeli n
Naši finančni podatki kažejo, da je bilo poslovanje letos zelo uspešno;, ugotov-	Ha
Ijeno je visoko preseganje planov. Letos bo proizvodnja večja za 30 %, kar kaže na	.	.-h!
¡boljšo produktivnost dela in poslovanje, hkrati pa je na dobre rezultate vplivala tudi lagodna konjuktura na domačem in tudi tujem tržišču. Glede finančnih rezultatov	[¡g
¡oz, ostanka dohodka v Znesku 10 milijard S din je moč reči, da le-ta predstavlja	'	aa
loajvečji uspeh od obstoja združene Iskre. Tudi z izvozom 13 milijonov dolarjev Smo.
¡lahko zadovoljni.	gg
Glede negativnih gibanj sem mnenja, da je bilo lansko zaposlovanje previsoko,
|saj je bilo na novo zaposleno 1200 delavcev, kar ima lahko negativne posledice v pri-lineru zmanjšanja proizvodnje v prihodnjem obdobju oz. različnega gibanja izvoza jin uvoza.	gg
Prognoza poslovanja za naslednje leto kaže 20 % rast. Združeno podjetje računa jna 15S milijard S din proizvodnje, kar je povsem realna ocena. Od tega odpade	g||
¡15 milijonov dolarjev na izvoz in to predvsem na konvertibilna področja.	gg
Glede zaposlovanja bo prav, da s treznim kadrovanjem in zaposlovanjem pre-[frečujemo višanje poslovnih stroškov, ker računamo, da bi morali v prihodnjem	gg
letu doseči 10 milijard S din dohodka, s čimer bi lahko pokrivali vse obveznosti, določena sredstva pa bi dali v naše poslovne sklade, želja vseh v združenem podjetju naj bi bila'v tem, da bi se Iskra v prihodnjem letu še bolj stabilizirala in da bi	B9
Iustvarila čim večja lastna sredstva. S tem bi bila dana možnost nadaljnje ekspanzije [iskre.	'	as
Perspektivna dinamika združenega podjetja kaže ugodno sliko, kajti domače kot tuje tržišče, je za nas ugodno. Računi. kažejo, da bomo lahko plasirali naše	gg
izdelke, seveda pa bo potrebno podvzetl vrsto ukrepov glede boljše tehnologije, produktivnosti d='a in zniževanja poslovnih stroškov, s čimer bi ustvarili konkurenc-	gg
no sposobnost doma in v inozemstvu. Računati, moramo tudi na večja Vlaganja	BS
sredstev v razvoj in raziskave, in to z domačimi razvojnimi kapacitetami, kot tudi	¡¡¡J
^znanstvenimi in tehničnimi dosežki tujih partnerjev. V tej zvezi že vodimo zadevne	KS
K^ovore,;.;'1	j||j
Analiza perspektivnega razvoja za prihodnjih 5 let kaže 330 milijard S din
bomo izdelke lahko plasirali le prek kvalitetne komerci-. BH aine organizacije. V ta namen, smo tudi formirali ISKRA—COMMERCE, bi naj	gg
¡Bfužuje vse komercialne	funkcije ^združenega	podjetja. V S-letnem perspektivnem	bb
razvoju ZP računamo tudi na ekspanzijo našega izvoza, iti se bo povzpel, od sedanjih 13.000 na 40 milijonov dolarjev, kar je nujno, če hočemo preiti na velikoserijsko	E ES
proizvodnjo.	gjjjj
Za naslednje leto želim celotnemu kolektivu združenega podjetja mnogo delovnih uspehov, da bi vsaka organizacija oz.. posdina delovna enota dosegla čimveč dobrih poslovnih rezultatov in, da bi ustvarili tak dohodek; ki bi omogoča! zadovoljive osebne dohodke ter akumulacijo za nadaljnjo rast organizacij v okviru združenega podjetja, želel bi tudi, da bi bilo več sodelovanja med organizacijami ter več fazumevanja in solidarnosti za probleme organizacij, ki so v težji situaciji. Hkrati	BS
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in članom naše velike družine za sodelo-	55
vanje, jim čestitam k uspehom ter jim želim, kot tudi njihovim svojcem, veliko ¡steče in uspehov v letu 1970!
......Generalni direktor združenega podjetja
ISKRA
VLADIMIR LOGAR
■a
SAMOUPRAVNI ORGANI, UPRAVA, DRUŽBENO-POLITICNE ORGANIZACIJE IN UREDNIŠTVO ČASOPISA »ISKRA«
ŽELIJO CELOTNEMU DELOVNEMU KOLEKTIVU IN POSLOVNIM PARTNERJEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1970.
Ma|p<mmemfMiefša naloga; konsolldacifa ZP
Kakor ob vsakem zaključku leta tudi letos analiziramo svoje delo v preteklem obdobju ih ugotavljamo, da so posloviti rezultati večine organizacij ZP dobri in vzpodbudni za bodočnost. Dokazujejo umestnost ukinitve solidarne in subsidiarne odgovornosti in s tem prenos materialne odgovornosti na same organizacije.
Menim, da je. dolžnost samoupravnih organov na nivoju podjetja, da pospešijo do-
končno in Hitro rešitev preostalih problemov, ki bremene ZP. Ena njihovih prvih nalog naj bo konsolidacija ZP v močno in uspešno . podjetje, na katerega bomo upravičeno ponosni.
5 temi mislimi želim v bodočem letu vsem organizaci- -jam iri njihovim kolektivom . mnogo uspeha v prizadevam njih za nadaliiji napredek. |
'Predsednik DS ZP Rok žibert, Inž.
Glasilo naj omogoča čim bolfše in čim uspeš nefše izvajanje saino-upra¥0jh pravic
Zopet je leto dni izhajanja' glasila delovnega kolektiva ZP ISKRA za nami. Njegov uspeh lahko najbolje ocenijo naši bralci. Upam, da smo v preteklem letu dosegli določen napredek pri njegovi pestrosti, in všebini. Uredniški odbor, .glasila delovnega, ko-, lelctiva ZP ISKRA se je' trudil da je o vseh najvažnejših problemih tako v organizacijah kot v združenem podjetju, obveščal bralce Tako so bili ti lahko seznanjeni 'z določenimi uspehi našega poslovanja, prav tako pa z neuspehi. Nesporno pa lahko ugotavljamo, da bo treba vsebino našega glasila še stalno
izpopolnjevati in jo približevati-, čimbolj šemu razumevanju članom našega kolektiva.
Tudi v novem letu 1970 se bomo trudili, da bo naše glasilo čimbolj objektivno in neposredno . seznanjalo naše člane o gospodarskih uspehih kot. o -težavah v naših, organizacijah m, tudi v združenem podjetju kot celoti. Delati je treba v smeri, da bo naše glasilo članom kolektiva, katere tovarne so raztresene po raznih krajih in v raznih republikah,' seznanjalo o problemih po organizacij alt, prav tako, pa naj bo glasilo tudi sredstvo za trd-
(Dalje na 10. strani)
Delegacija Zvezne skupščine, katero je vodil tov. Vajo Skendzič, se je dne 23. t. m. pogovarjala s predstavniki ISKRE o izvajanju Temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah.
...............................................
| Novoletne misli in želje |
iimiiHiiiiiiiiimiiiii' iimiiHiiiiiuHiiiliiiiiuiniiiiiimiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiniiiiinimiiHiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiip5
Za letošnjo zadnjo številko smo prosili predsednike občinskih skupščin, na področju katerih se nahajajo naše tovarne in enote, naj nam odgovore na to, kaj pomeni ISKRA za področje njihove občine. Objavljamo do roka prispele izjave, ostale pa bomo objavili prihodnjič.
Predsednik občinske skupščine Kranj, Slavko Zalokar
Proizvodne kapacitete Iskre So za gospodarstvo občine Kranj pomembne, saj predstavlja vrednost osnovnih sredstev (v funkciji) 10,8% vrednosti osnovnih sredstev celotnega gospodarstva družbenega sektorja. Se pomembnejša komponenta je zaposlenost, ki predstavlja 23 % zaposlenih v podjetjih, ki imajo sedež v občini Kranj.
Z omenjenimi proizvodnimi kapacitetami pa ustvarja kranjska Iskra 28 % industrijske proizvodnje ter 17,8% izvoza s tem, da je v uvozu repromateriala udeležena z
19,4	%.
Ustvarjeni celotni dohodek pa pomeni 15,8% celotnega dohodka gospodarstva družbenega sektorja občine Kranj. Njen delež v ustvarjenem narodnem dohodku (= dohodku) znaša istočasno 19,2 %.
V letu 1970 planira podjetje 12,5 milj. din investicij v osnovna sredstva ter 4,7 milj. din investicij iz sklada Skupne porabe. Investicije v osnovna sredstva predstavljajo 8,3% investicij industrije oziroma 5,5 % investicij gospodarstva občine. Investicije iz sklada skupne porabe pa pomenijo 3,8% tovrstnih investicij v industriji oziroma
2,7	% planirane potrošnje gospodarskih organizacij občine.
že iz teh skromnih podatkov izhaja velika pomembnost »Iskre« na gospodarskem in družbenem področju Kranja, ki s svojimi rezultati poslovanja, s svojo razvojno politiko Odločilno vpliva na višino narodnega dohodka in dinamiko razvoja gospo-
darstva v občini. Zato smo močno zainteresirani za razvoj samoupravnih in poslovnih odnosov v celotnem podjetju »Iskra«.
Predsednik občinske
skupščine Trbovlje Jože Laznik
ISKRA Sega na področje občine Trbovlje S tovarno Polprevodnikov drugače pa je njen neposredni vpliv čutiti na vseh področjih našega razmeroma močnega industrijskega potenciala. Elektronika namreč mnogo pomeni že v Sedanjosti, po Vseh ocenah pa ji pripada bodočnost.
Močna industrijska struktura naše občine predstavlja idealno osnovo za dejavnost ISKRE, saj je potrebno neprestano prilagajanje novim tehničnim dosežkom in uvajanje novih sodobnih sredstev-za delo. V teh procesih pa mora ISKRA s svojo dejavnostjo najti odgovarjajoče mesto.
Tovarna polprevodnikov kot neposredna organizacijska enota ISKRE je še relativno mlada organizacija z dobrimi pogoji za delo, vendar s težavami, ki vedno spremljajo začetek. Brez dvoma, da ni lahko držati korak v tako dinamični dejavnosti kot je elektronika. Nagle spremembe, tako v proizvodnji kot na tržišču, zahtevajo prilagodljivo in elastično organizacijo ter okretno ter trdno komercialo. Odsotnost potrebnih kadrov in določena okornost v poslovni politiki sta Tovarno polprevodnikov Sicer pripeljala v sedanje težave, ki pa jih bo organizacija, ob pomoči matičnega podjetja in občin-’ Ske skupščine brez dvoma
prebrodila. Trenutno pa to predstavlja precejšnje težave za kolektiv in občino.
Želim Iskri v Bodočem poslovnem letu mnogo uspeha,
predvsem pa da bi bilo njeno dejavnost na obmpčju občine Trbovlje še bolj občutili. Le sodelovanje in skupni napori so garancija vzpona in napredka.
Predsednik občinske
skupščine Grosuplje Ivan Ahlin
V občini Grosuplje živi 23.500 prebivalcev na 42.071 ha in v 213 naseljih.
Poleg gospodarskih organizacij, ki imajo Sedež v občini, dela tudi 21 obratov, ki imajo sedež podjetja izven obrata Združenega podjetja občine.
Med temi Obrati sta tudi Iskra v Dobrepolju in Višnji gori. V obeh obratih je zaposlenih 146 občanov. Obrata sta locirana v predelih občine, kjer ni druge industrije ter možnosti zaposlitve. Zato sta pomembna pri razvijanju industrijske tradicije hi oblikovanju delavcev v izrazitem kmečkem okolju. V naši občini je še vedno 37% kmečkega prebivalstva in močna selitev v večje kraje in v industrijska središča izven občine. Navedena obrata Iskre sta pripomogla k ustavitvi izseljevanja in ustvarjata pogoje za razvoj lokalnih centrov.
V prihodnje želim tesnejšega sodelovanja z delovnima kolektivoma in strokovnimi službami tovarn zaradi nadaljnjega razvoja teh obratov.
Delovnemu kolektivu Združenega podjetja Iskra želim Srečno in uspešno poslovno leto 1970.
Predsednik občinske skupščine Ljubljana - Vič inž. Slavko Korbar
Občini kot temeljni družbeno politični skupnosti pomeni vsaka gospodarska organizacija osnovo, na kateri lahko gradi vse Svoje aktivnosti in to neposredno kot pogoj za delo, zaposlitev in dohodek svojih občanov, kakor tudi posredno s tetn, da ustvarja sredstva splošne po-
trošnje, ki zagotavljajo splošni družbeni razvoj, še posebej pa to velja za delovne organizacije, enote velikega združenega podjetja Iskra.
Na našem področju sta Tovarna elektronskih merilnih inštrumentov Iskra Horjul in Zavod za avtomatizaoij o Ljubljana. S tovarno v Horjulu, ki jo pri nas kratko imenujemo Elektronika, občinska skupščina že ves čas dobro sodeluje. To sodelovanje in naša pomoč je bilo še veliko aktivnejše prav v obdobju zadnjih let, ko se je delovna organizacija borila s po reformi zelo zaostrenimi pogoji poslovanja. Vešeli nas, da je delovni kolektiv vstra-jal in ostal enoten pri prizadevanjih rešiti probleme, kljub temu, da so bili osebni dohodki sorazmerno želo nizki. Težave so prebrodili in perspektive nadaljnjega dela so sedaj jasne in pogoji poslovanja trdni. Za del področja naše občine, t. j. za Horjul, ima delavna organizacija še prav poseben pomen,- saj je v kraju edina. V Elektroniki sedaj dela čez 300" delavcev od katerih je velik del domačinov, ki jim tako ni treba iskati dela v Ljubljani, še posebno ugodno pa je, ker je v strukturi zaposlenih,več od polovice žena) katerim delo v domačem kraju še posebno veliko pomeni-
Veseli nas, da je v naši občini poleg drugih raziskovalnih in znanstvenih ' inštitutov tudi vaš Zavod za avtomatizacijo kot ena najmočnejših aplikativno raziskovalnih ustanov vezanih na proizvodno gospodarsko organizacijo. Seveda pa je pomen, Značaj in obseg te delovne organizacije tako velik, da presega občinski kakor tudi ljubljanski mestni pomen.
Delovnemu kolektivu Iskre želim pri delu in težnji za čimbolj še	organizacijsko
enotno in močno poslovno politiko čim Več delovnih uspehov.
Predsednik občinske 1 skupščine Ljubljana - Center Tone Kolar
Na Vaš dopis z dne 4. 12. 1969 in vprašanje »Kaj pome- i ni »ISKRA« za področje vaše J občinske skupščine«, sporočam naslednje:. ,,
»Na območju občine Ljub. J ljana Center imata sedež dvef enoti ZP »Iskra«. To sta pro- i dajno servisna organizacija! združenega podjetja in obrati »Žarnice«, ki s skupno 1260 1 zaposlenimi delavci- ustvarita 1 letno cca 700 milijonov din j celotnega dohodka; Prav tako j se nahajata na našem območ- j ju dve »Iskrini« prodajalni z 1 izdelki matičnega podjetja, | tako za široko potrošnjo,! kakor tudi za reprodukcijo. S1 5 % deležem v celotnem do- j hodku občine in 2,5 % dele- J žem v skupnem številu zapo- J slenih imajo organizacije ZP I »Iskra« v naši občini potnem-1 bno mesto. Zelo sem zado- s voljen in si štejem v čast, daj se tudi v naši občini nahari jajo delovne enote tako po- .
membncga in renomiranega j podjetja kot je ZP »Iskra«, kil s svojim deležem občutno so-1 delujejo pri gospodarskem j razvoju občine.« J
Predsednik občinske
Skupščine Sežana Starič Čehovin
Iskra je gotovo doma in v j svetu taka ugledna firma, da ji bi že to moralo posamezne . tovarne znotraj ZP tesneje inji soodgovomej še	povezovati.!:
Še toliko bolj velja ta za ti-j: ste tovarne, ki so tudi sicer, | mimo imena Iskra, Zaradi proizvodnega programa mor-j da celo usodno odvisne dcu- j ga od druge.
In vendar na ekonomski j logiki temelječe povezanosti! ni!
Zakaj? Gotovo bi na to« vprašanje lahko odgovoril! J vodilni ljudje v upravi ZP fflj* vseh njenih tovarnah.
Spričo dejstev, da je v to-a varni zaposlenih okrog j; delavcev, da so povprečni |:
(Dalje na 3. strani)
Novoletne misli in želje
Seja razširjenega kolegija
Neuravnovešena zunanjetrgovinska bilanea
Ocena letošnjega pošlo vaja ZP kaže boljši uspeh od lanskega
Seja razširjenega kolegija, ki jo je sklical generalni direktor ZP minuli teden, je imela na dnevnem redu le tri točke in vse so bile informativne. Prisotni direktorji organizacij so se v pet ur trajajoči razpravi seznanili z rezultati devetmesečnega poslovanja, oceno celoletnega poslovanja in načrtom za poslovanje ŽP v naslednjem letu. V drugi točki so poslušali poročilo o kritičnem položaju CAOP in v tretji točki že pod »razno« .zaključili sejo z informacijami o nadaljnji usodi ORODJARNE in ljubljanske Poklicne šole.
(nadaljevanje z 2. strani) osebni dohodki v prvih treh četrtletjih znašali 583 din, da je tovarna strokovno skoraj demontirana, da je v ekonomskem pogledu v izredno težkem položaju, da globalne odnose v jugoslovanski zabavni elekroniki lomimo na kolektivu sežanske, to vame in mu tako že nekaj let dokazujemo, da ni sposoben ničesar drugega kot proizvajati — izgubo, spričo vsega tega Iskra
—	tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani — zame pač ne pomeni »zabavne elektronike«, temveč problem, ki že nekaj let živčno izčrpuje Slednjega, ki ga poskuša razreševati. Poudariti moram, da ■ to »razreševanje« doslej ni rodilo vidnejših pozitivnih rezultatov.
Ob rezultatih, doseženih v letošnjem letu, ki kažejo na to, da se v tovarni ne poraja nova izguba, ki bi izhajala iz same proizvodnje in ob ukrepih, ki sta jih podvzell vodstvi ZP Iskra in sežanske tovarne, da bi olajšali oz. v procesu normalizirali poslovanje tovarne — pomeni Iskra
—	tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani — Še vedno Vrsto nerešenih notranjih in zunanjih problemov, vendar tudi iskrico upanja, da bomo te probleme v prihodnjem letu vsi zainteresirani nekoliko uspešnejše reševali.
Inž. Tone Nedog, sekretar konference ZK ZP
Novo leto pričakujemo z velikimi proizvodnimi uspehi našega podjetja v tekočem letu.
Naši poslovni uspehi bi bili lahko še znatno večji, če se ne bi dnevno borili s problemi, ki tarejo vse naše gospodarstvo - neupravičeno tudi tiste, ki dobro gospodarijo in so prilagodili svojo proizvodnjo potrebam domačega in tujih tržišč.
.Nehote smo zato ponovno priča ponavljajočim nihanjem v gospodarstvu naše države, če si kaj, potem si v prihodnjem letu gotovo želimo večjo stabilnost in likvidnost gospodarstva, pa čeprav za ceno umirjenejše gospodarske ekspanzije.
Delovnim ljudem našega podjetja širom republike in države želim obilo zdravja, osebnega ; zadovoljstva in uspehov pri delu za oseben kakor tudi. skupen ,prospeh našega podjetja.
Franc Hutter, predsednik aktiva ZB ZP
Leto 1969 se steka v preteklost. Dolgotrajna prizadevanja za izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi vse prepočasi napredujejo. Kje so vzroki zaviranja hitrejšega razvoja. Odgovor je lahko različen. Toda sigurno je eden izmed glavnih vzrokov prepočasno vsklajevanje interesov.
Navidezna opozicija nastopa skoraj pri vseh vprašanjih, Razprave so zaradi tega dolgotrajne in reševanje gospodarskih problemov pa se vleče in vleče. Izvrševanje sprejetih nalog se premalo kontrolira, posebno za odgovorna vodilna mesta, kjer ni tožnika ni potrebno sodnika. Doslednost pri delu bi pripomogla odpraviti žarišča problemov, katera bi odpravili v kali njenega razvoja.
Moramo priznati, da gre za sila resno vprašanje, ki nastopa v našem gospodarstvu in naših odnosih. V mislih imam ljudi, ki pri razpravah zelo aktivno sodelujejo, sprejemajo na, sebe velike obveznosti, obljubljajo vse mogoče rešitve in pomoč, skratka po prvih vtisih in njihovem položaju, moramo normalno pričakovati vse najboljše., Toda to zaupanje je prehitro. Brez opravičila sprejemajo še nadalje nove in nove: naloge; nakazujejo rešitve v najkrajšem možnem času, toda obljubiti in storiti je preveč.
Vprašanja ki se vsiljujejo, kako priti na kraj s takimi odnosi, kako odpraviti v krat-kem času to - zadrego, ki je že naša navada večih let. Edina- rešitev in pravilno stališče je, da moramo spremeniti svoj odnos do teh ljudi odkrivati neizvršene naloge in končno zahtevati od njih, da spremenijo svoj odnos do dela in skupnosti!
Inž. Franc Lavrič, predsednik . koordinacijske konference ZMS ZP
Ko Se poslavljamo od starega leta si navadno izmenjamo najboljše želje za novo
Upravni odbor je imel na . zadnja torkovi seji malone isti dnevni red, kot nekaj dni prej razširjeni kolegij generalnega direktorja. Na obeh sejah so prisotni razpravljali o poročilu glede poslovanja ZP v obdobju od začetka leta do konca septembra, o oceni letošnjega celoletnega , poslovanja, o osnovnih^ smernicah poslovne politike v prihodnje ter o višini prispevkov skupnim službam ZP. čeprav so člani UO ZP skoraj v celoti podprli zaključke razširjenega kolegija, so bili sklepi UO ZP oz. predlogi
leto. In prav'je tako. V novo leto moramo gledati z zaupanjem, saj tako postanejo pretekle težave mnogo lažje. S skupnimi močmi bomo pripomogli, da se bo naša ISKRA že enkrat izkopala iz večnih težav. Pri tem seveda ne smemo biti preveliki optimisti, kajti težave, takšne ali drugačne bodo vedno, saj smo mi pravzaprav tu zato, da jih rešujemo. Dobro pa jih bomo reševali le, če bomo dovolj strokovno usposobljeni. Zato smatram, da je skrb za strokovne kadre ena naših najosnovnejših' nalog za prihodnost. Opažamo, da se temu vprašanju posveča vse več pozornosti. Strokovnjaki prihajajo, vse več jih je, le da v mnogih primerih niso zaposleni na primernem delovnem mestu. Na vse mogoče načine nabiramo strokovnjake, ko pa so tu, jih ne znamo prav uporabiti. Tako dušimo njih mladostni polet in ni čudno, da nas po nekaj letih zapuščajo. Zapuščajo nas- prav takrat, ko bi nam začeli koristiti.
Mladi se bomo v prihodnjem letu prvenstveno zavzemali za odpravljanje teh pomanjkljivosti, Vsekakor želimo, da se uresniči naša želja: pravi človek na pravo mesto"! Pri tem je potrebno, da tudi ostale družbeno politične organizacije ih samoupravni .-organi sprejemajo to načelo v svoj program. S skupnimi močmi bomo lažje podrli nekatere konzervativne zapreke, ki ovirajo napredek.
V noyem letu 1970 želim .vsem delovnim ljudem združene ISKRE veliko delovnih uspehov, predvsem pa mnogo osebne sreče.
delavskemu svetu čisto drugačni, odločni in dosledni.
O poročilu poslovanja ZP za triče triletno obdobje so člani UO ,ZP razpravljali zelo podrobno, tako rekoč o vsakem kazalniku posebej in se v svojih zaključkih v glavnem strinjali s predlogi gospodarske komisije, ki je že razpravljala o celotnem poročilu.
Najobsežnejša in najbolj razgibana je bila razprava o ’ tistih tovarnah, ki. sedaj -izkazujejo poslovno izgubo. Medtem ko so menili, da ja sežanska tovarna SPREJEM-
Poročilo o poslovanju podjetja do konca septembra t. j. tiačetrt leta je podal Peter Grčar dipl. ekonomist iz finančnega oddelka skupnih služb.
Iz njegovega poročila je razvidno, da se je proizvodnja v prvih devetih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani dvignila za celila 35 %. ' To je rekorden porast, če upoštevamo, da se je slovenska industrija v istem, obdobju povečala le za 14,8 %, jugoslovanska komaj za 12,5%,
Izreden porast proizvodnje gre pripisati zelo ugodni konjunktura! elektroindustrije na splošno, ki je dosegla v polletju' na svetovnem trgu svoj višek, hkrati pa so velik delež k porastu prispevala še lanskoletna vlaganja v opremo. Le-ta so bila za 31 % večja kot leta 1967.
Vsporedno s proizvodnjo se je povečala tudi produktivnost. V primerjavi z lanskim obdobjem je bila za
23,7	% večja, vehdar pri tem me gre za boljšo organizacijo in razporeditev dela, marveč
NIKOV na poti sanacije, je obveljalo nasprotno mnenje o trboveljskih POLPREVODNIKIH in obširne razprave so člani UO ZP sklenili predlagati - delavskemu .svetu ZP uvedbo začasne uprave, kajti tovarna izkazuje na dan -31. okt.. 1„5 milijona N. dinarjev izgube. Izguba se bo po mnenju samih predstavnikov tovarne do konca leta še povečala in bo dokajšnja tudi naslednje poslovno leto..
Tudi glede ORODJARNE so člana UO ZP na podlagi obširne debate .terjali ■ energičen ukrep v prid čimprejšnje sanacije. Odločno so kritizirali postopek AVTOMATIKE z njenim spreminjevalnim predlogom glede -fuzije z ORODJARNO in zahtevali, da se pripojitev Obravnava na temelju prvotnih pogojev. V primeru pa, da integracija
(Dalje na 9. strani)
za delež boljše in modernejše opreme.
Vzlic ugodnemu skupnemu rezultatu pa kar tretjina tovarn ni dosegla načrtovane proizvodnje. To so tovarne RIZ, SPREJEMNIKI, NAPRAVE, ELEKTRONIKA, POLPREVODNIKI in ORODJARNA.
Z večjo proizvodnjo se je povečalo tudi število zaposlenih. Ob koncu septembra je Zaposlovalo podjetje 17.038 delavcev t. j. 1.200 več kot na začetku leta. Povečanje je večje, kot so to določali predvideni okviri, čeprav zaposlenost še ni dosegla planiranega celoletnega števila. Število delavcev se je povečalo v večini organizacij z .izjemo AVTOMATIKE, NAPRAV in SPREJEMNIKOV ter Strokovnih služb, kjer je bila močna i-edukcija.
Zelo razveseljiv je podatek o zmernem, toda vstrajnem povečevanju osebnih dohodkov, -Ob koncu septembra so znašali povprečni OD v podjetju 1.012 ND. So še vedno nekoliko nižji kot je povprek je OD vseh zaposlenih v republiki (1.110) in v elektroindustriji (1.028) posebej.
Najnižje povprečje OD je imela sežanska tovarna s 584 ND, največje ORODJARNA s 1.294 NDt od neproizvodnih organizacij pa CAOP s 1.920 ND.
Celotna nabava je potekala vsklajeno s proizvodnjo, pri čemer smo nakupili reprodukcijskega materiala in suh rovin od domačih dobavite-. Ijev 67°/o, preostalih 33% pa so uvozili. Uvoz materiala se je zelo povečal, v primerjavi z lanskim obdobjem za celih 65 % Visok uvoz pa je odsev prilik pri domačih dobaviteljih in je bil v pretežni meri objektivna nujnost.
Dinamika prodaje na domačem tržišču je korakala vzporedno s proizvodnjo. Bila je za komaj 1,4% nižja kot je predvideval plan. Lahko bi bila še veliko večja, če bi vse tovarne sledile konjunkturi in začrtani proizvodnji. Tako nismo ugodili povpraševanju radijskih sprejemnikov, telefonije na splošno, stikalne tehnike itd. Parado! sno je celo, da so ponekod narasle, zaloge pri tistih sortimenth,;1 ki jih na tržišču primanjkuje. Razlog je nekompletiranost in zamude pri proizvodnji posameznih sestavnih delov-1 PSO bi lahko mnogoveč proa1
(Dalje na 10. strani) ,
BfleiaflBaasgšflHBiaRssgiguBSBiaansEiBSCssBBMgBiaHEsgssfflaamsaHaBBEaasaaHnB
UBvaBnaaBgBBaaaaaaaBBaBBSSBsaBasssBB^aaaaBasaaeaBasaasBBBaHaBBBaai
Seja' UO ZP
Energični ukrepi v tovarnah z izkazano izgubo
UO ZP PREDLAGA ZAČASNO UPRAVO V TRBOVELJSKIH »POLPREVODNIKIH«, KRITIZIRA POSTOPEK »AVTOMATIKE« IN TERJA TAKOJŠNJO UREDITEV STATUSA» ORODJARNE«, O VIŠINI PRISPEVKOV SKUPNIM SLUŽBAM PA BO RAZPRAVLJAL DRUGI TEDEN NA ZADNJI LETOŠNJI SEJI V ZAGREBU.
»Aparati s«
Male© v let© 1971)
~ Pri sestavi in obdelavi predloga gospodarskega načrta za leto 1970. smo morali upoštevati in analizirati vse elemente gibanj proizvodnje in potrošnje, tako v sami tovarni kot tudi na širšem gospodarskem prostoru. Pri vsem smo izhajali iz osnovnega dejastva, da sino letošnje leto uspešno zaključili in si s tem. postavili trdne temelje za uspešno gospodarsko ekspanzijo ob visokem povečanju fizičnega pbsega proizvodnje, kot smo ga že sprejeli z letnim proizvodnim načrtom za leto 1970. Istočasno pa smo morali priznati in upoštevati dejstvo, da so že letošnjo visoko rast celotnega jugoslovanskega gospodarstva spremljali nekateri negativni pojavi in tendence, ki so močno zmanjšali čisti efekt gospodarstva.
Ti pojavi so se kazali v nelikvidnosti in visoki medsebojni zadolženosti predvsem gospodarskih organizacij, v inflacijskih težnjah, naraščanju cen, negativni plačilni bilanci s tujino in ne na koncu — v neenakomernem in nekontroliranem gibanju osebnih dohodkov. Ti pojavi predstavljajo določeno breme, s katerim bomo morali računati tudi pri gospodarjenju v naslednjem letu, čeprav bo naša gospodarska zakonodaja skušala z restrikcijami spraviti negativne tokove v normalnejše okvirje. Žal pa je dokaj ukrepov ih administrativnih rešitev po dosedanjih izkušnjah predstavljajo vedno dvorezen meč in ni dajalo dokončnih rešitev, saj je nasilno usmerjalo zakonitosti tržnega gospodarstva, s tem pa dajalo prednosti nekaterim panogam pred drugimi — in prav panoga elektroindustrije je bila skoraj tradicionalno na prizadeti strani.
Iz teh izhodišč smo morali obvezno: nakazati nekatere značilnosti, ki bodo spremljale realizacijo gospodarskega načrta in, ki bodo predstavljale tudi ključne naloge kolektiya;
—	optimalni izkoristek vseh razpoložljivih sredstev, da bomo proizvodni načrt realizirali po predvideni dinamiki
—	večja vlaganja z dodatno opremo in drobno avtomatizacijo, ki naj bistveno pripomore k dvigu produktivnosti in večji ekonomičnosti proizvodnje
—	boljši izkoristek razpoložljivega delovnega časa — tako v neposredni proizvodnji, kot v spremljajočih službah, katerih fizično ne smemo bistveno povečati
—	ugodnejša vlaganja v obratna sredstva, ki naj zagotove povečane potrebe proizvodnje ob istočasni maksimalni racionalizaciji angažiranih obratnih sredstev
—	skrb za skladno rast osebnih dohodkov, ki naj preprečijo prelivanje-delovne sile in ojačajo monolitnost kolektiva.
Kako smo uspeli ta osnovna izhodišča predvideti v letnem gospodarskem načrtu bomo pogledali še v obdelavi posameznih elementov: fizični obseg proizvodnje naj bi narastel za 44,6 %, kar je iznad povprečja splošnega porasta v Jugoslaviji. Od tega je porast v enoti 500 za
37,5	°/o, v enoti 600 za 63,6 %. Razlika med enotama je po tem kazalniku občutna, toda poudariti moramo dejstvo, da je v letu 1969 enota» 500 svoje obveznosti presegla, dočim enota 600 ni dosegla predvidenega načrta, bo pa zaradi dolgoročnejših programov te naloge prenesla v naslednje leto. Po vrednosti povečujemo proizvodnjo za
33,7	%, od tega v enoti 500 za 23.6 % in v enoti 600 za 56,3. če te podatke primerjamo s fizičnim obsegom, dobimo ugodnešje razmerje v enoti 600. To odstopanje je posledica dejstva, da enota 500 občutneje povečuje izvoz, kjer ne dosegamo takšnega finančnega efekta, kot na domačem tržišču.
Po grupah izdelkov povečanje tudi ni enakomerno. .Najvišja stopnja rasti je pri rezervnih delih in Uslugah, kar za 76,4%, vendar ta skupina nastopa v strukturi celotnega načrta le z 1,5 %. Sledijo po rasti industrijske elektronske naprave, kjer je porast 73,2 %,v strukturi načrta pa so udeleženi s 17,3%. Signalne naprave imajo tudi zelo veliko rast 35,2 %, v strukturi pa dajejo 12,5 % udeležbo. Po udeležbi so še vedno najmočnejši zaščitni releji in elementi avtomatike, saj predstavljajo 62,6 % udeležbo, povečujemo pa jih za 28,1%. Stikalni aparati imajo najnižjo rast absolutne vrednosti — le za 3,9 %, v strukturi plana pa prinašajo 4,9% vrednosti. Pri prodaji ostalim tovarnam Iskre pa ugotavljamo celo nižjo absolutno vrednost kot v predhodnem letu in to za 14,8%. Ta podatek bi zahteval posebno analizo; pa čeprav je udeležba te realizacije v celotni strukturi proizvodnega načrta minimalna, samo 1,2%.
Problem zmanjševanja medsebojne prodaje med tovarnami Iskre je namreč prisoten, ne samo v naši tovarni, temveč v vseh enotah in bi zahteval širšo analizo v gospodarskem načrtu združenega podjetja. V gospodarskem načrtu tudi ugotavljamo, da bo pri prodaji delež rabatov ostal isti v odnosu na bruto proizvodnjo, čeprav bo v absolutni vrednosti višji, kot je bil v predhodnem letu. Velik premik je narejen tudi v izvozu, ki bo predstavljal 9% strukture celotne prodaje, porastel pa bo v odnosu na letošnje leto več kot enkrat, ali natančneje za 107%. Ugodna je tudi usmeritev tega izvoza, saj predvidevamo, da bomo na tržiščih s konvertibilno valuto plasirali 83,3 %, a na ostala področja
16,7	% celotnega izvoznega obsega.
Tako velik izvoz predstavlja za tovarno vsekakor velik napor, ker v izvozu pokrivamo neposredno le tretjino domače prodajne cene,, če pa to korigiramo še s premijo in dejansko vrednostjo dolarja, pa je to kritje v višini 43,4%. Vendar vodi tovarno k večjemu izvozu z ene strani težnja, da si pridobimo potrebne lastne devize za uvoz reprodukcijskega gradiva in retencijsko kvoto, z druge strani pa se dobro zavedamo, da je povečanje obsega proizvodnje možno prvenstveno na inozemskih tržiščih. Plasman na teh tržiščih je edini tako obsežen, da zagotavlja prehod na rentabilne serije, na hitrejše uvajanje tehnologije masovne proizvodnje, kar Vse pa naj zagotovi večjo
Že od zgodnje mladosti sem slišala veliko lepega o ljudeh iz narodnoosvob odilnega bo-' ja. Podzavestno se je izoblikovala v meni slika ponosnih mladih borcev, ki v silnih naletih jurišajo im se prebijajo skozi sovražnikove zasede, razbijajo bunkerje, rušijo proge, marširajo v dolgih pohodih skozi gozdove, oblite s srebrno mesečino ...
Potem pa so vsi* ti junaki nekam izginili. Ostali so le še v knjigah, na slikah znanih mojstrov, na filmskem platnu in v šolskih čitankah. Oddaljeni od živega sveta, pol pozabljeni, neverjetni...
Zato sem Se z veseljem odzvala povabilu, da prisostvujem proslavi Dneva armade, ki so ga praznovali bivši borci in aktivisti Prodajno ser-' visne organizacije. Ne toliko zaradi praznika kot takega, kolikor zaradi nepričakovane priložnosti, da vidim te ljudi v intimnem krogu in v njihovem pravem ambientu.
Prvi vtisi ob vstopu v slavnostno dvorano so me malce presenetili. Pred menoj so »navadni« ljudje, najrazličnejših poklicev - od delavcev do generalov. Edino, kar jim je na prvi pogled skupnega, to je približno ista starostna doba. Kakor domači in preprosti so ti junaki iz mojih šolskih Jknjig. Zdi se mi kot da še je usoda grdo poigrala z življenjem teh ljudi, ki morajo najprej umreti, da bi potomci lahko spoznali njihovo resnično vrednost iri njihov zgodovinski delež v življenju nekega naroda. tSff da so preživljali čase,- ko je bilo za heroje dovolj mesta pod soncem, v ničemer ne zmanjšuje njihovih zaslug: kajti smrt in preganjanje sta enako težka v vseh časih, čeprav jih mladost morda najlažje prenese...
proizvodnost in znižanje lastne cene na enoto proizvoda.
Povečani obseg proizvodnje za 44,6 % bo zahteval tudi ustrezno povečanje števila delavcev. Vendar predvidevamo po gospodarskem načrtu, da bo to povečanje samo
15,7	% v primerjavi z letošnjim povprečjem, ta odstotek, pa je še nižji, če ga primerjamo z doseženim stanjem oh koncu letošnjega leta. Povečanje je predvideno skoraj izključno na delovnih mestih v neposredni proizvodnji, dočim bo na režijskih delovnih mestih na novo zaposlenih le minimalno število novih delavcev. Ta premik je zelo ugoden posebno zato, ker je bilo v tovarni razmerje še 1966 zelo neugodno in so režijski stroški predstavljali nevzdržno obremenitev lastne cene. če primerjamo
Povabljenci zasedejo svoje prostore. Mimo, dostojanstveno, kot se spodobi anonimnim junakom iz polpretekle zgodovine. Nenavadni ljudje! Kakor da so odvrgli od sebe oklep meščanske utesnjenosti, postajajo čisto drugačni kot sem jih bila navajena srečevati v »zunanjem svetu«. V medsebojnih pogovorih obvelja beseda »ti«. Mahoma . občutim, da je zavel v dvorani nov duh,, ki s svojo prijetno svežino razbija sivo navlako vsakdanjosti. Da,, v takem duhu se je dalo trpeti in zmagovati!
Govori general... O tradicijah narodno osvobodilnega boja, o ljudski armadi, o sedanjih nalogah bivših borcev in aktivistov v konceptu vseljudske obrambe. Lepo govori general (v pogovorih mu pravijo »Dule«): toda zdi se mi, da nenehno povdarja besedo »tovarištvo«. Kot da je to tista čarobna formula, ki je kos najmočnejšemu sovražniku ih brez katere je najsodobnejša oborožitev ničeva.
Ne, te ljudi ni potrebno učiti .tovarištva, četudi ga lahko, javno manifestirajo le ob redkih prilikah, ko jim je dovoljeno, da se za nekaj ur vrnejo v preteklost. Tovarištvo jim je v krvi.
Dva tovariša v živi debati vzbujata mojo pozornost. Povprašam ju za dovoljenje, če ju smem fotografirati. Pristala sta. Potem mi da prvi svojo vizitko: direktor filiale! Drugi mi ponuja predujem za fotografijo, ki naj jo zanesljivo pošljem v skladišče, kjer je zaposlen kot delavec. Zanimiv svet! ,
Gostje iz armade, sami polkovniki in generali, ne vzdržijo dolgo na svojih mestih. Poiščejo si nekdanje sobojevnike iz brigad in bataljonov: prijateljskih in zaupnih
stopnjo rasti proizvodnje 'z rastjo števila delavcev ugotavljamo dokajšnje »»like. To pa kaže, da bomo morali reševati proizvodne probleme z racionalnejšo tehnologijo, z nabavo modernejših delovnih priprav in z reorganizacijo režijskih služb. Poseben poudarek je usmerjen tudi v'boljši izkoristek razpoložljivega delovnega časa. Tu moramo iskati rešitve iv obeh smereh: zmanjšati moramo vsaj malenkostno neprisotnost na delu — občutneje pa moramo iskati skrite izpade in odpraviti zastoje, tu pa imamo še dokaj skritih rezerv.
Na področju osebnih dohodkov predvideva gospodarski načrt povečanje mase zaradi povečanja števila delavcev in povišanja povpreč-
(Dalje na 19. strani)
pogovorov ni ne konca ne kraja. Kakor bi se .¡videli prvič po končani vojni in se povprašali: Res, kako to, da si ostal živ po vseh teh nevarnostih?
Invalidski pevski zbor zapoje nekaj partizanskih. Videti je, da bi vsi najraje vstali in v pozoru poslušali svoje omiljene pesmi. Ne morejo pa se vzdržati, da He bi pritegnili... Tistemu, ki mir pravijo »tovariš generalni«, se zameglijo oči. Dober človek mora biti, ta generalni, če ga tako presune partizanska pesem...
Vnete pogovore in zdravice prekinja od časa do časa ples. Med plesalkami opazim tudi nekaj mladih obrazov. To so otroci padlih v NOB — mi pojasnijo — pa tudi nekaj ožjih sorodnikov udeležencev proslave je med njimi. Pravilna in dobra poteza! Vsekakor bolj prepričljiva, kot verbalno razglašanje o neminjivosti izročil narodno osvobodilnega boja. Sicer pa piše tudi na vabilih, da so dobrodošli vsi, ki jim je družba bivših borcev prijetna.
Proti polnoči se začno udeleženci proslave razhajati. Res, danes je Dan armade, jutri pa delovni dan, ki velja tudi za njih. Večina od njih si, začuda, podaja roke — četudi je zelo verjetno, da se bodo že čez nekaj ur srečali na istem delovnem mestu. Začenjam doumevati. Ti ljudje se poslavljajo od tistega lepega, prisrčnega, kar lahko pričara samo srečanje ob Dnevu armade in kar je dalo celotni prireditvi poseben čar. To je — tovarištvo in občutka, da pripadajo svetu, o katerem bom s ponosom pripovedovala svojim otrokom.
L.	Miklič
Med borci in aktivisti NOV ob dnevu armade
Mikron v Prilepu se je letos specializiral v proizvodnjo malih elektromotorjev, podobno kot y Železnikih na tekočih trakovih
PRODAJMO SERVISNA ORGANIZACIJA — LJUBLJANA
Uspel sesule ar za prodajo električnega ročnega orodja
Naziranje, da je prodajalec tehničnega blaga v prvi vrsti svetovalec in učitelj svojih obstoječih in bodočih strank, si počasi toda vztrajno utira pot v naše komercialno poslovanje: zlasti pri prodaji artiklov za široko rabo.
narja. »želje takšnega kupca so vsklajene v razponu med nabavno ceno televizorja in
{Dalje na 7. strani)
-Neuspešne metode Izvajanja diselpline
Mislim, da je resnično precejšen problem disciplina v vsaki delovni organizaciji kot tudi drugod. Toda zakaj je to problem in kako se rešuje ta problem?
Da je problem tako pereč, je več vzrokov od slabih zgledov, nedoslednosti pri izvajanju do nepravilnih metod izvajanja discipline.
če želim problem konkretno obravnavati, potem moram govoriti o svoji delovni organizaciji, kjer mi je problem najbolj znan. Zelo dosledno smo vprašanj e discipline začeli izvajati pri neposrednih proizvodnih delavcih ..: Zakaj?:.. Ali zato, ker se je tem najlažje zameriti, ali zato, ker je vodstvo proizvodnje dosledno, drugi pa ne? Nekaj je že na tem, zelo težko se namreč vodje raznih služb odločijo predlagati za kaznovanje disciplinske prekrške, zamude, izostanke z dela, nedelavnost itd. samo, da ne bi bilo zamere, pa čeprav nekateri vodstveni ljudje zelo pogosto, nekateri celo redno zamujajo na delo in -imajo tako zvane »plave«, kar potem uredijo z rednim dopustom (čeprav za nazaj) itd. Seveda je discipltno težko izvajati, če sam vodja službe, oddelka oz. predpostavljeni ne daje zgleda, ampak to disciplino sam najbolj krši.
Veliko dela ima disciplinska komisija, ampak res samo s' proizvodnimi delavci. Mar nismo vsi delavci ene ia iste delovne - organizacije, mar nismo vsi enako dolžni biti točni ob prihodu na delo, ob izostankih z dela, dosledni na svojih delovnih mestih?
Ne zagovarjam in ne trdim, da je disciplina neposrednih proizvodnih delavcev taka kot bi morala biti — še daleč ne, mnogo se jih premalo zaveda, da so prišli delat, da je v službi nujno potrebna točnost — predvsem se to odraža v- proizvodnji, ker npr. delajo na tekočem traku in zaradi malomarnosti enega ali več delavcev nastane splošen zastoj.
Ne sme in ne more biti razlik, vsi smo enako odgovorni oz. ljudje, ki so na odgovornejših mestih so še bolj odgovorni! Zato se moramo zavedati, da moramo doseči disciplino na vseh nivojih, v vsakem oddelku, v vsaki delovni eneoti — od preddelavca, mojstra do vodij oddelkov in služb. Vsi so odgovorni za disciplino in doslednost pri izvajanju vsakodnevnih službenih nalog. Le tako bomo prišli do želenega rezultata — do izboljšanja discipline nasploh.
Iv. K.
; i Današnji kupec je po svoji naravi po eni strani močno naivna, po drugi pa tembolj nezaupljiva osebnost. Preganjan od neštetih medijev sodobne reklame in propagande (za katere se nejasno zaveda, da jih plačuje iz lastnega žepa!), se umika v neke vrste resignacijo in kupuje od tistega, ki zna bita najbolj -vsiljiv in ki mu je v pravem trenutku »pri roki«. Dejansko pa prodaja ni veliko napredovala od časov, ko so dosegali naj večje uspehe prodajalci »agresivnega tipa«, ki so znali z bleščečo zunanjostjo in gostobesedno zgovornostjo spraviti kupca na kolena in mu prodati rog za Svečo.
Sodobna obvezna komercialna oprema tehničnega blaga — tehnični opis, navodilo za rabo dn garancijski list — nimata na žalost pri kupcu tistega ugleda in vrednosti, ki naj kot eden od prodajnih argumentov prispevajo k pospešitvi prodaje, določenega artikla. »Garancijski list?«, je dejal (pol v šali pol zares) poslovodja ene od naših industrijskih prodajaln, »to je »časih celo antiprodajni argument. Za našega poprečnega jugoslovanskega kupca je garancijski list živ dokaz, da gre za blago serijske izdelave, ki ga bo lahko cijazil šest ali več mesecev' z doma na servis in pri tem izgubljal živce in čas. Naš kupec veliko bolj verjame svojemu sosedu obrtniku, s katerim sta pjiistna znanca in ki nekaj da na ugled in ime svoje fir-
me!« — Koliko pripomorejo aE odmorejo k takim nazorom same firme in njihove servisne organizacije, je pač vprašanje zase -in ni čisto jugoslovanska specifičnost.
Podobnega mnenja so bili tudi drugi — domači in tuji prodajalci — ki jih je sklicala servisna organizacija, oz. njen oddelek za prodajo električnega ročnega orodja na enotedenski seminar v začetku decembra. Vsi so si bili enotni — eni že od poprej, drugi pa ob koncu seminarja — da sta pri prodaji tehničnega blaga , odločilna dva faktorja: ime. firme in osebnost prodajalca.
»Kaj pa cena?«, smo ugovarjali. — »Ne nujno in ne v vsakem primeru«, se je glasila splošna ocena ljudi, ki imajo opravka z neposrednimi odjemalci. »Nemalokrat smo priče presenetljivi situaciji, da se hoče kupec »prikupiti« prodajalcu in ga pripraviti do tega, da bi mu prodal tisto, »kar brani pod pultom in za posebne prijatelje«. (Pri tem gre seveda za kvaliteto blaga in ne za deficitarne artikle, ki jih na tržišču primanjkuje),
»Pri prodaji' tehničnega blaga za široko rabo imamo opravka s potrošnikom, čigar plačilna (ali kreditna) sposobnost presega najnujnejše potrebe na področju vsakdanjega standarda: (ki se meri zvečine po sosedu)«, nam je poj asnj eval vod j a seminar j a. tovariš Peter žibert v nevezanem pogovoru, na zakuski, prirejeni za udeležence šemi-
* jr ¿mr * s ábst * jBExr J&2T * ¿mr ¿r abt s Mar ¿r jm? s s jssr s ¿ssv ¿r Mar s ¿bt * ¿ar * ¿sv jr. t * jssv * j&f <r a
S '	" ' ' '	' :	; " _ ' " ■’	. H , ' ,
s	ŠTEFAN SUŠNIK, dipl. inž.
Zanimiv seminar — sistematika planiranja tovarn v EssIIngemi
s Dobro načrtovanje tovarn je zelo važno za zagotovitev varne prihodnosti; s tem je prihranjena skrb kolektivu in posamezniku, pa tudi družbi
Iz.ZZA sva se dva člana kolektiva ude-k ležila dvodnevnega seminarja o SISTEMA-jt' TIKI PLANIRANJA TOVARN v Esslinge-w nu v Zahodni Nemčiji.
I Na seminarju so predavali inženirji in ¡J ekonomisti, ki so poudarjali nekatere | osnovne značilnosti tovrstnega dela. Odlo-S čitve vodstva tovarne ali podjetja o novih | investicijah za razširjenje ali modernizacij s jo proizvodnje so zelo dalekosežne, zato 1 je želo važno, da je odločitev dana na S osnovi optimalne izbire. Pravilna izbira | investicije je pogosto odvisna od številnih v, gospodarskih in tehničnih pogojev, ki so | važni za bodoči razvoj podjetja.
J V zadnjih desetletjih je teoretična in | praktična znanost prišla do novih spo-* znanj in izkušenj ter pripravila razne | metode, ki so pri reševanju kompleksnih J problemov načrtovanja tovarn zelo dragóla cene. Metode obravnavajo razne načine J vrednotenja podatkov, ki so za aačrtova-k nje tovarne ali obrata na razpolago, ali I pa jih je treba dobiti. K metodam za na;
J črtovanje spada tudi mrežno planiranje,
| ki ga vsaj približno že poznamo c Sistematika planiranja je torej logična § uporaba raznih metod za doseganje opti-£ malñih rešitev oziroma optimalne končne | rešitve pri načrtovanju in izvedbi inve-n vsticije.
| Zánimiva se mi zdi ugotovitev, da razne S metode načrtovanja v Evropi večinoma I povzemamo po Amerikancih. Tam so pod-s
T*	* j&v * Jer * ¿sar *	* aaar * ¿¡ar j' jsar s jgt s jev
jetniki torej najprej spoznali, da optimalne rešitve, ki jih za to področje pripravijo strokovnjaki, podjetnikom ' samim prinašajo riajvečje koristi.
Predavatelj je poudarjal, da je dobro načrtovanje na tem področju zelo važno za zagotovitev varne prihodnosti in zdravega razširjanja obrata, tovarne ali podjetja. šele na drugo mesto je postavil pogoj maksimalnega dobička, ki naj ga dosežemo z dobrim načrtovanjem. Optimalno izkoriščanje postavljene investicije je prav tako zelo važno in je brez dobrega načrtovanja težko izvedljivo.
Zagotovitev gospodarske varne prihodnosti je tudi v naših pogojih zelo važno. Pri zagotovitvi varne prihodnosti je ta skrb prihranjena posamezniku in kolektivu, na drugi strani pa tudi družbi, ker se ji ni treba bati, da bo slabo gospodarjenje kolektiva na tem področju padlo na njene rame.
Pri nas običajno investicije načrtujemo sezonsko. Kadar zvemo za možnost najetja nekega kredita, pristopimo k načrtovanju bodočih obratov po ekspresni metodi. Pri tem nimamo časa iskati najboljših rešitev, če dobimo kredit, investicijo v taki obliki/ tudi izvedemo.
Na koncu sestavka želim ;,poudariti, da je sistematičnost, načrtovanja, izvedbe in izkoriščanja investicij za nas samouprav-Ijalce zelo važna in imamo od nje mi sami največje koristi.
'	s azt .r	s	s *or	jmr jr	a jm
1
S
I
V
*
i
l
s
5
i
S
s
S
5
I
¡
i
I
$
|
»ELEKTROMOTORJI« — Železniki
Najuspešnejše poslovanje odkar obstaja tovarna
Železniki, 20. decembra — Sindikalne konference, ki je bila v domu »Partizan« v Železnikih, se je udeležilo prek 300 članov kolektiva. Navzoči so bili tudi gen. direktor ZP Vladimir Logar, srekretar ZP Pavle Gantar, predsednik Obč. sindikalnega sveta Škofja Loka, tov. Stanovnik ter predstavnik tovarne »Niko« Železniki, tov. Debeljak. Sejo je vodil delovni predsednik Janez Rakovec.
Za vedno se je poslovila od nas sedemnajstletna Marinka Kejžar. Rojena je bila v Davči, kjer je obiskovala osnovno šolo. Bila je vedno marljiva učenka. V decembru 1968. leta se je zaposlila v Tovarni elektromotorjev »Iskra« Železniki in se tudi vpisala v večerno ekonomsko šolo. Vsem je bila dobra prijateljica, tako v šoli, kot tudi v tovarni. Po štirih mesecih dela pa je težko zbolela; tovarno in šolo je zamenjala bolnišnica. Upala je, da bo kmalu ozdravela; že je pripravljala načrte za prihodnost, zato nas je še mnogo bolj prizadela vest o njeni smrti. Ugasnilo je mlado življenje sredi najlepših upov in mladostnega veselja.
1 čeprav je bila Marinka med nami malo časa, jo bomo ohranili v najlepšem, spominu.
Mladinski aktiv
Marinka
Kejžar
razstave elektroakustičnih izdelkov v Milanu
Iz poročila predsednika sindikata tov. Antona Rakovca povzemamo naslednje detajle:
Čeprav poslovno leto še ni zaključeno, je moč ugotoviti, da je bilo to leto najuspešnejše odkar obstaja tovarna. Vrednost mesečne proizvodnje se je povečala od 383.600 din v letu 1968 na 525.300 v letu 1969 (137%), kar je dokaz o izrednem prizadevanju kolektiva. 9-mesečni obračun je izkazal 274 milijone din ostanka dohodka.
Splošni podatki: poprečno 639 zaposlenih oz. 9 % povečanje od lanskega leta, vrednost proizvodnje pa za 47.2 %. Poprečni osebni dohodki so se povečali za 22 %, kljub temu pa statistika kaže, da še vedno zaostajajo za drugimi podjetji v občini,: kar pa ni čudno, saj so se morali z lastnimi silami izkopati iz težke finančne situacije, ki je prizadela kolektiv pred dvema letoma. Čeprav so se dohodki dvignili za omenjenih 22 % je fluktu-acija zaradi boljših .pogojev drugod, dokaj močna. O tem resno razmišljajo samoupravni organi, sindikat in vodstvo ter pripravljajo za naslednje leto zadevne predloge,
V letošnjem letu se je izvoz na tuje tržišče zmanjšal, saj trenutno zavzame le 30 % proizvodnje. Razliko je pokrila bolj ugodna proizvodnja gospodinjskih aparatov. Neredna dobava sestavnih delov pa jim dela velike'težave.
Kot je povedal predsednik, je imel sindikat letos deset sej, kjer so razpravljali o problemih tovarne in podjetja, o izmetu, reklamacijah, o redu in disciplini, družbeni prehrani, spremembah statuta in osebnih dohodkih. Organizirali so proslave in športna tekmovanja.
Po poročilu je predsednik-sindikata čestital jubilantom 10, 15 in 20-letnega dela in jim izročil priznanja. Pred | tem so dobili v tovarni denarne nagrade in sicer 300 N din za 10-letno delo, 600 din' za 15-letno delo in 1200 din za 20-letno delo.
Vtisi z
V prvi polovici septembra: tega leta je- ameriška vlada; organizirala razstavo ameriških proizvajalcev akustičnih izdelkov v Milanu. Ker je bila razstava namenjena samo povabljenim obiskovalcem,* nam je ameriški konzulat v Zagrebu omogočil obisk fe razstave. Razstava naj bi imela namen seznaniti evropsko tržišče s tovrstnimi proizvodi v ZDA, predvsem za tiste kupce, ki so bolj zahtevni;.' Prisotni so bili vsi pomembnejši proizvajalci s področja proizvodnje gramofonov, magnetofonov, ojačevalcev, ra-
Zatem je direktor tovarne Lojze Žumer, dipl. inž. odgovarjal na razna vprašanja, kot npr.: Kakšne so perspektivne kooperacije z Braunom in Hoowerjem, kaj meni o združitvi »Gorenje« Velenje ■— »Sever« Subotica, kako se predvideva povišanje OD v letu 1970, kako zmanjšati saldo kupcev in kdaj se bo nadaljevala začeta gradnja proizvodnih prostorov? Odgovori so bili, na kratko povedano, naslednji: Kooperacija je v Začetni fazi in kaže ugodno sliko. Integracija »Gorenje« — »Sever« je dokončna. Gorenje ima torej svojo tovarno elektromotorjev, vendar zato ni treba preplaha. Predvideni OD se bodo gibali v okviru plana in možnosti za leto 1970, kar daje 15 % povišanja v poprečju, že letos bi imeli baljše faktorje,
(Dalje na 12. strani)
dio aparatov in različnih zvočnih kombinacij.
Kot gradivo uporablja večina proizvajalcev temno furniran les s kromiranimi gumbi- in okrasnimi letvami. Plastičnih izdelkov praktično ni bilo, kajti izdelki so bili namenjeni le zahtevnejšim kupcem in sladokuscem. Temu primerne so bile tudi cene-saj ni bilo cene izpod 100 $. Vse izdelke smo že poznali iz raznih reklamnih in strokovnih publikacij tako, da s-strokovne, plati ni bilo nobenih omembe vrednih novosti.
Razstava je bila bolj zanimiva s komercialne plati in
za oblikovalce. Očitno je bilo, da ameriški proizvajalci skušajo osvojiti evropsko tržišče in to predvsem tisti sloj kupcev, ki je pripravljen odšteti mnogo denarja. Na razstavi so bili samo gotovi izdelki, ne pa sestavni deli ali podsestavi. Zato tudi ni bilo možno | dobiti nobenih podrobnih tehničnih informacij, razen tistih v prospektih, kajti firme so zastopali izključno komercialisti, z namenom, da bi svoje izdelke plasirali na evropsko tržišče.
Omenim naj še to, da so tedaj v Milanu bile hkrati tri razstave in sicer: razstava
radia in televizije, razstava sestavnih delov za • elektroniko in .električnih instrumentov. Očitno je, da se je Milano razvil v močan komercialni in proizvodni center industrije elektronskih . sestavnih delov in njenih finalnih -širo-kopotrošnih izdelkov..
JURE BUTINA, dipl: ihg.:
DOPISUJTE V ISKRO
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIIIIIH!lllllltIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllHllllllimiflllllllllllllIlliillillllllI!ll!IIIlllliilini!llliIllllllllllllllitIIIIil9IIIIIIIIIIiIllfliatlilIIIIIIIIIillllltIIIIIIIUIIillllilllll!IlllIltlillllltlllllllllli:illllllinilIlIIHII!!IIIIIIIimillllHIIillillll
Igor Slavec: .
Ob knjigi »Ameriško izzivanje«
(2. nadaljevanje iz knjige »Ameriško izzivanje«)
MOČ USTVARJANJA Okoli leta 2000 bo imela Amerika v poindustrijskem položaju 7500$ dohodka na prebivalca; štiridnevni delovni teden po šest ur; leto bo imelo 39 delovnih tednov in 13 tednov počitnic, tako da bo z vikendi in prazniki doseglo letno 147 delovnih dni in 218 prostih dni. V eni generaciji!
Ali ni tak strahovit napredek, ki ga kažejo predvidevanja dvakrat zastrašujoč: Kako je to sploh mogoče doseči in kje bomo takrat mi? V čem je razlog, da Amerikanči s svojimi industrijskimi (ekonomskim) imperializmom groze podvreči:;si. vse. svetovne ekonomike svojemu interesu, in ne samo groze, oni so tudi vsak dan bližje temu cilju. Ali so pametnejši od nas ali pa samo svojo in tujo pamet
zanjo bolje izkoristiti?! — sem se cesto spraševal, ko sem.čital obravnavano knjigp-
Servan-Schreiber daje tudi na taka vprašanja odgovore.
Primer: Leta 1947 je Nemčija izgubila večino materialnih elementov svoje moči Anglija je ostala skoraj nedotaknjena, . Če pa je danes ZR Nemčija tako odločno prehitela Anglijo, jo je zato, ker so bili na eni strani ti »nematerialni« elementi, ki so onim manjkali — sposobnost ter potrebna organizacija za izkoriščanje iznajdb. Kajti, danes je v podjetjih (in v vsej ekonomiki) važno to, kar se imenuje- »nematerialni« element (znanje iznajdb, sposobnost realizirati — organizirati izkoriščanje iznajdb in dognanj svetovne Znanosti)', ne pa zidovi in stroji!
V sodobni ekonomiki je plodonosna in odločilna povezava raziskovalnega faktorja
z industrijsko infrastrukturo, z možnostjo financiranja in ustrezno trgovsko mrežo. Ta povezava predstavlja bistveno dejavnost vodstva velikega podjetja.
Vrnimo se za hip k primeru IRM-France, ki nam predstavlja nesporen vir bogastva in napredka. V svetovnem obsegu je med drugim ta podružnica za matično hišo v Ameriki središče znanja in sedež eksploatacije. Odkritja v laboratoriju La Gaude (v Franciji) se s teleprinterujem neposredno prenašajo V ŽDA, kjer 'so tudi centri, ki jih morejo ustrezno transformirati. Produkcijski programi, ki jih nato sporčče francoski filiali, so za podjetje, ki ima svojo glavno bazo v ZDA, le majhen delček v sklopu globalne strategije (IBM je imel h 1966 3,57 miliarde $ poslovnega prometa in od tega 13,4% čistega dobička).
V Ameriki poteka tudi proces »cross;—fertilization«, ki omogoča, da. se v .smeri enega objekta polarizirajo faktorji odkritja in marketinga, skupnega progresivnega faktorja torej — procesa, ki mu današnji ekonomisti pripisujejo glavno, vlogo.
Zatorej so podjetja, ki ne sodelujejo v procesu obveznega raziskovanja, kljub vsestranskim naporom še vedno ekonomsko odvisna in v podrejenem položaju. Močno podjetje je lahko samo taken ki lahko odloča, ki ima moč odločanja. Kajti »če ostane ameriški svet svet Odločanja, evropski svet nasvet diferencirane praktične uporabe, v eni generaciji ne bomo več pripadali isti civilizaciji. Amerika bo imela vsaj. za to ■ zgodovinsko obdobje monopol na kolektivno dogajanje.«
Irt rešitev? j * V
»Gorivo, ki bf nas lahko potisnilo ponbvrio V prvo vrsto temelji na organ (zaton čin inteligenci in volji po neodvisnosti,« ■
• Toliko -Francoz. ' ‘
Kako pa bomo mi premaga-, h svojo ozkost in zaprtost vase velikih, majhnih' in naj* manjših delovnih kolektivov, prodno se bomo zavedali na kateri tehnični in tehnološki stopnji srno in kako . daleč segajo naši ekonomski pogledi vzporedno z željo vključiti se v mednarodno delitev dela. •Svet sloni na mladih. Tudi naš Iskriški jutrišnji dan je odvisen od sposobnih kadrov,' z znanjem oboroženih mladih strokovnjakov, ne 'samo mladih po'letih temveč mladih po duhu.
OSNOVNI TEMELJI AMERIŠKE KRONIKE Ameriški imperializem je-sila, ki ji v svetu ni 'primere: — Ameriška industrija proizvaja dvakrat več dobrin in storitev kót vsa (zahodno) evropska industrija - skupaj (ÉGS'in Velika Britanija)-:
■ -— Njena produkcija zmogljivosti JC dva in polkrat večja od zmogljivosti Sovjetske zveze Enaka je 66 % celotne'j. svetovne : produkcije ivseh. dežel na svetu-'-skupaj
Uspel seminar za prodafo električnega ročnega orodja
(Nadaljevanje s 5. strani) avtomobila, odvisno od svote prihrankov v njegovi hranilni knjižici. V tem ne ravno majhnem razponu je treba ¡¡skati maneverski prostor za ¡pravega prodajalca, ki naj ¡bi:bil sposoben »načeti« kup-jtevo blagajnb s ponudbo ¡ustreznega blaga in na uštre-fzen § način. Ponavljam, na ustrezen način, kr se razliku-|je od primera do primera,, od artikla do artikla«.
Na seminarju, je bil torej v ospredju pogovor o tem, kako spraviti V obtok kupčeve »zamrznjene rezerve«, vendar na način, da bosta zadovoljna oba, tako kupec [kot prodajalec. Posredni odgovor na to vprašanje je dal vodja razvojnega oddelka za točno orodje ing, Anton Po-štuvan, ki je razložil — mimo čisto tehničnih prijemov —
predvsem uporabno vrednost posameznih orodij. »Pri nakupu električnega ročnega orodja za profesionalne namene zanimata stranko samo dva faktorja: racionalnejši način rabe in znižanje stroškov, ki jih stranka doseže v svoji delavnici ali obratu. Blago, mrtva stvar, oživi šele potem, ko stranki pokažemo, zakaj rabi in kakšno korist ji prinaša«.
Izvajanja ing. Poštuvana je zacementiral v zavesti poslušalcev še servisni referent tov. Armand Umek, ki je prikazal nekaj virtuoznih prijemov v rabi | električnega ročnega orodja. Udeležencem ni kazalo drugega, kot verjeti, posnemati in akceptirati spoznanje, da imajo, v prodaji tehničnega: blaga lahko uspeh samo ljudje, ki poznajo razen temeljnih računskih
operacij tudi tehnično-upo-rabne lastnosti ponujanega blaga, pa tudi psihološke prijeme, ki zagotavljajo prodajni uspeh.
• Pravilnost zastavljenih koncepcij na področju prodaje in vzgoje potrošnika so potrdila tudi predavanja in demonstracije g. Schilbacha, predstavnika firme Wagner, s katero je Iskra v kooperacijskih odnosih na področju proizvodnje in prodaje električnih pištol za brizganje barv. Mladi komercialist je razložil udeležencem seminarja svoje izkušnje, iz svoje prodajne prakse — tam od Japonske do Južne Amerike. Povsod je človek odločilni faktor pri doseganju komercialnih uspehov, t. j. prodajalec, ki rie živi od »plače«, temveč od nagrade za svoj komercialni trud in uspeh. — Podobna stališča sta na enem od prejšnjih seminarjev za ožji prodajni krog iz PSO zagovarjala tudi -J. Mathews in E. Spurling, specializirana ekonomska propagandista zà prodajo gospodinjskih strojev firme Hoover •J- našega kooperanta. Že znanemu našemu: trgovskemu partnerju in kooperantu Braunu sta se torej pridružili še dve renomirani firmi, ki si prav tako prizadevata usposobiti naše prodajalce-za prodajo njihovih proizvodov, pri čemer ne varčujeta ne s časom in ne s sredstvi' v ta namen.
S sodelovanjem na področ-j u mednarodne delitve dela in prodaje bo mogoče lažje in hitreje uresničiti načela tržnega koncepta in marketinga, ki ju-v našem gospodarstvu- sprejemamo ’-s‘-precejšnjo mero obotavljivosti in dvomov.
Mi
j	ZP -ISKRA —•
I s nabavna organizacija la- KRANJ, OLDHAMSKA 2
t -•	.	.	-	...	.- -	- •
k sprejme
j na delo več sodelavcev na delovno mesto: :
1.	REFERENTA ža delo na področju uvoza reprodukcijskega materiala in investicij VS I. stopnja tehnične ali ekonomske smeri,.zaželena praksa ih znanje enega tujega jezika.
2.	INOZEMSKEGA KORESPONDENTA za nemški jezik
‘ SS izobrazba
3.	STROJNEGA KNJIGOVODJO nepopolna srednja šola;-zaželena praksa na tem delovnem mestu.
Ponudbe pošljite na naslov: ZP ISKRA, Nabavna organizacija Kranj, Oldhamska 2.
Rok za prijavo je 7 dni po objavi oglasa.
llUIIIMHHniHIRilllHI!immniUIIIIIII!!)lllll!IIIIIillIlii!lt!illlllilIt!ll!lillliin!llllil!lttlllillit|tlilillll!»!t!!li!ilitiili!<lllllllllllllHilllii!lltllll!li!llim:i[
(brez ZDA). Amerika je dosegla to zmogljivost š 7,6% svoje površine, in. A iti. svetovnega prebivalstva;
—	Od vseh študentov visokih šol na svetu, je tretjina Američanov (33 % svetovnega prebivalstva.
; — Od vseh študentov visokih šol na svetu je tretjina Američanov (33 %).
• — Amerika porabi zase tre- ' tjino - na svetu proizvedene energije, tretjina vseh cest na svetu 'je v ZDA,'polovico pot-: niških kilometrov prek sveta opravlja ameriško civilno letalstvo:, od- petih- kamionov, ki vozijo po: svetu; vozita dva po ameriških cgstah; Američani imajo 3,5 avtomobilov na svetu.
—	‘Produktivnost zaposlenega v industriji ZDA je za 40 % nad švedskim (ki neposredno sledi na svetovni lestvici), 60 % nad nemškim, 70 % nad francoskim m 80 % nad angleškim nivojem.
—	Dobiček desetih največjih francoskih, zah. nemških in- angleških podjetij je imelo
skupaj 2 milijardi. $ dobička (1966), medtem ko znaša dobiček General Motorsa 2,25 milijarde f.
Še nekaj drugih zanimivih podatkov iz knjige. Letni izdatki za raziskovanje v kemični industriji: Du Poinf (ZDA) 110 milijonov J, Bayer (Evropa) 60 milijonov $. Ameriška vlada izdaja letno za raziskovanje na področju elektrike in elektronike 2.38 milijonov $ ali 65 % vseh izdatkov za raziskovalno dejavnost na tem podrččju (l.— $ je 12,50 N din).
Kako komentira francoski novinar in politik . Servan-Schreiber »uspehe« tega eka-noriiskega kolosa .— agresivnosti ekonomskega;' tehničnega’imperializma ZDA?: •
»V ozadju ameriškega'industrijskega uspeha vidimo zmožnost sprejemanja in oblikovanja sprememb. Tehnološki napredek je posledica virtuoznega .- vodenja. Oba ista. pogojena' z bliskovitim razvo-
jem izobraževanja, čudežev ni! V temle hipu se Amerika okorišča z ogromnim dobičkom najbolj rentabilne inve?. stieije ;z' izobraževanjem ljudi.«
Vem, da je celo združena Iskra pritlikavec -v primeri z obravnavanimi podjetji v tej knjigi, vendar je pa tudi v poslovnem mišljenju za njimi precej v zaostanku. Ne morem . se znebiti vtisa o pomanjkanju zmožnosti gledanja v bližnjo, kaj šele v daljšo bodočnost ljudi v nekaterih organizacijah, ko skoraj brezskrbno opazujejo predvideno ukinitev poklicne šole Iskra v Ljubljani, in na brezbrižnost pri reševanju tega problema, ko smo s prav lahkim srcem prodali, .stavbo, na Linhartovi 35, v kateri se šola danes še nahaja,; ne glede na ihožnost nj enega na dal jn j ega obstoj a in ne glede na vanjo vložena sredstva (okoli 50 M S din).
' In to je. samo,- eden probte: mov izopraževanja v Iskri: —
B AMANDMA K STATUTU ZP
aa
am P USTANOVITVI SAMOSTOJNE ORGANIZACIJE || ZDRUŽENEGA DELA — PRAVNE OSEBE V ZDRUŽE-■I NEM PODJETJU ISKRA KRANJ — CENTRA ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV (CAOP).
HH
Upravni odbor ZP Iskra je na svoji redni 7, seji, dne ||	23. 12. 1969 sprejel predlog amandmaja Statuta ZP
Bgg Iskra in ga daje delovnemu kolektu ZP Iskra v razpra-
n! vo.
la	UVODNE DOLOČBE
GB
ga	L člen
GB Ta amandma, ki ga je po predpisanem postopku spre-ÜÜ jel DS ZP na .... zasedanju dne . , ........ je
Esa sestavni del statuta ZP ISKRA Kranj, sprejetega na HH zasedanju DS podjetja ISKRA Kranj, dne. 28. 12. 1965. Bä
ga	TEMELJNE DOLOČBE
na
tsa	2 člen
H Ustanovi se samostojna organizacija združenega dela mm — pravna oseba v Združenem podjetju ISKRA Kranj, ki nosi ime:
ISKRA — Center za avtoma’tsko obdelavo podatkov H	■— Ljubljana — samostojna organizacija združenega de-
la — pravna oseba, v Združenem podjetju ISKRA Kranj HB in skrajšano ime:
|| ISKRA — CAOP Ljubljana v ZP ISKRA Kranj, aa
SM	3. člen .
Center za avtomatsko obdelavo podatkov nudi s svo-. as sä jim delovanjem storitey na področjih:
‘ ^ projektiranja in uvajanja organizacije poslovanja B3!3 v zvezi z avtomatsko obdelavo podatkov,
'^ programiranja avtomatske obdelave podatkov,
— kordiniranja in posredovanja avtomatske obde-ai lave podatkov na elektronskem računalniškem sistemu. ESI
lil	4. člen
aa Poslovanje Centra za avtomatsko, obdelavo podatkov, II - vojdi direktor.. Za strokovno. načrtovanje- avtomatske assa obdelave se pri Centru za avtomatsko obdelavo podat-kov formira strokovni odbor, ki ga£ sestavljajo predli . stavnik ZP, ki ga imenuje UO .ZP; direktor Centra za gg avtomatsko obdelavo podatkov, pa je. predsednik stroji a kovnega odbora:
BSS	v S.člen
H Organizacijo ih poslovanje Centra ža avtomatsko ob-@BI delavo podatkov, urejajo njegova pravila in splošni akti, gl v skladu s pogodbami ustanovnih članov in statutom
rj D ■	....
ZP.
Bg	6. člen
Center za avtomatsko obdelavo podatkov upravljajo B3B člani njegove delovne: skupnosti po. organih upravljali rija, skladno s pravili m 'splošnimi akti iz prejšnjega aa člena.
||	! 7:člen'	: ‘
aa Ta ariiaridma' rie določa subsidiarne odgovornosti. B| med Centrom za avtomatsko obdelavo podatkov in *a:	Združenim podjetjem: oz. organizacijami v njegovem
bb sestavu. ■
||	8 člen
bb Center za avtomatsko obdelavo podatkov se financira H na osnovi plačil za storitve centra.
as	n jg Wk	V ,V . -.-	:
aa	9. den
Samostojna organizacija združenega dela — pravna H H oseba'Center za avtomatsko obdelavo podatkov v ZP EH ISKRA Kranj izgubi svojstvo pravne osebe:
||	1. Na osnovi zakonitih predpisov.
bb 2. Na osnovi utemeljenih finančno-.ekonomskih razil	logov.
HŠ 3. Ce tako sklene 2/3 organizacijskih enot ZP, ki po-SS	slujejo preko CAOP.
tay O tem Odloča DS ZP.
■p
II	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
11 1®- ^en
Z uveljavitvijo tega amandmaja prenehajo veljati lil: amandma k statutu ZP ISKRA. Kranj glede finan-gja	ciranja Centra za avtomatsko obdelavo, podatkov v ZP
H*	ISKRA Kranj, ki ga je DS ZP ISKRA Kranj objavil
Ü 12.7.1969 in 'vše tiste, določbe statuta ZP ISKRA Kranj, bb ki so v nasprotju s tem amandmajem.
hh	H. člen
Ta amandma prične veljati, osmi "(jan po objavi v »a glasilu delovne, skupnosti ISKRA Kranj,
||	12. člen : ■
SS Obvezno iražlagb določb tega amandmaja .daje DS K» ZP.
■■	,
®| ‘ ' Predsednik UO ZP Iskra ’ >
dr. Jože Gogala •	•	•	' ' '
Nepotreben uvoz železniških
naprav
Rastoče število nesreč na nezavarovanih železniških prehodih ustvarja vsekakor prometni problem, ki se ga ne da pri nas v Sloveniji več zanemarjati in rešitev odlagati na ekonomsko ugodnejše obdobje. Čeprav ima železnica kup prioritetnih pro-problemov, ki so življenjsko važni za njeno poslovanje — npr. nabava voznega parka — še bo morala po vsej sili lotiti tudi zavarovanja nekaterih cestnih prehodov.
Pri urejanju prometne varnosti na nekaterih pomembnih cestnih prehodih, ki vodijo prek železniški prog v Sloveniji, ne gre sedaj več za dilemo, če bi jih sploh zavarovali, marveč za to, kako bi jih zavarovali in kje dobiti sredstva za preureditev.
Najidealnejša., toda hkrati naj dražja rešitev bi bila gradnja podvozov ali nadvozov. Ker ponekod cestni promet še ni dosegel take razvojne stopnje, da bi bila gradnja nujna, preostaja edina učinkovita rešitev zavarovanje: montaža avtomatiziranih signalno varnostnih naprav na nivoju cesta — železnica.
Poglejmo, kako se je domača industrija v tehničnem pogledu pripravila za ureditev cestnih prehodov prek železniških prog.
V naši državi se ukvarja s kompleksno proizvodnjo naprav za modernizacijo in avtomatizacijo železniških prog edinole naše podjetje. Za to proizvodnjo imamo več specializiranih obratov ter posebej tovarno signalno varnostnih naprav v Stegnah. S projektiranjem in izvedbo celotnih del za železniški inženiring se ukvarja BAŽ ■— Biro za avtomatizacijo železnic, ki deluje v okviru PSO.
Celotna industrija te panoge je povezana z mednarodno pogodbo o delitvi dela z zahodno nemško družbo SEL,
ki je del ameriško evropskega koncerna ITT. Sodelovanje ISKKRA — SEL je razmeroma obširno. Obe podjetji si delita proizvodni program, izmenjujeta nekatere naprave, sodelujeta pri razvoju in konstrukciji, usklajujeta tehniške, norme itd. Kvaliteta proizvedenih naprav v našem podjetju je tako na vrhunskem nivoju, kar potrjujejo tudi naprave, vgrajene na različnih odsekih magistralnih prog v državi in zlasti avtomatizirane proge Sarajevo -Ploče.
Naše podjetje izdeluje celotni sortiment naprav za avtomatično zavarovanje- cestnih prehodov prek železniških prog. Vse naprave krmili prihajajoči vlak sam, temeljijo pa na opozorilnih svetlobnih in akustičnih signalih. Lahko so tudi oprem-
ljene s polzapomicami.
Po jugoslovanskih železniških predpisih je naše podjetje montiralo v državi že veliko avtomatiziranih naprav, ki imajo na progi v določeni zavorni razdalji vgrajen kontrolni signal. Le-ta strojevodjo pravočasno opozori na pravilno zavarovan cestni prehod.
Po najnovejših predpisih, ozirajočih se na večje hitrosti vlakov in perspektivno gradnjo takoimenovanega avtomatskega progovnega bloka, pa je naše podjetje razvilo najmodernejše naprave z daljinsko kontrolo. Pri razvoju teh naprav so bile poleg lastnih upoštevane dolgoletne izkušnje in analize železnic pomembnejših zahodno evropskih držav, hkrati pa upoštevane, tudi specifične razmere
(Dalje na 10. strani)
PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA, KOTNIKOVA 6 V ZDRUŽENEM PODJETJU ISKRA KRANJ
Sprejme V redno delovno razmerje sodelavce za naslednja delovna mesta:
1.	SAMOSTOJNEGA PROJEKTANTA —
INŽENIRJA
za delo na področju aplikativne projektive in prodaje zaščitne tehnike v elektroenergetiki POGOJ:
elektrofakulteta II. oz. I. stopnje — jaki tok. Zaželena praksa v elektroenergetiki;
2.	TEHNIČNEGA REFERENTA
ZA PRODAJO ELEMENTOV AVTOMATIKE POGOJ:
elektrofakulteta I. stopnje oz. TSŠ smeri jaki tok. Zaželena praksa;
3.	ADMINISTRATORJA P O G OJ:
dvoletna administrativna šola z znanjem strojepisja in stenografije.
Osebni dohodek v naši organizaciji določa Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov.
Cenjene ponudbe, prosimo, pošljite na naslov:
Iskra, prodajno servisna organizacija, Ljubljana, Masa-rykova 15.
»Elektromehanika« Kranj: obrat ATN (avtomatske telefonske naprave) je v novembru popravil kumulativno Izvršitev. Na sliki telefonski aparat modernih oblik, je zelo iskan izdelek na našem tržišču
Skupaj	118,1
Največji vrednostni porast predstavlja povečanje proizvodnje v telefoniji, ki je„ v primerjavi z letom 1968. višja za 26%. Velik je porast tudi pri rotacijskih strojih in urnih mehanizmih, medtem ko kinoakustika nasproti lan* skemu letu' proizvodnjo zmanjšuje. Orodjarna in vzdrževanje preusmerjata kapacitete za delo v to varili in je zato nujna eksterna 'proizvodnja nižja od lanske.
Smo pred zaključkom leta. Proizvodni načrt bo nedvomno presežen. Obenem s tem pa se postavlja zahteva po povečanih naporih v, letu 1970. Prevsem moramo paziti, da bo proizvodnja v.prvih mesecih v okviru .planskih nalog in ne smemo dopustiti,; da bi podobno _ko,t v letošnjem januarju In,, februarju, začetek leta negativno vplival na komulativni rezultat ostalih mesecev. -
Pomočnik direktorja: Alojz Grčar, dipl, inž.
Proizvodnja »Elektro-mehanike« v novembru
proizvodni načrt za 11 mesecev presežen za 2,8, %, ENAJSTMESECNA PROIZ. VODNJA
045	%
Izvrš.
Rotacijski stroji	108,6
Kinoakustika	57 j
Produkcija	161*6
Elektromeh. izd.	108,1
števci	97^
Stikala	«g
Telefonija	97*9
Merilne naprave	109,9
Urni mehanizmi	114,J
Orodjarna	106*5
Vzdrževanje	113 s
Skupaj	102,8
Kot je razvidno večina obratov dosega oziroma presega postavljene naloge. Pod planom je še vedno kinoaku-stika, ki pa je z razmeroma visoko proizvodnjo v novembru zaostanek bistveno Zmanjšala. Električni števci so tudi pod predvideno proizvodnjo. Telefonija je v mesecu novembru popravila kumulativno izvršitev tako, da bo koncem leta le za malenl kost pod letnim planom. Vse; ostale, enote zadovoljivo .do-; segajo, z letnim načrtom postavljene: naloge..
Primerjava' ..letošnjih 11 mesecev z istim obdobjem v letu 1968 . je- zek> 'ugodna.: Proizvodnja v letošnjem' letuf je; za 18 % višja od lanske. . ," PRIMERJAVA ENAJSTME-SEčNB PROIZVODNJE (1968—1969)	■	‘ l|§
De	: % j IzvrŠ,
Rotacijski stroji	139,8
Kinoakustika	83,2
Produkcija	152,7
Elektromeh. izd.	116,3
Števci	111,4
Stikala	112,8
Telefonija	125,6
Merilne naprave	107,3
Umi. mehanizmi	255,1
Orodjarna	74,1
Vzdrževanje	62,7
Druge storitve	153,3
Tovarna je po mesečnem planu ,za november presegla proizvodnjo za 7,7 %, oziroma za 1,877.232 din. Naskok, ki ga je tovarna dosegla v prejšnjih mesecih, se je tako še povečal in znaša 7,087.000 din oziroma skoraj 7 delovnih dni. Za izpolnitev letnega plana moramo v zadnjem mesecu proizvesti še za 17,915.000 din oziroma povprečno po 779.000 din dnevno. Z ozirom na povečane napore koncem leta ter naskok, ki ga imamo, je realno predvidevati, da bo. letni plan presežen za skoraj 3 %..
PROIZVODNJA V NOVEMBRU
%
Izvrš.
Rotacijski stroji	112,7
Kinoakustika	116,6
Produkcija	136,4
Elektromeh. izd.	117,7
Števci	92,2
Stikala	121,1
Telefonija	111,5
Merilne naprave	119,9
Obrat mehanizmov	61,1
Orodjarna	87,6
Vzdrževanje	94,8
Skupaj
107,7
»Proizvodni plan bo nedvomno dosežen« — je dejal pomočnik direktorja dipl. Inž. Alojz Grčar
Ugoden rezultat v mesecu novembru je omogočil, da je
Naša nabava	Mako v leto 1970
v novembru
Po poročilu Nabavne orga-j nizacije za minuli mesec na L splošno ni bilo zastojev pri ! dobavah surovin in repro-; dukcijskega materiala. NO se Kuk var j a pretežno s sklepa-| njem ustreznih pogodb z na-1 širni dobavitelji. Tako je sklenila okvirne pogodbe z Železarno na Jesenicah za 4.280 ton hladno valjanih trakov, j valjanega jekla in debele ter vlečenih luščenih in brušenih jekel, vlečene žice v palicah, dinamo pločevine, z Železarno Ravne za 1.203 tone valjanih ploščatih in invar jekel, z Železarno Štore za 400 ton valjanih ploščatih jekel in .¡ specialnih profilov ter z Železarno Skopje za 800 ton pločevine. Skupne dobave že-' leznih polizdelkov bodo v prihodnjem letu dosegle težo 6683 ton.
Z železarno Boris Kidrič NO še ni sklenila pogodbe, ker tovarna vstraja tudi na dobavah drugih železnih materialov, ki pa jih v zadostnih količinah lahko dobimo v Železarni na Jesenicah (nižji1 prevozni stroški).
Kot vsako leto, bo tudi v naslednjem morala NO uvoziti določen del železnih materialov iz tujine. Uvozni kontingent bo obsegal 47001 proizvodov, od tega 3800 ton de-kapirane pločevine, preostalo ' težo pa .zavzemajo: relejsko železo, transformatorska plo-»čevina, cevi, žica za vijake, klavirska žica, kanthal in. orodna jekla. Skupne dobave proizvodov železne. matalur-gije bodo tako znašale v prihodnjem letu 11.383 ton.
Podobno je tudi pri- panogi neželezne metalurgije. NO je odposlala specifikacije za celotno naslednje leto in posebej za prvo trimesečje. Prijavila je 48 ton čistega aluminija, 316 ton siluminov, 300 ton aluminijevih proizvodov, 410 ton izdelkov iz medi, 360 ton bakrenih izdelkov, 20 ton iz brona, 5 ton iz kositra in 12 kg zlata. Celotni kontingent neželeznih kovin je za 18 % večji, kot lani.
Dobavitelji teh kovin so potrdili vsa naročila, pogodbe pa sklepa NO v tem in naslednjem mesecu.
Edina težava na katero je naletela NO je dobava aluminijevih pločevin, posebne Peral kvalitete. Tovarna IMPOL namreč ta izdelek raje izvaža.
Zlato je NO pravočasno razdelila in si zagotovila neokrnjen kontingent v naslednjem letu.
Pri panogi elektroindustrije NO še ni sklenila pogodb za naslednje leto. Od obeh glavnih tovarn to je FKS Sveto-zarevo in ELKE Zagreb je dobila le ustmeno zagotovilo, da bodo naročeni material pošiljali v redu in po dobavnih rokih. Tovarna FKS nam dolguje precejšen kontingent. Dobave so izostale zaradi preseljevanja strojev v novo tovarno za izdelavo lakirane žice. Hujših težav zastran
tega v naših tovarnah ni bilo, razen pri ELEKTROME-HANIKI zaradi profilne žice. Kot kaže bo tudi ta problem v kratkem rešen.
Za splošen elektrotehnični material je sklenila NO pogodbo z Jugotehniko, ker je le-ta ponudila najboljše prodajne pogoje in najvišjo stopnjo rabata. Kopijo pogodbe z vsemi podrobnostmi bo NO te dni poslala vsem našim tovarnam.
S tovarno Tesnilka NO tudi še ni sklenila pogodbe, vendar bo to storila v teh dneh. NO upa, da bodo pogoji dobav isti kot lani.
Pri ostalih panogah 117 in 120 v novembru ni bilo zastojev. NO se sedaj pogaja za sklenitev celoletnih pogodb.
Vrednost uvoza reprodukcijskega materiala in surovin je bila v novembru precejšnja saj je dosegla 900.331 dolarjev. Kakor v prejšnjih mesecih so tudi v minulem nastale težave zaradi poman-kanja dinarskih sredstev.
(Nadaljevanje s 3. strani)
dala, če bi bila proizvodnja po tej plati bolj urejena. .
Izvoz je zlasti napredoval v tretjem trimesečju, ko smo izvozili toliko kot v prvem polletju skupaj. Planirano vrednost smo. ob koncu tretjega’ trimesečja prešegli s
13,9."%; v primerjavi z istim obdobjem lani pa 17,2 %. Rezultat je torej ugoden, vendar še zaostaja za celotno rastjo izvoza, v republiki in zlasti pri panogi elektroindustrije., :
Finančna slika celotnega dohodka podjetja je ob koncu tretjega trimesečja boljša kot ob polletju in mnogo boljša kot lani. Zlasti razveseljivo dejstvo je, da se znižujejo stroški. Za proizvodnjo j smo porabili letos 77,9 % sredstev od celotnega dohodka, lani pa 78,4 %• Rezultat 'tega je večji ostanek sredstev Za sklade; Devetmesečna verdnost ustvarjenih skladov je 2,3 krat večja od sredstev lani, če pa upoštevamo še povečano realizacijo je celo kar trojna.
Po poročilu se je razvila široka razprava v kateri je bila najzanimivejša razlaga finančnega strokovnjaka Danila Martelanca »o uvozno izvozni dejavnosti našega podjetja.« Zaskrbljujoče je — je dejal — »da je letošnji uvoz reprodukcijskega materiala precej večji od samega našega izvoza. Imamo za 4 milijone dolarjev pasivno devizno bilanco, če upoštevamo samo čisti izvoz. Temu deba-lansu bo treba v prihodnje posvečati več pozornosti, zla-. Sti pri načrtovanju proizvodnje za naslednje leto.«
V nadaljevanju seje šo bili razgrnjeni podatki oz. natanč-
(Nadalj. s 4, strani)
nega osebnega dohodka. Zaradi podražitev in povečanja življenjskih stroškov predvidevamo dvig povprečnega osebnega dohodka za 10 %. Tako naj bi bil poprečni osebni dohodek na zaposlenega 1.257 din. Razumljivo pa je, da je ta planirana meja vezana na vse elemente gospodarskega načrta in na delilno razmerje, ki je s tem načrtom predvideno.. Ob ugodnejših poslovnih uspehih in ugodnejših razmerjih med bruto proizvodnjo, dejanskimi stroški in številom delavcev bodo osebni dohodki lahko še višjiv nasprotnem primeru pa tudi nižji. Zato je dobro gospodarjenje osnovni element, če si hočemo zagotoviti osebne dohodke na dostojni ravni.
' Tudi sredstev za stanovanjsko izgradnjo bomo v letu 1970 po načrtu formirali za
38,5	% več kot letos. Vendar so potrebe še.-večje in bomo morali izločiti še dodatna sredstva iz dohodka za leto 1969. Ker pa je temu vpra-
neje ocena letošnjega, celotnega poslovanja. Tako bo proizvodnja znašala približno 1.300 milijonov ND, kar. daje
100,5	%letoš. realizacijo, število zaposlenih bo približno za-1%-večje kot je predvideval plan, osebni dohodki pa za 3 % višji.
Presenečajo visoke obveznosti do dobaviteljev, kar pa je posledica, splošnega^ gospodarskega stanja v državi, in zaloge - nedovrešene proizvodnje s prekoračenjem za 29 °/o.
Drugi kazalniki gospodarjenja v podjetju se v glavnem gibljejo v mejah ¡postavljenega plana, z . izjemo večjih sredstev za sklade, ki naj bi presegle za 7 % planirano vrednost.
V razpravo je nato posegel generalni direktor Vladimir Logar in prikazal najbistvenejše kazalnike kot predlog za sestavo gospodarskega plana podjetja v naslednjem letu. Tako naj bi proizvodnja/ dosegla vrednost 1,5 milijard ND s skupnim porastom 20 %, \ v primerjavi z letošnjo realizacijo. Osebni dohodki naj bi se v prihodnjem poslovnem letu povečali v povprečju na 1.140 ND, skladno s tem pa tudi drugi kazalniki, razen zalog in terjatev. Precej večji naj bi bil tudi ostanek sredstev za: sklade.
Zanimivo je, da izkazuje seštevek planov proizvodnje vseh organizacij za naslednje leto 25,9 % porast v primer- . javi z letošnjo realizacijo, predlog skupnih služb, ki ga je predložil generalni direktor pa predvideva le 20 % povečanja.
ZZA, Skupne službe in-CAOP so razgrnile pred prisotnimi direktorji organizacij
šanju kolektiv posvečal precej skrbi že v dosedanjem obdobju računamo, da bo tudi za prihodnje leto to vprašanje uspešno rešil.
Povečanje stroškov proizvodnje je vsklajeno z rastjo proizvodnje. Istočasno smo morali upoštevati tudi predvidene podražitve gradiv in uslug. Tako ocenjujemo, da bodo cene v trgovini na debelo višje v poprečju za 6 %, te podražitve pa bomo morali kompenzirati predvsem z večjo proizvodnjo in proizvodnostjo.
Ob absolutno povečanih proizvodnih stroških in tudi ob relativnem povečanju zaradi podražitev pa ugotavljamo/ da režijski stroški na proizvodno uro občutno padajo. To gibanje je zelo pozitivno in je predvsem posledica povečane proizvodnje. Zato bomo morali težiti da proizvodni načrt uspešno realiziramo in celo presežemo povsod tam, kjer nam bodo kapacitete in plasmanske možnosti to dovoljevale.
Ob vseh dosedanjih elementih gospodarjenja ocenjuje-
tudi predlog višine prispevkov za naslednje leto.
V	razpravi so prisotni kritizirali plan stroškov za razvojno dejavnost I in II in sicer ne zaradi višine prispevkov, marveč zaradi tega, ker ni izdelan seznam razvojnih nalog oz. program dela za katerega bodo porabili te stroške. Zagovor predstavnika ZZA, da bo komisija šele na podlagi dodeljenih sredstev naredila podroben program dela ni bil opravičljiv.
Pri naslednji točki dnevnega reda so prisotni poslušali poročilo predstojnika CAOP dipl. inž. Jožeta Baumana o položaju te dejavnosti. CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV se nahaja v kritičnem položaju, ker vse organizacije niso podpisale ustrezne -pogodbe in jim primanjkuje sredstev za izplačevanje' OD. Tako ima center primanjkljaj v višini
620.000	ND, od tega 180.000 še iz lanskega leta, čeprav' se giblje CAOP v mejah predvidenega stroškovnika. Z novim letom naj bi postal CAOP samostojna, pravna oseba, brez subsidiarne odgovornosti. Njegovo delo bo slonelo izključno na temelju sklenjenih pogodb z organizacijami ZP. Določili so L februar prihodnjega leta kot skrajni rok za podpisovanje pogodb.
V	zadnji točki »razno« so sodelavci generalnega direktorja obvestili prisotne direktorje o' položaju ORODJARNE oz. ultimatu delavskega sveta ZP, da še AVTOMATIKA do konca leta odloči-za morebitno fuzijo z ORODJARNO. Podobno informacijo so posredovali tudi o usodi ljubljanske poklicne kovinarske šole.
Marjan Kralj
mo, da bo formirani ostanek dohodka za 26,8 % večji, kot v letošnjem letu. Ker se istočasno zmanjšujejo obveznosti za vračilo kreditov, bomo lahko večja sredstva naložili v sklade tovarne, predvsem v poslovni sklad. Tovarna si bo morala ustvariti čim močnejšo poslovno bazo, če bo želela zastavljeni trend razvoja obdržati in se postaviti na lastne noge. Le tako se bo namreč aktivno vključila v širši gospodarski prostor in v njem tudi obstala. Ob tem moramo v letu 1970 posvetiti vso skrb gibanju obratnih sredstev v tovarni oz. njihovem izkoriščanju. Tako naj bi koeficient obračanja na razredu 3 dvignili od 5,0 na 5,47 ali za 9,4 °/o, pra razredu 5 pa od 11,65 na 14,61 ali za 25,4 °/o.
Viri in vezava obratnih sredstev sta v ravnovesju, vendar visoko stanje dobaviteljev kot vir in visoki dolžniki, kot vezava, kažejo sliko, ki ni zadovoljiva in ilustrira nizko likvidnost tovarne. Obema kategorijama bo potrebno v naslednjem letu posvetiti posebne analize in z odločnimi Ukrepi stanje sanirati. Vendar v teh kategorijah lahko tovarna samostojno le delno vpliva na situacijo — in to 'predvsem na področju nabave reprodukcijskega gradiva in zalog razreda 3 in 5. Na neprimerno važnejši in obsežnejši strani — vezavi kupcev — pa 'je pretežni del nalog na PSO in v skupnih službah ZP. Za te organizacije izdvaja tovarna dokajšnja sredstva in zato z gospodarskim načrtom upravičeno zahteva, da bodo tudi te naloge izpolnjene! In to bolje kot v letošnjem letu!
Uspešnost poslovanja riaj bi se v letu 1970 tako v tovarni »Aparati« izražala v na-
slednjih indeksih:
—■- produktivnost na zaposlenega	115,5
—	dohodek na zaposlenega	109,6
—	celotni dohodek na
100 porabljenih sredstev	962
—	ostanek- dohodka na
100 celotnega dohodka- -	109,3
—	skupni koeficient ob-
račanja (brez kupcev)	'	113,7
(Vsi indeksi so primerjava med letom 1569 in 1970).
Ob zaključku tega pregleda gospodarskega- načrta pa. ne moremo mimo osnovne ugotovitve, da je danes. ta. dokument res .samo dokument, ki- skuša zajeti vsa predvidevanja o gospodarjenju #»in delu tovarne v ielu 1970 in določa medsebojne odvisnosti vseh elementov kot 'interni tovarniški zakon. Na :.*.s pa je, kako bomo to zadri ano pot zares prehodili. Tega se moramo zavedati prav vsi in le z vstrajnim delom, vseh na- svojem delovnem mestu, bomo ob letu lahko zopet s ponosom -ugotovili, da smo uspeli tako, ali pa ;še bolje kot smo predvideli;
L.
Neuravnovešena zunanjetrgovinska bilanca
Nepotreben uvoz železniških
naprav
Glasilo naj omogoča čim bolje in čim uspešnejše ^vafaiife samoupravnih pravic
(Nadaljevanje z 8. strani)
na jugoslovanskih progah. Kontrolni signali na progi so pri daljinski kontroli izločeni. Odločitev za to temeljno spremembo je narekovalo dejstvo, da strojevodja zaradi prevelike hitrosti vlaka in množice drugih signalov kontrolni signal za cestni prehod lahko prezre. Večjo varnost in zanesljivost delovanja so konstruktorji naprave dosegli z duplirano avtomatiko in celotno signalizacijo. Avtomatizirano napravo z daljinsko kontrolo je v celoti atestiral in potrdil varnostne analize beograjski Železniški institut.
Nova varnostna naprava našega podjetja ima vrsto prednosti in odlik, ki jih ne gre prezreti. Naprava deluje na principu točkastega vklopa. Vsaka morebitna napaka ali pogonska motnja na prvem od dveh sistemov se daljinsko sama javlja v sosedno postajo, medtem ko drugi sistem v celoti prevzame funkcijo prvega sistema..
Naprava je izdelana za univerzalno rabo, to je za enotirno, dvotirno ali dve vzporedni enotirni progi. S tem omogoča serijsko proizvodnjo v tovarni in bistveno je Skrčen čas montaže na terenu.
Naprave so izdelane poleg tega tudi tako, da se brez predelave lahko vključijo v odvisnost 2 avtomatičnim progovnim blokom ali postajnimi napravami, že prometne razmere to terjajo.
Za vklopna mesta so uporabljeni magnetni tirni kontakti, ki niso izpostavljeni spremembam izolacijskih vrednosti, niti vplivom trak-cije in so torej uporabni za vse vrste prog. Morebitne motnje na napravah ne povzroče nezavarovanje prehoda in tudi ne vplivajo na delovanje drugih naprav na prosi-.
Vgrajeni elementi So v glavnem domače proizvodnje, tipizirani in enaki kot na preostalih varnostnih napravah na postajah in progah, nanje ne vplivajo temperaturne in in druge vremenske spremembe, vzdrževanje je preprosto, morebitna izmenjava relejnih skupin pa hitra.
Zapornice se zapirajo samodejno tudi v primem prekinjene električne energije. Nevarnosti, da bi vozila obstala znotraj obeh zapornic ni, ker sta to polzapomici, ki imata po eni strani prost prehod. Drogovi zapornic imajo lomno mesto za morebiten udarec vozila. To obvaruje pogon polZapomic pred poškodbami, delno pa tudi vozila. Lom droga zapornic in morebitne druge napake pri delovanju se. samodejno javljajo prek daljinske kontrole.
To so le značilne prednosti. In kako deluje naprava?
Avtomatična naprava z daljinsko kontrolo je le takrat aktivirana, ko se vlak približuje cestnemu prehodu. Na prehodu se vključijo rdeči utripajoči signali in akustič-
ne naprave. Opozorilni čas za izpraznitev križišča je nastavljiv od 15 — 35 sekund. Cas zapiranja zapornic je omejen na 12 sekund, od tega trenutka preteče še nadaljnjih 8 sekund do prihoda vlaka. Naprava je tako minimalni čas zaprta, kar je pomembno dejstvo za zaporo cestnega prometa. In še nekaj: naprava deluje v celoti nemoteno še naprej, četudi je prekinjen dovod električne energije.
Opisano napravo z daljinsko kontrolo je vgradil BAŽ pred kratkim na progi Ljubljana-Jesenice na cestnem prehodu Godešič, veliko pa jih je montiral že na področju republik Bosne in Hercegovine in Hrvaške. Naše podjetje bo med drugim dobavljalo te naprave tudi po kooperacijski
Spričo razsežnosti in teritorialne razdrobljenosti proizvodnih enot je Združeno podjetje večkrat torišče različnih divergentnih tendenc, ki jih poraja neizenačenost proizvodnih pogojev in različne težave, s katerimi se srečujejo proizvodne organizacije pri plasmaju svojih izdelkov na tržišču. Ta pojav je priročna posledica nakopičenih vzrokov in posledic, ki se skušajo velikokrat reševati tehnokratsko, s pravilniki. Statuti in priporočili, še večkrat pa s kompromisi, ki porajajo nove kompromise. Malokrat pa je obveljalo spoznanje, da je končni uresničevalec vseh sklepov in priporočil le človek, ki ga . je treba jemati kot takega —• po človeško.
Zdi se mi potrebno napisati te uvodne besede, ki nimajo navidez nič skupnega z občasnimi spontanimi gibanji na področju družbenih dejavnosti v Združenem podjetju, ki skušajo premostiti protislovja v obstoječem gospodarskem sistemu in medsebojnih odnosih. To so različne manifestacije družbenopolitičnega značaja — dokaj redke športne prireditve in druga slavja na ravni Združenega podjetja. Ne bi bilo smotrno zanikati koristnost takšnih akcij, ob katerih se člani združene Iskre zavejo svoje pripadnosti širši asociaciji združenega dela in se za trenutke osvobodijo lokali-stionih pritiskov. Pfavtako pa takšnim prireditvam ni mogoče pripisovati trajnejše--ga učinka, zlasti še, ker so ponavadi zvezane s precej š-
pogodbi družbi SEL v Stuttgartu.
Najmodernejše uporabljena tehnologija konstrukcije, odlične prednosti, univerzalna raba in ne navsezadnje tudi ugodna cena naših naprav pa niso dovolj, da bi vse železnice Vgradile te naprave na Cestnih prehodih. Kot kaže, nameravajo v Sloveniji prek posrednikov uvoziti raje češkoslovaške naprave, ki so po tehnologiji že zastarele, uporabljajo popolnoma drug sistem in ne ustrezajo med drugim Opisanim zahtevam glede takih naprav niti jugoslovanskim železniškim predpisom.
Bodo tudi tod prevladali drugi interesi?
Marjan Kralj
njimi materialnimi stroški in kot take omejene na sorazmerno ozek krog udeležencev. Ena takšna prireditev na leto ponavadi izprazni sindikalne blagajne proizvodnih enot do takšne mere, da potem težko najdejo finančno ravnotežje.
Zategadelj s hvaležnostjo sprejemamo ideje o ustanavljanju takšnih družbenih aktivnosti, pri katerih je lahko vsak član tvorno soudeležen in ne pasiven posameznik v širših ali Ožjih manifestacijah »v slavo velike Iskre«, 'če je torej ideja o ustanovitvi planinskega društva Združenega podjetja plod takšnih spoznanj in zavestnih stremljenj po večji povezanosti in iskrenem tovarištvu med ljudmi, ki jih združuje delo — potem mu lahko pripišemo lepo bodočnost ter dober sprejem po kolektivih tovarn in obratov.
Ponavadi je vloga novinarja v tem, da zapiše nekaj prigodnlšlcih hvalnic, če se nekaj obrne na bolje ali če se snuje nekaj obetajočega. Če je od tega kakšna korist, potem ni škoda papirja in črnila, da se tudi na ta način podpre dejavnost, ki temelji na široki družabni platformi in ki ima tudi drugod dokazane uspehe. No, treba je le prebrati pravila novega društva in ne bo težko ugotoviti, da lahko zajamejo raznotere dejavnosti znotraj te organizacije prav vsakega člana kolektiva z. njegovo družino vred, od pionirja do Upokojenca.
Predvidena organizacijska
(Nadaljevanje s 1. strani)
nejšo medsebojno povezavo organizacij v Združenem podjetju.
Združeno podjetje ISKRA je eno izmed največjih delovnih organizacij v naši državi. Prav tako pa je njeno ime že priznano v mednarodnem poslovnem svetu. Glasilo naj pomaga tudi utrjevati zavest pripadnosti naših članov Združenemu podjetju ISKRA s tem pa tudi pospeševati celotno gospodarsko rast našega podjetja. Mnogo bolj pa še bodo morali vključevati v vsebino našega glasila s svo-
raždelitev društva na posamezne več ali manj samostojne sekdjetovarnah in obratih znotraj- ZP se zdi smotrna iz večih razlogov. Prvič, ker imajo neikatere tovarne že lepo vpeljane planinske organizacije, ki jih je treba le povezati in obogatiti njihove že obstoječe možnosti z novimi, v okvirih Združenega podjetja, katerega proizvodna dejavnost se razprostira tudi na druge, športno in turistično zanimiva področja izven matične republike. Drugič, smotrna decentralizacija društvene dejavnosti je ustrezen predpogoj za mobilizacijo lastnih sil v posameznih delovnih enotah: zlasti na organizacijskem in finančnem področju, kjer je strogo centralizirano vodenje neizvedljivo. Centralni upravni odbor društva naj bi imel zgolj vlogo koordinatorja prizadevanj posameznih sekcij po tovarnah i.n obratih, kar seveda ne izključuje možnost prireditve ene ali večih skupinskih akcij na ravni Združenega podjetja. Razen tega naj bi centralni upravni odbor v skladu s propozicijami,. statuta predstavljal društvo pred oblastvenimi ter družbenimi organi.
Pripravljeni osnutek Pravilnika bo dobilo bodoče članstvo na vpogled in obravnavo. Vsekakor bo potrebno pravilnik objaviti v glasilu »Iskra«, tako da se bodo vsi zainteresirani lahko seznanili s temeljnimi organizacijskimi značilnostmi bodoče organizacije.
V razdobju, ki je pred nami, t. j. do sklica prvega občnega zbora, bo moral novoizvoljeni upravni odbor društva urediti vrsto vprašanj, tako da bo mogoče takoj po . zboru začeti s konkretnimi akcijami. Morda bi kazalo začeti s pripravami za
(Dalje ma 12. strani)
jimi članki in prispevki pred- -stavniki družbeno-političnih organizacij, samoupravnih organov in tudi odgovorni ljudje. Razumljivo pa je, da bo naše glasilo res glasilo -članov kolektiva, če bodo v njem v čimvečji meri sodelovali neposredni proizvajalci iz naših tovarn. Naloga časopisa pa naj bo tudi, da našemu neposrednemu proizvajalcu omogoči z informa- i Oljarni in z pojasnjevanjem problemov čimbolje in čim-uspešnejše izvajati v$e samoupravne pravice.
V svojem imenu in v imenu uredniškega odbora se zahvaljujem vsem dosedanjim sodelavcem našega glasila. V naslednjem letu želim še večjega sodelovanja, članom delovnega kolektiva pa čimveč uspehov v novem letu 1970.
Glavni uredinik: Pavle Gantar
Energični ukrepi v tovarnah z Izkazano izgubo
(Nadaljevanje s 3. strani)
med obema organizacijama ne bo uspela, preostane edina pot: uvedba začasne uprave v ORODJARNI, kajti vse druge možnosti, ki bi preprečile nadalnjo izgubo in hitro sanacijo so izčrpane.
Glede usode CAOP se UO ZP popolnoma strinja z zaključki . razširjenega kolegija in predlogom gospodarske komisije. CAOP naj bi postala z naslednjim letom samostojna pravna oseba, ki bo delovala ha temelju pogodb. Sklenili so le predlagati spremembo statuta 8. člena amandmaja, ki bo dan v javno razpravo.
Glede osnovnih smernic poslovne politike ZP v naslednjem letu so se člani UO ZP stranjali z ugotovitvami generalnega direktorja, o predlogu z razdelilnikom prispevkov skupnih službam za leto 1970 pa so sklenili, da bodo o posameznih parametrih razpravljali podrobneje na naslednji 'seji UO ZP v ponedeljek v Zagrebu, še prej pa mora o tem razpravljati še gospodarska komisija samoupravnih organov.
Po pet in poi ure trajajoči nepretrgani razpravi je predsednik UO ZP dr. Jože Gogala zaključil sejo in povabil člane., da naj se zadnje letošnje seje v Zagrebu polnoštevilno udeleže.
-KM-
Za konstantno rekreacijo In poživitev družabnosti
Dne 19. t. m. je bil v Domu sindikatov v Ljubljani ustanovni občni zbor Planinskega društva Združenega podjetja ISKRA. Udeleženci so pretresli temeljne postavke, na katerih naj bi zaživela enotna organizacija vseh, ki so jim pri srcu planine in družabnot, ki jo sodobni človek tako zelo pogreša.
Pobudo za ustanovitev društva je dal sindikat Združenega podjetja. Za predsednika PD ZP Iskra je bil izvoljen ing. Simon Primožič.
Kadrovska komisija ISKRA
Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana, Stegne v združenem podjetju ISKRA Kranj razglaša prosti delovni mesti |v SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJE 2. KNJIGOVODJE POGOJI ZA SPREJEM:
pod 1.: ekonomska srednja šola in 5 let prakse v računovodstvu;
pod 2.: ekonomska srednja šola in 2 leti prakse v računovodstvu.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi razglasa, kadrovskemu oddelku tovarne. Nastop delovnega razmerja je mogoč takoj ali po dogovoru.
ipimimmimniiiiiiimiiniiiimmiiiiiiiiiiiininiuiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiimHiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiimiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiii
Iz sklepov
samoupravnih organov

SKLEPI 14. SEJE UPRAVNEGA ODBORA (13. decembra 1969.)
® Upravni odbor je obravnaval poročilo o izpolnitvi proizvodnega plana v novembru 1969, po katerem je bil plan tovarne dosežen s 107,7 %, v vrednosti 26,271.791 din.
@ Upravni odbor je potrdil plan proizvodnje za I. tromesečje 1970, in sicer: mesec , skupna eksterna.
proizv. proizv. januar 23,186.000 22,470.000 'februar’ 24,398.000 23,670.000 marec . 25,473.000 24,791.000 Skupaj 73,057.000 70,931.566 ® 'Upravni .odbor je obravnaval 'poročilo o realizaciji izvoza v novembru letos, po . katerem je bil plan izvoza tovarne izpolnjen z 83,37 %, v višini ? 274.780,51;. plan izvoza PSO za tovarno pa Z' 85,05 %, v. višini S 254.988,30. @ Po ugotovitvah finančne službe iz leta v leto narašča vrednost posebnega orodja in prekomerno obremenjuje obratna sredstva: Zaradi tega upravni odbor predlaga delavskemu svetu tovarne, da se sedanji način odpisovanja Spremeni iz dosedanjega direktnega odpisovanja v časovni odpis z razmejitvijo na 3 leta. Tudi dosedanji časovni odpis z razmejevanjem na 4 leta se skrajša na 3 leta. Dodatni odpis po spremenjenem načinu se opravi z 31. 12. 1969 in bremeni celotni do-, hodek. Upravni odbor predlaga DS, naj odobri: popolni odpis zastarelega posebnega orodja.
Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o stanju in prometu skladiščnih, zalog R 3 in R 6 v oktobru 1969, ko so se zaloge R 3 med mesecem znižale 7,34 zaloge R 6 pa so se med mesecem povečale. za. 7,9%..
0 Upravni odbor je po predlogu komisije za izobraževanje sprejel naslednje sklepe: a) Odobri se izvedba seminarja za uporabo Work Faktor kratkega postopka za 20 do -25 oseb, ki jih določijo tehnične službe, sporazumno s šefi obratov in služb, in plačilo stroškov seminarja, ki bodo predvidoma- znašali 20.000,00 din. Tečaj bo izve-
del Zavod za avtomatizacijo v Kranju v decembru 1969.
b)	V skladu z odločbo Republiškega inšpektorata za delo št. 1160-86/69 z dne 6. 8. 1969 odobrava upravni odbor, da , se delavci, ki vozijo elektrokare in viličarje, udeleže tečaja za voznike B kategorije pri AMD v Kranju ter seminarja, ki obsega: zakonska določila, ukrepi in normativi za varno vožnjo, varnost ,pri nakladanju in razkladanju tovora, vzdrževanje in polnjenje elektrokar. Tečaja in seminarja bi se udeležilo 17 delavcev. Stroške plača tovarna, in sicer: za tečaj B kategorije po 823,00 din, za Seminar pa znašajo skupni stroški 1.172,40 din. Tečajniki so dolžni ostati po končanem izpitu v tovarni eno leto. Če po laštni/želji, izstopijo iz tovarne pred enim letom, morajo povrniti polovico Stroškov.
c)	Upravni odbor načelno odobrava, da se Zorko Rudi, dipl. inž. ‘iz obrata' merilnih naprav, udeleži 14-dnevnega tečaja s področja instrumen-tacije in avtomatske kontrole, ki ga organizira britanska firma ACE (Automatic Central Engiheering). Tečaj se bo vršil v marcu 1970.
Predlog za službeno potovanje v inozemstvo bo izdelan naknadno.
d)	V zvezi s sklepom 9. seje UO z dne 17. 10. 1969 j e komisija ponovno -preučila potrebe po kadrih z delovod-sko šolo ter ugotovila, da tovarna nima potreb po teli kadrih, zato tudi ne bo Zadevnega razpisa.
e)	Upravni odbor se strinja s predlogom predsednika komisije za izobraževanje, naj. se v prihodnje razpisujejo šolnine samo enkrat na leto in to na podlagi dejan-silc potreb tovarne in po predlogih šefov obratov in služb.
»Holmes, popijte vendar svojo skodelico zdravilnega čaja!« se je hudoval doktor Watson in obesil zadnji okrasek na novoletno jelko.
»Dovolj mi je že tega,« je nergal velika detektiv, čeprav je prijatelju na ljubo le srknil požirek in se pri tem kislo nasmehnil.
»Najprej me pesti nepotrebno uvožena gripa Hong-Kong 2, nato pa še vi, doc, s čaji in medicino in odejami! Mar meriite, da človeku mojega poklica takšno lenarjenje koristi?!«
»Prej bi morali misliti na to, Holmes!« je pribil Watson ter nagnil kozarček sli-vowhiskey-a« jaz, kot zdravnik, ’sem vedno za preventivo ...«
»Pa ne, da me želite prepričati, doc, da so ti vaši kozarčki...«,
»Prav tol« je pohitel Watson.
/!»Verjamem, verjamem!« se je namuznil veliki detektiv, »tudi avtosugestija pomaga, če si pravbčasifo, pa čeprav skrivoma cepljen!«
Tedaj je potrkalo ...
Watsonu se je zaletelo in mu vzelo sapo' prav toliko zaradi nepričakovanega obiska, kot zaradi dejstva, da je Holmes razkrinkal tri prazne steklenice slovitega domačega »gripohina«.
»Corrie in! Vstopite!«, je povabil Holmes. In že je stal na vratih sam Dedek Mraz.
Novoletni
»paket«
»Pozdravljena, draga junaka. Preko skalnih gora in ledenih voda, čez snežne ravni so kristalne sani pripeljale me k vam! Ko jelke srebrne ivje ogrne, drobni kraguljčki v noč zapojo, darila in želje v vaše veselje v košu na hrbtu svojem imam. Tudi za vaju nosim vezilo, to kocko belo dam za darilo. SL Nato pa jo dalje mahnem . po svetu. Srečno! : Nasvidenje zopet ob letu!«
Preden sta Se mu naša znanca utegnila zahvaliti, je postavi) pred njiju veliko kocko in izginil...
»Poglejte, dragi Holmes/ ' kdo se naju je spomnil za Novo leto!« je naenkrat poskočil doktor in postavil kocko v sredino sobe.
Veliki detektiv je od strani gledal darilo in ni pritegnil prijatelju, ki je plesa! okoli, se veselil kot otrok in s prstom kazal na. modri znak, ki se je blestel ob zlati pentlji. »Spark in Iskra Yard! -Zares čudovito! Pravo presenečenje!« »Ne dotikajte se vrvice!« je odločno zapovedal Holmes. »Podajte mi raje vašo sprehajalno palico in se umaknite!«
Watson je zastal in začuden pogledal prijatelja, vendar ga je ta prehitel in zataknil palico v pentljo. »Še korak nazaj!« »Pa vendar ne mislite, Holmes, da so
nama namesto čestitke! in darila________Ne,
ne! To že ne more biti...!« je ugovarjal,
vendar je ubogal Holmesovo nafždilo. Ta pa je previdno potegnil in odskočil. Pred začudenim Watsonom se je kocka samodejno odprla in tri jeklene konice so švisnile ter se zadrle v strop.
»Vedel sem, da ni od njih!« je po sistemu dedukcije in eliminiranja vsega odviš-nega ugotovil Holmes. Hladnokrvno je stopil na stol ter z naj večjim naporom izdrl vse tri osti. »Preberite, doktor, vsaka ost ima svoj pozdrav — niso pa last Iskra Yarda, pač pa mnogo predrznejšega nasprotnika!«
Watsoïi je jecljaje čital: »Inflacija ... primanjkljaj v zunanje-trgovinski bilanci... naraščanje cen..,!« Nerazumljivo je buljil v smrtonosne konice in venomer ponavljal te nevarne besede.
»Izgleda, Watson, da bova morala v naslednjem letu tudi temu nasprotniku posvetiti nekaj časa! In zavedajte sej dragi doc, da je ta 'Sovražnik vse kaj drugega, kot pa dobrodušni člani Iskra Yarda.«
»Verjamem» verjamem!« je še vedno prestrašen pritrdil doktor in ni odmaknil pogleda od hladnega jekla — končno pa ga je le premagala poklicna radovednost,
»Kako pa ste ugotovili, Holmes, da darila niso pripravili v Sparku. Saj je bil vendar znak, bila je kocka...«
»Prav zaradi tega! Za kocko sva Iskra Yard že enkrat onegavila in se nama drugič prav gotovo ne bi dali v zobe! Pa : tudi tako dolgo sva molčala, da so naju prav zagotovo pozabili.«
»Že res, to razumem! Toda kako ste opazili nevarnost?!«
»Eh, Watson, še bolj preprosto kot prej ! Ali ste pozabili na preteklost! Gb Novem letu so vsi hitro sprejeti »paketi« skrivali polno nevarnih osti, posebno za gospodarstvo! In najina slava je končno zablestela prav na tem področju!«
Doktor je moral nemo pritrditi, Holmes pa je po dolgi bolezni prižgal prvo pipo. Dela in slave mu ne bo tako kmalu zmanjkalo!
Connan Honvpold Copyright by •••Spark«
imiHiiMitiiiiHDiitimiuMiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimimmniiiiiiiiiaiiiiiiiiiümiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinmiiiiiRiiiiimiiiiiiiniiiiuiiHiiüümi
BI
BS
sa
tSH
SB
HH
EH
EH
HH
Si
SH
HH
HH
m
Enotna trgovinska organizacija »ISKRE«
V	sredo, 23. t. m. sta se na skupni seji sestala delavski svet Nabavne organizacije in Prodajno servisne organizacije ter soglasno sprejela sklep o pripojitvi Nabavne organizacije k organizaciji ISKRA — COMMERCE. Ta sklep bo predložen v soglasje še delavskemu svetu Združenega podjetja »Iskra« v petek dne 26. 12. 1969.
Na tem zasedanju je bila sprejeta tudi statusna pogodba o pravicah in dolžnostih Nabavne organizacije v sklopu ISKRA — COMMERCE ter sklep o razpisu volitev v Nbavni organizaciji za organe upravljanja ISKRA — COMMERCE.
V	svojih govorih sta direktorja obeh organizacij tov. Rotar in tov. Kranjc obrazložila program dela v novi združeni trgovinski hiši »ISKRE«, ter pozvala organe upravljanja in člane kolektiva, da zastavijo vse sile za uresničitev začrtanega programa.
Obširneje bomo poročali v naslednji številki »Iskre«.
OBJAVA
Komisija UO—ZP ISKRA za splošno tehnično in raz- H iskovalno dejavnost obvešča, da so bile v letu 1969 g publicirana dela nagrajenih 51 avtorjev, ki šo v celoti B objavili 65 del.
Svečana prireditev in podelitev nagrad, ki je bila ® predvidena za 26. december 1969, bp izj tehničnih razlo- g gov preložena	v	mesec	januar 1970.	B
Točen	datum	prireditve bomo pravočasno	objavili v B
časopisu »Iskra«.
Komisija UO ZP Iskra za splošno tehnično	®
in raziskovalno dejavnost Predsednik:
Albert Burnik	5
POČITNIŠKA SKUPNOST	bh
ISKRA	gg
PRIREJA NA BLEDU SILVESTROVANJE
za člane in njihove svojce. Slavnostna večerja	in pijača	BH
80.00	N din	||
na osebo brez prenočišča. Vsa	prenočišča so že zasede-	Bi
na.	nn
Obvezna akontacija:	■■
50.00	N din	||
Prijave sprejema direktno	na	telefon 064-77-327	Bled	||
Uprava	PS	Iskra	££
Nagrade la praznično križanko
Za nagradno križanko, objavljeno za dan republike smo prejeli 421 rešitev. V komisiji za žrebanje so sodelovali naslednji člani kolektiva: Rado Kokalj, Zofka Potočnik, Božo Malovrh in Edo Tepina. Največ napak-je bilo pri besedah NAINITAL, ACI ter LOIRE. Nekaj rešitev je komisija izločila zaradi nerazločnih popravkov ali nekaterih izpuščenih črk. Največ rešitev je bilo poslanih iz »Elektromehanske«, kar je tudi razumljivo, saj ima prek 4.000 zaposlenih. Vrstni red bi bil precej drugačen, če ne bi reševalci delali napak pri že omenje-1 nih besedah. Tako je komisija npr. morala pregledati prek 70 izžrebanih križank, da je dobila 26 pravilnih. Žreb je 'razdelil nagrade takole:
1.	nagrada (100 din): Pavel Boštar, orodjarna, Kranj
2.	do 6. nagrada (50 din): Adolf Dolenc, nabavna služba, Kranj;. Slobodan Mrčeta, orodjarna, Kranj; Vinko Zadražnik, orodjarna, Kranj; Milena Tolniajnar, PSO, Ljubljana; Tončka Mali, orodjarna, Kranj.
7. do 11. nagrada (30 din): Albina Kalan, ATN, Kranj; Alojz Šuštarič, orodjarna, Kranj; Julij Brodarič, orodjarna Kranj; Nada Žepič, vzdrževanje, Kranj; Cvetka Šunkar, ATN, Kranj.
12. do 16. nagrada (po 20 din): Franc Dežman, EMI
—	kontrola, Kranj; Marija Semen, tehnične službe, Kranj; Marjan Poznič, Avtomatika, Ljubljana, Pržan; Franc Pečenik, finančna služba, Kranj; Majda Tepina, obrat stikal, Kranj.
17. do 26. nagrada (po 10 din): Karel Verovšek, Ljubljana; Branka Hafner, merilne naprave, Kranj; Albinca Mihelič, PSD — izvoz, Ljubljana; Silva Zaletel, števci — kontrola, Kranj; Jasna Repnik; Elementi, Ljubljana-Stegne; Dragomir Domitrovič, Poklicna šola »Iskra«, Kranj; Franc Lavrič; ATN, Kranj; Stane Šilar, EMl — kontrola, Kranj; Magda 'špendal, služba kvalitete, Kranj; Anton Pečar, TPP — števci, Kranj.
Nagrajencem čestitamo in jim sporočamo, da bodo nagrade prejeli v februarju.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE '
(Vodoravno):
ELEKTROMEHANIKA — TELEVIZIJA — EGON — GAMA —■ IS — POLKA — A — IR — MLADINA — S
—	LAKIRNICA — Iš — NAINITAL — ISKRA — C J — ATO — A — BAAL — I — K — KRANJ — APARATI — R — MZ — OTOCE — TELEFON — AMIDOPIRIN — SK — GRO — DEKRET — T — ES — CA — P — I — SU — TAOR — VETERINAR — O — EŽ— E — LO —
' SMEDEREVO — REPUBLIKE — AL LICEJ — NOVEMBER — FERAL — SE — OT — ANO — EC — INK — PRAZNIK — ARA — IMLET — ODDROBITI — DAJA — SO — DEVETINDVAJSETI — R — AJ — JT
—	SAKE — N — VA — El — N — OTTO — NJ — T
—	FIICSIR — OC — JALTA — KOR — JEMEN — ISLAND.
Za konstantno«..
(Nadaljevanje z 10. strani) te akcije že poprej, kajti izkušnje učijo, -da začetno navdušenje rado izpuhti v formalnostih. Nekaj. - [ takšnih akcij, ki bi bile obeneip tudi preizkusni test za člane društva, ki še čutijo resnično sposobne za vodenje tako razvejane družbene dejavnosti, so že. predlagali udeležen* ci prvega, dejali bi, informativnega sestanka. Padli so predlogi o organiziranju planinskih fotografij, o'množičnem izletu na Triglav, o načinu vključevanja mladine in pionirjev, tečajih za Gorsko reševalno službo itd., itd. Najbolj otipljivo ponudbo je dala Počitniška skupnost, ki ’ ja stavila bodočemu društvu na Voljo neizkoriščene prostore doma v Trenti, ki ga je mogoče s skupnimi napori izpremeniti v lep rekreacijski center in zanimivo izhodišče za izlete v Triglavsko pogorje in masive vzdolž doline Soče.
Vse kaže, da bo potrebno veliko trdega dela in ustvarjalne iniciative, da bo uresničeno vse tisto, kar so si zamislili pobudniki planinskega društva Združenega podjetja. Enodušna podpora, ki so jo ponudili protagonistom te nove, a prepotrebne družbene aktivnosti tako sindikalni kot vodstveni forumi ZP, je znak, da gremo naproti novim pobudam, ki naj pripomorejo k povečanju delbv-ne sposobnosti in zdravega počutja članov Združenega podjetja.

Mam •	-
na stlve$tf*ov večer ?
Po sindikalni konferenci, ki je bila prejšnjo soboto za člane tovarne »Elektromotorji« Železniki' v domu »Partizan?, se je razvila prijatena zabava. Dobra kapljica je pregnala lcar občuten mraz,, srca so se odtajala, prej dokaj, tiha'večina pa je spregovorila kot bi se jo nekdo dotaknil s čarobno palico.
1	Prisedel sem zdaj tu, zdaj tam, in se pomenkovali Seveda je bilo obvezno popiti nekaj maljganov, Vprašanja so bila približno takale, Kako se počutite v tovarni? ... Vam je delo všeč?... Kam boste^šli na Silvestrov večer? Nekatere tovarišice so bde resne, druge malo manj, nekatere pa so celo stavile, da ne bom njihovih izjav priobčil v časopisu. Mislim, da imam kar tri buteljke v dobro.
Spoštovane tovarišice, zdaj so pa vaši odgovori na vrsti:
Ivanka Lotrič: »Delam pri montaži sesalk za pralne, stroje »Gorenje«, Delo mi je všeč. Kam bom šla na Silvestrov večer, pa še ne vem.«
Milena Oman: »Zaposlena sem pri montaži motorjev. Menim, da bo kar dobro, če bo šlo tako naprej. (Je poročena in ima 2 sina: Zorana in Simona v starosti od
2	do 4 let) : Razgovor je-dokončal Tone Oman: »Zdaj je v tovarni kar v redu. Za Silvestrovo pa greva v Ljubljano ali Loko.«
Marjana Rupar: »Delam ria 3 traku rotorjev. Počutim se dobro. Na Silvestrov večer, grem na ples v Škofjo Loko.«
Stanka Kemberle: »Zaposlena sem na 3 traku. Rada smučam (baje celo dobro, saj je bila lani na Iskrinem tekmovanju druga!),, pa ples mi je všeč, posebno če imam dobrega plesalca, če na Silvestrovo nikamor ne bom šla, bo pač prišel »jogi« v poštev.«
Ivica Vrhunc: (razposajeno) »Danes, ko je sindikalni Občni zbor sem si oblekla novo zeleno obleko. Ali ni lepa? ... Ta barva pomeni upanje ... Veste to? Drugače pa sem veselo dekle, pa rada sem v naši tovarni. Na Silvestrov večer pa pojdem k sestri v Ljubljano, ko pa nimam moža, da bi me kam drugam -peljal.«
Pa naj kdo reče, da niso v Železnikih vesele in malce nagajiva dekleta? Prav to jih dela še bolj simpatične.
Hvala za pomenek in srečno novo leto!
Ben
Najuspešnejše...
(Nadaljevanje s 6. strani) če ne bi tolikokrat štrajkali v Italiji, Vse to je zavrlo montažo gospodinjskih aparatov Girmi-Iskra, ker nismo prejeli iz Italije sestavnih delov. Izterjatva dolžnikov je problem, ki velja za vso Jugoslavijo, zato to ni moč rešiti, le. v. tovarni. Nadaljevanje gradnje je predvideno v februarju, ker se podjetje, ki izdeluje durišol plošče izgovarja na razne težave, ki otežujejo izpolnitev naročila. Material obljubljajo za februar. Vse to daje naši tovarni dokaj težav in problemov, saj že prihajajo novi stroji, ki jih bomo morali začasno vskladiščiti.
Na dodatna vprašanja je odgovarjal gen. direktor Vladimir Logar, dipl. oec., ki je dejal, da so nakazani rezultati tovarne pomembni za celotno Iskro- Ko je govoril o združenem podjetju je nanizal dokaj pozitivnih številk, skupnih prizadevanj in omenil, da je združeno podjetje letos doseglo najboljši poslovni uspeh odkar obstaja, saj bo doseglo letos 10 milijard S din ostanka dohodka. Db koncu je čestital kolektivu k uspešnemu delu in mu zaželel v letu 1970 še mnogo poslovnih uspehov.
Konferenco sta pozdravila tudi predsednik Obč. sindi-
kalnega sveta tov, Stanovnik in predstavnik tovarne »Niko« Železniki, ter zaželela vsem članom uspešno novo leto.
O koristni: vlogi »Vzajemne pomoči« v tovarni je govo-voril tov. Kenda, ki je predlagal, naj se mesečni polog poveča od sedanjih 2 na 5 din. Predlog je bil,, sprejet. Na ta način bo moč dajati večja posojila.
Sekretar ZP tov. Pavle Gantar je na vprašanje o poslovnih odborih dejal, da so to teze, ki sp sedaj v razpravi, in da ni misliti, da bi. ge z morebitnim poslovnim odborom samoupravne pravice odtujile.
Blagajniško poročilo je podala g.tov Mara, .Bertoncelj, Vse kaže, da sindikat posveča' dokaj pozornosti vsem zvrstem rekreacije, seveda v mejah finančnih možnosti.
Kot vsako leto, tako so tudi letos po sindikalni konferenci pripravili za navzoče zabavo s plesom, ki se je prijetno potegnila kar čez polnoč. Bilo je. lepo,? veselo in živahno. Fantje z instrumenti so vedeli kaj ljudje hočejo, zalo je bila dvorana polna razgibanih plesalcev, ki bi najraje zapeli: »Prej pa ne gremo dam, da še bo delal dan . . .«
ABC
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega moža in očeta
IVANA ČEBULJA se iskreno zahvaljujem sodelavkam v montaži števcev za pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožalje.
Žena Hilda z otroki
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega -očeta
ANTONA ROBLEKA se iskreno zahval j ujem vsem sodelavcem in prijateljem ZP ISKRA. pošebno Sodelavcem v GPP ATN, za izraženo . sožalj e; poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sin Tone
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra, industrij«: za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Šilc — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj