i’«iUkiiui plačana r gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. , \l. J 0»ua rmmut Številki Din 1-60. ------------------------------------- LIST Ča§opi§ asa trgovino, imctostrajo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uj)ravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v Četrtek, dne 20. februarja 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 22. K načrtu novega rudarskega zakona. Kakor čujemo, se definitivno redi-gira načrt rudarskega zakona. Ob tej priliki je na mestu, da še enkrat opo-zouimo na kvarne posledice določbe sedaj veljajočega rudarskega zakona, vsled katerega smo posebno hudo prizadeti trgovci in obrtniki v rudniških revirjih. Glasom določbe § 207 sedaj veljajočega rudarskega zakona, se namreč šihtna mezda rudarjev ne more zarubiti, razen za terjatve na preživninskih prispevkih. Po smislu zakona naj bi !a določba varovala rudarjem ne-prikrajšana sredstva za preživljanje ter jim olajševala pridobivanje živ-Ijenskih potrebščin, vendar je v povojnih časih zadobila ravno nasprotni učinek. dudarji so pri nakupu življenjskih potrebščin večinoma navezani na kredit. Trgovci in obrtniki v rudniških revirjih imamo povečini odjemalce iz njihovih vrst. Če hočemo sploh kaj prodati, moramo dajati na up ter pri tem se zanesti na poštenost svojih odjemalcev, posebno, ker zlasti v večjih revirjih ne moremo vsakega svojega odjemalca poznati. Večina rudarjev je našega zaupanja tudi vredna. V redu odplačujejo in vsled tega sploh ne potrebujejo spredaj navedene zakonte zaščite. Žal pa je med njimi tudi mnogo izjem, ki se potem, ko so napravili dolg, sploh ne zmenijo za njega odplačilo, če pa jih trgovec na plačilo opomni, dobi neredko za odgovor, da jim itak ne more nič vzeti, ker se jim mezda ne sme zarubiti. Radi takih rudarjev smo trgovci in obrtniki v rudniških revirjih utrpeli že velikanske izgube, ki dosezajo več milijonov dinarjev in ki so gospodarsko uničile že marsikoga -izmed nas, posebno v časih, ko so se rudarji v prvih povojnih letih trumoma izseljevali na Francosko, v Belgijo, Holandsko in Nemčijo. Krivično je, da nam v takih^ slučajih dosedanji zakon odreka možnost potom sodišča z rubežjo mezde vsaj deloma kriti svojo terjatev, posebno, ker ravnanje takih dolžnikov, če že ni kaznivo, vsaj ni moralno in ker mi vsled njega ne izgubimo le svojega zaslužka, temveč posebno tudi svoj lastni denar, ki smo ga morali za takim odjemalcem na up prodano blago pošteno plačati svojim dobaviteljem. Na drugi strani pa trpe vsled takih odjemlacev tudi rudarji sami, Vsled vedno pogostejših izgub postane trgovec in obrtnik nezaupljiv tudi napram onim rudarjem, ki so mu doslej vestno odplačevali svoje dolgove icr iuui tem omeji an pa popolnoma odreče kredit. S tem je tudi poštenim plačnikom otežkočeno ali onemogočeno nabavljanje življenskih potrebščin, vzrok temu pa je ravno spredaj navedena zakonita določba. Ta določba niti ni več upravičena v. ozirom na drugovrstne delavce. Delo rudarjev je pri današnjem tehničnem razvoju izgubilo mnogo svoječasne nevarnosti, nasproti temu pa je nastalo mnogo novih vrst del, ki niso nič manj nevarne, kakor delo rudarjev, vendar delavci, ki opravljajo la dela, ne uživajo glede mezde posebne zaščite kakor rudarji. Kar pomislimo na delo v plinarnah, kemičnih tovarnah, v tovarnah eksplozivnih snovi, elektrarnah, na železnicah pri današnjem razvoju prometa. S čim naj se še danes opraviči izjema, ki obstoja glede zaščite mezde delavcev, ki opravljajo ta dela, ter mezde rudarjev? Pri tem je še opozoriti, da današnja prakisa sodišča določbo § 207 sedaj veljajočega rudarskega zakona ne uporablja le na mezde onih rudarjev, ki delajo pod zemljo, za katere je bi-ia očividno prvotno mišljena, temveč da smatrajo po gornji zakoniti določbi izvzeto eksekuciji celo mezdo mizarskih, kleparskih, ključavničarskih in drugih strokovnih delavcev, če so 11 službeni pri rudniku, dasiravno ti delavci ne delajo pod zemljo, temveč v rudniških delavnicah in dasiravno delajo vsaj ne pod bolj neugodnimi okolnostmi kakor delavci njihove stroke, ki so usiužbeni pri privatnih mojstrih. Že ti izgledi kažejo, da je velikega pomena ne le za trgovce in obrtnike, temveč tudi za kredit rudarjev samih, da pa je tudi edino pravično napram ostalim vrstam delavcev, da se določba, ki jo vsebuje § 207 dosedanjega rudarskega zakona, zanaprej odpravi in da se ne vnese v novi rudarski zakon. Naše gospodarske organizacije naj zastavijo ves svoj vpliv, da bo po novem rudarskem zakonu vsaj del mezde rudarjev zarubi ji v, da se s tem pomore našim trgovcem in obrtnikom, pa tudi — in ne v zadnji meri — našemu rudarju v skrbi za njegovo preživljanje. Trgovec. Za otvoritev ekspoziture poštnega urada v Mariboru. Zbornica za T0J je zaprosiia Di-rekcijo pošte in telegrafa, da se v palači bivšega velikega županstva v Mariboru otvori postni urad, odnosno vsaj ekspozitura in to iz sledečih razlogov: V tej palači je sedaj nameščen Inšpektorat kr. banske uprave, Inšpektorat finančne direkcije, Davčno obla-stvo in Davčni urad, Srezko poglavarstvo za levi in desni breg ter oddelek finančne kontrole. Vsi navedeni uradi imajo zelo znaten poštno-pisemski in denarni promet, ki se vrši po večini potom poštnočekovnega urada. Ker ni v zgradbi poštnega urada, taorajo stranke, katerim se odmeri na primer trošarina ali taksa pri davčnih uradih, odnosno finančni kontroli, iti sedaj najprvo na glavno Pošto; odnošno na kolodvorsko pošto, da tam vplačajo potom čekovnih po- ložnic predpisane zneske, nakar se šele vračajo zopet k dotičnemu uradu radi nadaljnega uradnega poslovanja. Oddaljenost poštnega urada od uradne palače povzroča veliko izgubo časa in druge neprilike posebno, ker so uradi na glavni kolodvorski pošti v urah glavnega prometa itak od strank stalno okupirani ter je treba čakati navadno dalje časa predno se Pride na vrsto. Da se temu nedostatku odpomore »n olajša velik pisemski in denarni Promet vseh v vladni palači koncentriranih uradov in omogoči strankam gladka odprava poslov pri uradih, je zaprosila Zbornica v imenu trgovstva, obrtništva in industrije iz Maribora in okolice, da blagovoli poštna uprava usoditi eornji prošnji terotvo-riti poseben poštni urad v palači bivšega velikega županstva v Mariboru. Trgovanje z obveznicami Blairovega posojila in drž. hipotekam® banke na Ljubljanski borzi. 1 Počenši -z dnem 9,4. februarja 1930 t-e J uvede na Ljubljanski borzi kotiranje I obveznic 7 in 8% Blairovega posojila in ! 7% državne hipotekarne banke. Trgovanje s temi obveznicami se vrši pod nastopnimi pogoji: 1. Trguje se v dinarskih odstotkih. 2. Višina posameznega zaključka se določi na 1000 dolarjev nominala. ;•!. Preračunavanje nominala dolarjev na nominale dinarjev se vrši na temelju tečaja čeka New York (predhodnega borznega sestanka zaokrožena na pare, a na način, da se temu srednjemu tečaju doda razlika vrednosti med čekom in kablom. 4. Ta razlika, ki jo določa upravni odbor, mora biti označena v tečajnici. 5. Dobava je prompt v Ljubljani. 6. Notacija se razume brez obresti, torej ne tel quel. 7 Preračunavanje dospelih obresti v dinarje se vrši po istem tečaju, kakor preračunavanje nominala dolarjev v dinarje pod točko 3. 8. Mešetarina je enaka, kakor za ostale državne papirje. Z istim dnem se uvede tudi za ostale državne papirje »otiranje s posebnim obračunavanjem dospelih obresti, torej ne več »tel quel«. JUGOSLOVANSKA ŽELEZNIŠKA TARIFNA REFORMA. Generalna direkcija železnic izdeluje reformo obstoječih blagovnih tarif. Sedanje tarife ne odgovarjajo potrebam gospodarstva in tudi ne potrebam železnic. Na podlagi leta 1925 obstoječih razmer izdelane tarife niso več primerne sedanjim močno spremenjenim razmeram. Reforma bo v kratkem končana in bodo načrti odposlani potem gospodarskim organizacijam in tarifnemu odboru. * * * JUGOSLAVIJA IN MEDNARODNI VINARSKI URAD. Zastopnik Jugoslavije pri Mednarodnem vinarskem uradu v Parizu dr. Stojkovič, je v zadnji seji odbora zastopnikov tega urada stavil sledeče predloge: Vinarski urad naj poskrbi za to, da se sterilizirani mošt in sadni mošt oprostita domačih davkov, nasprotno naj se pa tako visoko kot vino obdavčijo ono pijače, ki so sestavljene iz sladkorja in vode s pridodatkom bolj ali manj škodljivih esenc. Proti nadaljnemn razširjenju hibridov naj se ukrenejo mednarodne odredbe, podobne onim, ki so v jugoslovanskem vinskem zakonu že vsebovane. Razširjenje prohibicije naj se pobija s filmom, ki dela propagando za vino. Vsi ti predlogi so bili sprejeti. — Sklenili so, da bodo priredili anketo o odredbah, k so bile doslej izvedene proti hibridom v raznih deželah. Za izvedbo fibna so osnovali poseben odbor. * * * PRODUKCIJA IN IZVOZ JUGOSLOVANSKEGA SLADKORJA. V (sladkorni, kampanji 1928/29 je pridelala Jugoslavija 11,598 vagonov sladkorja, v kampanji 1929/30 pa 11.857 vagonov. 17. t. m. je stopila v veljavo ugodnostna tarifa za izvoz sladkorja na jugoslovanskih železnicah. Napram navadni tarifi pomeni nova tarifa znižanje 400 dinarjev ,pri vagonu. V zadnjih dveh mesecih je bilo odposlanih v inorzemstvo 1200 vagonov siladkorja. Izvoz je šel preko Trsta, Soluna in Carigrada. Mednarodna konferenca o carinskem premirju. l)ne 17. t. m. je bila v Ženevi otvor-jena mednarodna konferenca o carinskem premirju. A ko se vprašamo, kaki so izgledi konference, moramo predvsem vedeti, da se je že poprej predpostavljalo, da bo konvencija o odpravi uvoznih in izvoznih prepovedi od 8. septembra 1928 stopila dne 1. januarja 1930 brez vseh omejitev in ovir za vse države v veljavo, kar se ni zgodilo. — Dalje se je tudi splošno predpostavljalo, da se bo dne 8. decembra 1929 v Parizu sklicani konferenci dosegel ugoden rezultat, kar se tiče mednarodne ureditve tujskega in naseljevalnega prava. Na obeh teh prodpostavah je bil sprejet tudi sklep, da se skliče konferenca o carinskem premirju. Toda sedaj vidimo, da obe predpostavki manjkata. Mednarodna konvencija o uvoznih in izvoznih prepovedi je stopila začasno v veljavo pod rezolutivnim pogojem, da Poljska in Češkoslovaška prijavite svoj pristop do 31. maja 1980. Mednarodna konferenca vlad glede tretiranja tujcev je potekla popolnoma brez rezultata. To oboje nas sili, da smo precej skeptični, kajti prva dva poizkusa, ki jih je Zveza narodov storila v svrho kolektivne ureditve omenjenih vprašanj, sta se izjalovila. Res je, da se danes sicer ne more predvideti, kakšen bo izid konference o carinskem premirju, toda mnogo momentov govori za to, da se bo konferenca razšla brez vsakega vspeha, ali pa bo preložena na poznejši čas, mogoče do meseca maja, če sc bo takrat sestal posvetovalni komite gospodarskega odbora Zveze narodov, ali se bo pa konferenca preložila kar na jesen. Vsekakor je posneti že sedaj iz izjav, ki so jiih podali ugledni gospodarski krogi posameznih držav, da so mnenja glede te konference zelo deljena in da ni nič kaj posebne pripravljenosti za sklep carinskega premirja. Odločno odklonilno stališče so zavzeli angleški gospodarski krogi, kar nas tem bolj začudi, ker je dal pobudo za sklicanje konferenco v carinskem premirju v Ženevi sam angleški trgovski minister Graham. Zelo rezervirane, če ne odklonilno stališče, so zavzeli po večini tudi francoski gospodarski krogi, kar je razvidno tudi iz poteka zadnjih razprav v francoskem parlamentu. Toda tudi v Franciji je nekaj glasov, ki so za carinsko premirje, v čemer vidijo začetek realizacije programa, ki ga je podal na zadnjem zasedanju Zveze narodov zunanji minister Briand. Po večini pa se zavzemajo francoski gospodarski krogi za razširitev internat ionaln ih kartelov, carinsko politične ukrepe pa hočejo vp ošteva ti šele v drugi vrsti. Po razpravah v francoski zbornici sodeč je računati celo z revizijo francoske carinske tarife. Odklonilno ali vsaj jako rezervirano je stališče agrarnih držav: Rumuniije, Ogrske in Poljske, ki se boje premoči industrijskih držav in ki bi hotele biti tudi zavarovane pred prednostmi, ki bi jih lahko nepogodbene države imele radi te pogodbe. Radi tega bi morala kolektivna pogodba o carinskem premirju izključiti prednosti radi klavzule o največji ugodnosti, ki bi jih lahko tretji zahteval. Po obnašanju sodeč so carinskemu premirju naklonjene Belgija, Nizozemska in škan dii novi jsk e drža ve. Težko je odgovoriti na to, ali se bo carinsko premirje sklenilo za dve ali tri leta. Na konferenci se pa ne bo razpravljalo samo o carinskem premirju, ampak tudi o možnosti zaklju-čitve daljnih kolektivnih pogodb. Tem kolektivnim pogodbam naj bi bila ©vrha, da se gospodarske zveze med posameznimi narodi čimbolj oži-ve in vse trgovske ovire po možnosti zmanjšajo, če ne odstranijo. Carinsko premirje naj torej pomeni sredstvo, ki pelje k cilju. Vsekakor pa moramo reči, da prinaša nepopolno carinsko premirje s seboj nevarnost prepirov in medsebojnega trenja. To tem bolj, ker se zdi, da so nekatere države že storile potrebne korake, da se carinsko politično še bolj zavarujejo za slučaj, če bS se moralo carinsko premirje resno sprejeti. Carinsko premirje je namreč dalo podbudo za protekci-jonistično gibanje v onih državah, ki so do sedaj imele manjšo carinsko zaščito ter se radi tega upravičeno pritožujejo proti onim državam, ki so že poprej imele visoke carine in ki bi jim carinsko premirje prav dobrodošlo. Radi tega je tudi tukaj primerna prislovica: Če hočeš carinsko premirje, glej da poprej povišaš svoje carine. Promet v Jugoslovanski Solunski coni. VELIKE BANČNE FUZIJE V ITALIJI. I/. Rima so že pred nekaj časa poročali, da se bosta spojila bančna zavoda Uredit« Italiano in Hanca Nazionale (li Uredit«. Sedaj izvedena fuzija obsega obe banki in priključene jima bančne zavode. Čredi to Italiano ;se bo pečal v bodoče izključno !c z javnim bačnim poslovanjem, Banka Nazionale pa bo prevzela industrijska podjetja obeli finančnih zavodov in se bo v bodoče posvetila financiranju industrijskih podjetij ter se odrekla prevzemanju depozitov. Fuzija obeli italijanskih veiebank so izvrši ipo direktivah vlade v svrho racijonalizacije in pocenitve stroškov. Credito Italiana razpolaga z delniško glavnico 400 milijonov Ur, Banka Nazionale pa z glavnico BOO milionov lir. Predsednik banke Credito Italiana bo veliki oficir' Feltrinelli, podpredsednik zavoda Banca Nazionale poslanec Motta, podpredsednik obeh zavodov dr. A. Pire! li, znan nam kot predsednik Mednarodne trgovske zbornice. — Dalje beremo, da se bosta spojila Banca di Roma in Istituto Italiano di Credito Marittino; prvi zavod razpolaga z glavnico 200 milijonov lir, drugi z glavnico 170 milijonov lir; prvi zavod je udeležen zlasti v kovinski industriji, drugi zavod pa v ladijedelstvu, posebno pri Navigazione Generale Italiana. — Pri vseh štirih zavodih gre torej za glavnico več kot ene milijarde lir. Rogatec — Krapina. Vozni red na progi Rogatec—Krapina. V pondeljek 17. iebr. sO začelii na novi progi Rogatec—Krapina redno voziti potniški in tovorni vlaki. Iz Rogatca in Krapine bodo vozile tri garniture osebnih vlakov. Vozni red je naslednji: Iz Rogatca vozijo: 1. vllailc št. 2187: odhod 4-30, Dobovec 4-42, Sv. Rok-L up in ja k 4*49, G jur man ec 5-08, prihod v Krapino 5-20, odhod 5-40, Velika ves 5-53; Sv. Križ 6-04, Zabok 020. — 2. Vlak štev. 2111: odhod iz Rogatca 9-27, Dobovec 9-37, Sv. Roip-Luipiujalk 9'43, Gjurmanec 9-59, prihod v Krapino 10-09, odhod 10-28, Velika ves 10'4, Sv. Križ 10-59, Zabok 11-20. — 3. Vlak št. 2139: odhod Rogatec 17*10, Dobovec 17-22, Sv. Rok-Lupinjak 17-34, Gjurnanec 17-58, prihod v Krapino 18-10, odhod 18-33, Velika ves 18-49, Sv. Križ 19-04, Zabok 19-25. — Iz Zaboka odnosno Krapine vozijo vlaki: 1. Vlak št. 2112: odhod Zabok 6-50, Sv. Križ 7-15, Velika ves 7-29, prihod v Krapino 7-46, odhod 8 02, Gjurnanec 8-13, Sv. Rok-Lupin jak 8-33, Dobovec 8'38, Rogatec 8-48. — 2. Vlak št. 236: odhod Zabok 14-35, Sv. Križ 14-58, Velika ves 15-14, Krapina prihod 15-31, odhod 15-51, Gjurnanec 16-08, Sv. Rok-Lupinjak 16-33, Dobovec 16-38, Rogatec 16-50. — 3. Vlak št. 2138: odhod Zabok 20-20, Sv. Križ 20-37, Velika ves 20"49, prihod v Krapino 21-02, odhod 21-22, Gjurmanec 21-36, Sv Rok 21-59, Dobovec 22-04, prihod v Rogatec 22-16. Svobodna jugoslovanska cona v Solunu je bila v soglasju z ženevskim protokolom in s solunskimi ugovori glede aplikacije teh protokolov izročena prometu 1. julija lanskega leta. Takoj ob otvoritvi te cone se je dalo konstatirati, da so tehnične inštalacije, s katerimi cona razpolaga, nezadostne. Radi tega se je takoj začelo izdelovati načrte za povečanje tehničnih inštalacij. Vendar pa so se že pri sedanjih inštalacijah pokazali v prvi štirih mesecih dobri rezultati. Meseca julija, septembra in oktobra se je namreč po tej coni uvozilo približno 800 vagonov, izvozilo se pa je za 9G0 vagonov. Tako vidimo, da je bil izvoz po coni za 100 vagonov večji, kot uvoz. Od predmetov, ki so bili po coni uvoženi, zavzema prvo mesto sol in kovinske konstrukcije. Med predmeti, ki so se izvozili, zavzema prvo mesto stavbni les in goveja živina. Ako primerjamo gornje številke z množino blaga, ki je v isti dobi šla preko obmejne postaje Djevdjelije v Grčijo, vidimo, da je množina blaga, ki je šla preko solunske cone relativno majhna, Preko obmejne postaje Djevdjelije se je namreč uvozilo v Grčijo: avgust 1929 september 1929 oktober 1929 450 041 605 o X! 3 C •rt T3 O bft o tl. Z2 t-4 OZ ^ ft, > 1.699 2.358 2.679 o c a. 2.149 2.999 3.344 Poleg tega moramo vedeti, da je velik del pravkar omenjenega blaga bil namenjen za notranji konsum v Grčijo in predvsem za konsum v Solunu samem. To nas na prvi pogled začudi, zakaj ni šel promet po coni. Poleg nezadostnih inštalacij niso namreč visoki železniški tarifi dovolili večjega izvoza po jugoslovanski solunski coni. Treba je dalje omeniti, da bodo samo tri rudniška podjetja v Severni Srbiji namreč rudnik Trebča, L ju bot in in Raduša lahko izvažali letos 100 vagonov rude vsak dan po svobodni solunski coni. Iz vsega tega, kar smo tukaj navedli vidimo, da so izgledi za svobodno cono prav ugodni. Projekti, tičoči se novih inštalacij v coni, predvidevajo predvsem nova pota, obračevalne naprave in inštalacijo za desinficiranje vagonov, dalje zgradbo pomožnega pota v dolžini GOO m za lažje operiranje pri nakladanju in prekladanju. umi —atmamommamrn IZVOZ VINA IN ŽGANJA IZ JUGOSLAVIJE. Po uradnih podatkih je bilo v preteklem letu ek-sportiranih iz Jugoslavije 52.230 hektolitrov vina v vrednosti 24-7 milijonov dinarjev, 60 hektolitrov žganja v vrednosti 160.000 Din in 21.600 hektolitrov špirita v vrednosti 25 milijonov dinarjev. Izvoz vina je bil lani. mnogo manjši kot leta 1928, ko je znašal 92.000 lil; vzrok je ojačena konkurenca inozemstva. TRGOVSKI POMOČNIKI, PRISTOPITE ČIM PREJ K VIŠJEM BOLNIŠKEM ZAVAROVANJU! Trgovsko bolniško in podporno dru- 1 štvo v Ljubljani je razposlalo naslednjo okrožnico: V mesecu decembru in januarju smo naslovili na Vas dve okrožnici, v katerih smo izčrpno pojasnili ugodnosti višjega zavarovanja, ki ga je uvedlo is 1. januarjem Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. Naglasili smo nadalje prednosti, ki jih nudi naše društvo pred zagrebškim »Merkurjem« posebno s tem, da pobira samo mesečno premijo Din 20’—, da pa drugi razred bolnico tudi svojcem zavarovanih članov. Končno smo pozvali vse delodajalce, da delujejo na to, da pristopijo vsi njihovi nameščenci v višje zavarovanje in postanejo v polni meri deležni njega ugodnosti. Do danes se je prijavilo približno že 2.000 nameščencev, uslužbenih pri 400 tvrdkah, ki so si vsi z dnem pristopa in plavanjem mesečnega prispevka pridobili pravico na II. razred bolnice. Pri tej priliki osobito poudarjamo, da si pridobijo tudi vsi člani, ki se prijavijo v višje zavarovanje še v toku meseca februarja, takojšnjo pravico do višjih dajatev, medtem, ko bo veljala za vse one člane, ki bodo pristopili po 1. marcu t. L, dvomesečna karenčna doba. Radi tega Vas ponovno pozivamo, da posvetite svojo pažnjo navedenima okrožnicama, odnosno opozorite nanje svoje nameščence, ter storite tudi od svoje strani vse, da se nemudoma prijavijo v višje zavarovanje. OTVORITEV NOVE POGODBENE DRŽAVNE POŠTE SV. JANEZ OB BOH. JEZERU. Dne 31. januarja 1930 je prenehala poslovati pomožna pošta Sv. Janez ob Boh. jezeru, dne 1. februarja 1930 pa je bila v istem kraju otvorjena nova pogodbena državna pošta Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. V poštnem okolišu te pošte so tile kraji: Ribičov laz, hotel Sv. Janez, hotel Sv. Duh, Ukanca (hotel in vila Zlatorog in še dve vili), ki so se izločili iz okoliša pošte Bohinjska Bistrica in pa kraj Stara Fužina, ki se je izločil iz okoliša-pošte Srednja vas v Bohinju. Krajevna dostava se vrši pri Sv. Janezu in v Ribičevem lazu, po drugih krajih pa je uvedena sels/ka poštna služba, in sicer vsak dan, razen ob nedeljah. Nova pošta je dodeljena založni pošti Ljubljana 1. * * * JUGOSLOVANSKO - ŠPANSKA DELNIŠKA DRUŽBA V BARCELONI. Trgovska in obrtna zbornica v Zagrebu poroča, da se je ustanovila v Barceloni, Paseo Galon 24, špansko - jugoslovanska delniška družba, Compaiiia His-pano Yugoslava S. A. Osnovna glavnica v znesku pol miljona peset je polno vplačana. Namen družbe je neposredna izmenjava blaga med Španijo in Jugoslavijo. Družba bo imela svoje agenture v vseh važnejših mestih Španije, dalje podružnico v Zagrebu in agenture v Beogradu, Splitu, Šibeniku, Sušaku in Dubrovniku. Na čelu družbe so vodilni španski narodni gospodarji, dalje pa morski agent in honorarni konzul Jugoslavije v Las Pal mas (Kanarski otoki) Ivan Kruzič. Z ustanovitvijo te družbe se bodo gospodarski stiki med obema državama zelo ojačili. M POMLADANSKI PRAŠKI VELESEJEM traja od 16. do 23. marca 1930. V tem času je Praga shajališče indusitrijalcev, trgovcev ter uvoznikov z vseh delov sveta. Zastopniki več kot 35 držav se redno shajajo na Praškem velesejmu. Velesejem se vrši v palači, katero označujejo strokovnjaki kot najmodernejšo vele-sejmsko palačo celega sveta, in na obeh sosednih razstavnih prostorih blizu središča mesta in v neposredni bližini največjega praškega parka. Okoli 3060 raz-stavljalcev vseh strok predvaja tukaj svoje nove modele, tipe in vzorce. Razen češkoslovaške industrije razstavljajo tudi francoske, amerikanske, britanske, nemške, ruske in druge firme. Obiskovalci imajo popust na železnicah in razne druge ugodnosti. Ob priliki pomladanskega velesejma 1930 so podane poleg drugega te ugodnosti: 33% popust na češkoslovaških železnicah (podrobnosti vidi v vclesejm-skih legitimacijah za kupce in razstav-Jjalce), 25% na jugoslovanskih, 25% na avstrijskih, 25% na nemških, 20% na italijanskih, 50% na romunskih, 50% na grških in 50% orientalskih (turških) železnicah. Nadalje pepusti na ladjah jadranske paroplovne družbe. Vse to na velesejmsko legitimacijo. Podrobnosti podajo velesejmski zastopniki. Stanovanja preskrbi stanovanjska pisarna: Bytovh kancelar P. V. V., Praha L, StaromčtsiM radnice. Hotelske sobe in /privatna stanovanja. Mesto vstopnega vizuma velja vele-sejmska legitimacija, potrjena od konzulata ČSR v inozemstvu. Carinski dohodki Jugoslavije v debi od 1. aprila 1029 do 10. februarja 1930 so nesli pri glavnih carinskih uradih Beograd, Zagreb, Novi Sad, Ljubljana, Dubrovnik, Skoiplje in Split 1322 mili jonov dinarjev, proračuujeni iso bili pa na 1273 milijonov dinarjev. Albanska vlada je najela posojil«. 50 milijonov zlatih frankov za plačilo anuitet onega posojila, ki ga je dala »Svem, (Sorbete di Sviluppb Economico d’ Alba ma — Družba gospodarskega razvoja Albanije). V novi trgovski pogodbi med Italije in Riimuiiijo, ki je bila sklenjena za tri leta in ki temelji na načeliu največje ugodnosti, so vsebovane uvoane carinske olajšave za žito. Jajca so carine prosta. Na podlagi največje ugodnosti more zahtevati tudi Jugoslavija te olajšave zase. Zastopniki srednjeevropskih tovarn železa se sestanejo ta teden h konferenci, da se posvetujejo o pristopu Srednjeevropske skupine k zvezam, ki bd snujejo v okviru Mednarodnega kartela surovega jekla. Blagovne borze v Rusiji s® odpravljene; za ^ugotovitev deviznih in efektu/n tečajev bodo priključili državni banki in njeni podružnici v Vladivostoku Rotacijske komisije. Zasebni trgovci bodo v Rusiji popolnoma izginili in ne bodo imeli v gospodarskem življenju Sovjetske zveze nobene vloge več; tako naznanja zadnjo uro zasebnega kapitala Stalin v nekem nedavnem govoru. Avstrijska telefonska tovarna d. d. bo prodala večino svojih delnic družbi Standard Electric Corp. ter bo s tem priključkom .na enega naj večjih telefonskih koncernov sveta mogla svojo delavnost., ugodnejše razvijati. Znižanje obrestne mere pri svetovnih bankah se je najbrž zaenkrat zaključilo in ga v doglednem času ni pričakovati ne v Londonu, ne v Newyorku itd. Banca di Roma in Institute Italiano di Credito Maritimo se bosta spojila; prvi zavod, glavnica 200 milijonov lir, je udeležen v prvi vrsti v kovinski industriji, drugi zavod z glavnico 170 milijonov lir pa v ladjarstvu, zlasti pri Navigazione . Generale Italiana. 190 milijonov dolarjev za trgovske in druge šole je namenil Ford: pravi, da jo večina današnjih zločinov /posledica pomanjkanje vzgoje. Severonemški Lloyd izkazuje za preteklo leto 14'19 milijona mark čistega dobička in izplačuje //-pet 8-odstotuo dividendo. Royal Dutch Shell je zvišala delniško glavnico na eno milijardo holandskih goldinarjev. Vseh 1500 osebnih in 28.500 prioritetnih deležev je že notno vplačanih. Petrolejska produkcija v Venezueli je bila v preteklem lelu za več kot 25 odstotkov večja kakor v letu 1928; znašala je 135-9 mil. barrelov po 1-514 hil proti 108-1 leto prej. Španski sindikat železnih tovarn je imenoval racionalizacij/siko komisijo, ki naj poleg načrtov za racionalizacijo študira tudi tvorbo kartela ter ustanovitev ekspertne organizacije za špansko železno industrijo. Položaj belgijske industrije demautov se je pravtako kakor oni holandske industrije zboljšal in ima od 15.000 delavcev sindikata 10.000 do 11.000 zopet delo. Indijske trgovske agente hoče poslati indijska vlada v Hamburg, New York, Milan in druga važna trgovska mesta. Še pred kratkim bi nihče ne bil tega pričakoval. V Avstriji iščejo petrolej in sicer na dveh mestih. V obeh slučajih so prepričani, da bo vrtanje imelo uspeh. Kartel poljskih tovarn portlandskega cementa so po pettedenskih pogajanjih podaljšali za nadaljnih šest let do ileta 1936. Bolgarska vlada je razpisala dobavo 31 lokomotiv v vrednosti 90 milijonov levov. Evropska industrija špirita se je posvetovala v Pragi glede mednarodne zveze onih dežel, ki izvažajo špirit; do sporazuma pa ni prišlo. Priporočljiva ideja. Z dolžniki, posebno s trdovratnimi, imajo trgovci menda povsod enake težave, ampak duhoviti Norvežani so si sedaj osvojili prvenstvo v prebrisanosti pripraviti dosedaj neugnano zamudnike do hitrega plačila. V glavnem mestu Oslo je prišel lastnik precej uglednega inkaso-pod-jetja na misel, da izvrši terjatve na sicer neobičajen, ampak jako učinkovit način. Dobro organizirana in izvežbana četa uslužbencev dotične izterjevalne pisarne obdeluje dan za dnevom dolžnike. Podjetje je vtakniilo svoje agente v Ikričeče svetlo-zelene uniforme, ki jih od daleka označujejo za izterjevalce, in taki opravi počastijo; dolžnike. Seveda jih pozna že silehern otrok ter vsakdo ugane, kakšno ozadje 'ima tak obisk. 5 Zelen jake imenujejo Osločani te agente in vsak si oddahne, če gre mimo njegovega obrata in ga pusti pri miru. Točno, ko plačilo zapade, se oglasi ta zelena pošast pri dolžniku ter pre-zentira račun z jako prijazno gesto in izbrano vljudnostjo. (V plačila ni dobiti, obljubi dresirani zelenja'!* ', da pride v par dnevih zopet, dolžniku se prav nič ni treba ženirati in komo-dirati. Če inkasant pri prihodnem obisku dolžnika osebno ne dobi, ga potrpežljivo počaka v veži ali pri vratih. Službena inštrukcija tem ljudem veleva, da čakajo vsaj eno uro. Seveda ugane vsak človek, kaj pomeni »zelena častna straža pred do-tičnim stanovanjem. Posebno občutljive so ženske za take obiske, pa tudi moškim gre stvar na živce, če se zelena uniforma pojavi v bližini ter se na noben drug ‘način ne da odpraviti, kakor z razrešitvijo plačilnih obveznostij. Ker se teh zelenjakov vse boji, plača tudi lidovratnež raje, kakor da bi prejemal nepovabljene posete. Nakana se je sijajno obnesla, kmalu so po vsej Švedski uveljavili ta izločevalni načrt; v kratkem v tej deželi ne bo več dolžnikov, vsaj nezanesljivih ne, koristi pa ima v prvi vrsti trgovina in Obrt, potem pa občinstvo samo, ki se zadolžitve odvadi, ko-nečno pa ima, vsaj dokler je še kaj za izterjati — omenjeno inkaso-pod-jetje prav čeden dobiček in daje sodelujočim osebam nekaj zaslužka. Take napade na osebni ponos bi tudi pri nas dolžniki panirali s plačilno točnostjo, 'in norveška metoda bi mogoče več zalegla, ko grozilna pisma odvetnikov in tožbe. K Tiefengriiber. Opustitev letnih živinskih sejmov. Z vlogo od 26. septembra 1929 je županstvo občine Sv. Pavel pri Preboldu na podlagi sklepa občinskega zastopa z dne avgusta 1929 izjavilo, da občina opušča vršitev letnih živinskih sejmov dne aprila, 6. septembra in 4. novembra vsakega leta in je zaprosilo, da se vza-*ne ta sklep na »nanje. Kr. banska uprava je oklepu občine ugodila in naročila, da se omenjeni sejmi iz sej inskih seznamov črtajo. NOVI OBRAZCI mednarodne pri 'TAVE 3A. CARINARNICE. Na vprašanje, kdaj Se uvedejo enotni obrazci za g0mje iprijave 1 in kje se bodo nabavljale je Generalna direkcija državnih železnic pojasnila, da bodo enotne obrazce, ki ,se sedaj že tiskajo, prodajale železniške postaje po 50 par za komad. Po vsej priliki bo mogoče tiskanje in razdelitev tako pospešiti, da bodo postaje pričele nove obrazce prodajati s 1. marcem t. 1. in da jih 1)0 mogoče s tem dnem že v obče porabljati. — Obrazci se bodo morali porabljati /a blagovni promet z Madžarsko, Cehoslovaško, Avstrijo, Nemčijo, Švico in Italijo. čitajte In razširjajte »TRGOVSKI LIST«. 7» Devizno tržišče. Skupni devizni promet minulega tedna, ki je izkazan z Din 15,389.680-00, ne presega znatno prometa v predzadnjem tednu (14.519 milijonov dinarjev) ter je torej iskati vzrok še vedno slabe devizne kupčije predvsem v zastoju na ostalih tržiščih le izvzem ši lesnega in žitnega. Na drugi strani pa vplivajo neugodno na devizno kupčijo še vedno več ali manj oscilirajoči tečaji zlasti važnejših deviz. Privatna ponudba je dala za 10 in /« milijona dinarjev deviz na razpolago, med drugim največ Londona (4-92/), Trsta (1-409), Curiha (1-192), Nev Yor-ka (1*166), dočim je Narodna baniut pokrila vso ostalo potrebo po devizah in sicer je intervenirala v Curihu za 1-720 milijona Din, v Pragi /.a 1-025 milijona Din ter v Dunaju /a 0-992 milijona Din in. v Berlinu za C'868 milijona Din; a tudi Londona je dala tokrat nekaj več (0-497) kot v predzadnjem tednu (0*138); v celem 'je bilo s (posredovanjem Narod-v banke zaključenih za nad 5 milijonov 'i nar jev deviz. Dnevni devizni promet je znašal po-\ prečno po tri milijone dinarjev, le ponedeljkov sestanek je zaključil z največ-jiin (3-958 nvillijona Din), petkov pa z najmanjšim (2-004 milijona Din) dnevni m prometom. Napram predzadnjemu tednu je po-rr-Jtel edinole promet v Londonu (številke v oklepajih, vse v milijonih Din) 5-424 (3-681), v Curihu 2-912 (1'323) in deloma v Pragi 1-697 (1-454) medtem, ko izkazujejo ostale devize večje ali man je nazadovanje, tako predvsem Berlin 0-868 (2026), Trst 1-409 (2-330), Dunaj 1-518 (L977). Amsterdam 0-030 (0-274) in deloma Nevv Yor,k Pil6 (1-155). V Budimpešti je bil v pretečenem tednu nekaj večji promet (0-395), nasprotno pa Pariz tokrat ni bil zaključen. , ... Na .splošno so bili tečaji malone vseh na ljubljanski borzi notiranih deviz v minulem tednu v stalnem variranju, iz-vzemši, Curiha, ki je notiral neizpreme-nje.no po 1095-90. Izmed odalih deviz tta šla tečaja Berlina in Amsterdama še najumerjenejšo pot. dosegla sredi tedna najvišjo točko (prvi 18-5575, druga pa 22-785), na petkovem sestanku pa popustila in sicer Berlin na 13-56, Amsterdam pa na 22*77. Tudi Trst in Parii.z sta šla skoro vzporedno pot. z edino razliko, da je zabeležit Pariz na ponedeljkovem sestanku (222-58), Italija pa na četrtkovem (297-32) borznem sestanku najvišji povprečni tečaj nalik Londonu, ki je v prvi polovici zadnjega tedna notiral z dvigajočo, v drugi pa s padajočo tendenco ob 'kuram napetosti desetih točk. — Največ je bilo zaključenega Londona pa najinižjem tečaju 276-11 dne 10. t. ni. in dokaj man je pa po najvišjem (276-21) z dne 12. t. m. Edini devizi s stalnim porastom tečaja ©ta Praga (167-95—168-11) in Budimpešta (9924-1—9*9288), ker ista se Itekom tedna okrepili za 16, oziroma 4-4 poenov. Tečaja Dunaj in Nevv York sta bila od 10. do 13. t. m. v stalnem porastu in sta šele na petek 14. t. m. popustila, prvi od 7"9978 na 7-9946, drugi pa 56-70 na 56-69. Najočitneje je z menjajočo se tendenco beležil v prejšnjem tednu Bruselj, ki je od srede (7-9194) dalje zopet vidneje popuščal. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. Ne kaže nikake razgibanosti; sicer je bila v minulem tednu (12. t. m.) nomi-nelno 'zaključena Kranjska industrijska družba po tečaju 216 dinarjev. Od 10 t. m. dalje beležijo delnice Strojnih tovarn in livarn Din 75"— za denar in Prve hrvatske štedionice pa od 13. t. m. dalje Din 930-— tudi za denar, seveda brez blaga. Zanimanje slabo, tendenca popolnoma neizpremenjena. Lesno tržišče. V pretečenem tednu se je pričakovalo, da se bode tendenca na lesnem trgu nekoliko učvrstila, ker je bilo povpraše- vanje živahnejše ter v primeri s prejšnjimi tedni tudi nekaj več zaključkov, koit v pretečenem tednu. Proti koncu tedna pa je zanimanje popustilo in trgovina z lesom se nahaja še vedno na mrtvi točki. Kar se tiče specielno stavbnega lesa je situacija neizpremenjena, bila so sicer večja povpraševanja, do sklepov pa vendarle ni prišlo, ker so hoteli kupci znižati cene kar za 20—30 dinarjev za kubični meter. Opazuje se pa, da je letošnja mila zima povzročila pri kupcih, kakor tudi pri prodajalcih gotovo nesigurnost. Posledica neizpremenjane situacije ter mrtvila na trgu je tudi finančna stran, ker se mora posestnikom okroglega in stoječega lesa plačati takoj ali celo vnaprej, medtem, ko morajo naši trgovci eksporterji blago kreditirati na več mesecev in to z velikim rizikom. Seveda so to pojavi, ki vplivajo na cene, tako pri nakupu surovega okroglega lesa, kakor tudi pri prodaji ekspertno izdelanega blaga. Iz vseh pojavov pa je sigurno, da cene okroglega lesa ne bodo nikakor dosegle višine cen v pretečenem letu. Prodalo se je 4 vagone drv (ekseku-tivnim potoni), dalje 4 vagone hrastovih podnic 43 mm, 2-65 m, od 19 do 28 cm, 6 vagonov neobrobljenih bukovih plohov različnih dimenzij, 1 vagon bukovih hlodov (eksportno blago) in 1 vagon oglja. Povpraševanji«: (ja. 9000 komadov bukovih dog za sode, dolžina 81—82 cm, debelina 18—20 niin, širina otl 8—12 cm. — Ca. 3000 komadov bukovih dog za dna, dolžina 50 cm, debelina 18—20 mm, širina od 10—20 cm. (Za sode od 150 do 160 litrov.) Hrastovi neobrobljeni plohi, 5 vagonov, od 50 do 70 m3, široko blago, debeline od 00 do 110 mm, največ 90 mm debeline. — Cena Iranko vagon meja via Postojna tranzit. Ve? vagonov jelovih desk, debeline 6, 7, 8, 9, 10 in 12 mm, 4 m dolžine. — Cena fco vagon meja Postojna. 1 vagon parjene bukovine, 15 do 20 m3, debelino od 40 do 100 mm, širine od 14 do 40 cm, blago je obrobljeno, paralelno, morite, dobav« v 14 dneh. - Cena fco vagon moja Postojna tranzit. Borvi plohi, ostrorobi, paralelni ali malo konični (1 do 2 cm konicitete). očeljeni 50 m debeli, od 10 cm širine naprej, v dolžinah od 2 do 3 ali 4 m, prima (brez grč), impregnirani, suhi za izdelovanje lesnih žaluzij. Hrastove frize t., 5 do 7 in 8 do 12 cm širine, od 30 cm dolžine naprej, oziroma od 1 m dolžine naprej, zaključeno kot Parizerji od 1 m dolžine naprej. Parizerji v fiksnih dolžinah od 1 in 1-10 m, 1. in II. vrste. Kostanjevi brzojavni drogovi, 50 komadov: 40 komadov 10 m dolžine, na tankem koncu 15 do 17 cm; 10 komadov 9 m dolžine, na tankem koncu 14 do 16 cm; na vsak tekoči meter je lahko največ 1 cm upada. Cena Eco vagon namembna postaja. Plačljivo ob prejemu blaga. Neobrobljen;i parjena bukovina 44 in 55 mm debeline, 2-30 m dolžine in od 3 m dolžine naprej, na ozkem koncu .najmanj 28 Cm širine. Hrastove friz,c I. od 5 do 7 in 8 do 12 cin I Širine, 30 cm. j 1 vagon bukovih plohov in sicer 150 kom., j 3 m dolžine, 80 mm debeline, širina po mož-i nosti vse 27 cm ali od 27 cm naprej, drugače i pa od 18 cm naprej, to so obrobljeni naravni I plohi, blago mora biti suho. Vež vagonov obrobljenih bukovih suhih plohov. Več vagonov bukovih letvic, 20 X 20, 1 ni dolžine ali daljše, brez grč. Par vgonaov bukovih čistih testonov (netti), od 20 do 30 cm. Ca. 20 m3 tramov, 8/8, 8/10, 10/11 cm, od 4, 5 in 6 m dolžine; ca. 40 in3 tramov, 16/19 cm, od 8 m dolžine. Dobava takoj. Cena franko vagon nakladalna postaja. Bukovi naravni, neobrobljeni plohi, I., II., dolžina od 3 m naprej, širina od 18 cm naprej z najmanjšo medijo, 25 cm vsake spodaj označene debeline: 4 m3 debelina 38 mm in 48 mm, 5 m3 debelina 68 min, 6 m3 debelina 78 tnrn in 88 mm, 4 m3 debelina 98 nun. Smrekove deske, L, 11., debeline 18, 19, 20 mm, dolžina 4 m. širina od 22 cm naprej z najmanjšo medijo 30 cm. Cena franko vagon meja via Postojna tranzit. 40 do 50 vgaonov bukovih letev (metliščl, 27 mm, za celotno dobavo, mesečno ca. 4 do 5 vagonov. Večjo množino svežih, lepih bukovih hlodov, od 18 cm srednjega premera naprej, v poljubnih dolžinah. Obrobljeni in neobrobljeni bukovi plohi, blago suho. lepo, debeline 60, 70. 80 mm. dolžine od 2 50 do 4-50 m. Cena franko vagon italijanska namernima postaja. Bukovi hlodi, od 18 cm naprej, poljubne dolžine. Franko meja Postojna tranzit. Bukovi plohi, suhi, lepi, obrobljeni in neobrobljeni, 60, 70. 80 mm. od 2 50 do 4 50 m. Certa franko meja Postojna tranzit. Bukove palice za mctlišča, 1 do 110 m dolžine, 27/27 mm debeline, 4 do 5 vagonov mesečno. — Franko meja via Postojna tranzit. Hrastovina v fiksnih merah, t., II. kvalitete, tolerira se male in zdrave grče v limitiranem številu, izključene druge napake: ca. 10 m3 2600 X 110 X 90, ca. 3 m 2500 X 130 X 130, ca. 5 m8 1450 X 130 X HO, ca. 5 m3 2400 X 120 X 110. ca. 10 m3 2400 X 130 X 60. — Kupec nudi Din 1670- , fran-ko Postojna tranzit. Ponudbe: 5 vagonov hrastovih drv, cepanice, z do 10 odstotkov okroglic, eno leto stara. Cena fran-ko vagon nakladalna postaja ali meja via Postojna tranzit. 2 vagona desk (smreka, jelka), 12 nun, 4 m, od 8 do 15 cm, tombante. 100 m3 brodarskega poda, 4 m dolžine, od 10 do 15 cm širine, uzuelno merjeno, debelina 25 mm. Ca. 1000 nr' hrastovih hlodov, I., L, od 35 cm naprej, od 3 m naprej. Dobava koncem maja t. t. Cena franko vagon nakladalna postaja. Več vagonov orehovih plohov v poljubnih dimenzijah. Cena franko meja via Postojna tranzit. 2 vagona suhih gabrovih drv, franko vagon meja. 2 vagona lipovih hlodov, Od 25 cm srednjega premera naprej, od 2 m naprej. 2 vagona hrastovih brzojavnih drogov. 2 vagona hrastovih ueobroljenih desk, 27 mm. I vagon škart hrastovih podnic, 43, 53 in 63 mm. 4 vagone bukovih plohov, 40 in 60 mm de beline. Ca. 45 m3 madrierov, 75 X 230 ter 5 m® bastings, 75 X 180, 75 X 150, smreka, jelka, vse 4 m dolgo, blago lepo. 100 m3 brodarskega poda, 25 mm, 4 m, 95 do 155 nun širine, merjeno s peresom. žitno tržišče. Čeprav so cene za pšenico na prekooceanskih borzah in tudi na budim-peštamskii borzi v minulem tednu popustile, so cene za pšenico pri nas radi nadaljnjega slabega dovoza ostale neiz-pramenjene in prevladuje mnemje, da pride pri cenah za pšenico pri nas do bistvenih sprememb, ker so zaloge blaga že močno skrčene in je dvomljivo, da bi prišli za pšenico še v poštev kot iz-vozničarji. Cena pšenice se bo tedaj, v kolikor dovozi ne bi presegali potrebe konzumna, bolj naslanjala na uvozno in ne izvorno pariteto, kar pomeni brez-vplivnost zunanje tržne situacije na razvoj naših cen pšenice. Cena koruze je nadalje neizpremenjena. Kupčija je trenotno umirjena, ker je sklepanje kupčij -za terminsko koruzo pojenjalo radi nejasne situacije. Izvoz je malenkosten in inozemstvo računa, da bo krilo potrebo koruze lahiko za poznejšo termine še po nižjih 'tečajih. Za raz-čiščenje te situacije bo najbolj merodajen april, ko prične izvozna kampanja koruze v Rumuniji. Če bo kvaliteta koruze iz Rumunije zadovoljila konzum, ni izključeno, da bo nastala ostra konkurenca, ki bo zahtevala za ohranitev trga popuščanje na cenah. Lahko pa se pripeti, da kvaliteta koruze iz Rumunije ne bo ustrezala zahtevam konzuma in bi v tem slučaju naša koruza zamogla na ceni pridobiti. Kupčija s pšenično moko nularico je nadalje -živahna in so boljši mlini še vedno noč in dan o obratu. Za čas od 30. januarja t. 1. do danes je bilo zaključeno na ljubljanski borzi sledeče: II in pol vagonov pšenice, 15 vagonov koruze in dva vagona moke. Cene so bilo naslednje: Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačila v 30 dneh Din 268—270. Bačka pšenica: 78 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaia, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 265 50—267 50. Bačka pšenica: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 260-262 50. Rž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 207-50-210. Pšenična moka 0/G: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačilo po prejemu blaga Diii 415—420. Umetno sušena nova koruza: navadna voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 185—187 50. Umetno sušena nova koruza: mlevska voznina, slov. postaia. dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 180—182 50. Koruza času primerno suha: s kvalitetno garancijo do namembne postaje, promptna dobava, plačilo v 30 dneh Din 157 50—160. Ječmen bački ozimni: 66/67 kg Din 180-— do 190 Ječmen bački ozimni: 63/64 kg Din 170 — do 175—-. Oves bački: navadna voznina Din 205 — do 210—. *ew»ssmnem boru Tofaj 19. februarja li<30. r %J> « e $ewsiije Fo {}• »BVIZB: Amsterdam 1 h. (jold. . . 22 785 Berlin 1 M 13-64 13 57 Bruselj 1 belga 7-9107 Budini peSta 1 pengO . . — * -- 9 9299 Curih 100 fr 109440 1097 4 i • Dunaj 1 šiling 7*985 8-015 Loudon 1 funt —•— 27(109 Mewyork 1 dolar — •— 5V71 Pariz 100 fr —• 222 28 Praga 100 kron 1G7-77 168 57 Tx»t 100 lir 290-21 298*21 Tniu poročila TRŽNE CENE V LJUBLJANI, rine 15. februarja 1930. Govedina: V mesnicah po mestu: I. vrste 22, II. vrste 2() Din kg; na trgu: 1 kg govejega mesa I. vrste 18—20, II. vrste 16—18, III. vršite 12—16, jezika 17—<20, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 15—20, ledic 18—24, možganov 20—25, loja 5—12 Din. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 24—25, II. vrste 20—22, jeter 25—30, pljuč 20—22 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 1. vrste 25, II. vrste 22—24, pljuč 10, jeter 15—20, ledic 25—30, glave 8—10, parkljev 6, slanine trebušne 20, slanine ribe in sala 25, slanine domačih prašičev 21—22, slanine mešane 22—23, slanine na debelo 24, masti 28, Sirnike (gnjati) 30, prekajenega mesa I. vrste 30, II. vrste 25—28, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10—12, jezika 30 Din. Drobnica: 1 kg kost runo vega 14—15, jagnjetine 18—20, kozličevine 23 Din. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa T. vrste 8, II. vrste 6 Din. Klobase: 1 kg krakovskih 40, debre-cinslkih 40, hrenovk'30—32, safalad 28 do 32, posebnih 32, tlačenk 20, svežih kranjskih 35, pol prekajenih kranjskih 50, prekajene slanine 28 Din. Perutnina: Piščanec, majhen 15, večji 25, kokoš 25—45, petelin 25—35, raca 40—50, nepitana gos 80, domači zajec, manjši 12, večji 16—20 Din. Ribe: 1 kg lcarpa 25—30, ščuke 35 do 40, klina 20, nnrene 15—20, pečenke 10 dinarjev. i Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2-50—3, 1 kg surovega masla 36—40, čajnega masla 44—56, masla 40—44, bohinjskega sira M— 40, sirčka 8—10, eno jajce 075—1 Din. Pijače: I Hiter starega vina 18—22, novega vina 14—18, 1 čaša piva 3—3-50, 1 vrček piva 4-50—5, 1 steklenica piva 5'50—6 Din. Kruh: 1 kg belega 5, črnega 4-50, rženega 4-50 Din. Sadje: 1 kg luksu snih jabolk 8, jabolk I. vrste 7, jabolk II. vrste 6, jabolk III. vrste 4, ena oranža 1—2-50, limona 0-50 do 1, 1 kg rožičev 8, fig 10, dateljnov 24—40, orehov 10—12, luščenih orehov 34—36, suhih češpelj 10, suhih hrušk 6 do 8 Din. Špecerijsko blago: 1. kg kave Portoriko 72—76, Santos 46—48. Rio 32—40, pražene kave I, vrste 90—100, II. vrste 70—80, III. vrste 56—60, kristalnega belega sfladkorja 13, sladkorja v kockah 14, kavne primesi 18, riža 1. vrste 10, II. vrste 8, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg soli, debele 2-50, soli, mlete 2-75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 46, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. vrste K), II. vrste 9, pralnega luga 3*76, čaja 80 dinarjev. Mlcvski izdelki: 1 kg moke št. »0« 4-20—4-30 na debelo, 450 na drobno, št. »2« 3-60—3-90 na debelo, 4-25 na drobno, št. »4« 3'25—3-40 na debelo, 4 drobno, št. »6« 3-75 na drobno, kaše 5 do 6, ješprenja 6, ješprenjčka 10—12, otrobov 1-75—2, koruzne moke 3-50, koruznega zdroba 4—4-50, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. vrste 6—8, 11. vrste 6, ržene imoke 4 Din. Žito: 100 kg pšenice 265, rži 230 do 235, ječmena 220—235, ovsa 200—240, koruze 180—190, ajde 210—230, fižola rihndčana 420, prepeličarja 480, graha 8 do 10, leče 10 Din. Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 450, m» trdih drv 175, mehkih drv 90 Din. Krma: 100 kg sladkega sena 125, pol sladkega sena 90—100, 'Uiislega sena 75, slame 60—75 Din. Zelenjava in gobe: 1 kg endivije 12 do 14, motovilca 10—12, radiča 10—14, poznega zelja 1-50—2, rdečega zelja 3 do 5, kislega zelja 3-50, ohrovta 1-50—2, karfijol 7—10, kolerab podzemljic 1, špinače 10—12, čebule 2—3, česna 10 do 12, krompirja 1—1-25, repe 0-25—0-50, kisle repe 2-50—3, korenja 2—4, peteršilja 3—4, zelenjave za juho 3—4 Din. MARIBORSKI TRG, dne 15 februarja 1930. ■Na ta trg je pripeljalo 65 slaninarjev 294 zaklanih svinj in 6 telet,'kmetje pa 8 s čebulo, krompirjem in zeljnatimi glavami in 2 s sadjem naloženih voz na trg, kateri je bil drugače prav dobro založen pa tudi obiskan. Cene mesu so (»stale nekpre.meujene. Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 600 komadov, katere so se prodajale: piščanci po 15—30, kokoši 40 do 50, race in gosi 50—80, purani 70 do 150 Din za komad, domači zajci 12-50 do 35, kozliči ICO Din za komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene: krompirju 1—1-75, solata 10—12, kislo zelje 4, kisla repa 2, čebula 1-50—2-50, česen 10—12 Din za kilogram, karfiol 7—10, glavnata solata 1—3, zeljnate glave 1—3-50 Din za komad, maslo 40—60 Din za kg, jajca 150 do 2 Din za kom. Sadje: jabolka 5—10, hruške 8—14 Din za kg, oranže 1—2-50, limone 1—1 -50 Din za komad. Cvetlice: italijanske in francoske 3—8 Din za komad, domače z lonci vred 20—70 Din za komad. Lončena in lesena roba, katere je bilo v velliki obilici na trgu, se je prodajala po obični ceni 1—100 Din za komad. — Brezove metle 1-75—5 Din za komad, koruzaia slama 40 Din za vrečo. Seno in slaina na mariborskem trg. V sredo 12. t. m. so kmetje pripeljali 14 voz sena, 4 voze otave, 6 voz slame; v soboto 15. t. m. pa 22 voz sena, 5 voz otave in 5 voz slame na trg. Cene so bile senu 85—135, otavi 70—100, slami pa 65—75 Din za 100 kg. * * * Padec tekstilnih cen. Z Dunaja pišejo: V dobi od srede do konca januarja so cene za konopljo, džuto in lan, ki so padale že prej, padle zopet za 2 do 3%, cene bombaža in volne pa za 8 do 10 in pol odstotka. Cena ovčje volne je padla od jeseni za ca. 25%. Ta padec je industrija izelo težko občutila. Omejitev lizika, ki je pri drugih sirovinah omogočena s časovnimi nakupi, pri ovčji volni pogosto ne pride v poštev. Evropski jekleni kartel je povabil ameriško jekleno industrijo na ustanovitev svetovne zveze producentov, koje prva naloga naj bi bila preprečitev nadprodukcije. Nemška strojna industrija je doma bolj slabo zaposlena, a inozemska naročila so se nalahno zboljšala. Zadružne nemške tovarne niklja se prav ugodno razvijajo; dividenda za preteklo poslovno leto, zaključeno -z 12. oktobrom, je 12-odstotna. Nabava 50.000 kg bencina. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razipisuje pismeno dražbo za dobavo 50.000 kg bencina. Dražba bo dne 3. aprila 1930 ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba št. 42. Jamčevina (5% ati, če je inoze-mec., 10%) se mora položiti najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu pošitne direkcije v Ljubljani, soba št. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji. Dobave. Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 3 pisalnih miz in 3 stružnih glav. Pro-metno-komercijelini oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 150 kg stearinskih sveč, 40 komadov suhih žigov, 10 zvitkov žične vrvi ter glede dobave 780.000 komadov tiskovin; do 3. marca t. 1. pa glede dobave 300.000 komadov transparentnih trakov. — (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri navedenih odelkih.) 'Veletrgovina c5?. Šarabon v Jljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Xastna pr ažurna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago, ‘telefon št. 2666. Veletrgovina kolonijama In Špecerijske robe jvan Jelačin Ljubljana Zaloga sveie pražene kave, mletih dišav In rudninske vode ToIm in solidna postreSba! Zahtevajte cenik! - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 H. NADSTR NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE ODJEMALNE STRACK m^m KNJIŽICE JOURNALE RISALNE ŠOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE L T. D. EH' S Trgovski list K. knjige, časopise, račune, vizitke, etikete, memorande, kuverte, tabele, lepake, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, cenike In tudi vse druge tiskovine dobavlja TISKARNA zmeTnm MERKUR o e n a h iiiiiiui LJUBLJANA mnim GREGORČIČEVA 23 TELEFON 20sa 0 Lastna knjlgoveznloa Za večja naročila zahtevajte proračun« I • LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA ustanovljena 1900 CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA ustanovuena iooo Delniika glavnica t Oin 50,000.000*- Skupne rCierve cca. Oin 10,000.000*- POORUŽNICE: BraSica, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metko vit, Novisad, Novomesto, Pluj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Spiit, Šibenik, Zagreb Se priporoča za vse bančne posle Brsojavni naslov : BANKA i Briojavni naslov podruin.: Ljubljanska banka Telefonske Stevli«es 2861, 2413, 2S02, 2303 * 11 !■■■ M | ,'| ■ Ureja dr. IVAN PLESS. — Za TrgOTiko - Industrijsko d. d. >MERKCR« kol Izdajatelja in tinkarja: O MJCHALEK, Ljubljana.