2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 22. oktobra 2015  Leto XXV, št. 43 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 22. oktobra 2015 Porabje, 22. oktobra 2015 Prauška Sombotelčarov k domanjim Hrvatom STR. 3 Naših petdvajsti lejt STR. 4-5 3. Vrajža nauč v Andovci »ČALARICE, ŽERDJAVCI, ŠNJAVE, GARABONCIJAŠI, VRAGAUVDJE…« Tau so liki (alak) pa skazni, o steraj se je po naši vasnicaj v Porabji vsigdar dosta gunčalo. Če si samo pomislimo na duge zimske ve-čere, gda so pri ižaj goškice ali kukarco lüpali, si ji sploj ne moremo zamisliti brezi pripovejdanja starejši lidi. Pripovejdali so o tom, kak so čalarice vnoči v gauški plesale pa zapelale moške, steri so namesto kroflinov zazranka v žebki konjski drek najšli. Ali o tom, kak je stoj, gda je vnoči išo domau od betežne žlate, smrt srečo, pa o tom, kak se je umirajoči človek zglaso pri njij doma, vej pa ranč te, gda je mrau, je kejp s stené spadno... Te zgodbe smo mlajši pa mladi dostafart s strajom poslüšali. Gnesden skurok nejga več taši prilik, ka bi žlata, sausedge vküper delali, zatok se te zgodbe pomalek pozabijo. Mladi pa mlajši naskura pozabijo, ka so naši starci vörvali, od koga so se bojali. Med drugim je tau biu eden od cilov andovskoga Kulturnoga in turističnoga društva, gda je pred trejmi leti organiziro prvi pohod vnoči, gde so pohodniki srečali vse te like ljudskega verovanja (néphit), vcuj so pa leko poslüšali, ka njim je tomačo predsednik drüštva Karči Holec. Ranč tak je bilau zdaj 17. oktobra na tretjom pohodi tö, steroga sta vküper organizirala Slovenska zveza pa andovsko drüštvo. Gda se je na andovsko domačijo spistila kmica, sta nočne pohodnike pozdravila sekretarka Slovenske zveze Gyöngyi Bajzek pa predsednik KTD Andovci Karči Holec, steri je vözdigno, ka je ljudsko verovanje en tau naše kulture, naše kulturne erbije, zato bi dobro bilau, če bi ga spoznali mladi tö. Natau smo leko vidli prizor (jelenet) dvej čalaric pa čalejra, s steroga smo zvedli, ka vse lagvoga leko čalarice napravijo pa kak leko čalejr comprnijo dojvzeme, odpravi. Andovska gauška se je potejm napunila s pohodniki, v kmici je težko bilau oceniti, kelko nas je bilau, ništrni smo tak mislili, ka kauli 250, ništrni so celau pravli, ka več kak tristau. Eno je gvüšno, vsakšo leto nas je več, pa ka je eške baukše, ka je dosta mladine pa dece. Tak je bilau tau letos tö. Na pauti smo srečali žer-djavce (tau so düše tisti merarov, steri so lagvo vözmejrili mejé njiv ali travnikov, zatok so ji lidgé zakunili pa so nej mogli na drugi svejt), na ednom križpotji so plesale čalarice in nas zapelale, ka smo zablaudili, nasprauti nam je prišo garaboncijaš (črne šaule dijak), med drejvami se je skrivala smrt, šli smo prejk po zapüščenom graubišči, gde je mrtvec z groba vstau, šnjave (skušnjave) so nas zvale, ka bi se nam na prsi sedle, bejžali smo pred vragauvi, steri so nas namazali s črnimi sajami... Na konci smo vsi srečno prišli nazaj do andovske domačije, gde je že fanj dišalo po pečeni klobasaj, muzika je vabila tiste, steri so ešče nej bili trüdni, naj se zavrtijo, zvün völkoga ognja (kresa), smo ogenj leko občüdovali na nastopi žonglerov z ognjom. Andovska vrajža nauč je letos tö mejla svojo mauč. Marijana Sukič foto: K. Holec Čalarice, šnjave, smrt, vragauvdje... liki, steri so nas čakali v gauški Čalarici pa čalejr pri andovski domačiji Murska Sobota: 300-letnica prve prekmurske knjige FRANC TEMLIN - OČE PREKMURSKE KNJIŽEVNOSTI Na mednarodnem znanstvenem simpoziju z naslovom Zapisana beseda ostane so v dvanajstih referatih ugledni strokovnjaki iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške ovrednotili pomen Malega katekizma Franca Temlina, prve prek-murske knjige, ki je izšla pred 300 leti. V uvodnih pozdravih so dr. Klaudija Sedar, vodja simpozija, Jasna Horvat, direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice, mag. Geza Erniša, častni škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji, Marjan Šiftar, podpredsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, in dr. Aleksander Jevšek, župan Mestne občine Murska Sobota, označili obletnico izida Malega katekizma, (ki je prevod istoimenskega dela Martina Luthra) kot izjemno versko, zgodovinsko, kulturno, jezikovno in narodnostno-politično dejanje, ki je pustilo trajne sledi v Prek-murju, Sloveniji in sosednjih državah. Franc Temlin, rojen verjetno leta 1698 na Krajni, je s prevodom Malega katekizma leta 1715 prekmurskemu slovstvu položil neprecenljiv temelj, na katerem so gradili vsi sledeči prekmurski pisci. Prek-mursko narečje pa je dobilo slovstveno obliko in značaj. Simpozij je bil razdeljen v dva dela, in sicer Zgodovinskokulturni in jezikovni horizont, z moderatorjem Francijem Justom ter Kulturna in literarnozgodovinska razsežnost (moderatorka dr. Klaudija Sedar). Uvodni referat Dogodki v 18. stoletju, ko je bila izdana prva prekmurska knjiga, je imel mag. Franc Kuzmič. Poudaril je, da sta bila prostor in čas v 18. stoletju v Prekmurju zaznamovana s številnimi pomembnimi dogodki, tudi z novim nastopom protireformacije v prvi polovici 17. stoletja. Tedaj so se prekmurski protestanti odločali za preselitev na tuje. Dr. Klaudija Sedar je povedala, da se je Franc Temlin rodil v času, »ko je vplivnost protestantizma zaradi protireformacije vse bolj padala.« Mag. Geza Erniša je predstavil Temlinovo šolanje na Slovaškem, dr. Marko Jesenšek pa je govoril o prekmurskem jeziku v Temlinovem in Kardoševem prevodu Malega katekizma. O samostalniškem besedju Temlinovega Malega katekizma je razpravo pripravila dr. Mojca Horvat, dr. Polonca Šek Mertük pa je govorila o drugi izdaji Malega katekizma. Dr.Lajos Bence je predstavil pisano besedo v Lendavi v času Trubarja, dr. Alojz Jambrek in dr. Robert Hajszan, sta se ukvarjala z jezikovnimi vprašanji. Franci Just je označil Temlina kot očeta prekmurske književnosti, dr. Dragica Haramija je podala Pregled prekmurske mladinske književnosti, Vesna Radovanovič pa je prispevek naslovila Pravljični motivi v Lainščkovih Mislicah ljudskem slovstvu. Zbornik s simpzija bo izšel prihodnje leto. Ernest Ružič Dr. Klavdija Sedar, organizatoka simpozija in mag. Geza Erniša, častni škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji Petanjci: Zaključek 6. natečaja Nikoli več vojne VSE JE LAHKO GLOBALNO, LE MATERNI JEZIK TO NE MORE BITI Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo, Območno enoto Murska Sobota, razpisala 6. literarni natečaj za osnovnošolce in dijake, to pot na temo Nikoli več vojne. Slovesnost ob objavi rezultatov in nagrajenih tekstov je bila v Vrtu spominov in tovarištva, osrednji govornik pa pisatelj Tone Partljič. Za uvod so člani društva Zeleni prstan iz Ljubljane, ki ga vodi nekdanja županja Nuša Kerševan, posadili ameriško češnjo, kot darilo Vrtu spominov in tovarištva, ki ga je zasnoval pokojni dr. Vanek Šiftar, znani slovenski literarni zgodovinar, univerzitetni profesor dr. Matjaž Kmecl pa je zasadil vrtnici Prešeren in Trubar, prvi slovenski avtohtoni vrtnici, katere žlahtnitelj je, in ki sta mednarodno priznani sorti. Na gredi ob vhodu v Vrt spominov bodo odslej vsako leto posadili vrtnico iz drugega kraja in druge sorte. Literarnega natečaja se je udeležilo 33 osnovnošolcev iz 13. šol in 11 dijakov iz 6. srednjih šol. Strokovna komisija, ki jo je vodila Irena Kumer, je izbrala po pet najboljših. Učencem in dijakom ter njihovim mentorjem so priznanja izročili pisatelj Tone Parljič, predstojnica Zavoda za šolstvo Irena Kumer in predsednik Uprave dr. Šiftarjeve fundacije Ernest Ebenšpanger. V kulturnem programu so nastopili učenci in dijaki iz osnovnih šol Tišina in Radenci ter murskosoboške gimnazije. Prireditev je bila lepo obiskana, med udeleženci pa tudi nepogrešljivi stoletnik akademik dr. Anton Vratuša, pobudnik literarnega natečaja z imenom Moj ograček/Moj vrt in vsako leto na drugo temo. Pisatelj Tone Partljič je zbrane nagovoril v svojem znanem, s humorjem prežetem stilu in izpostavljenim vtisom, da ko pride na Petanjce, vstopi skozi vrata v Prekmurje, kjer se srečuje s prijaznimi in gostoljubnimi ljudmi. Besede je podkrepil z delom Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Posebej je pozdravil ugledna gosta in akademika dr. Antona Vratušo in dr. Matjaža Kmecla. Dejal je tudi, da živimo čas, ko se ne smemo igrati z jezikom, s slovensščino, ker je »vse lahko globalno, le materni jezik ne more biti globalen.« Predsednica komisije pri literarnem natečaju Irena Kumer je poudarila, da je dogodek v tednu otroka, kar je zahvala sodelujočim in njihovim mentorjem. Teksti so pokazali, da mladi razmišljajo in znajo razmišljati o dogajanju v svetu, o vojni in nasilju. Zbrane sta pozdravila tudi župan občine Tišina Franc Horvat in predsednik fundacije Ernest Ebenšpanger. Ernest Ružič »Vse je lahko globalno, le materni jezik ne more biti globalen«, je poudaril pisatelj Tone Partljič Prauška Sombotelčarov k domanjim Hrvatom Kauli petstau lejt je že toga, ka je edna vekša skupina Hrvatov iz dalečnje Dalmacije pred Törki pribejžala gori na Gradiščansko, v gnešnji avstrijski Burgenland pa bližanje vesnice na Vogrskom pa Slovačkom. Z gradiščanskimi Hrvatami smo mi, Porabski Slovenci žlata po geziki, z ništernimi pa več stau lejt vküper živemo v Železnoj županiji. Sombotelski Slovenci smo (v soorganizaciji Zveze Slovencev na Madžarskem) nej davnik gorpoiskali tri rovačke vesnice kauli Kőszega. Pred vesnicov Hrvatski Židan (Horvátzsidány) so nas že pri gaušči čakali plebanoš István Dumovits. Gospaud slüžijo že štirideset lejt v trej rovački vesnicaj pa v ednoj nemškoj (Kiszsidány). Stari so 75 lejt, depa so ranč tak aktivni, kak eden mladi človek. V Mariazell so 32-krat ojdli pejški, letos pa so je zglasili za priznanje »Prima« v Železnoj županiji. Uni so dali idejo, ka aj na srejdi lesá, v »Perinoj laugi« postavijo kapejlo pa spominsko mesto »Peruška Marija«. Pred staupetdesetimi lejtami so na tistom mesti, pod veukim hrastom, najšli tri lejta staroga siná grofa s Prisike (Peresznye), šteri se je za tri dni zgübo. Od tistoga mau tü držijo zahvalne meše. Zavolo zaprejte grajnce so za cajta socializma nej mogli cuj na prauškarsko mesto, prvo mešo so pá slüžili leta 1983, tau pa djagri. Malo sledik so začnili ojti policajge pa graničarge tö, gnesneden pa držijo gnauk na leto srečanje z mešov sodacke, rešilci, gasilci pa drügi tö. Vsikša meštrija je dala postaviti kip svojoga patronuša, eške tisti majo svetnika, šteri palinko küjajo. Držijo pa zdavanja, mladinske tabore pa škejo štacije tö napraviti. V kapejli, štero so zozidali leta 1994, smo Sombotelčarge slovenski spejvali ino molili očanaš pa zdravamarijo. Po sedmi kilomejteraj pelanja vö z lesá so nas gospaud Dumovits pelali v najmenjšo rovačko vés Plajgor (Ólmod). Gnes má vés samo stau lüdi, za časa železne fijanke pa je bila kauli pa kauli zaprejta. Dosta lüstva je odvandralo v Meriko, v Židani pa majo edno ulico, gde samo plajgorsko lüstvo živé. Gnesnedén je v vés prišlo dosta tihincov. V maloj vési stogi lejpa cerkev svetoga Martina, kauli nje vidimo cintor, punoga z rovačkimi napisi. Na ednom grobi piše: »Vince Koósz – duhovni otac«. Té rovački gospaud so bili plebanoš štiri lejta na Dolenjom Siniki (1924-28) pa večkrat na Gorenjom Siniki (oprvim 1933-36). Starejši Sinčarge je eške ponijo iz cajta, gda so gospauda Janoša Kühara prejk v Izsákfa dali (1952-57). Vince Koósz so se naraudili v vesi Prisika, v prvoj bojni so bili sodački dühovnik na taljanskoj fronti. Njina materna rejč je bila rovačka, gučali pa mešüvali so slovenski pa nemški tö. Gospaud Dumovits je eške ranč tak nazaj ponijo z mladi dühovniški lejt, gda so je gorpoiskali na Gorenjom Siniki. Vu vesi majo edno staro kantorsko ižo, v šteroj so zvekšoga živeli dühovniki v penziji. Cerkev v Hrvatskom Židani je sploj veuka, vej so go začnili zidati frančiškanski baratke iz Zagreba - kak prauškarsko cerkev za gradiščanske Hrvate. Znautra vse po rovačkom piše, patronuš je sveti Ivan Krstitel. Cerkev je lejpa, za tau se trbej zavaliti Baugi pa domanjim cerkvenim kotrigam, pravijo István Dumovits. Lani so v vesi pokopali 24 lidi, naraudili pa so se samo trgé mlajši. Dosta je lückoga lüstva. Od kauli sedemstau domanji lüdi pa več kak 150 v Avstriji dela. Nemški se navčijo v pau leta, rovački pa skoro nikdar nej, se žaurdjajo plebanoš pa nas pozovejo v zamanico farofa. Vinska klejt v Židani je skoro dvejstau lejt stara. Koštavali smo mešno vino ali mošt pa spejvali rovačke, slovenske pa madžarske pesmi, ništerne v več gezikaj. Gospaud Dumovits so bili sploj dobre vaule, pravli so, ka je győrski püšpek ne morejo inan poslati, vejpa ne vejo dobro vogrski - samo z devetimi lejtami so se začnili včiti. Od sigurni policajov pa se ’gospodin’ ne bogijo, vejpa jim najmenje gnauk na leto mešo držijo. Prejk maloga potoka z imenom Velika gospa smo se odpelali prejk v vesnico Prisika. V domanjoj restavraciji smo rovački obed dobili: mesno župo, küjano mesau z rénom pa žemlami ino »lipjne« (lepény) s škipkami pa tikvi. Gospaud Dumovits so pripovejdali, ka se Hrvati v ništerni svoji šaulaj v nižiši klasaj gradiščansko rejč včijo, pa samo v višiši klasaj knjižno. V dvojezični šaulaj, kak v Koljnofi (Kópháza) pa samo knjižno. Gospaud majo štiri vesnice prejk, pa je vseposedik rovačka meša, samo v Kiszsidányi nemška. Po dobrom obödi smo se napautili na graubišče vesi, kama nas je sprevajala kulturna delavka Bernadett Zádrovich, doma iz Prisike. Njena žlata je dala zozidati kapejlo na cintori, tetica z 92 lejtami go dá eške zdaj vsikšo leto vöobejliti. Kauli 15. septemb-ra slüžijo mešo na prostom, gda blagoslovijo nauve grobe. Če so bile v Ólmodi napisane rovačke litere (gajica), najdemo na Prisiki dosta napisov z vogrskimi literami. V ednom grobi počivajo prisički dühovnicke, med njimi Jožef Ficko. Uni so se naraudili v slovenskoj goričkoj Boreči, gratali pa so »oča gradiščanske rejči«. Brez njegvi štiri knig bi se leko zgibila ta rejč pa če rejsan so v njegvom živlenji na začetki 19. stoletja mešüvali latinski, spejvali so donk rovački. Tak smo mali vogrski Slovenci dali veukoga človeka Hrvatom, pri grobi šteroga smo molili v njegvom slovenskom maternom geziki. Naša voditelica Bernadett nas je pozvala v »Krščansko javno zbirko Hrvatov na Madžarskom«, štero so oprli leta 2008 v rojstnoj iži plebanoša Dumovitsa. Gos-paud so že od mladi lejt vse zberali, pred dobrimi desetimi lejtami pa so dali vse v muzej, šteroga gnesden gordrži Državna hrvaška samouprava. Razstavo so postavili sodelavci Muzeja Savaria, na njej vidimo dosta cerkveni stvari: protestantske pa katoličanjske biblije, rusoško ikono, mešne gvante, koco za krstitke, palico od Marijini prauškarov, kejpe, šteri igrajo ptt. Majo svojo cejlo Sveto pismo v gradiščanskom geziki tö, štero je profesor dr. Stefan Geosits dvajsti lejt dojobračo z originala pa napuno šest kusti knig. Muzej má eške bogato knjižnico, sobo za vküpne programe s paverskimi škeri, pa malo dvoriške. Nazaj v centri, v veukoj dvorani kulturnoga doma Prisike vidimo malane kejpe škonika Lajoša Brigovića, šteri je dosta fotografij pa grafik tö napravo, depa je letos januara na žalost mrau. Un je napravo kulturno drüštvo »Zviranjak«, v šterom so spejvali, igrali tambure pa plesali. Gnesdén pa je že žmetno najti aktivne člane. V vesi majo 26 mlajšov v vrtci, šteri se včijo rovačke pesmi tö. V šaulo odijo v Židan ali Zsiro. Starejši lidgé so v domi za ostarele, vés má 60 starcov nad 70 lejt. Na Prisiki majo eden sploj lejpi park, z malim jezerom, pa z drügim najvekšim platanom v rosagi. Tam, nej daleč od dvorca, so se mlajši v zimi čujskali, v leti pa brsali. Gnesneden držijo vsikšo leto Hrvaške dneve, majuša pa küjajo. Den se je končo v zamanici plebanoša Dumovitsa. Tak koražno smo spejvali, ka so gospaud skoro zamidili péto mešo. Depa brezi nji ne začnejo, so pravli, mi smo pa po kratkoj molitvi slobaud vzeli, puni z lejpimi spomini. -dm- Pri »Peruški Mariji« se je čüla slovenska molitev Sombotelčarov Bernadett Zádrovich (z lejve) je gučala o deli slovenskoga Jožefa Fickona med Hrvatami Gospaud István Dumovits so prauškarom pokazali Martinovo cerkev v Ólmodi OD SLOVENIJE… Naših petdvajsti lejt Slovensko drüštvo v Budimpešti je 10. oktobra svetilo 25. obletnico ustanovitve. Našo drüštvo smo ustanovili leta 1990 tisti Porabski Slovenci, steri živemo v Budimpešti. Od tistoga časa smo vküper in redno delamo. Svetek smo začnili s sv. mešo v slovenskom maternom geziki. Kak vsakšo leto, letos je tö darüvau mešo dekan iz Odranec Lojze Kozar, zdaj pa šče generalni vikar pri škofiji v Murski Soboti. Pri meši je spajvau Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gorejnjoga Senika. Zbor je vodo in na orglaj igro Ciril Kozar. Mi, Slovenci v Budimpešti, letno samo gnauk mamo priliko, ka leko demo k slovenski meši. Tau organiziramo že na tradicionalnom slovenskom dnevi oktobra. Vsigdar je splo lejpa meša, zdaj je tö bilau lepau, smo čüli lejpo pridigo. Po meši pa je vsakši daubo dvej svete cejdale Marijinoga drüštva pa knjige pokojnoga Lojzeta Kozarja, Pajkova mreža. Zvün toga kalendar Stopinje 2015. Iz srca se zavalimo. Po meši smo se pelali na Veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpešti. Na veleposlaništvi majo velko mesto, ka nas je zdaj bilau dosta pa smo tü držali kulturni program. Tü sta goste, skupine pa naše člane čakala Marija Kovač Babanič pa Miši Zadori. Vsakšoma sta ponidila krü pa sau pa domanjo porabsko palinko po stari navadi. Program se je začno s slovensko himno, himno je spejvo zbor Avgust Pavel. Navzouče je pozdravila predsednica Agota Merkli Kállay. Med gosti smo pozdravili predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka, sodelavca veleposlaništva Roka Tomšiča, generalnega vikarja Lojzeta Kozarja, sekretarko Zveze Slovencev Biserko Bajzek, asistenta slovenske zagovornice dr. Ferenca Sütőja, ravnateljico DOŠ Števanovci Agico Šömenek, predsednika Slovenske samouprave v XI. okroži Petra Kondora, skupine in njihove voditelje. Predsednica Agota Merkli Kállay je v uvodni besedaj povedla, ka nam pomeni drüštvo. Pomeni nam naše slovenske pesmi, jezik, šege, prijateljstvo. Zdaj svetimo 25 lejt. Do tejga je bilau dosta dela. Delala je predsednica, vodstvo, člani. Bili so, steri so pomagali tau delo, tak Zveza Slovencev, Državna slovenska samouprava, Urad za Slovence v zamejstvu in po sveti in skladi. Vsi so pomogli nam, da smo zdaj prišli do te oblejtnice. Od tisti, steri so ustanovili drüštvo, sta dvej bile na svetki, jim je predsednica predala rauže. Tau sta bile Irena Pavlič pa Tereza Anderko Túroczi. Od 12 lidi, steri smo ustanovili drüštvo, ji je že 5 mrlau. Irena Pavlič, zdaj častna predsednica, sem mejla poročilo od 25 lejt. Govorila sem od toga, ka se je vse godilo v 25. lejtaj. Na začetki je delo težko bilau. Nej bilau pejnez. Slejdkar so drüštvo pomagali Zveza Slovencev s pejnazi, Državna slovenska samouprava, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Državna samouprava dá mesto nam za delo, za prireditve. Gori nas drži, ka arundo (najemnino) nej bi mogli plačati. Iz Ljubljane pa dobimo največ pejnez, brezi te pomau-či bi tö nej mogli delati. Na Vogrskom dobimo pejneze od sklada za narodnosti. Tak letno leko mamo pet, šest prireditev, mamo romanje v Slovenijo pa v sausedne rosage, dej živejo Slovenci. Vsakšo leto pa se pelamo v rojstni kraj, v Porabje, na srečanje Porabskih Slovencev. Na gostovanji pri nas so bile že vse porabske skupine večkrat pa skupine iz Slovenije tö. Tak mamo dosti padašov v Porabji pa v Sloveniji. Leta 2008 smo ustanovili Mladinsko sekcijo. Naši mladi se zanimajo za slovenski knjižni jezik. Meli smo jezikovni tečaj za odrasle in za mlade dvej leti. Mladi ojdijo v Ljubljano na Poletno šolo slovenskoga jezika, dva sta bila na jesenski šoli, eden na visoki šoli. Leta 2011 smo ustanovili pevski zbor, steri od tistoga časa redno dela pod vodstvom Orsolye Kovač Zadori, sprevaja ji pa na harmoniki Hugo Čerpnjak. Skauz 25 lejt smo meli več kak deset delegacij na obiski pri nas. Najvekšoga gosta smo pa meli tau leto 2. februara, ministra Gorazda Žmavca. Od začetka dobro sodelujemo z Veleposlaništvom R Slovenije. Dajo nam mesto za velke prireditve, pridejo na te, mi pa na njine. Preteklo je 25 lejt. Prvi predsednik drütva je bijo Feri Kranjec, potem jaz, Irena Pavlič. Bilau je dosta lejpoga pa težkoga tö. Probali smo delati s srcom pa smo tak vse težave premagali, ka je delo drüštva vsigdar bilau pozitivno ocenjeno. Zavalila sem se vsem tistim, ki so mi pri deli pomagali, tistim, s sterimi smo drüštvo ustanovili, tistim 21-im, steri so bili na prvom občnom zbori (közgyűlés). Dr. Eigner Józsefi pa njegvoj soprogi, ka sta ona bila birauva (sodnika), pa sta nam pomagala napraviti prvi statut (alapszabály). Jaz pa sem se posebej zahvalila veleposlaništvi pa veleposlanici Kseniji Škrilec, ka so me lani predlagali za veliko odlikovanje v Ljubljani, pa sem dobila Medaljo za častno delovanje, stero mi je predau predsednik rosaga Borut Pahor. Po govori Ireni Pavlič je Szabolcs Zadori napovedo kulturni program. Najprva je bila skupna pesem dvej zborov: Tam sem jaz doma... Potejn je spejvau venček pesmi senički zbor: Pozimi pa rožce ne cveto... Ko bi sodov ne bilo... Mravla je v mlin pelala. Bilau je čudovito. Dobili so velko pluskanje. Za Seničani so prišli naši pevci. Spejvali so: Mi, Slovenci… V dolini tihi... Nika se ne jauči...Dragi moj saused...Primi bratec kupico. Ena pesem je bila lepša kak druga. Sledila je zadnja skupna pesem: Koljko kapljic.... Bilo je veličastno. Veleposlaništvo je štrmelo. Proti konci pa je bilau najlepše in najbola veselo. Zaplesali so učenci iz Števanovec. Plesali so porabske pa prekmurske plese. Uči je Anica Anderko Szalai. Tak so lejpi bili, tak so lepau plesali, ka so dobili velko pluskanje, publika je nej enjala. Nazaj so mogli priti, ponoviti. Gorički lajkoši so pa tak igrali, ka se je vse trausilo. Tau so takšni godci bili, ka je Stanko igro s fudami, Brigita s fudašom, Ludvig s kosau, Grah je ejbar vlačo. S pluskanjom je publika nej enjala. Imeli smo se splo veselo po njini muziki. V imenu Slovenskega društva v Budimpešti smo se zavalili skupinam za te čudovit, odličen program, jim čestitali, želeli jim dalje lepe uspehe. Zvezi Slovencev na Madžarskem se zavalimo za skupno prireditev. Predsednik Jože Hirnok nam je čestitau in nas pozdravo z darom. V imeni seniškega zbora in gostov nas je pozdravila z darom pevka Vera Gašpar, ki najduže spejva na Seniki. Na konci smo držali prijateljski večer. Na staulaj je puno jesti, piti, pokaraja bilau, steroga so spekle naše ženske. Veselili smo se, spejvali, plesalei. Vüpamo se, da v naslednjem časi tö ostanemo Slovenci in se šče tadale bodo slišale naše slovenske pesmi pa slovenska beseda v Budimpešti. Irena Pavlič Vlado podpira četrtina anketiranih Vlado Mira Cerarja ob prvi obletnici delovanja podpira 24 odstotkov anketirancev, ne podpira pa je dobrih 42 odstotkov. Med političnimi strankami je na prvem mestu SMC z 10,6 odstotka podpore, drugi je SDS z 8,5-odstotno podporo, tretji je ZL s 5,9 odstotka. Sledijo SD s 5,4 odstotka podpore, NSi (3,6 odstotka) in DeSUS (3,1 odstotka). Število tistih, ki ne bi volili, se ne bi udeležili volitev ali ne vedo, koga bi volili, je v anketi, ki jo je pripravil časopis Delo, skoraj 60 odstotkov. Izboljšane napovedi Po Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) sta napoved rasti BDP-ja za letos izboljšali tudi Banka Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Banka Slovenije je v jesenski napovedi zvišala obete gospodarskih gibanj za letos. Spomladi je napovedovala 2,2-odstotno rast, zdaj pričakuje 2,6-odstotno. Če je GZS še maja napovedovala 2,1-odstotno gospodarsko rast, pa po novem pričakuje 2,5-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti. Viceguvernerka Mejra Festić je povedala, da se je struktura gospodarske rasti začela izboljševati, saj rasti ne poganja samo izvoz, ampak tudi zasebna poraba. Domača potrošnja je večja od tujega povpraševanja, k njeni rasti pa so največ prispevala gospodinjstva. Kljub razmeroma visoki gospodarski rasti v GZS-ju opozarjajo, da se Slovenija še naprej sooča s strukturnimi izzivi: visokim javnofinančnim dolgom, pomanjkanjem strateških investicij s pozitivnimi multiplikativnimi učinki, dolgoročno brezposelnostjo, staranjem prebivalstva in s tem povezano krizo zdravstvenega in pokojninskega sistema ter visoko obdavčitvijo dela. Svetek za obletnico je drüštvo držalo na Veleposlaništvi R Slovenije V programi je spejvo zbor drüštva tö, steroga vodi Orsolya Kovács Zadori … DO MADŽARSKE Od leta 2017 bo namesto nas naredila davčno napoved davčna uprava Državni sekretar za davčne zadeve András Tállai, ki je tudi predsednik Nacionalne davčne uprave, je javnost seznanil s tem, da bo Nacionalna davčna uprava (NAV) pripravila leta 2016 davčno napoved namesto 1,5 milijona davkoplačevalcev. To bodo v prvi vrsti davkoplačevalci, ki imajo dohodke le iz svojih delovih mest in nimajo davčnih olajšav. Leta 2017 se bo ta krog razširil na 3,5 milijona ljudi, ki jim potem ne bo potrebno pripraviti davčne napovedi ne na papirju, ne v elektronski obliki. Davčna uprava bo v prvem četrtletju leta 2016 opredelila tudi podjetnike in podjetja, ki jih bo razdelila v tri kategorije davkoplačevalcev. Med njimi bodo zanesljivi, povprečni in rizični, in na podlagi teh ocen bodo upravičeni do določenih olajšav. Zadnje slovo od Árpáda Göncza bodo vzeli 6. novembra Prvega predsednika demokratične Madžarske bodo pokopali 6. novembra ob 15. uri na pokopališču v Óbudi. Po njegovi želji se bosta od njega poslovila Imre Mécs, s katerim sta skupaj prestajala dosmrtno kazen po letu 1957, ter glavni opat benediktinske opatije v Pannonhalmi Asztrik Várszegi. Árpád Göncz je bil v času svojega predsedovanja (1990-2000) najbolj popularen politik na Madžarskem. V času svojega mandata je podpisal več sto zakonov, v ponovno presojo parlamentu je poslal nazaj le devet zakonov. Bil je predlagatelj enega samega zakona, in sicer je predlagal, naj bo sovražni govor proti narodnim, etničnim, rasnim ali verskim skupinam kaznivo dejanje. Árpáda Göncza je sprejelo za častnega doktorja veliko univerz, ameriška vlada je leta 2000 ustanovila nagrado v njegovo čast, ki jo vsako leto dobi Madžar ali Madžarka, ki je veliko naredil/a za demokracijo in človekove pravice. Mlašeča folklorna skupina OŠ Števanovci Pridiga g. Lojzeta Kozara ob 25-letnici Slovenskoga drüštva v Budimpešti (skrajšana) 25-letnico Slovenskoga drüštva obhajamo oktobra. To je tüdi mesec rožnoga venca. Ka mata sküpnoga Slovensko drüštvo v Budimpešti pa rožni venec ali čislo? Poglednimo najprva rožni venec. V molitvi rožnoga venca se spominjamo štiri vrste dogodkov iz Jezušovoga in Marijinoga živlenja. Najprva se spominamo tistoga, ka je bilo veselo. Veselo za Jezuša pa Marijo, veselo tüdi za vse lidi. To je: skrivnosti veselega dela: oznanenje, srečanje pri Elizabeti, Jezušovo rojstvo, darüvanje, pa srečanje v templji. Za veselim pride svetlo. To je vse tisto, ka se je zgodilo z Jezušom ali ka je Jezuš napravo dobroga, svetloga. Ka je dobro, svetlo za nas, za vse lidi. To so skrivnosti svetloga dela rožnoga venca. Njegov krst, prvo čüdo, njegova dela, evharistija, sveta meša. Jezušovo pa Marijino živlenje je bilo ne samo veselo, liki tüdi žmetno, žalostno, puno trplenja. Zato mamo žalostni tao rožnoga venca. Spominjamo se Jezušovoga pa Marijinoga trplenja. Skrivnosti žalostnoga dela rožnoga venca: trplenje v Getsemani, bičanje, kronanje s trnovo krono, križanje. Či bi to bilo vse, te Jezuša ne bi trbelo, te nam Jezuš nika ne bi mogeo pomagati. Ali Jezuš je gor stano od mrtvi, je šou v nebesa, je poslal Svetoga Düha, je Marijo vzeo k sebi v nebesa in jo kronal za kralico nebes pa zemle. To je glavno, Jezušova zmaga. Pa Marijina zmaga. Zato tüdi mi leko čakamo svojo zmago, nebesa. Kak je bila Jezušova pa Marijina pot vesela, svekla, žalostna, pa je pripelala do zmage, tak je tüdi pot vsakšoga človeka včasih vesela, včasih svekla, gda kaj dobroga napravimo, včasih žalostna, pa vüpamo, ka se konča z zmago. In zdaj smo prišli do Slovenskoga drüštva v Budimpešti. Ka mata sküpnoga Slovensko drüštvo v Budimpešti pa rožni venec? Zdaj ži vidimo, ka dosta. Tüdi Slovensko drüštvo je melo vesele dogodke, to so: - Ustanovitev Slovenskega drüštva v Budimpešti pred 25. leti - Novi člani; v malom drüštvi je vsakši človek dosta vreden - Pomoč in podpora; posamezniki, drüga drüštva, organizacije – slovenske in madžarske Slovensko drüštvo v Budimpešti je v dosta srca vüjžgalo posvet, prineslo sveklost, to je bilo na priliko: - Prireditve Slovenskega drüštva v Budimpešti - Delo, skrb vodstva pa članov Člani Slovenskoga drüštva ste meli žalostne, žmetne čase tü. To je bilo: - Pogrebi članov Slovenskega drüštva v Budimpešti - Neuspehi; za kakšno prireditev ste se fejst trüdili, pa mogoče ne bilo vse tak, kak ste želeli, mogoče vas je štoj šinfao ali se norca delo, ali pa pozabo povedati Bog plati za vaše delo. Kak je Jezušova pa Marijina pot pripelala k zmagi, tak tüdi za Slovensko drüštvo pela pot k zmagi. - 25-letnica; - 100-letnica; zmage so navadno pred nami, za zmago se dugo trüdimo; to de velka zmaga, či de Slovensko drüštvo v Budimpešti obhajalo 100-letnico. - Nebesa; glavna zmaga so nebesa, večno živlenje z Jezušom, Marijo, svetniki. Bog daj, ka bi se vse to zgodilo. 100-letnice Slovenskoga drüštva se mi gvüšno ne včakamo, ali glavno je, če vsakši član drüštva, pa vsakši od nas pride v nebesa. K tomi naj pripomore tüdi ta sveta meša. Amen. Gospaud Lojze Kozar in njegva pomagača pri pridigi Mravla je v mlin pelala kebeu borovišča … … gostüvanje ‘mo slüžili, vrtanke ‘mo pekli – pravi porabska pesem, ki mi je v preteklih dneh prišla večkrat na misel, saj smo vrtanke pekli tudi mladi z obeh strani meje, ko smo se srečali v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku, kjer je 10. oktobra potekalo jesensko druženje. Društvo porabske mladine je skupaj z Državno slovensko samoupravo in z Društvom mladih Dobrovnik organiziralo 10. oktobra druženje z namenom, da se mladi spoznamo in krepimo stike z mladimi, ki živijo v matici. Člani našega društva so že večkrat izrazili željo, da bi radi spoznali, kako se pečejo vrtanki. Zato smo se odločili, da bomo ta popoldan povezali več programov. Tako smo začeli ob enih v kuhinji Küharjeve spominske hiše z delavnico, na kateri smo s pomočjo tete Ilonke Braunstein pripravili vrtanke. V tem času je zbrane obiskal in nagovoril tudi župan občine Dobrovnik, Marjan Kardinar. Sam je izrazil veselje, da smo se mladi iz Porabja in Dobrovnika povezali in poiskali priložnost, da se bolje spoznamo med seboj. Mlade je obiskal tudi gospod Zorko Pelikan, ki trenutno opravlja v Porabju delo generalnega konzula. Vmes smo vsi skupaj ustvarjali in poskusili osvojiti znanje, kako narediti vrtanke. Popoldne ob štirih smo se malce premestili in se odpravili na sedež Državne slovenske samouprave, kjer nas je sprejel predsednik Martin Ropoš, ki je na kratko predstavil, kaj vse dela Državna slovenska samouprava, nato pa smo se sproščeno pogovarjali o tem, kakšen je po-ložaj narodnostnih skupnosti na obeh straneh meje. Po končanem pogovoru smo se vrnili v Küharjevo spominsko hišo, kjer so nas čakali že pečeni vrtanki in ostale dobrote. Naš član Norbi Gyéček je za vse nas pripravil še »langaloje«. V večernih urah pa smo se predali druženju in zabavi. Vesela sem, da se je ta dogodek uspešno izvedel in da smo se vsi počutili dobro. Upamo, da se bo sodelovanje med mladimi iz Porabja in Dobrovnika nadaljevalo. Na koncu bi se rada zahvalila Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki finančno pomaga našemu društvu. Zahvala gre Ilonki Braunstein, ki si je vzela čas, in prišla med nas ter pokazala, kako se pečejo vrtanki. Za konec pa hvala vsem, ki so pomagali pri izvedbi programa. Martina Zakocs predsednica Društva porabske mladine Mlade iz Porabja in Prekmurja je sprejel tudi predsednik DSS Martin Ropoš, ki jim je predstavil delovanje krovne organizacije V kuhinji Küharjeve spominske hiše so mladi s pomočjo tete Ilonke pekli »vrtanke« Kapüstni den v Šalovcih PODELITEV ŠTIPENDIJ V Šalovcih so TD Dišeči volčin, občina Šalovci in vas Šalovci organizirali že 13. Kapüstni den, ki je potekal v nedeljo, 11. oktobra 2015 v središču vasi Šalovci. Kljub slabemu vremenu je obiskalo prireditev veliko ljudi, kjer so domače in druge skupine tekmovale v kuhanju sladkega zelja ter so izbrali naj maskoto Kapüstnega dneva. KUD Budinci je tudi letos prikazalo tlačenje zelja na tradicionalni način. V kulturnem programu je nastopala tudi Folklorna skupina upokojenk ZSM Porabje. AB 13. oktobra so na Državnem sekretarstvu za cerkvene, narodnostne in civilne družbene stike pri Ministrstvu za človeške vire podelili štipendije za srednješolce, ki se učijo narodnostni jezik in so dosegli dobre rezultate v šoli. Štipendije je dobilo 19 dijakov, pripadnikov različnih narodnosti na Madžarskem, med njimi dve Porabski Slovenki: Sabina Žohar, dijakinja Srednje strokovne šole Béla III., in Kristina Žökš, dijakinja Gimnazije Mihálya Vörösmartyja v Monoštru. Štipendije sta podelila državni sekretar Miklós Soltész in državni podsekretar Attila Fülöp. Na Madžarskem je 24 srednjih šol, ki imajo pravico konkurirati za narodnostne štipendije, izmed teh je sodelovalo 19 šol. Štipendije je dobilo 9 dijakov nemškega porekla, po dva Roma, Hrvata, Slovaka in Slovenca ter po en romunski in srbski dijak. Štipendija, ki znaša 60 tisoč forintov mesečno, velja za dve zadnji leti srednje šole. Podelitve sta se udeležila tudi predsednik DSS Martin Ropoš in zagovornica slovenske narodnosti v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Zakoj, zakoj? KAJ NAJ BEREM? Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«. Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila »zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö, »zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati, kak bi mali Peter tou škeu čüti. Vöra pa čas Dragi mentorji branja, dragi knjižničarji in učitelji! Mladi bralci vas bodo pogosto spraševali, katero knjigo jim svetujete v branje. Seveda naj berejo po svojih željah in zanimanjih, kar je tudi eno od osrednjih priporočil Bralne značke. Toda obenem želimo, da bi brali tudi kar najbolj kakovostne knjige ... Najbolje je, da mentorji skupaj z mladimi bralci sestavite obsežnejši priporočilni seznam knjig za vsako starostno stopnjo otrok; obsega naj npr. 10-15 naslovov. Izmed teh naj mladi bralci izberejo in preberejo za bralno značko določeno število knjig, kolikor se pač dogovorite. In še vedno naj ostane možnost, da si vsaj eno knjigo lahko izberejo po svojem okusu, torej mimo tega seznama! Pri sestavi vaših priporočilnih seznamov knjig so vam lahko v pomoč: - Priporočilni seznami knjig na domači strani Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS: http://www.bralnaznacka.si/index.php?Stran=30 To so seznami izbranih kakovostnih knjig, urejeni po stopnjah, temah in ciljnih skupinah, ki so pripravljeni s pomočjo Priročnikov za branje kakovostnih mladinskih knjig MKL, Pionirske. Še posebej bi vas opozorili na sezname knjig glede na ciljne skupine, saj boste med njimi našli tudi lažje berljive knjige: http://www.bralnaznacka.si/index.php?Stran=54 - Priročniki za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki jih pripravlja Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana, in so dostopni na: http://www.mklj.si/prirocnik/item/451 - Če vas mika dodati na seznam kakšno knjižno novost iz leta 2015, pa njeno kakovost preverite v Knjigometru Pionirske: http://www.bralnaznacka.si/index.php?Stran=48 ali pa tudi v Priporočilnici Bralne značke (o tej pa v naslednjem prispevku). Najbolj uspešno boste mlade motivirali za branje tistih kakovostnih knjig, ki so všeč tudi vam, dragi mentorji! Večer je gé. Mala držina se v künji zdržava. Ata na divani, mama za stolom, mali Peter spod stola. Niške nika dosta ne guči. Kak če bi že pomalek vsi samo na postelo brodili. Od spanja, od postele pa od kesne vöre pa mali Peter najbole brodi. Skür se čüje, kak njemi nut v glavej vse lejče es pa ta. »Zakoj vöra tö néde spat?« Mama si enja nojete vred gemati, ata več ne leži, se sede na divani. Oba vejta, ka eške nedo tak brž v postelo šli. »Peter, vej pa od časa sva ti z atijom že vse vöovadila. Čas dé po svoje, vöra pa nam čas samo kaže. Una nam guči, kelko je vöra,« si mama skrak moža doj sede, tak ta oba vküper leko bole na velki brodila. »Depa zakoj? Škem pitati, če vöra spat dé, čas tö spat dé? Tak un pa una nejdeta tadale,« se mali Peter vö spod stola potegne. »Gvüšno bi se tou leko zgodilo,« si eške un skrak njiva na divan sede. Tak vsi trgé sedijo, gledajo vöro, mali Peter pa čaka, če snena grata. Depa vöra po svoje čas tadale šté, ga kaže. »Čas nema časa, ka bi spau. Un cejli čas samo tadale dé. Nega toga na tom svejti, ka bi ga doj stavo,« ata tak bole moudro povej. »Leko ge tou naredim,« mali Peter že stolec prejk po künji vleče. Tam spod vöre na stolec stoupi, vöro doj s stene vzeme. Že za eden čas nekšno gombo stisne, vöra se doj stavi, več néde. Nazaj jo obejsi. Stolec na mesto deje, pa samo povej: »Te oböma lejko nouč!« »Lejko nouč, sin moj,« stariša skur v en glas želejta. Nika, aj tak ostane, kak je mali Peter naredo, si pravita pa se pomalek tö na spanje pripravlata. Stariša sta eške nej stanola. Zaprav nejsta eške v künjo prišla, mali Peter pa je že tam gé. Že na stoli stodji, vöro doj s stene gemle. Ata eške cejli sneni v künjo pride. »Peter, ka pa delaš,« na velki zejva. »Vej pa tou bi leko vedo. Čas pa vöra sta si spočinoula, sta spala, zdaj leko tadale deta,« vöra na stejni znouva dela, mali Peter pa že doj s stouca skouči. Dveri se gor oprejo, mama nut stoupi. Kak prvo na vöro pogledne. »Trno dugo smo spali. Pou deset je že gé. Té naš Peter trno dobro vej čas ravnati,« se na raji smedje. »Mama, ti nika ne razmejš, zakoj je tou tak gé. Vej ti brž pokažem,« je mali Peter znouva na stoli pa že vöro dola stavi. »Ata, ti pa zdaj gledaj na svojo vöro na rokej. Gda de gnako kazala kak ta velka, jo ge znouva nut zakapčnem. Tak de čas eške malo počivo. Zdaj pa demo gejst!« Miki Roš Na OŠ Jánosa Aranya v Monoštru spet slovenski krožek Na Osnovni šoli Jánosa Aranya v Monoštru, ki jo obiskujejo učenci od 1. do 4. razreda, in že nekaj let menda ni interesa za učenje slovenščine, se je s prihodom novega vodstva, na naše veselje, vse spremenilo. Nova ravnateljica And-rea Gáspár Schlepfner razmišlja o možnostih pridobivanja učencev za ponovno narodnostno skupinico v prvem razredu v naslednjem šolskem letu. Do takrat pa je na voljo krožek slovenščine, sicer samo eno šolsko uro tedensko, a za začetek smo zelo veseli tudi te drobne zvezdice. Obiskuje ga 6 učencev iz različnih razredov, vsi imajo slovenske korenine in doma kakšno babico ali dedka, ki lahko kaj pomagata. Krožek izvaja učiteljica Ildikó Pusztai, ki se zelo trudi na igriv način učence popeljati v svet prvih slovenskih besed in stavkov. Iskreno želim, da bo krožek uspešen, slovenskih besed in stavkov ob koncu šolskega leta pa za zvrhan koš. Valerija Perger PETEK, 23.10.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 UGRIZNIMO ZNANOST: LEPA, A ZA OKOLJE IN ČLOVEKA ŠKODLJIVA OBLAČILA, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.20 BLISK: POROKA STOLETJA, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 14.20 PRAVA IDEJA! 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 RAZRED ZASE: LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, PREGLED TEDNA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OBLAKOV KRUHEK: NOVE ROKAVICE, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 KINOTEKA: GROZLJIVKA, POGOVOR Z MARCELOM ŠTEFANČIČEM O KULTIH IN KLASIKIH HORORJA, 23.20 INVAZIJA TRETJIH BITIJ, AMERIŠKI FILM, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.05 INFO-KANAL PETEK, 23.10.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.30 NAJ MUZIKA IGRA; JANEZ BONČINA BENČ, 11.00 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 14.35 SLEDI: DR. ZINKA ZORKO - V NAREČJE SEM SE RODILA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.35 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.05 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 18.00 POKLIČITE BABICO (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 MRAČNE BRATOVŠČINE – DRUŽBA VRIL, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.45 BOJ ZA TIBET, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.30 POPRAVLJENA KRIVICA, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 22.20 POLNOČNI KLUB: ČETRT STOLETJA LIONISTOV IN ROTARIJCEV, 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.20 HALO TV, 1.20 ZABAVNI KANAL, 5.05 AVTOMOBILNOST, 5.35 ŠPORTNI IZZIV, * * * SOBOTA, 24.10.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.55 GOLICA, ZGODBA O SKLADBI, DOKUMENTARNI FILM, 12.00 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.35 VODNI KROG: BOLSKE, EKOLOŠKA POTOPISNA SERIJA, 15.00 SVET JE MAJHEN, ŠPANSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.00 PREUOSKE SO STAZICE - OD LJUDSKE DO NARODNO ZABAVNE GLASBE, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.00 Z VRTA NA MIZO, 18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O PRAVIH PRIJATELJIH, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 VSE JE MOGOČE, 21.35 POGREŠANI SIN, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 22.40 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.20 VELIKI VEČER, NEMŠKO-FRANCOSKI FILM, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.20 INFO-KANAL SOBOTA, 24.10.2015, II. SPORED TVS 6.55 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.20 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (Ž), 1. VOŽNJA, 10.30 DOBER DAN, 11.30 NA LEPŠE, 12.00 10 DOMAČIH, 12.40 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (Ž), 2. VOŽNJA, 13.40 POLNOČNI KLUB: ČETRT STOLETJA LIONISTOV IN ROTARIJCEV, 14.55 BISERI NARODNOZABAVNIH ODDAJ - AVSENIKI V MEDNARODNIH KOPRODUKCIJSKIH TV ODDAJAH, 16.15 KRANJICA V KAMBODŽI, POTOPIS, 17.10 VEČ KOT MED, NEMŠKO-AVSTRIJSKO-ŠVICARSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ZDA - KVALIFIKACIJE, 20.05 SREČNEŽI, ANGLEŠKO-BAHRAJNSKO-AMERIŠKI FILM, 22.00 ZVEZDANA, 22.40 PRESENEČENJA, 1. SEZONA, 4. DEL, 23.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.00 ARITMIJA, 1.00 ZABAVNI KANAL, 3.00 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (Ž), 1. VOŽNJA, 4.10 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (Ž), 2. VOŽNJA, 5.10 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ZDA - KVALIFIKACIJE, * * * NEDELJA, 25.10.2015, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 NABRITI DETEKTIVI: NEVARNOSTI NA SPLETU, NEMŠKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: RED BOSONOGIH KARMELIČANK, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.55 ME SMO NAJBOLJŠE, ŠVEDSKI FILM, 16.35 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: SEMENSKA BANKA, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.40 MUK: KAVARNA PRI KRUHOVCU, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 NOVA DVAJSETA (II.): MISLITI S PRAVO GLAVO, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 20.30 ZAKLJUČNA PRIREDITEV 50. FESTIVALA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA, 22.10 IGRALCI BREZ MASKE - LJERKA BELAK, 23.10 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.40 NOČNI POGOVORI, AMERIŠKI FILM, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 2.50 INFO-KANAL NEDELJA, 25.10.2015, II. SPORED TVS 7.00 DUHOVNI UTRIP, 7.30 GLASBENA MATINEJA: FESTIVAL SEVIQC BREŽICE - VIOLINO FANTASTICO (G. P. TELEMAN, A. VIVLADI), 8.00 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 8.45 BLISK: KADROVSKO POMLAJEVANJE, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 9.20 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 1. VOŽNJA, 10.30 BLISK: ŽIVA HRANA, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 11.00 BLISK: KONTROLA KAKOVOSTI, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 11.25 BLISK: PROVOKACIJA, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 11.50 BLISK: POROKA STOLETJA, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 12.20 ŠPORT & ŠPAS, 12.40 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 2. VOŽNJA, 13.40 ŽOGARIJA, 14.40 ZVEZDANA, 15.30 PETER OPEKA ZA PRIJATELJE, 17.15 “BEJŽ ČE VEJDŠ” V EPIZODI KIRGIZIJA, DOKUMENTARNI FILM, 18.10 AVTOMOBILNOST, 18.40 50 LET HALE TIVOLI, DOKUMENTARNI FILM, 19.40 ŽREBANJE LOTA, 19.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ZDA, 21.50 NUJNI PRIMERI: ŽIVLJENJE, AVSTRIJSKA MINI-SERIJA, 23.20 VSE JE MOGOČE, 0.50 VIKEND PAKET, 2.05 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ZDA, 4.00 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 2. VOŽNJA, 5.00 ŠPORTNI IZZIV, * * * PONEDELJEK, 26.10.2015, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 Z VRTA NA MIZO, 10.40 10 DOMAČIH, 11.10 VEM!, KVIZ, 11.50 NAGLAS! 12.25 SE ZGODI: YORKI, SLOVENSKA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 SVETO IN SVET: AVTORJU SLOVENSKE HIMNE, 14.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: SEMENSKA BANKA, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.00 TOČKA PRELOMA, GOSPODARSKA ODDAJA, 16.30 DUHOVNI UTRIP, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 NUKI IN PRIJATELJI: PRAVA PESEM, RISANKA, 18.15 PUJSA PEPA: RAČUNALNIK DEDIJA PUJSA, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PODOBA PODOBE: PRAZNOVANJA, 23.40 IMAGO SLOVENIAE: ANSAMBEL VEDUN: ČAROBNI GLASBENI JEZIKI SVETA, 0.20 SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN EN SHAO (W. A. MOZART: SIMFONIJA ŠT. 40 V G-MOLU), 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.10 INFO-KANAL PONEDELJEK, 26.10.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 9.30 ŽOGARIJA, 10.00 OSTRŽEK, NEMŠKA NADALJEVANKA ZA OTROKE, 11.00 HALO TV, 12.00 DOBRO JUTRO, 14.20 POLNOČNI KLUB: ČETRT STOLETJ LIONISTOV IN ROTARIJCEV, 15.30 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.25 AVTOMOBILNOST, 17.00 HALO TV, 18.00 POKLIČITE BABICO (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 ŽENA, MOŽ IN NEPRIDIPRAVI, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.55 INŠPEKTOR BANKS (IV.): PRIKRITO, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 22.30 NARKOKULTURA, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.05 HALO TV, 1.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.55 ŠPORTNI POSNETKI, 4.45 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * TOREK, 27.10.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.45 OBZORJA DUHA: RED BOSONOGIH KARMELIČANK, 12.20 SE ZGODI: SINDROM OBUBOŽANJA, SLOVENSKA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 KANAPE - KANAPÉ, ODDAJA TV LENDAVA, 15.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 PROFIL: META KUŠAR, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 KLEKLJANA ČIPKA V RISU ČASA, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.05 MUK: RIBARJENJE, RISANKA, 18.10 KIOKA: LONČKI, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 ZADNJI TANGO V HALIFAXU (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.55 VITANJE V VESOLJU, SUNITA, DOKUMENTARNI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI: PAVEL MALOVRH IN SLAVKO TRUDEN, 0.50 PROFIL: META KUŠAR, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.30 INFO-KANAL TOREK, 27.10.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 10.00 OSTRŽEK, NEMŠKA NADALJEVANKA ZA OTROKE, 11.00 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 14.45 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 16.05 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 18.00 POKLIČITE BABICO (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 PRESENEČENJA, 20.50 TUDI TO JE LJUBEZEN, AMERIŠKI FILM, 22.25 ARITMIČNI KONCERT - DEMOLITION GROUP, 23.25 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA, ERNIE WATTS IN MICHAEL ABENE, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00 HALO TV, 2.05 ŠPORTNI POSNETKI, 4.45 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * SREDA, 28.10.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 12.00 PODOBA PODOBE: PRAZNOVANJA, 12.30 SE ZGODI: NATALITETA, SLOVENSKA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: DR. LOVRO ŠTURM, 14.20 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ BELTINCI IN I. OŠ CELJE, KVIZ, 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 PUJSEK BIBI: KOKOŠ, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: LAHKA TARČA, AMERIŠKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 DEDIŠČINA EVROPE: ZALJUBLJENA V MIR: BERTHA VON SUTTNER IN ALFRED NOBEL, AVSTRIJSKI FILM, 0.40 PROFIL, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.25 INFO-KANAL SREDA, 28.10.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 9.30 KANAPE - KANAPÉ, ODDAJA TV LENDAVA, 10.00 OSTRŽEK, NEMŠKA NADALJEVANKA ZA OTROKE, 11.00 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 14.45 VIKEND PAKET, 16.10 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 17.55 NOGOMET - POKAL SLOVENIJE: ČETRTFINALE, POVRATNA TEKMA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 CITY FOLK - OBRAZI MEST: DAKA, 20.30 ČAS ZA MANCO KOŠIR, 21.20 CHOPIN MI JE REŠIL ŽIVLJENJE, ANGLEŠKI GLASBENI DOKUMENTARNI FILM, 22.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.50 ARITMIČNI KONCERT - DEMOLITION GROUP, 23.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.35 HALO TV, 1.25 NOGOMET - POKAL SLOVENIJE: ČETRTFINALE, POVRATNA TEKMA, 3.20 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * ČETRTEK, 29.10.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.20 SE ZGODI: NEDELJA, SLOVENSKA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 VITANJE V VESOLJU, SUNITA, DOKUMENTARNI FILM, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 BREZ MEJA - HATÁRTALAN, ODDAJA TV LENDAVA, 15.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM SE RAZJEZIL NA SESTRICO, RISANKA, 18.15 POLDI: DAN, KO JE POLDI REŠIL DREVO PRED DEŽJEM, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, TARČA, 20.55 GLOBUS, 21.25 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 SVETO IN SVET, 0.35 PROFIL, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.15 INFO-KANAL ČETRTEK, 29.10.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 11.00 HALO TV, 11.50 DOBRO JUTRO, 15.20 ČAS ZA MANCO KOŠIR, 16.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 HALO TV, 18.00 POKLIČITE BABICO (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 19.00 MALE SIVE CELICE: OŠ BELTINCI IN I. OŠ CELJE, KVIZ, 19.55 ODBOJKA - LIGA PRVAKINJ: CALCIT : PGE ATOM TREFL, 22.00 ŠPORTNI IZZIV, 22.50 AVTOMOBILNOST, 23.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.05 HALO TV, 1.05 ODBOJKA - LIGA PRVAKINJ: CALCIT : PGE ATOM TREFL, 2.55 ŠPORTNI IZZIV, 3.45 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. Muzej Avgusta Pavla Obiskovalce pričakuje od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure. Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se lahko po telefonu 94/554-128. Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in upokojence: 300 forintov ali 1 evro. Za šolske skupine prirejajo tudi delavnice. SMEJ JE PAU ZDRAVDJA DEKOLTE Lejpa dekla pride v bauto pa povej, ka bi si rada küpila gvant z velkim dekolteon. Včasi njej eden takši gvant bautaš ponidi. Dekla si gvant obleče pa se bautoši pokaže, pa ga prosi, naj povej, če njej paše. Bautoš paj etak: »Dovolite, gospodičina, ka vas pitam, če ste mogouče po prsaj kosmati?« »Nej!« pravi dekla. Bautoš pa: »Jaj, znate, te se mi pa tak vidi, ka je dekolte malo pregloboki...« OČALA »Mami! Mami! Pogledni, tisti bači pa gej župo z vilicami.« »Tüo bodi!« »Zdaj pa pidje iz vaze z roužami.« »Daj mi mer, no!« »Zdaj pa djej pepelnik.« »Te njemi pa daj, ti divjak, nazaj očala, ka de gnauk že mir!!!« SAMO GDA JE PIJAN Sauseda se nevoliva, da vidi desetletnoga pojbiča, ka na pauti kadi. »Vej mali Joška ne kadi sigdar, samo te, gda je pijan njemi strašno zadiši eške kakši cigaretlin!« ...povej od Joškana padaš, mali Geza. Marija Rituper