VREME NAGAJA - Redka so bilo leta. ko je vreme tako nagajalo kmetovalcem pri spravilu sena kot letošnje poletje. \a p ste lahko preštejemo lepe sončne dneve. ho kmetje niso trepetali, ali ho dež Ztnpčil košnjo ali ne. Zaradi slabega vremena se je že sicer košnja začela kasneje, kar v/)/iva na kvaliteto sena. vsi pa tudi nimajo možnosti, da bi seno posušili. Kozolci so polni, mokro ali na pol suho seno pa kljub sušilnim in prevetrovalnim napravam ne more na skednje, (jk) — Foto: F. Perdan Danes priloga __»Poletje — čas nakupov in letovanja« Leto XXXIII. Številka 48 •unovitelji: občinska konferenca SZDL Jaenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka « Trtic — Izdaja Časopisno podjetje gim Kranj — Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Zalar Kranj, petek, 20. 6. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pred nedeljskim referendumom v škofjeloški občini Zase, za otroke V Ljubljani je gostilna z imenom DAJ-DAM. Si kdaj pomislil, bralec, da teh šest črk izraža vso resnico našega življenja? Kaj bi: med dajanje in sprejemanje je razpeto naše življenje. Te naj še prepričujem, da se odpovej mesečno klobasi in litru vina za dobro sebe, rojenih in še ne rojenih soobčanov? Ni treba, praviš! Hvala! Morda dvomiš, če je ta nedeljski referendum resnično potreben? Verjemi, da smo se stežka odločili. Časi niso ugodni; stvar pa tudi ni poceni in rezultat vprašljiv. Toda številke, te neizprosne spremljevalke našega življenja, ukazujejo: Morate, če hočete . . .! Seveda hočemo. Kdo pa noče dobro svojemu otroku, vnuku, pravnuku? Te še kaj muči? A, skrbi te, da se z denarjem ne bo dobro gospodarilo. Tudi na to smo mislili. Dogovorili smo se, da bo nad posamezno investicijo bedel gradbeni odbor, pa izvršni odbor občinske izobraževalne skupnosti, pa poseben odbor občinske skupščine in na koncu Se skupščina kot celota. Bo moč program v celoti realizirati, sprašuješ? Tisti, ki se na te reči bolje razumejo kot midva, bralca, pravijo, da. Dajva jim verjeti. To je na kratko vse. Sedaj ti preostane,bralec,; se, da stvar temeljito premisliš ter se po svoji vesti odločiš. Sam sem se že odločil. Po dolgem času bom naredil nekaj oprijemljivo dobrega za svoja sinova in za sebe. Ne hvalita me sinova: to je le DAM-DAJ! Nasvidenje na volišču. Predsednik občinske skupščine Viktor Žakelj KJftODABLJANJE PTT OMREŽJA V DOLENJSKI REGIJI - Pred 'vmki Iskre Elektromehanike Kranj in DO za PTT promet Novo mesto so /unija na Lahora h podpisali pogodbo za postavitev nove glavne ATC im mesto sistema Metaconta 10 CN s skupno 6.000 telefonskimi priključki •pfif/ffdbo za razširitev obstoječih kapacitet ATC Črnomelj in ATC Sevnica h fx> 1.200 novih priključkov). Modernizacija obstoječih objektov bo nared N*wr leta 1981. medtem ko bo nova glavna centrala v Novem mestu vklju >na t promet koncem leta /.98.?. Iskra Elektromehanika je že dobavila po ihn»glavno centralo, ki se — kot prva v Sloveniji — v teh dneh že preizkuša 'flju, nklenila je tudi pogodbi za novi glavni centrali v Kopru in Mariboru. ■ Ttknt im fivto: A. B*»c Skupna gorenjska prizadevanja Dogovor o skupnih temeljih planov za naslednje srednjeročno obdobje — Vse občine naj bi prispevale svoje pripombe in predloge — Planske obveznosti RADOVLJICA - Medobčinska gospodarska zbornica je pripravila delovno gradivo za dogovor o skupnih temeljih planov za naslednje srednjeročno obdobje. V široki javni razpravi naj bi zbrali čimveč pripomb in predlogov ter dokončno izdelali realne in učinkovite skupne temelje planov. Skupni interesi posegajo predvsem na razvoj samoupravnih odnosov in političnega sistema, na razvoj gospodarstva, infrastrukture in varstva okolja, na razvoj družbenih dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tako naj bi podpisniki dogovora med drugim podprli razvoj kmetijstva in živilsko-predelo-valne industrije z izgradnjo klavnega in mesnopredelovalnega obrata v Škofji Loki, izgradnjo mlečno-predelovalnih zmogljivosti v Kranju in proizvodnjo osnovnih vrst kruha v treh pekarnah: Lescah, Naklem in Skofji Loki. V industriji bo imela prednost proizvodnja kvalitetnih jekel, izolacijskih materialov, racionalno izkoriščanje energije, programi telematike, kibernetike, hladilna oprema, proizvodnja sestavnih delov za avtomobilsko in motorno industrijo, programi za večjo obdelavo lesa, avtomatizacija tekstilne in obutvene industrije ter programi, ki izpopolnjujejo proizvodnjo izdelkov za izrabo prostega časa. V gradbeništvu bo skupnega pomena izgradnja nove asfaltne baze, v prometu modernizacija železnic, letalskega prometa in cestnega omrežja z avtocesto in karavanškim predorom. PTT naj bi poskrbela, da bi bilo leta 1985 povprečno 16,7 priključkov na 100 prebivalcev. Zgradili bodo grosistično skladišče Pivka v Naklem in poskrbeli za skladen razvoj turizma. V naslednjem obdobju bo na Gorenjskem dograjen plinovod, elektrogospodarstvo pa bo zgradilo nov daljnovod. Pri komunali bo imela prednost izgradnja kanalizacije s čistilnimi napravami v vseh občinah, za varstvo okolja pa bo treba zaščititi podtalnice, vzdrževati triglavski narodni park, sanirati Blejsko jezero ter poskrbeti za deponije odpadkov. Večje mednarodne športne prireditve naj bi skupaj sofinan- cirali, zgradili pa tudi republiški športni center na Lipcah pri Lescah. Muzej revolucije v Begunjah predstavlja precejšnjo kulturno naložbo. Številne so še skupne gorenjske naložbe in prizadevanja za naslednje srednjeročno obdobje. Ko bodo dogovor ob pripombah in predlogih vsi sprejeli, bodo obveznosti prenesli tudi v svoje planske dokumente. I). Sede j Množično zaščitno gibanje Pripadniki civilne zaščite praznujejo dan svoje organizacije letos že tretjič zapored — Razmah obrambno zaščitnih dejavnosti Marca 1978. leta so izvršni sveti skupščin in pokrajin ter zvezni izvršni svet podpisali dogovor o imenovanju 20. junija za jugoslovanski dan civilne zaščite. Ta dan so za praznik civilne zaščite izbrali zato, ker je 20. junija 1955. leta tovariš Tito podpisal ukaz o razglasitvi zveznega zakona o narodni obrambi, v katerem so prvič uporabili izraz civilna zaščita in opredelili namen organizacije. Vse do leta 1955 se je naša družba pripravljala na zaščito pred sovražnikom v okviru protiletalske obrambe. Ob ustanovitvi je bila tudi organizacija civilne zaščite namenjena le za delovanje v vojnih razmerah. Danes je civilna zaščita kot najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi ter občanov za zaščito in reševanje prebivalstva ter materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih nesrečah pa tudi v drugih izrednih razmerah postala neločljiv del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Razvoj civilne zaščite v naši republiki ni potekal vedno dovolj enakomerno. Vse do 1970. leta smo na tem področju dosegli le skromne rezultate, saj jih niso omogočala niti manjša finančna sredstva niti ozko usmerjene aktivnosti civilne zaščite. Zvezni zakon o ljudski obrambi 1974. leta, zlasti pa republiški zakon o ljudski obrambi dve leti pozneje sta v dejavnost civilne zaščite prvič enakovredno in celovito vključila tudi področje priprav in delovanja ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Velik napredek v razvoju civilne zaščite smo v Sloveniji dosegli predvsem v sedanjem srednjeročnem obdobju, ko smo naloge civilne zaščite prvič celoviteje zajeli tudi v načrtih razvoja vseh ravni organiziranosti po družbenopolitičnih skupnostih. Velik napredek je moč opaziti pri povezovanju civilne zaščite v enotni sistem obrambe in zaščite, pri utrjevanju organizacijske pripravljenosti posameznih sestavin civilne zaščite, številčni rasti enot civilne zaščite, množičnosti samozaščite jn opremljanju ter usposabljanju pripadnikov civilne zaščite. Danes lahko povsem upravičeno trdimo, da je civilna zaščita prerasla v trden in množičen obrambno zaščitni mehanizem. V naši republiki deluje v skoraj 2500 štabih in številnih enotah po organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih blizu 225 tisoč občanov; to je skoraj 12 odstotkov vsega prebivalstva v republiki. Najmočnejše sile predstavljajo specializirane enote, šibkejše pa so splošne enote, kar je tudi glavna pomanjkljivost v dosedanji organiziranosti civilne zaščite. Koliko so pripadniki civilne zaščite usposobljeni in pripravljeni za izpolnjevanje načrtovanih dejavnosti, so doslej najbolj zgovorno potrjevali uspešni ukrepi ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Ponovna možnost za preverjanje pripravljenosti bo letošnja akcija Nič nas ne sme presenetiti, po kateri so bo treba lotiti odpravljanja vseh pomanjkljivosti. 2e sedaj je znano, da bo v bodoče treba pouk usmeriti v praktično usposabljanje glede na potrebe določenega okolja, predvsem pa izpopolniti opremljenost nekaterih enot civilne zaščite z reševalno opremo in vseh občanov s sredstvi za samozaščito. S. Saje DOGOVORIMO SE 6 STRAN SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo. 25. junija, ob treh popoldne se bodo sestali zbori kranjske občinske skupščine. Obravnavali bodo osnutek dogovora o temeljih plana kranjske občine za prihodnje srednjeročno obdobje, osnutek dogovora 0 skupnih temeljih plana gorenjskih obin, predlog za pobratenje Kranja z občino Senta v Vojvodini, informacijo o razporejanju dohodka v občini, dogovor n financiranju, načrtovanju in organiziranju prireditev širšega pomena na Gorenjskem, dva predloga odlokov o urejanju stavbnega zemljišča ter imenovanja in volitve. G LAS 2.STRAN t- Višje carine Praznik KS Struževo f Svet v tem tednu Kmalu po podražitvi uvo-;a zaradi devalvacije dinar , ja za M odstotkov, je te dni zvezna carinska uprava zvišala za okrog 36 odstotkov carine za blago, ki ga uvaža jo zasebniki. Novi cenik carin je začel veljati 11. junija in je letos že drugi. Prvi, kije začel veljati 22. marca, je zasebni uvoz podražil zelo različno, nekatere vrste blaga celo za več kot 100 odstotkov. Že med sprejemanjem mar-čevskega cenika je bilo slišati mnenja, naj bi reko zasebnih kupcev, ki se celo iz oddaljenih krajev Jugoslavije vozi nakupovat na Zahod, omejili tako, da bi omejili vrsto dinarjev, ki jih lahko vsakdo ob tej priložnosti nese čez mejo. To naj bi storili bodisi v številu letnih potovanj, bodisi v znesku. Pomislek je bil v tem, da tega ne bi mogli učinkovito nadzirati in so priporočili gospodarske ukrepe, ki bi zmanjšali privlačnost takšnih nakupov. To pa so predvsem višje carine in zmanjšanje količin blaga, ki ga je moč uvoziti brez carine. Za sedaj so se odločili za zvišanje carin. Veljajo za kavo, viski, cigarete, kožuhe, oblačila in obutev, peči, radiatorje, pomivalne stroje, TV, otroške vozičke in podobno. Zakon o cenah šele drugo leto Zakon o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, ki bi ga morali v praksi začeti izvajati v začetku prihodnjega meseca, naj bi začel veljati šele v začetku prihodnjega leta. Zato, da bi zakon v praksi dosledno izpolnjevali, je potrebno izdelati in sprejeti številne predzakonske dokumente. ZIS meni, da bi to lahko temeljito naredili šele do konca leta. Uveljavitev tega pomembnega zakona v prihodnjem mesecu pa bi bila, po mnenju ZIS, zelo težka naloga tudi zaradi zadnjih ukrepov stabilizacije. Odložitev uveljavitve zakona ne bi smela ovirati procesov svobodne menjave dela in združevanje sredstev na osnovi samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, če udeleženci določajo cene v duhu zakona, tekoče ekonomske politike in sprejetih stabilizacijskih ukrepov. '"'■v v' Stanovanjski zakon Predsedstvo republiške konference SZDL je razpravljalo o osnutku zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Ta prinaša precej novosti in sicer je bolj poudarjena lastna udeležba pri pridobitvi družbenega stanovanja, hkrati pa naj bi prišlo bolj do izraza načelo, da se stanovanjska vprašanja rešujejo v temeljnih organizacijah. Ob tem je bilo še posebej izpostavljeno vprašanje pridobivanja sredstev za izgradnjo študentskih in dijaških domov. Predsedstvo republiške konference je menilo, da bi zakon morali izenačiti odgovornosti skupnosti stanovalcev pri upravljanju z družbenimi sredstvi z odgovornostjo delavcev v združenem delu. Treba je jasno in natančno določiti, kdo lahko dobi solidarnostno stanovanje. Stanovanjska vprašanja pa se morajo reševati predvsem v temeljnih organizacijah. Manj jekla z Raven V ravenski železarni načrtujejo, da bodo leta 1985 z izvozom sami pokrivali potrebe po devizah za uvoz repromaterialov. Vendar bodo zaradi potrebe po devizah prisiljeni izvažati tudi polizdelke iz jekla. Na dan. ko je leta 1944 padel krajan, narodni heroj Ivo Slavec-•Jokl, to je 21. junija, praznuje kra jevna skupnost Struževo svoj praznik. Ta dokaj majhna primestna krajevna skupnost v kranjski občini, kjer je v povojnem obdobju prebivalstvo naraslo na okoli 600 ljudi, je med vojno dala za narodnoosvobodilni boj in za nove odnose med ljudmi kar 18 življenj. Krajevna organizacija ZB se je že pred leti odločila, da se vsako leto ob obletnici smrti svojega narodnega heroja Se posebej spomni tudi padlih borcev. Letošnji praznik je zato posvečen se posebej obujanju spomina na brata Valentina Fidlerja-Valeta in Franca Fidlerja-Franja ter Jožeta Naglica. Valentin Fidler je mladost preživel na Štajerskem, leta 1934 pa se je preselil v Kranj, našel delo v takratni Jugobruni, kjer je tudi so- ustvaril družino. Še pred mobilizacijo je sodeloval z OF. Tako kot brat je tudi Franc najprej postal borec Kokrškega odreda, delal je v tehniki in nato v gospodarski komisiji za Gorenjsko. Kasneje pa je bil premeščen na Primorsko v Gradnikovo brigado, kjer je bil polit-komisar ene od čet. Imel je čin poročnika. Padel je na pragu svobode 21. aprila 1945. leta v boju z belogardisti in četniki na Poloki na Banjski planoti. Pokopan je v skupnem grobu, vendar pa kraj ni znan. deloval v tekstilni stavki. Ob kapitulaciji stare Jugoslavije je bil kot vojak v ujetništvu na Poljskem, od koder se je v začetku decembra 1942 vrnil domov v Kranj k družini. Ponovno je začel delati v Jugobruni in vse do mobilizacije delal tudi za OF. Junija naslednjega leta je bil mobiliziran v NOB, vključen pa je bil v Kokrški odred; kasneje je bil kurir, in sicer za zvezo preko Save. Tragičen konec ga je doletel 18. januarja v Struževem; pri umiku iz hiše, kjer je imel bunker, so ga ustrelili Nemci. Dolga leta je bil pokopan kar na vrtu v bližini hiše, ki mu je takrat nudila zavetje in oskrbo. Pet let mlajši brat Franc je bil po poklicu trgovec, a tudi njega je pot zanesla v Kranj in v takratno Jugo-bruno. Zaradi sodelovanja v tekstilni stavki je izgubil delo, nato pa je delal kot trgovski pomočnik v trgovini v Bitnjah. Po odsluženju vojaškega roka se je vrnil v Kranj, vendar tu ni našel dela. Šele kasneje se je zaposlil v Tržiču, stanoval pa je v Struževem. kjer si je tudi O Jožetu Nagliču, ki je prav tako zapisan na spomeniku padlim v Struževem, je izredno malo znanega. Naglic je le kratek čas, okoli ? w seca, stanoval v Struževem Zavrlovih), takoj nato pa s partizani z ostalimi mobilizirali. Po koncu vojne se je zvedelo le, da je padel, vendar ni znano kje. Za njim 'je ostala samo fotografija. Krajevni odbor ZB zato naproša vsakogar, ki bi lahko dal kakšne podatke o Nagliču, da to sporoči KO ZB Struževo. Proslava ob prazniku bo jutri, v soboto, 21. junija, ob 17. uri pred spomenikom padlim v NOB v Struževem. L. M. 2 me-(pri l ga Američan v Evropi Bela hiša pripisuje izredno važnost bližnjemu obisku ameriškega predsednika Carterja v Evropi, kamor je odpotoval včeraj, obiskal pa bo tudi Jugoslavijo, kar je nadaljevanje dobrih odnosov in sodelovanja, ki ga je gradil tovariš Tito — Neuvrščeni se dogovarjajo za akcijo - Razburjenje v Evropski gospodarski skupnosti — Notranja nasprotja v Iranu Ameriški predsednik Carter je včeraj j.ačel svojo turnejo po Evropi. Obiskal bo Rim, Vatikan, Benetke, Jugoslavijo, Španijo in Portugalsko. Bela hiša pripisuje sedanjemu popotovanju Carterja izreden pomen, posebna pozornost pa velja obisku v Jugoslaviji in pogovorom med Carterjem in predsednikom predsedstva SFRJ Cvijeti-nom Mijatovičem. Srečanje Carterja z našimi voditelji bo prispevalo k utrjevanju sodelovanja med državama, ki še posebno zadnja tri leta ubira obetavna pota, za to pa je imel največ zaslug predsednik Tito. Prav to Bela hiša posebej poudarja in pristavlja, da je Carter odločen uresničevati tisto, kar sta se dogovorila z našim pokojnim Titom. Seveda bo obisk ameriškega predsednika Carterja pri nas priložnost za oceno sedanjega ne preveč obetavnega mednarodnega položaja in razmer v Evropi, do katerih stališča obeh držav niso enaka, pa vseeno obe strani lahko veliko prispevata k stabilnosti. Prav tako bo med ameriškim obiskom pri nas govora tudi o vlogi in pobudah neuvrščenih fŽ8Novita, da bi se utegnili sestati predstavniki neuvrščenih držav na ministrskem srečanju, ni presenetila. Na svetu se je nakopičilo toliko problemov, da jim ob sedanjem ravnanju v mednarodnih odnosih skoraj ni videti konca. Tu ni le Afganistan, Iran z ameriškimi talci in Bližnji vzhod, ampak izbijajo nova in nova nasprotja: napetost med Libijo in Egiptom, položaj v Južni Koreji, vojna med Vietnamom in Kampučijo, Ciper, teror belcev Južnoafriške republike in plačancev n Cila in Izraela v Namibiji, pa še bi lahko naštevali. Bili so in so še poskusi za razrešitev teh kriznih žarišč, pa ponavadi ostajajo na pol poti, ker načini reševanja niso celoviti in vsestranski ob upoštevanju enakopravnosti vseh prizadetih. Zato ni čudno, da tudi velike države pozivajo neuvrščene, naj bodo pobudniki za razreševanje kriznih žarišč. Neuvrščeni so že nekaj časa izredno aktivni, to pa še posebej lja za Jugoslavijo, Indijo in nekatere druge države Azije in Afrike. V Ljubljana — V ponedeljek, 16. junija, so v razstavnih prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti odprli razstavo »Partijski tisk na Slovenskem«, ki so jo ob 60-letnici ustanovitve KPJ v Sloveniji in ob 70-letnici rojstva Tpneta Tomšiča pripravila uredništva glasil Delo, Komunist in Delavska enotnost. Razstavljeni časniki, časopisi in brošure ponazarjajo, kako je revolucionarni tisk spremljal usodna dogajanja prelomnega časa, se zavzemal za pravice delavskega razreda in razkrinkaval zlagano kapitalistično propagando meščanskega časopisja. Ta dejavnost marksističnega tiska, ki ga je partija vodila in usmerjala, nikoli ni prenehala. Vzporedno z ilegalnimi letaki in glasili so izhajali veij« «.---o----- akcijo neuvrščenih sodi brez dvoma tudi napovedani obisk predsednika našega zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranoviča v Indiji. Iz Ženeve so v sredo sporočili, da se bo začela konferenca o Afganistanu, na kateri naj bi sodelovali vsi prizadeti, od zastopnikov vlade v Kabulu do zastopnikov upornih Kurdov. Težko je verjeti v uspeh, saj bo zastopnik afganistanske vlade težko sedel za mizo, za katero bo sedel tudi uporni brat - Kurd. To so ugibanja, ki pa imajo precejšnjo upravičenost. , Še na dva dogodka je treba opozoriti. Evropska gospodarska skupnost je razburjena zaradi dogajanj med Francijo in Španijo Francoski kmetje so na meji zažgali španske tovornjake, ki so v Francijo in druge države EGS vozili kmetijske pridelke. Francozi so menili, da bodo lahko na tak brutalen način zaščitili svoje interese Posledica je zaostritev med državama, razen tega pa zmanjšane možnosti za sprejem Španije in Portugalske v skupnost. Kmetijstvo je očitno jabolko spora, kar ne priznavajo le v Franciji, ampak vedno glasneje tudi v Zvezni republiki Nemčiji. Druga pomembna vest pa je prišla iz Irana. Usoda izpustitve talcev je neznana, vedno bolj očiten sodno razplesti, kar interese. J. Košnjek prišla iz irana. u»w« i^uamrc "»v.cv jc uc&naim pa je boj za oblast. Položaj v tej državi se utegne uj pa je le voda na mlin tretjin, ki imajo do Irana svoje J Partijski tisk na Slovenskem legalni časopisi pa tudi knjige, v katerih so se napredni publicisti spopadali s cenzuro. Posebno pozornost razstava posveča Tonetu Tomšiču. Skuša ga predstaviti kot moža, ki si je že zelo zgodaj z intenzivnim študijem izoblikoval svoj svetovni in politični nazor. Srečujemo se z njim kot nezlomljivim kaznjencem jugoslovanskih ječ, predvsem pa kot neutrudnim organizacijskim sekretarjem CK KPS, ki je domiselno, vestno in uspešno opravljal naloge pri utrjevanju in razširjanju partijskih organizacij ter pri postavljanju partijske tehnike. Spoznamo ga kot pobudnika, urednika in pisca revolucionarnega in partijskega tiska, ko je gradil temelje sodobnih komunikacij. RADOVLJICA V ponedeljek. 23. junija, bo v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica redna seja sveta občinskega sindikalnega sveta, na kateri bodo razpravljali o krepitvi delegatskih razmerij v temeljnih organizacijah in v skupnostih ter o nekaterih kadrovskih vprašanjih. Obenem se bodo pogovorili še o sodelovanju članov sveta z osnovnimi organizacijami zveze sindikatov. P« S. Občinski sindikalni sveti na Gorenjskem so vsem osnovnim organizacijam, konferencam osnovnih organizacij in koordinacijskim odborom poslali posebne vprašalnike, in ko jih bodo ti izpolnili, se bo pokazala vsaj približna slika, koliko je bilo v gorenjskem združenem delu že storjenega na področju uresničevanja stališč republiškega sindikata o delitvi po delu. Izvršni sveti občin bodo skupaj z Gospodarsko zbornico Gorenjske v tej akciji angažirali tudi vse poslovodne strukture. Posebno odgovornost pa bodo pri izpolnjevanju teh vprašalnikov imeli člani Zveze komunistov, ki delujejo v sindikatu. V vprašalniku bo treba povedati, če samoupravni splošni akti o delitvi po delu vsebujejo osnove in merila, ki zagotavljajo, da se sredstva za osebne dohodke in skupno porabo oblikujejo v odvisnosti od ustvarjenega dohodka ter od prispevka delavcev k temu dohodku, kako te osnove in merila spodbujajo delavce k boljšemu delu, kako jih stimulirajo za večje varčevanje, za večji izvoz. Ali je planiranje pogojev ustvarjanja in razporejanja dohodka sestavni del letnih planov, ali sprotno spremljajo rezultate gospodarjenja in koliko doseženim rezultatom gospodarjenja prilagajajo tudi obseg sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. Verjetno bodo najbolj zanimivi odgovori na vprašanje po kakšnih osnovah in merilih se v delovnih organizacijah oblikujejo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo Da ne bo ostalo le pri besedah Gorenjski sindikati so sprožili akcijo, s katero bodo ocenili, koliko smo v organizacijah združenega dela že storili za resnično uveljavljanje načela delitve po delu delavcev v skupnih službah, kajti prav te še marsikje ustvarjajo nezadovoljstvo med delavci. V vprašalniku bo treba povedati tudi o odnosih svobodne menjave dela med delavci združenega dela materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. Posebno poglavje pa bo razvid del in nalog, ki je v večini delovnih organizacij še vedno nedodelan. Povedati bo tudi treba, kako se vrednotijo pogoji dela, znanje in usposobljenost, napori, odgovornosti. In to za tri skupine delavcev, kot to zahteva republiški sindikalni svet • za proizvodne delavce, administrativne ter za raziskovalna, strokovna in poslovna dela. Kako je z nagrajevanjem inovacij, kako z osnovami in merili za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela?! Kako smo dopolnjevali pri vsem tem naše samoupravne splošne akte. v katerih -urejamo posamezne pravice iz sredstev skupne porabe? Če bomo odgovorili po resnici, bo ta vprašalnik lahko dal pravo sliko stanja delitve po delu na Gorenjskem. Pokazalo se bo, koliko smo govorili in obljubljali in kaj smo naredili. Da bo povedano po resnici, bodo svoje prispevali tudi člani občinskih svetov, ki so zadolženi za posamezne delovne organizacije in bodo sodelovali pri izpolnjevanju vprašalnika, svoje bo pa doprineslo tudi sodelovanje družbenega pravobranilca samoupravljanja. D. Dolenc Seja kranjske konference ZKS Stabilizacija tudi politična akcija i (BANJ — V skoraj triurni upravi na torkovem zasedanju •^iBike konference ZKS Kranj, »rio bila osrednja točka dnevni reda prizadevanja za usta->v gospodarstva in ocenjeni)« uspešnosti na tem področ-.,je bilo toliko povedanega, da >i«iko vse strniti v enem sestav-i U vod na razpa vljalca, izvrsni ■tretar komiteja občinske kon-*t0Ce ZKS Kranj Ivan Torkar predsednik izvršnega sveta tajske občinske skupščine ;»n Bajželj, sta celovito oce- i gospodarski položaj v občini Iran Torkar je se posebej oporih da merila za nagrajevanje > n< vzpodbujajo pridnega de-,-,t» in ne tepejo lenega. Po-:ji letošnja resolucija je tako ^vijena in je uspešno uresni-,,nje te hkrati tudi uspešno anja stablizacijske politike. • i^ini smo primerno organizi-... je poudaril Milan Bajželj Mtno ocenjujemo to področje, kjgM pa ima izvršni svet tudi program aktivnosti, s mm sprotno seznanja skup-K Priprave na prihodnje s^jeročno obdobje so afirmi-| planiranje, ki ni več pri-drugih dejavnosti, kot je prepogosto v preteklosti. To fbo prišlo prav, je dejal, saj mulo imeti že do konca leta ^oblikovane tudi planske do-wjite za dolgoročnejše ob-tp, Milan Bajželj je opozoril nekatere pomanjkljivosti pri ddj^trgo vinski menjavi, žaganju, razporejanju dohodih in investicijab. j4{pravljalci na torkovi kon-rtfi go namenili posebno po-^it spoznavanju vzrokov za sedanji položaj v gospodarstvu, posledicam devalvacije in izvozu, ki mora biti pospeševalec gospodarjenja in ne način za zagotavljanja uvoza, nadalje urejenim dohodkovnim razmerjem, brez katerih ni mogoče nagrajevati po delu in ustvarjenem dohodku. Temeljito se razpravljali o kmetijstvu in pridelovanju hrane, o klavniški industriji, ki se otepa z vedno večjimi težavami, izsiljevanju in navijanju cen pri sklepanju sporazumov in zagotavljanju surovin in disciplini na delu. Konferenca je zadržala osnovne organizacije ZK, da še naprej posvečajo največjo pozornost stabilizaciji in da se v aktivnost vključijo sindikalne organizacije, samoupravni organi in delegatska skupščina, ki mora biti sproti seznanjana s to problematiko. Materialno in politično so odgovorni poslovodni organi. Stabilizacija ne bo dobljena, če se ne bomo zanjo bili na vsakem delovnem mestu, v vseh okoljih in na vseh ravneh. Uspeli pa ne bomo, če bremen ne bomo enakomerno razdelili, nekaterim omejevali dejavnost, drugim pa puščali delo po starem! J. Košnje k Zaposlovanje se umirja Zaradi svoje strukture gospodarstva, ki zahteva veliko žive delovne sile, je bila Gorenjska dolgo časa področje, ki je bolj kot kje drugje potrebovalo nove in nove delavce. Neustrezna struktura gospodarstva je potrebovala ne ravno malo predvsem priučenih in nepriučenih delavcev. Ker jih ni bilo dovolj doma. so jih delovne organizacije iskale v drugih regijah in v sosednjih republikah. S takšnim načinom zaposlovanja pa se kadrovska struktura zaposlenih ni mogla izboljševati, tako da se dediščina ekstenzivnega zaposlovanja še vedno pozna in se nekaj časa še bo; Gorenjska namreč po deležu kadrov z visoko in višjo izobrazbo krepko zaostaja za slovenskim povprečjem in še bolj za jugoslovanskim. Vendar pa so obeti za naprej kar dobri; že doslej se je nekoliko, malo sicer - a vendarle, znižal delež delavcev ozkega profila in nekoliko zvišal delež višjih in visoko strokovnih kadrov, vendar pa ti strukturni premiki nikakor ne bodo dosegli strukture, ki so jo gorenjske občine v tem srednjeročnem obdobju predvidevale. Dosti prezgodaj je še sklepati, da se je gorenjsko gospodarstvo že odločneje preusmerilo (xl ekstenzivnega k intenzivnemu zaposlovanju vendar pa se po nekaterih kazalcih že opaža, da so takšne težnje vse močnejše. Za prihodnje srednjeročno obdobje namreč gospodarstvo načrtuje hitrejše naraščanje deleža višje in visokostrokovnih kadrov. Omejevanje pretiranega zaposlovanja, ki ga je zahtevala sedanja struktura gospodarstva, pa bo seveda voda na mlin prizadevanj za hitrejše spreminjanje sedanje neugodne strukture gospodarstva. Sedanje umirjanje zaposlovanja, ki se kaže že v letošnjih prvih štirih mesecih, ko se je zaposlenost na Gorenjskem dvignila le za 0,2 odstotka glede na lanski december, še ne kaže na kako velike spremembe: to bi bilo seveda močno prezgodaj pričakovati, vendar pa kaže tudi te rahle znake »svežega vetra« pozdraviti. Tako počasna rast zaposlenosti -najnižja v zadnjih štirih letih - pa seveda lahko prinese tudi nekaj nevšečnosti. Gorenjsko gospodarstvo, ki se še nekaj časa ne bo izmotalo iz tradicionalnega ekstenzinega načina gospodarjenja, za sedaj še ne more »vsrkati« takšne kadrovske strukture, ki se trenutno šola na srednjih, višjih in visokih šolah in šolanje prav sedaj zaključuje Šolajoči kadri so enostavno previsoka struktura za sedanje le počasi še spreminjajoče gorenjsko gospodarstvo. Te zadrege so sicer domača naloga za usmerjeno izobraževanje - čim bolj popolna uskladitev potreb gospodarstva in namer mladih - , v prehodnem obdobju pa bo verjetno treba z vrsto ukrepov omiliti morebitno povečanje Rolahih kadrov čakajočih na zaposlitev. ^ Smledniška šola dobila telovadnico Smlednik — Temeljni kamen so položili 22. julija lani. Včeraj 19. junija, so slovesno odprli novo telovadnico pri Osnovni šoli Simon Jenko v Smledniku. V slabem letu je kamniški Graditelj opravil delo, ki ga je gradbeni odbor ocenil kot zelo dobro. To je že sedmi objekt, ki ga je 1 DOGOVORIMO SE r SEJE ZBOROV JESENIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Jesenice — Prihodnji teden se bodo sestali vsi trije zbori jeseniške ,/irwke skupščine. Seja družbenopolitičnega zbora bo v ponedeljek. '■ junija, ob 16. uri, seji zbora združenega dela in zbora krajevnih ,;pno8ti pa bosta naslednji dan ob isti uri. Med pomembnejšimi točkami dnevnih redov sej je obravnavanje počila o stanju kmetijstva v občini Jesenice. Razen tega se bodo >!«j{ati odločali o sprejemu predloga odloka o organizaciji in delovnem 7/jroČju upravnih organov jeseniške občinske skupščine, predloga od-4* o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini, predloga odloka o ,,remembi odloka za urejanje, vzdrževanje in varstvo zelenih površin v //ini ter predloga družbenega dogovora o varstvu, urejanju in vzdrže-,,nju spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij socialistične »,/olucije in grobišč ter grobov borcev v občini. Med drugim bodo opravljali o osnutkih zakonov s področja stanovanjskega gospodar-0, stanovanjskih razmerij in poslovnih stavb ter oblikovali stališča y«nutkov zakonov. STANJE KMETIJSTVA Poročilo oddelka za gospodarstvo, plan in finance pri jeseniški. ,/inski skupščini o stanju kmetijstva v občini je spomladi obravnaval ,/r.28. in 29. junija, bo v osnovni j$ih literarnih del, predvsem ti-I ki bodo kmalu izšli. Mikavno inost je pripravila Alenka Bo-irabec, prevajalka in letošnja So-«wa nagrajenka. Odlomke iz «denih del so interpretirali člani tatovega odra, večera so se ili tudi nekateri književni dajalci: Branko Madžarevič,' Aleš r in Branko Gradišnik. Slišali Kulturni koledar BOHINJSKA BISTRICA - domu Joža Ažmana je odprta tografska razstava »Bohinjski l*i*zniški predor«, ki jo prireja Kali vojni muzej in Fotoklub iz bohinjske Bistrice pod pokrovi-stvom Železniškega gospostva Ljubljana. GORENJA VAS - V foto-?rafiji Osnovne šole Ivan Tav-m si lahko še do konca meseca ftedate razstavo »Pionirski fo-ft$t, ki jo je pripravil domači 'toklub s sodelovanjem Foto- m zveze Slovenije in republi-konference ZSMS. KRANJ - V prostorih Mest-V hiše je na ogled razstava »Ljudska umetnost na Gorenjem«, ki jo je Gorenjski muzej I Kranja pripravil s sodelova- ,*m Loškega muzeja iz Škofje loke, Čebelarskega muzeja iz Radovljice, Muzeja iz Kamnika I Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane. KOMENDA - V soboto, i! junija, ob 10. uri bodo v obeljenih prostorih stare šole lovino odprli arhivski muzej. RADOVLJICA - V Sivčevi Nf je na ogled razstava akvarelu in grafik akademskega sli-''*'}* Jožeta Ciuhe iz Ljubljane, dprta je vsak dan od 10. do M od ]fi. do 18. ure. ŠKOFJA LOKA - V galeriji '■'■> loškem gradu je odprta raz-del slikarja Antona Do-' J*l m kiparja Staneta -Jarma. 1)1 ogled je vsak dan od 9. do 12. "A 14 do 17. ure. V ponedeljek, 2.3. junija, ob I uri bo v Crngrobu zadnji JMPtfl letošnjih Loftkih umet-'rfkih utripov, nastopil bo Slo-"nttki komorni orkester z diri-eentom Antonom Nanutom, so-■ bo Miloš Mlejnik. Izvajali kfllaj dela Sorkočevn^a, Borheri-sija Merkuja in Havdna. smo odlomke iz enajstih prevedenih literarnih del: Ajshilovega Peržana (prevod Kajetana Gantarja), odlomek iz Apulejevega dela Metamorfoza ali zlati osel (prevod Primoža Simonitija), Petrarcovo sek-stino in dva soneta (prevod Andreja Capudra), Francoisa Rabelaisa Gar-gantuovo otroštvo (prevod Branka Madžareviča), Else Lasker-Schu-ler Ljubezensko pesem, Poslušaj, Skrivoma v noči (prevod Nika Gra-fenauerja), Milana Rakiča Iskreno pesem, Rosa pada .. . (Prevod Draga Bajta), VViliama Wordswortha Zgodbica za očeta. Živela v pušči je dekle, Sen zapečatil je duha (prevod Andreja Arka), Miguela Angela Asturiasa Cuculcana (prevod Alenka Bole-Vrabec), Andrea Bretona »Pomanjkanje dokazov, Na cesti v San Romano« (prevod Aleša Ber-gerja), Pabla Nerude »Klavir, Zdi se, da bo čudna ladja« (prevod Jožeta Udoviča, Alfreda Besterja Razni-čenca (prevod Branka Gradišnika). čila z enodejanko. komedijo »Jaz sem Herbert«. Visoko postaja vse bolj živahno kulturno središče. Pred dvemi leti w, osnovali dramsko sekcijo, ki šteje že okrog 70 članov, leto dni je star mešani pevski zbor. Tradicijo ima torej le dramska skupina, ki je začela delati leta 1952, ko je bil zgrajen zadružni dom in je kraj dobil dvorano. Pred tem sd se vključevali v sosednja kulturna društva. Odtlej pa je delo danes 40-članske dramske skupine neprekinjeno. Vsako leto postavijo na oder najmanj eno delo, z njim gostujejo v številnih krajih Gorenjske. Med najbolj uspele uprizoritve štejejo Zlatoroga, Miklovo Zalo, Molčeča usta. Deklo Ančko, Žalujoče ostale in Cvetje v jeseni. Pred leti so navezali stike tudi z zamejskimi Slovenci in često gostujejo v Globasnici. Dve leti je stara folklorna sekcija, ki ima kar tri skupine: cicibane, pionirje in mladince. Resno in zavzeto vadijo dvakrat na teden pod vodstvom Lenke Krišelj, mentorica je Tončka Marolt. ki posebej za najmlajše sestavlja delovne plese. Osnovanje tudi po starostni sestavi mlade skupine, ki tudi zato veliko obeta, je spodbudila tradicija folklornega plesa v sosednjem Preddvoru, kamor so odhajali plesat visoški fantje in dekleta. Začeli so predvsem z gorenjskimi plesi, za katere so osem mladinskih parov že oskrbeli za narodnimi nošami. Mlajši pa imajo stilizirane noše. Uspehe že beležijo in vse tri skupine bodo nastopile na srečanju folklornih skupin kranjske občine. Najlajši je mešani pevski zbor, ki šteje 31 članov, vodi ga pevovod-kinja Marija Kos. Prvo vajo so imeli aprila lani. Obilo težav so imeli ob ustanavljanju. Predsednica Vida Tomažič je hodila od hiše do hiše in zbirala pevce. Danes je krčevit začetek pozabljen in nihče več ne pomisli, da bi odnehal. Zbor ima za seboj tri nastope, zadnjič so nastopili na občinski proslavi pred skoraj 300 poslušalci. Zbor še ni kategoriziran, zato se otepa z denarnimi zadregami. Znatno jim je pomagala kranjska zveza kulturnih organiza-rfci i 'e om°K<^ila nakup pianina. Obleke kupujejo še sami in zborova zelja je, da bi imeli vsaj toliko denarja, da bi sami pokrivali sicer zelo skromne stroške za pevovodkinjo in tako ne bi prosili za pomoč drugi dve sekciji. Predvsem pa zavzeto delajo, saj vadijo kar trikrat na teden, in želijo si še več nastopov. Dvorano zadružnega doma na Visokem vse bolj polni kulturni utrip. Lani so popravili oder in prostore pod odrom, radi hi dvorano tudi akustično preuredili in oder opremili, s čimer bi postala visoška dvorana mikavna tudi za gostovanja. M. Volčjak Kranjska glasbena šola bo imela danes v šolskih prostorih na Trubarjevem trgu 3 od 8. do 19 sprejemne izpite za vse zanimajo za študij glasbe. ure ki se Ob otvoritvi muzeja Bitke na Neretvi pred dvema letoma je bila prirejena razstava slik, risb in plastik jugoslovanskih umetnikov, ki so svoja dela ustvarili na temo velike bitke. Med njimi so bila tudi dela priznanega slovenskega slikarja Ljuba Ravnikarja iz Kranja. V muzeju so se odločili, da bodo prirejali samostojne razstave. Kot prvo so 17. maja odprli razstavo del pokojnega slikarja Ljuba Ravnikar/a. PrifHtd/a mu je torej posebna čast. Umetnik v bitki ni sodelorat, toda odzval se je Titovi želji, da je skupaj z drugimi jugos/ovanskimi umetniki takoj po osvoboditvi odšel po poteh ofenziv. V Sara/eru redn povedati, da je Ljubo tedaj dejal: »Ker se nisem mogel tu boriti za svoh t),,l,in Enajsti letni koncert AKZ Kranj Doslej najuspešnejša sezona Enajsta sezona delovanja kranjskega Akademskega komornega zbora je najuspešnejša doslej; bodisi po preštevilnih nastopih ob različnih priložnostih, bodisi po priznanjih, ki jih je zbor prejel za doseženo izvajalsko kvaliteto. Omeniti velja izvedbo slavnostnega koncerta ob 10-letnici Glasbene mladine Slovenije, sodelovanje na festivalu Revolucija in glasba, ko je skupaj s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana oskrbel praizvedbo zahtevne kantate »Kastavska balada« Ubalda Vrabca. Se posebej pa velja omeniti uspeh na mariborskem tekmovanju slovenskih zborov, kjer se je kranjski zbor uvrstil med tri najboljše slovenske pevske zbore. Merilo uspešnosti letošnje sezone pa je prav tako letni koncert, ki ga je imel zbor 7. junija v dvorani kina Center v Kranju. Moto koncerta — »Pojemo v spomin tovarišu Titu« — je odrejal programsko usmeritev prvega dela koncerta, ki je obsegal revolucionarne in borbene pesmi. V srednjem delu so pevci izvedli skladbe, ki so sestavljale tekmovalni program »Naše pesmi 80« v Mariboru in nekaj tehtnejših del iz domače in tuje glasbene ustvarjalnosti različnih obdobij, za sklep pa smo poslušali še nekaj slovenskih skladb, temelječih na ljudski pesmi. V celoti je bila izvedba programa na zavidljivi višini. Med najbolj uspele kaže uvrstiti izvedbo skladbe »Sveti Štefan« Marjana Lipovška in »Očenaš hlapca Jerneja« Karla Pahorja, medtem ko Gallusova skladba »Heroes pugnate viri« ni zazvenela tako blagoglasno kot se je spominjamo z mariborske izvedbe. Bržkone je precejšen delež prispevala tudi težavnost prireditvenega prostora, ki omejuje zlasti zvokovne in dinamične možnosti izvedbe. Globok vtis Mokr&njčevega »Opela« ni našel logičnega nadaljevanja v izvedbi druge Mokranjčeve skladbe »V. rukovet«, verjetno zaradi precejšnje izvajalske zahtevnosti skladbe, še zlasti z vidika zvočne širine. Slejkoprej pa je treba podčrtati, da je zborov zvok bogat in uglašen, kar je presenetljivo glede na starostno povprečje članov zbora, še posebej nizkih glasov. Nekaj več težav so imeli izvajalci pri uvodnem delu koncerta (problematična spremljava pianina), zlasti pri nastopih ženskega in moškega zbora, prijetno pa so izzvenele sklepne slovenske ljudske pesmi v priredbah oziroma harmonizacijah Vasilija Mirka, Radovana Gobca in Emila Adamiča. Hvaležnemu občinstvu se je zbor z dirigentom Matevžem Fabijanom zahvalil s še dvema dodatkoma. Zapis o enajstem letnem koncertu pa bi bil nepopoln, če ne omenimo še izredno tehtnega prispevka, ki ga je večeru dal povezovalec programa, dramski igralec Rudi Kosmač. Mojster umetniške besede je navdušil, saj so bile njegove interpretacije besedil uglasbenih del izjemno uglašene s sporočilom teh del -posebej velja izvzeti interpretacije Cankarjevega besedila! -kar je vsekakor pripomoglo k razpoloženju pevskega ansambla, da je s še večjo iskrenostjo in dramatičnim poudarkom izvedel program koncerta. m <^ V. Novi knjigi o fotografiji in filmu Pri Mladinski knjigi sta nedavno izšli dve knjigi s področja fotografije in filma: Draga Koc-jančiča »Fotografirajmo, sne-majmo« in Toneta Freliha »Film — Med sanjami in resnico«. Če izvzamemo priročnik »Pot v fotografijo« Karla Kocjančiča izpred dvaintrideset let lahko zapišemo, da je Kocjančičeva »Fotografirajmo, snemajmo« prva tovrstna izdaja domačega avtorja pri nas in že to dejstvo govori o njeni smotrnosti. Namenjena je vsem, ki se zanimajo za ljubiteljsko fotografiranje in snemanje s filmsko kamero. Te dvojnosti pri tematsko sorodnih prevedenih delih ne zasledimo in zapišemo lahko, da se je tudi v tujini prevečkrat ne lotevajo. Prva tri izmed dvanajstih poglavij so namenjena fotografom in filmarjem, naprej pa se knjiga razvije nekakšen priročnik. Izvemo vse o fotografiranju in snemanju, od snemalne tehnike, osnov kompozicije, motivov preko poglavja o filmskem snemanju, snemalnih trikih do poglavja »Od negativa do pozitiva«. Dodan je seznam strokovnih pojmov, ki vsebuje preko 500 gesel, kar je svojevrstni dosežek na področju slovenske fotografsko-filmske terminologije. Avtor je delo prilagodil našim razmeram, stopnji tehničnih možnosti in seveda tudi možnostim našega žepa. Knjiga je bogato opremljena s fotografijami avtorja in Joca Znidaršiča ter z ilustracijami Marka Samca Oblikovanje je delo Tadeja Tozona; knjigo, ki stane 670 dinarjev, pa so natisnili v 8.000 izvodih. »Film — Med sanjami in resnico« je delo več avtorjev, zasnoval in uredil jo je Tone Frelih. Tudi pri tej knjigi zasledimo neko dvojnost ali bolje rečeno spoj filma kot medija in kritike tega medija. Prav v tem je nekakšna prvobitna posebnost publikacije, ki je prav zaradi tega v slovenskem kot v jugoslovanskem prostoru pionirsko delo. Med avtorji besedil najdemo priznana imena slovenske in jugoslovanske filmske kritike in esejistike: Mira Boglič, Vladimir Kocjančič, Georgi Vasilevski, Franček Rudolf in ne nazadnje tudi avtor sam. S svojimi prispevki posegajo na vsa področja filmske umetnosti in jih razčlenjujejo. Bralni sprehod med poglavji kot so »Film in druge umetnosti«, »Pretnje in obljube zvoka«, »Film med umetnostjo in industrijo«, »Interesna področja in pomeni filmske kritike« bo nedvomno koristil slehernemu ljubitelju filmske umetnosti, tnlademu človeku, ki se s filmom šele srečuje in ne nazadnje tudi mentorjem filmske vzgoje. Velja opozoriti, da knjiga ni priročnik, ker ga je težko napisati, je pa nedvomno mikaven in koristen pripomoček za spoznavanje filmske umetnosti kot medija. Grafično je knjigo prijetno opremil in oblikoval Tadej Tozon, stane 470 dinarjev, natisnili pa so jo v 1.500 izvodih. Boris Bogataj Akademski komirni zbor Kranj vabi v svoje vrste nove pevke in pevce. Avdicije bodo ves junij, vsak ponedeljek in četrtek, ob 20. uri v pevski sobi Gimnazije Kranj. PETEK. 20 JUNIJA 1910 G L, AS 6.STRAN ® KRANJ 28. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, sreda, 25. junija ob 15. uri v sejni dvorani občinske skupščine 29. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, sreda, 25. junija ob 15. uri v sejni dvorani skupščine občine Kranj 27. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE, KRANJ, sreda, 25. junija ob 15. uri v sejni dvorani občinske skupščine Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Kranj za obdobje 1981 - 1985 Najpomembnejši dokument skupnega načrtovanja Izvršni svet občinske skupščine je potrdil osnutek ^*^*gy£T6 dogovora o temeljih družbenega plana občine do združenega dela in drugih virov leta 1985 in ga daje skupščini v razpravo in po- ^koTo"""^"'«,«««.«« gospo-trditev, obenem pa poziva nosilce planiranja, da darstvo ima smei program drugi pospešijo nastajanje osnutkov in predlogov sa- *°*£$CBza hitJega^TpioJnega moupravnih sporazumov o temeljih plana, ki so osnova za uresničevanje dogovora o temeljih plana. Le tako bodo sporazumi sprejeti do konca oktobra, občinski dogovor o temeljih družbenega plana pa do konca novembra Takšno področje je na primer zaposlovanje, kjer se Kranjčani Dnevni red Zbori kranjske občinske skupščine bodo v sredo po izvolitvi komisij za verifikacijo pooblastil in ugotovitvi sklepčnosti zbora ter potrditvi zapisnikov zadnjih zasedanj obravnavali — osnutek dogovora o temeljih družbenega plana kranjske občine do leta 1985 — osnutek dogovora o skupnih temeljih planov gorenjskih občin do leta l»8f> predlog nadaljnjega sodelovanja med občinama Kranj in Senta — informacijo o izvajanju družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za leto 1980 — predlog družbenega dogovora o skupnih obveznostih pri načrtovanju, organiziranju in financiranju prireditev širšega družbenega pomena na Gorenjskem — predlog oblikovanja družbenega sveta pri kranjski podružnici SDK — predlog odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem — predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča — predlog imenovanja članov in namestnikov članov skupine delegatov gorenjskih občin iz kranjske občine za spremljanje gradiva zveznega zbora — predlog razrešitve vršilca dolžnosti podpredsednika družbenopolitičnega zbora — predloge in vprašanja delegatov Uvodna obrazložitev za osnustek dogovora o temeljih plana kranjske občine in osnutek dogovora o skupnih temeljih plana gorenjskih občin bo predvidoma podana na skupnem zasedanju, sicer pa se bodo zbori sestali ločeno Dogovor o temeljih družbenega plana je osnovni in najpomembnejši planski akt za prihodnje srednjeročno obdobje. Z dogovorom prevzemajo vsi nosilci planiranja naloge in druge obveznosti pri uresničevanju nalog, ki so pomembne za celovit razvoj občinske družbenopolitične skupnosti. Osnutek dogovora gre v sredo, 25. junija, pred delegate občinske skupščine. Že pred tem o osnutku ni razpravljal le izvršni svet občinske skupščine, ampak tudi njegovi organi in telesa družbenopolitičnih organizacij in skupščine. Osnutek dogovora posega na vsa področja dela in življenja občinske družbenopolitične skupnosti. Obravnava gospodarstvo, zaposlovanje, zunanjetrgovinsko menjavo, ustvarjanje in razporejanje dohodka, socialno politiko, prostorsko politiko, urejanje in razvoj, razvoj družbenih dejavnosti, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, energetiko, prometa in zveze, pogoje življenja krajanov v krajevnih skupnostih, varstvo okolja, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, skratka, področja, kjer živijo, delajo in ustvarjajo ljudje, bodisi kot združeni proizvajale^ ali kot posamezniki. Posamezna področja osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine se po obsežnosti in konkretnosti razlikujejo. Deli, kjer so pristojnosti občine večje, so obširnejši in temeljitejši ter predvsem konkretnejši l____J predvsem konkretnejši. Skrb za stavbna zemljišča 7«lnn ,x -r,.,^!:„_______i ■ ia „+„,,u„„„„ „.„~,i;;s;tQ rlmfrhpnim Zakon o razpolaganju in upravljanju s stavbnim zemljiščem ne urejuje več le gospodarjenja in oddajanja stavbnega zemljišča, temveč gre za novo vsebino in politiko razpolaganja in upravljanja s stavbnim zemljiščem. Večjo vlogo imajo delovni ljudje in občani kot uporabniki in izvajalci v samoupravno organizirani interesni skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem. Predlagani odlok določa uprav-ljalca stavbnega zemljišča v družbeni lastnini, njegove pristojnosti in druge obveznosti. Posebej so zapisane določbe o urejanju stavbnega zemljišča na območjih, ki niso urbanistično urejena. Določeni so načini oddajanja stavbnega zemljišča v primerih, ko ne gre za licitiranje, predlagana pa je tudi novost, da je odda- ja stavbnega zemljišča družbenim pravnim osebam neodplačna, odplačna pa le do višine vlaganj v tako zemljišče. Delegatom je predlagan v razpravo in sprejem tudi predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Pred tem je to urejal poseben zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Predlog dogovora je usklajen na medobčinski ravni. Višina nadomestila je odvisna od točkovanja komunalne opremljenosti, lege, namembnosti, pridobitne ugodnosti in drugih značilnosti zemljišča. Vrednost točke se oblikuje vsako leto na osnovi programa graditve komunalnih objektov in plana, ki ga sprejme interesna skupnost za upravljanje s stavbnimi zemljišči. nje, ivj» . . odločajo, da stopnja zaposlova nja ne sme na splošno preseči dveh odstotkov. Posamezne dejavnosti imajo višji, druge pa nižji odstotek. Tako naj bi bila stopnja zaposlovanja v gospodarstvu 1,6 odstotka, v negospodarstvu pa 3,6 odstotka. Velja načelo, da se zaposlovanje giblje v mejah naravnega prirastka, sicer pa je treba dati več pozornosti kvalifikacijski sestavi in zagotavljanju minimalnih življenjskih in kulturnih potreb delavcev. Poglavje o industriji ni tako konkretno, saj tu veljajo določila, ki niso v izključni pristojnosti občine, so pa veljavni za vso republiko. Znana so merila za vlaganja, ki morajo biti usmerjena k avtomatizirani, donosni in produktivni proizvodnji, kar je pogoj za umirjeno rast zaposlenosti. Pristojnosti občine pri razvoju kmetijstva, trgovine, gostinstva in turizma so večje, zato je tudi v osnutku dogovora namenjeno tem področjem več pozornosti. Dokument obravnava konkretne investicije in plane proizvodnje: kmetijstvo bo moralo za uresničitev tega do leta 1985 vložiti nad 429 milijonov dinarjev, živilska industrija pa nad 234 milijonov dinarjev. Od usklajevanja v banki in v medobčinski gospodarski zbornici je odvisno, kaj bo mogoče uresničiti in kaj ne. Vendar so cilji jasni. Kmetijstvo in terciarni sektor morata hitreje naprej, kar pomeni boljšo preskrbo prebivalstva, boljšo zalo-ženost trga in večjo ponudbo najrazličnejših storitev. Zapisane so naloge in plani trgovskih organizacij združenega dela, novogradnje in adaptacije prodaj "afirti ori turizmi r Red in načrtnost pri velikih prireditvah Predsedstvo skupščine gorenjskih občin predlaga v sprejem predlog družbenega dogovora o skupnih obveznostih pri načrtovanju, organiziranju in financiranju prireditev širšega družbenega pomena na Gorenjskem Dogovor nastaja že precej dolgo in so po gorenjskih občinah in na medobčinskih organih o njem že razpravljali. Dosedanja razprava kaže, da je potreben. Predsedstvo skupščine gorenjskih občin daje predlog družbenega dogovora v razpravo in potrditev občinskim skupščinam. Kranjska bo o njem razpravljala v sredo. Družbeni dogovor naj bi podpisali tisti, ki se največkrat pojavljajo kot načrtovalci in organizatorji prireditev širšega pomena na Gorenjskem ter organizacije, ki morajo sodelovati pri takšnih prireditvah. Zato so predlagani podpisniki občinske skupščine, občinske konference SZDL, občinske kulturne skupnosti in telesnokulturne skupnosti gorenjskih občin. Podpisniki se dogovarjajo o medsebojnih obveznostih in nalogah, prav tako pa določajo, katere prireditve so za gorenjsko širšega pomena. To so brez dvoma najrazličnejša velika mednarodna športna tekmovanja balkanske, evropske in svetovne vrednosti, pa velike družbenopolitične manifestacije, srečanja itd. Predlog dogovora določa disciplino in pravila igre pri pravočasnem načrtovanju prireditve, financiranju in sofinanciranju, delitvi stroškov in prihodka ter morebitnega primanjkljaja. Dogovor določa odgovorne za usklajevanje, če zato primernih organov na Gorenjskem še ni. Predlagani dogovor pomeni torej precejšen napredek na tem občutljivem in zahtevnem področju, saj se Gorenjska pogosto pojavlja kot organizator in financer velikih prireditev, od katerih so nekatere že stalne. vogradnje in ------ nih prostorov, načrti pri turizmu in gostinstvu, upoštevajoč kmečki turizem, in objekte, ki jih bo nujno zgraditi ob načrtovani avtomobilski cesti. V ta sklop načrtovanja sodi tudi področje drobnega gospodarstva in najrazličnejših storitev, po katerih je povpraševanje večje od, ponudbe. Obsežno poglavje je namenjeno urejanju prostora, ki je pomemben element družbenega planiranja. Nekatere predvidene investicije so tudi prostorsko opredeljene v okvirih sedanjih ali novih urbanističnih dokumentov. Zapisane so smeri razvoja družbene in zasebne stanovanjske gradnje v mestu in podeželskih središčih, predvidene so možnosti gradnje industrijskih objektov, od katerih jih je večina načrtovanih v že zato določenih okoliših. Pozidava dodatne zemlje bi bila v omejenem prostoru škodljiva. Zagotovljene so tudi lokacije za načrtovane šole, vrtce in druge družbene objekte. Razvoj družbenih dejavnosti je pomembno vprašanje. Sredstva za skupno porabo morajo za 10 odstotkov zaostajati za rastjo družbenega proizvoda. Redna dejavnost samoupravnih interesnih skupnosti naj bi tudi do leta 1985 ostajala v okvirih, značilnih za sedanje srednjeročno obdobje. Več denarja pa nameravajo Kranjčani nameniti gradnji družbenih objektov in komunalnih naprav, kjer je opazen zaostanek iz preteklosti. V ospredju bodo Center usmerjenega izobraževanja, osrednji muzej v Begunjah, popravila kulturnih objektov, vrtci z 69 novimi oddelki, delavnice pod posebnimi pogoji. Odločati pa se bo treba, ali bo dobil Kranj v tem obdobju moderen plavalni bazen. Odvisno je od dohodka temeljnih organizacij, dogovarjanja med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in možnostmi banke za posojila. Enako velja tudi za stanovanjsko gradnjo. Kranjčani pla- posledica hitrega splošnega družbenega napredka, ki prinaša vedno večje potrebe tudi po PTT storitvah. To velja za elektro gospodarstvo, vodno gospodarstvo, gozdarstvo itd. Pomen vsakogar od teh je vsestranski in brez napredka na teh področjih tudi družba kot celota ne napreduje. V osnutku dogovora so napisane naloge in plani prometnih organizacij, med drugim tudi letališča, skupne naloge varstva pred požari itd. Pomembni so členi osnutka dogovora o temeljih plana, ki obravnavajo razvoj krajevnih skupnosti. Kranjska občina posveča temu še posebno pozornost in stalno analizira in vzpodbuja razvoj krajevne samouprave. Dvoje novosti velja omeniti: prva se nanaša na financiranje delavcev, ki opravljajo dela, potrebna za redno dejavnost krajevne skupnosti, druga pa na samoupravni sporazum o zbiranju in delitvi sredstev za samoupravni in materialni razvoj skupnosti. Vir za delovanje samoupravnega in delegatskega sistema naj bi še naprej ostal proračun, sredstva za uresničevanje nalog iz temeljev plana krajevnih skupnosti pa naj bi zagotavljali s samoprispevki, sporazumevanjem s temeljnimi organizacijami in združevanjem denarja na osnovi skupnega interesa. Predlagano je združevanje 0,08 odstotka dohodka združenega dela in drugih, ki ustvarjajo dohodek, za razvoj krajevnih skupnosti. Pomembna pozornost velja svobodni menjavi dela, katere delež v dohodku se mora povečevati. Pripravljene so različne inačice predlogov. Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana je torej celovit, vendar ne bo imel prave vrednosti, če sedaj ne bo o njem razprave v vseh sredinah in med vsemi nosilci planiranja. So stvari, ki jih je treba dopolniti. Sedaj je čas za to. Predvsem pa je skupna obveza, da nosilci planiranja do konca oktobra oblikujejo predloge temeljev planov in samoupravnih sporazumov. Le tako bo konec novembra sprejet dogovor o temeljih plana za srednjeročno obdobje, ki se bo kmalu začelo. Seznam kršiteljev Izvršni svet je podpisnik dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 in mora spremljati uresničevanje tega dogovora ter s položajem seznanjati skupščino. Izvršni svet je v letošnjem prvem tromesečju to nalogo opravljal in ugotovil 23 kršiteljev, ki so s sredstvi za osebne dohodke prekoračili dogovorjene okvire. Spisek je bil sprva širši, vendar so » v precej organizacij združenega dela in temeljnih organizacij zavedli pomena določila dogovora ter se uskladili. V prvem tromesečju je bila rast sredstev za osebne dohodke za 3,6 odstotka prevelika upoštevajoč rast dohodka. Vendar je to v primerjavi z enakim lanskim obdobjem velik napredek. Posledica tega je večja akumulacija združenega dela. Izvršni svet je po predhodni razpravi na koordinacijskem odboru za gospodarsko stabilizacijo izločil tiste organizacije, katerih kršitve so izrazitejše. V prvo skupino je uvrstil Exoterm in Servisno podjetje. V drugo Gorenjski tisk, I kos. Uslugo, Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo. Gozdno gospodarstvo in Merkur, v tretjo pa Gradbinec in Vodovod. Povedati velja, da organizacije združenega dela sprotno seznanjajo izvršni svet o vzrokih neskladja. Tudi na tem področju je prisotna večja disciplina. Stran za delegatsko odločanje na.osnovi gradiva za sejo skupščine pripravil JOŽE KOŠN.JKK Senta novi pobratim Že nekaj let traja gospodarsko sodelovanje med Kranjem in vojvodinsko občino Senta. Lani se je Se posebej okrepilo, srečevali pa so se tudi predstavniki obeh skupščin, družbenopolitičnih organizacij in organizacij združenega dela. Zdrute-no delo iz Sente, predvsem pa Agro-industrijski kombinat A1K, se je pojavljalo na kranjskih sejemskih prireditvah, kombinat pa je prav tako začel graditi na Primskovem nove skladiščne in upravne prostore, Y\£ bodo veljali okrog milijarde starikj dinarjev. Sentarski kombinat proda' letno v Kranju za okrog 5 milijard , starih dinarjev živilskih in mlevskihl izdelkov, so pa možnosti, da bo pn> daja še večja. Senta je bogata po prehrambenih izdelkih in surovinah, prav tako pa željna tehnološkega in industrijskega napredka, ki pa ga lahko ponudi Kranj. Sodelujeta It Planika in tamkajšnja organizacija Derbv, tako da vrednost skupnega sodelovanja, vključujoč tudi sejme, dosega 350 milijonov dinarjev. Predstavniki Sente so lani predla gali, da bi s Kranjem podpisali listino o prijateljstvu, sodelovanju in pobratenju. Pobuda je bila v Kranju sprejeta. Predsedstvo občinske sku-skupščine zato predlaga zborom, da se listina podpiše že ob letošnjem prvem avgustu, prazniku kranjske občine. DOGOVORIMO SE Gorenjci imamo marsikaj skupnega Kranjska občinska skupščina bo v sredo obravnavala osnutek dogovora o skupnih temeljih planov gorenjskih občin med letoma 1981 in 1985 Osnutek dogovora temelji na republiškem zakonu o sistemu družbenega planiranja, prav tako pa tudi na dosedanjih izkušnjah na tem področju, ki potrjujejo upravičenost sprejema takšnega dogovora V preteklih letih smo se Gorenjci dogovarjali in skušali na ta način izkoristiti prednosti, ki jih imamo v gospodarskem ali celovitem družbenem razvoju. Dogovarjali smo se o gospodarjenju s prostorom, o varstvu okolja, o urbanizmu in komunalnih zadevah, infrastruktun. šolstvu, telesni kulturi in o še nekaterih drugih področjih. Povezovalni element so skupne interesne skupnosti za določena področja, zbornica itd. Skupni jezik, najrazličnejše oblike dogovarjanja in sporazumeva nja pa smo skušali uveljavljati tudi v družbenoekonomskih odnosih, kar je v sedanjem času gospodarske ustalitve še posebej pomembno. Osnutek skupnega dogovora ima več poglavij. Posega na področje samoupravnih odnosov in političnega sistema, na gospodarsko področje, na problematiko varovanja okolja, gradnje infrastrukture, pospeševanja turizma, kmetijstva in drugih panog itd. Dokument posebej omenja možnost oblikovanja planskih in poslovnih skupnosti, združevanja dela in sredstev, sovlaganj, oblikovanja delovnih in stro kovnih skupin za posamezna področja, oblikovanja skupnih upravnih organov itd. Govora je o zaposlovanju, kmetijstvu, prednostnih industrijskih programih, gradbeništvu, prometu, trgovini, turizmu in drobnem gospodarstvu. Skupne naloge imamo pri energetiki, cestah, varstvu okolja, komunalnih napravah in čistilnih napravah Povezovati se bomo morali pri gradnji muzeja v Begunjah, pn usmerjenem izobraževanju, zdravstvu, telesni kulturi, stanovanjski problematiki in še na drugih področjih, k_ Poklicna dola Kranj Cankarjev« 2 RAZPIS ZA IZOBRAŽEVANJE OB DELU NA POKLICNI soli kranj, cankarjeva 2 v šolskem letu 1*80/81 razpisuje: vpis slušateljev za: ELEKTRO POKLIC 30 slušateljev - elektroinstalater - obratni elektrikar - elektromehanik l KOVINARSKI POKLIC 30 slušateljev - ključavničar - "trojni ključavničar - orodni ključavničar - strugar - rezkalec 8LIKOPLESKARJI 30 slušateljev UjX^oWicrne ftJol™° na8,ednje dokum^te, katere oddajte v - prošnje, kolkovano z državnim kolekom za 4 din - *pnčevalo8. razreda osnovne šole - rojstni list - potrdilo o zaposlitvi - izjavo oziroma potrdilo podjetja o plačevanju .šolnine. ^oIk.n„diKtovneZnih 8mereh b0d° °dprti' *e b° Zado8tno ve ki DES, Ljubljana, n. sub. o. TOZD ELEKTROSERVISI Ljubljana b. o. 61000 Ljubljana, Glavarjeva 14 Na podlaga sklepa komisije za delovna razmerja TO objavljamo naslednja prosta dela in naloge 1 DVA ELEKTROTEHNIKA - JAKI TOK za delo v projektivi in pripravi dela odnosno vodenje tehnične dokumentacije, ki imata srednjo tehnično Solo elektro jaki tok ter 12 mesecev delovnih izkušenj 2 VEC DELAVCEV ZA OPRAVLJANJE POMOŽNIH DEL od katerih zahtevamo, da imajo končano osnovno šolo oziroma nedokončano osnovno šolo in po možnosti 6 mesecev delovnih izkušenj. Delavce, ki bodo skozi rezultate dela pokazali pripravljenost, bomo na naše stroške napotili na izobraževanje za pridobitev polkvalifikacije oziroma kvalifikacije 3 POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA ZA ODPREMO MATERIALA IN IZDELKOV V SKLADIŠČU ki ima osnovno šolo in tečaj za skladiščnika ter 6 mesecev delovnih izkušenj, šoferski izpit B kategorije. Zaželjen je tudi tečaj za upravljanje z viličarjem. 4. KV ELEKTROMEHANIKA ZA IZDELOVANJE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ, ki ima končano poklicno šolo in 24 mesecev delovnih izkušenj 5. ORODJARJA ZA IZDELOVANJE IN MONTIRANJE OBDELOVALNIH ORODIJ, ki ima poklicno šolo in 24 mesecev delovnih izkušenj 6. KV AVTOMEHANIKA ZA SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE KV AVTOMEHANIČNIH DEL, ki ima ustrezno poklicno šolo in 36 mesecev delovnih izkušenj ter šoferski izpit B kategorije objavljena dela in naloge se zahteva ustrezno poskusno delo. opravljanje vseh objavljenih del in nalog imamo vpeljana merila za »dividualno nagrajevanje po delu. >rijave za objavljena dela in naloge sprejemamo 15 dni po objavi 0 izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po sklepu komisije za klovna razmerja. i istočasno razpisujemo na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja »novno za šolsko leto 1980/81 I2 ŠTIPENDIJ I NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI 1 lijave sprejemamo na obrazcu DZS 1,65 (prošnja za štipendijo) h ka-5 fonu je potrebno priložiti dokazila o materialnem položaju in učnem ■pehu. -v j »kolikor bo prijav več, imajo prednost pri dodelitvi Stipendije učenci ' *)ih letnikov. i 5PROSTIH UČNIH MEST ZA ELEKTROINSTALATERJE 1 PROSTO UČNO MESTO ZA KLJUČAVNIČARJA interesenti naj svoje vloge oddajo po možnosti osebno v splošni «ttlbi TO. Republiški sekretariat za notranje zadeve Uprava javne varnosti v Kranju c. JLA razpisuje javno dražbo — licitacijo za naslednja osnovna sredstva: - 4 kom OSEBNI AVTO VW 1200 IN 1300, leto izdelave 1971-1974 izklicna cena od 42.000 do 46.000 din - 5 kom OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, leto izdelave 1975- 1977 izklicna cena od 35.000 do 47.000 din - MOTORNO KOLO BMW R 50/5, leto izdelave 1970 izklicna cena 14.000 din (poškodovano) Licitacija bo v sredo, 25. junija 1980 v garaži l U V Kranj (za stavbo SO Kranj) za družbeni in zasebni sektor ob 15. uri. Interesenti si lahko sedajo vozila eno uro pred pričetkom licitacije. V prodajni ceni ni vračunan prometni davek. lateresenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotni polog od izklicne cene. DOGOVORIMO SE 27 ŠKOFJA LOKA Težave zaradi dotoka Predlani je bil podpisan samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini. Do konca marca letos so podpisniki prispevali 1.057.000 dinarjev ali 15 odstotkov planiranih obveznosti za leto 1979. Težave pri zbiranju denarja po omenjenem samoupravnem sporazumu so nastale zaradi omejene rasti skladov skupne porabe. Ker je zaradi izpada denarja ogroženo uresničevanje plana za pospeševanje kmetijstva, izvršni odbor kmetijske zemljiške skupnosti predlaga več ukrepov. Najprej je potrebno seznaniti družbenopolitično skupnost in družbenopolitične organizacije o problemih uresničevanja samoupravnega sporazuma; sprejeti je treba program akcij za pospeševanje uresničevanja sporazuma in zaostriti odgovornost do uresničevanja sprejetih dogovorjenih obveznosti. Podpisnike sporazuma, ki niso rezervirali sredstev za uresničevanje sporazuma, kljub temu, da so imeli materialne možnosti, je potrebno obravnavati kot kršitelje in jih je potrebno obravnavati s samoupravnega, političnega in pravnega stališča. Vse tiste, ki imajo sredstva rezervirana, pa naj oddelek za družbeno planiranje in razvoj opozori na tehnične možnosti za izvedbo samoupravnega sporazuma; pospešiti je treba postopek sprejemanja spremembe zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane. Ker pa je program nujno potrebno uresničevati, da v razvoju ne bi nastala prevelika škoda, je morala kmetijska zemljiška skupnost zaprositi za sanacijski kredit pri skladu skupnih rezerv prepočasnega denarja gospodarstva v občini v višini 6,5 milijona za pokritje nastalih obveznosti in 2,5 za pokritje potreb nastalih do 30. 6. letos. KZS bo kredit vrnila v skladu z dotokom sredstev. Program razvoja kmetijstva je nujno potrebno uresničiti. Večino postavk ni mogoče zmanjševati. Začasno pa se lahko zadrži uresničevanje izobraževalnega programa, regres semenskega krompirja, izloči se raziskovalna postavka in zmanjšajo se nerazporejena sredstva. S temi spremembami bi se izdatki KZS zmanjšali za 886.000 din. Vse druge postavke pa so dogovorjene s srednjeročnim planom in jih ni možno zmanjševati brez večjih posledic. Zlasti ker bi prenehanje pospeševalne dejavnosti razvrednotilo dosedanje delo. 14. SEJA SKUPŠČINE KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI ŠKOFJA LOKA, seja bo v sredo, 25. junija 1980, ob 17. uri v sejni sobi kmetijske zadruge Škofja Loka, Spodnji trg 29 Dnevni red — potrditev zapisnika in poročilo o uresničevanju sklepov 13. seje — obravnavanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja kmetijstva v občini Škofja Loka za obdobje 1981- 198» — problematika uresničevanja plana razvoja kmetijstva v letošnjem letu — predlog za dopolnitev odloka o določitvi kmetij — potrditev sklepa o predlogu za spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih — informacija o uresničevanju reorganizacije delovne skupnosti skupnih služb SIS — delegatska vprašanja in predlogi V. Poročilo o uresničevanju sklepov Skupščina KZS je na svoji 13. seji dne 25/2-1980 potrdila zapisnik 12. seje in sprejela poročilo o uresničevanju sklepov iste seje. V druri točki je skupščina sprejela poročilo o uresničevanju plana razvoja kmetijstva v letu 1979 s predloženo vsebino Poroč.lo o uresničevanju družbenega plana razvoja kmetijstva v letu 1979 je obravnaval in snrell IS SO .Šk. Loka na 74. seji dne 1/4-1980. Izvršni svet ugotavlja da je iz poročila razvidno, da je bil kljub težavam pr, zagotavljanju sredstev za pospeševanje kmetijstva program razvoja kmetijstva vetu 1979 v celoti realiziran s tem. da so nekatere obveznost, iz preteklega ,eta vTe^TočVilprejeTpredlog zaključnega računa je bil oddan SDK v predpisanem roku in vsebini. . , V četrti točki sprejeta sprememba pravilnika o združevanju sredstev za izvajanje agromelioracij in hidromelioracij je v izvajanju. Agromelioracijska dela potekajo v skladu s planom dela za letošnje leto. Na zadnji seji sprejet plan razvoja kmetijstva in finančni načrt je v izvajanju. Poročilo o izvajanju plana razvoja kmetijstva v jetošnjem letu je pripravljeno v posebni točki dnevnega reda današnje »eje Predlagamo skupščini, da potrdi sklepe 13. seje skupščine in sprejme poročilo o realizaciji sklepov iste seje. Razvoj kmetijstva 1981 - 1985 Več poudarka preživninskemu varstvu V okviru priprav za sprejem družbenega plana je izdelan osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja kmetijstva v občini. Elementi, ki jih zajema sporazum, so bili deloma že usklajeni s kmetijskimi organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi. V osnutku so prikazani cilji razvoja kmetijstva v občini, podrobneje pa sta obdelani zemljiška in prostorska dejavnost kmetijsko-zemljiške skupnosti in pospeševanje kmetijstva po nalogah in obsegu ter po potrebnih sredstvih. Naloge na obeb področjih so trajne za celotno srednjeročno obdobje, zato so tudi potrebna srdstva za te naloge prikazane za celotno plansko obdobje. Pri pregledu nalog pri urejanju zemljišč se usmeritev iz preteklega obdobja menja le toliko, da bo večji poudarek dan izvajanju komasacij in prometu s kmetijskimi zemljišči. Več poudarka je tudi pri uresničevanju zakona o preživninskem varstvu kmetov. Za izvedbo potrebnih hidromelioracij verjetno še ni objektivnih pogojev. Pri obravnavi osnutka naj bi se skupščina opredelila tudi do predvidenega zbiranja sredstev pri zvezi kmetijsko-zemljiških skupnosti Slovenije. Podpisniki za izvedbo tega dela sporazuma ne bodo združevali sredstev. Pri pospeševanju kmetijstva so zajeti glavni kazalci razvoja in tisti ukrepi za izvedbo, za katere naj hi sredstva zbirali v okviru kmetijsko zemljiške skupnosti. Sporazum je podoben samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v letih 1979 do 1980. Obseg nalog je deloma razširjen. Zaradi tega in zaradi zmanjševanja drugih virov je pred- videna višja prispevna stopnja. Pri pripravi sporazuma so težave, ker še vedno niso znane sistematske rešitve v republiki za pospeševanje kmetijstva in za uresničevanje intervencij pri pridobivanju hrane v težjih naravnih pogojih. Osnutek bo po seji skupščine poslan združenemu delu v javno raz- pravo, ki naj bi trajala do 1. septembra. Pri kmetijski zemljiški skupnosti pričakujejo pripombe in predloge, na podlagi katerih bodo lahko pripravili predlog planskega dokumenta, ki bo opredelil potrebe in možnosti razvoja kmetijstva v škofjeloški občini za naslednjih p<" let. DOGOVORIMO SE TOMO KRIŽNAR: »BOS PO ČRNI CELINI« »Ali je bil tak črn. majhen i/. Beograda?« se skušam oprijeti rešilne bilke. »No, no«, se smehlja. Razložim mu svojo povest »Hitro moram naprej v Kame-Tun, banane so že zrele, razumeš!« Na eesti zunaj Solouma. se ustavirno. Vojaki poskačejo iz džipa. Takole so včasih v Begunjah streljali talce. Oficir iz žepa potegne rdeč pasoš. »Good bv! Ce te še enkrat vidim, streljam!« Ostanem sam. Pred mano je živ asfaltni trak. ki migota od vročine. V Egiptu sem. Svoboden. Potem sem zmeden. Morje!? Biti hi moralo na levi strani. Ko se zavem, da so me zapodili nazaj v Libijo, me napade strašen smeh. Nezdrav in blazen. Jugoslovanska ambasada v Tripoliju je od To-hrucka oddaljena točno tisoč kilometrov. Z avtošto-pom pridem v enem dnevu. Naši predstavniki so me križem kražem zasliševali o fronti, potem so postali rahlo panični. Vsa naša kolonija v Libiji z vsemi tehniki, doktorji in medicinskimi delavci je začela govoriti o evakuaciji v domovino. Starejši so že obujali spomine na zadnjo vojno. Dva dni sem hodil prosit za priporočilno pismo za čadsko ambasado, vendar se zame ni zmenil nihče več. Tako. na slepo srečo sem zavil na ambasado Nigra. Zopet, žal, če se hočem držati pisanja po pravici, moram priznati, da sem porinil dvajset dolarjev črnemu možu v elegantni sobi s fotelji v stilu Ludvika XIV. Vizo sem dobil že naslednji dan dopoldne. Vrnil sem se vso dolgo pot nazaj v Tunizijo, prestopil alžirsko mejo in stopal navzdol čez morje peska. Zadnji Don Kihoti so Se vedno bojeviti Sahara, ta največja puščava sveta, menda velika za devetinštirideset Jugoslavij, je doživetje, ki bi ga privoščil vsakomur. Pa nikar v zimskih mesecih, tedaj, ko je hladneje. Kar v pasjih dneh. Sredi avgusta peče. da si ves dan po malo nor. Ko sonce zaide, pride vroča suha noč. ko sanjaš, da si za zadnje pare kupil hladilnik in se zaklenil vanj s knjigo o Eskimih na Severnem tečaju. Ja. v Sahari postaneš prekleto skromen. Ne sekiraš se več za en cvek v šoli dol ali gor, ali pa za jurja manj pri plači .. . Človek rabi za zadovoljstvo, nekateri uporabljajo tudi izraz sreča, zelo malo. Kako te lahko razveseli že požirek hladne vode, če si je res potreben. Najboljše, kar sem do sedaj v življenju pil, ni kako francosko vino ali ne vem kateri wisky, ampak čisto navadna, kalna gorka voda. In mislim, da je bilo najboljše, kar sem pojedel, pest soli. ki mi jo je ponudil nek možakar s kamele. Vode sem dnevno popil vsaj pet litrov. Delavci na alžirskih naftnih poljih sredi Sahare jo popijejo povprečno sedem litrov. Voda ostane hladna v kozjih mehovih, ki jih imajo tovornjaki za prevoz kolonialnega blaga obešene na havbi. Dnevi potovanja so se vlekli v nedogled. Pesek, kakšna posušena gora. kamenje . . brezkončni surovi prazni prostori pod penečim se soncem. Prvega plavega moža srečam že v In Salahu — zadnjem naselju sredi obširne Sahare na poti po stari transaharski cesti. Ponosno se prinese, okoli dva metra visok, po belem pesku sredi ozke ulice. Na golih stopalih sandale iz kozjega usnja, široki plavi »gandu-rah« in tisti tipični pajčolan temne indigo barve, zavit okoli samozavestne glave. Usta in nos so pokrita. Le oči se vidijo. Groza, kakšen pogled. Ko se srečava z očmi, vztrepetam. Pa nisem baba. Sem 23 let star in nekaj čez 1,80 metra visok. Kakšna moč je v njem. Nekaj podobnega sem opazil pri indijskih sketih. Trne oči te enostavno prebodejo. Pozabiš na neumno fotografiranje. Pritlikavi Arabci se mu izgubljajo s poti. Roke mu mirno vise ob ponosnem telesu. Vsak gib izraža nepojmljivi mir. To je on. Tuareg. kot mu pravimo. Imajirh, kot se kliče sam. Imajirh pomeni svoboden, neodvisen . . . Sredi kupolastih vrhov najstarejšega pogorja sveta se utrujen zbašem iz preobloženega puščavskega ekspedicijskega kombija. Tri dni sem se vozil z mladima fantoma, ki preko Sahare potujeta na delo v Kamerun. Stopal sem jih v 700 km oddaljeni oazi sredi peska, še pred kamnitimi planotami tega prekletega Hoggorja. Avtoštop v Sahari je malo sitna stvar. Ekspedicije imajo natanko preračunano težo tovora, redki tovornjaki iz sosednjih saharskih dežel ne smejo jemati potnikov. Ce te nalože kot slepega potnika, zahtevajo precej denarja .. . Teden dni čakanja v kaki oazi ali vročem puščavskem pesku je normalna stvar. Živce si miriš s sladkimi dateljni in uživaš v napajanju s hladno studenčnico. Imel sem srečo. Končno sem v Tamanrassetu. Polovica poti čez največjo puščavo sveta je za mano. Precej visoko v hribih smo, zato niti ni prave vročine. V In Salahu smo namerili 52 stopinj Celzija. Hladen gorski vetrič piha. Mestece izgleda novo. Cisto je. Hiše so zgrajene iz rjavega blata, pomešanega z razrezano slamo. Strehe so polne stopničasto izrezljanih stolpičev in ograj. Pogrešam le ravne linije. Tu so še vedno znamenja naše severne civilizacije. Glavna ulica premore nekaj dreves bornega izgleda, posajenih po francoskem vzorcu, in tri gostilne. Bolje rečeno so čajarne ali kofetarne, ker piva ali kakršnega koli alkohola ne moreš naročiti. Idealen kraj za alkoholike. Zrak je silno čist, okolica primerna za sprehode in izlete. Blizu je čudovit Assekrem . .. Arabski čaj jo močan. V najhujši opoldanski vročini te poživi, dve skodelici pa ti že spravita srce pod vrat. Na žalost je od enajstih do treh vse zaprto. Nikogar ni na spregled. Idilični trg je prazen. Lahko ležiš v prahu in balinaš s konjskimi dreki. Ce pa preživiš opoldansko pobitost, si proti večeru lahko priča slikovitim prizorom. Prebivalci puščave se od blizu in daleč, iz peščenih ravnin in kamnitih pogorij zgrinjajo v Tamanrasset. Na kamelah privlečejo vso svojo trgovino. Oblačila vseh barv se sklanjajo k date-ljem, debelim kepam sladkorja, paradižniku, jajcem, izvrstnim tkaninam od kdo ve kod. Obrazi so porjaveli. Močne ličnice so pokrite z usnjeno kožo. Veter in sonce pišeta tu svoj življenjepis. Francoske blondinke kot povsod po svetu tudi tu na pol nage vtikujejo svoje fine nosove. Fotografiranje je nevarno. Dispanzer za mentalno zdravje in nevrologijo Enkopreza (blatenje hlačk) Enkopreza je psihična pi>gt>jeno blatenje, ki ne /arija r starosti. ki> je normalna že možna kontrola te funkcije (po tretjem letu starosti}. tn če ne najdemo organska patoloških sprememb. Blatenje je približna desetkrat redkejše kot močenje. Večinama se javlja kot sekundarna enkopreza. to se prati eno ali več let pa uspeh vzgoji k snagi. Na primarno enkopreza. to je v primeru, ko otrak .i<> nikoli ni bil čist. odpade le mala primerov. Višek obolevnosti je med 7. in 9. letom, pri dečkih bistveno pogojsteje kot pri deklicah. Pa /6. letu starosti simptomatike ne opažamo reč. Neredko je blatenje kombinira no z močenjem Simptomatika sama je zelo spremenljiva. Večinoma se blateniv javlja podnevi, zelo redko opazimo nočno blatenje. Mala otrok blati podnevi in ponoči. Nekateri svoje perilo samo lahno zamažejo. drugi pa izpraznijo v perila večje količine formirane stolice. Umazana peni« navadno skrivajo. Na splošna pa so otroci enkopretiki glede higiene zelo natančni in čisti. Večina enkopretikov navaja, da ne čut/o normalnega siljenja na blato. Malokdaj je enkopreza povezana z duševno zaostalostjo. Večinoma so ti otroci intelektualno dobro diferencirani, v šoli uspešni. Enkopretiki kažejo nekaj osebnostnih značilnosti, kot pasivno, često zaso njano. malo spontano zadržanje. Včasih so depresivni, hitm nejevoljni, močno občutljivi na zunanje okolje. Kljub prizadevanjem težko vzpostavijo kontakte in se tudi od sovrstnikov raje umaknejo Drugi so zelo negotovi, precej odvisni od matere, zato dajo vtis nezrelosti. Lastne agresivne impulze skrbno kontrolirajo, lahki* pa izbruhnejo brez pravega povoda, ali pa so stalno razdražljivi. Okolje doživljajo kot zahtevno, zadušujoče in reagirajo nanj ali s podrejen« pasivnostjo ali z demonstrativno ubogljivostjo. Enkopreza često spremljajo še drugi simptomi. Razen omenjenega močenja srečamo še motnje hranjenja, pa tudi ivdenjske motnje (kra- Blatenje smatramo kot čustveno pogojeno mtdnjo, ki nastaja ob različnih vzrokih. Na splošno so ti pacienti čustveno huje moteni. Redko je primarno blatenje, to je blatenje, ko otrok še ni bil skozi daljie obdobje drzen, in je posledica pomanjkanja vzgoje k snagi oziroma posledica vzgojne zanemarjenosti. Pri razvoju sekundarne enkopreze je zelo važen čustveni odnos med materjo in otrokom v času navajanja k čistoči. Nepravilno je prezgodnje in prestrogo izvajanje treninga Pred letom otrokove starosti naj ne bi pričeli z navajanjem na nočno posodo. Materam često tudi manjka materinska prožnost in potrpežlji vnst ter razumevanje za otrokove potrebe v zvezi z umazanijo. V druži ni ponavadi najdemo hude konflikte, otroka ki blati pa postavijo t ospredje, kot povzročitelja vseh nesoglasij in napetosti. Blatenje se običajno pojavlja ob rojstvu sorojenca. ob vstopu i vrtec, ob všolanju ali ob drugih dogodkih, ki pa so navadno le p o vod za manifestacijo globlje segajoče motenosti. Ce imamo otroka, ki blati, moramo čimpreje poiskati pomoč v ustrezni zdravstveni ustanovi. Izključiti je potrebno eventualne spremembe debelega črevesja ali nevrološko obolenje, da se lahko da vsa teža emocionalni etiologiji. Vedeti moramo, da v nobenem primeru otrok ne blati zato. ker je len. površen, kljubovalen itd. Otrok sam bi še kako želel biti čist. Poleg že tako prisotne utesnjenosti ga blatenje samo spravlja še v dodatno stisko. V domačem okolju je običajno izpostavljen hudim pritiskom, kaznim, grožnjam in prepovedim in še dodatno prikrajšan za naklonjenost. Samozavest mu plahni. V šoli doživlja izolacijt). saj nihče m rad v bližini otroka, ki zaudarja po neprijetnem vonju. Ne more pa si sam pomagati in najti izhod iz te stiske. Dolžnost njegovega okolja /e, da mu pomaga in nakaže pot v srečnejše dni. Sluga Mira ki. psiholog ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE KRANJ -Iva Slavca 1 DEŽURNI VETERINARJI od 20. 6. do 27. 6.1980 za občini Kranj in Tržič RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-015 RUDE2 Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6/a, telefon 23-055 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 za občino Škofja Loka HABJAN Janko, dipl. vet., 2iri 130, tel. 69-280 OBLAK Marko, dipl. vet.. Škofja Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem »• vodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. i l Ivan Jan g Kokrški odred St?ne Mrhar in Ivan Županc-Johan sta postopoma ustanovila odbore OF v Reberci, Plaznici, Borovnici, na Suhi in celo v Železno Kaplo ter Borovlje sta širila organizacijo. Fante in može, ki so bili v nemški vojski, še vedno pa tudi »zelene kadrovce« sta hotela pridobiti za prehod k partizanom, vendar jima do konca oktobra to ni uspelo, dosiravno so se že začeli vključevati v njuno delo. Tako jeseni na Koroškem če m bilo domače vojaške enote. Politični je sledila tudi vojaška pomoč V r>ajhuj§ib ^fh K^krtiM odred ni pozabil na delo na Koroškem — Drugi bataljon KO med svojim večkratnim zadrževanjem nad Selami, Obirjem in Železno Kaplo izvaja tudi različne vojaške in propagandne akcije — Ko pride na Koroško še Kranjčev bataljon iz 2. grupe odredov, nemška oblast oznani preplah — Enote 2. bataljona KO v avgustu in septembru 1942,.gredo petkratlna koroško stran — Velika pomoč političnim delavcem — Nemci reagirajo z različnim zasledovanjem — Vdor gestapovskih ogleduhov v vrste OF na Obirskem — Lov na Mrhar j a in Zupanca v Golobovi hiši — Aretacije sodelavcev OF — Prvi ujeti partizani in razne izdaje — Sredi novembra 1942 pride k partizanom Franc Pa-sterk-Lenart; Karel Prušnik-Gašper pobegne aretaciji in postane partizan — Policijsko-gestapovsko nasilje tudi v predelu med Železno Kaplo in Selami, kjer je osvobodilno gibanje dotlej zajelo že okoli 200 prebivalcev, otežuje organizacijo — Medtem s svojimi sodelavci prideta na Koroško tudi Matija Verdnik-Tomaž (zahod) in ing. Pavle Žavcar^Matjaž (vzhod), vendar Stane Mrhar in Ivan Županc-Johan z njima ne dobita zveze — Kokrški odred je svoj delež Koroški prinesel na najtežjem obdobju NOB. Kokrški odred je prek svojega Kokrškega ali 2. bataljona nekajkrat prešel na Koroško tudi iz vojaških razlogov. Prvi tak prehod na koroško stran je-Kokrški bataljon — in sicer njegova 1. in 3. četa, medtem ko je 2. ostala na Krvavcu — opravil že 7. avgusta 1942, ko se je tja umaknil pred nemškim zasledovanjem. Cez Karavanke je šel nad Dolgimi njivami, vzhodno od vrha Košute, približno tam kot poprej Zupančeve patrulje. Ustavili so se na območju Kort in je naslednji dan, 8. 8. 1942, nazaj na DolgV njive poslal v izvidnico dva borca. Nemci, ki so Kokrški bataljon zasledovali že od 1. avgusta, so enega izmed njiju, Antona Šublja, na Dolgih njivah ob žični ograji za jelene ubili, drugega, Franca Strancarja, ki je sprva uše^, pa čez čas na drugem kraju ujeli.* To sta bila tista dva , partizanka,o katerih govori tudi nemško poročilo, da so ju za- ' sačili v predelu Košute na »stari meji rajha«. Med prvim pohodom na Koroško Kokrški bataljon sicer ni izvedel nobene vojaške akcije, v zvezo je prišel le z nekaterimi koroškimi Slovenci, ki so živeli na severnih- pobočjih Košute. Tod je bataljon prestregel tudi dva neznana človeka — Avstrijca, ki sta govorila samo nemško. Med zasliševanjem sta trdila, da sta samo turista, planinca, in ker ni bilo kakih oprijemljivih dokazov o čem drugem, so ju spustili. Verjetno pa so s tem napravili napako, kajti naslednji dan so Nemci tisti predel že hajkah, Kokrški bataljon pa se je pred tem umaknil prek grebena Košute na gorenjsko stran. Nemška policija je bataljon zasledovala že dva tedna. To verjetno zaradi vojaških akcij ob gorenjskih cestah in zaradi oskrbovalnih akcij v Podljubelju in v Tržiču. Tako je bil Kokrški bataljon 12. avgusta spet na gorenjski strani.1" Cez nekaj dni se je bataljon drugič, a zdaj namensko odpravil na Koroško. Želel je, da ga tedaj Korošci občutijo in da jim pomaga v moralnem in političnem smislu. Bataljon je lahko odrinil z Dolgih njiv še neovirano, greben Karavank pa je prešel 16. avguste 1942. Z namenom, da bi zasledoval 2. grupo odredov in ji preprečeval pohod proti Štajerski, je sovražnik v tem času del svojih sil že pre-vrgel na levi breg Save. Toda sprva le na vzhodni sektor ope- * Več o gibanju Kokrškega bataljona glej pod naslovom »Prehod Kranjčevega bataljona Savinjskega odreda prek ozemlja 2. bataljona KO .. .< rativnega območja KO, na krvavško-kamniški masiv. Tam je z operacijami začel 15. avgusta, na območje med Kokro in dolino Podljubelja, kjer se je gibal Kokrški bataljon, pa jih je razširil pet dni kasneje. Takrat se je bataljon s pomočjo Ivana Zupanca-Johana in Tomaža Olipa-Toma spustil v Sela in v trgovini opravil manjšo prehranjevalno akcijo, nekaterim lovcem pa je pobral orožje. Potem se je uredil in zakorakal skozi vas, vmes pa prepeval partizanske pesmi. Vse to, posebno nove pesmi, e prebivalce še posebno navdušilo in spravilo pokonci. Borci so se z nekaterimi domačini pogovarjali in jih hrabrili ter navduševali za boj. Nad Selami je potem bataljon nameraval kaznovati nekega priseljenega kmeta — Nemca. Ta je že julija z očetom vred policiji prijavil Zupančevo patruljo, ki se je tedaj zadrževala blizu te domačije. Sin je pobegnil, očeta pa so borci dobili in ga potem, ko so v hiši našli tudi nekaj orožja in municije odpeljali s seboj. Vendar pa so ga po zaslišanju spustili, kajti menili so, da bi napravili več politične škode kakor koristi, če bi ga ustrelili. Med zaslišanjem se je pokazalo, da priseljeni kmet niti sam ni vedel, kam je prišel, in da so mu nemške oblasti obljubljale vse kaj drugega, kot je dobil in doživljal na novi domačiji. Humani postopek partizanov je v propagandnem smislu pozitivno deloval. Takoj po teh akcijah v Sel ah, ki so močno in pozitivno odjeknile, se je bataljon že naslednji dan, 17. avgusta, spet umaknil na južno stran Karavank. Tod se je zadrževal med Stegovnikom in Dolgimi njivami pod Košuto, ker je pričakoval oddelke 2. grupe odredov. A kot smo že videli, se zaradi razširjenih in naglih nemških posegov niso sestali.1** Tretjič, in sicer le tri dni po vrnitvi, tudi še v mesecu avgustu, je Kokrški bataljon spet prešel na Koroško. To se je zgodilo po 21. avgustu, ko so Nemci svojo ofenzivo ra&nh tudi na območje med Kokro in Ljubeljsko dolino in tja pripeljali močnejše oddelke. Cilj policijskih enot na tem področju je bil predvsem zaustaviti pohod Kranjčevega bataljona, za katerega so že vedeli, da se je pojavil v Karavankah. Njihova brzojavka z dne 22. avgusta 1942 jasno govori o policijski akciji ob ljubeljski cesti in v okolici. Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE V Cerkljah so imeli športni dan, vendar nekoliko drugačnega, kot smo vajeni Prepletanje športa in igre sobotni športni dan cerkljanskih šolarjev ni bil namenjen le njim, ampak tudi drugim ljubiteljem športa in rekreacije ter zabave v naravi vseh starosti — Športni dan ni le tekmovanje, ampak tudi igra — Cerkljanska prireditev vzorčna za druge osnovne šole — Pomoč telesnokulturne skupnosti in oddelka šolske televizije Zavoda za šolstvo S RS ERKLJE — Sobotnega obiskoma Cerkelj je presenetil transpa-H prek ceste z napisom »Danes amo Športni dan«, prav tako pa si t, vasi srečeval množico šolarjev v jortni opravi, med katere so se po itfali tudi starejši vseh starosti, ■mkazi in opozorilne table so soile Šolarje in druge obiskovalce k Mwvni Soli na travnik v Dvorjah, ki se je v soboto spremenil v veliko igrišče, sredi katerega so kljub veliki vročini neumorno igrali člani ansambla Trgovci. Svojevrsten športni dan je bil to, ki je imel namen združiti v športu, igri in zabavi: staro in mlado. Takšnih športnih dnevov doslej v Sloveniji in tudi Jugoslaviji še ni bilo, na tujem pa jih marsikje že s pridom uporabljajo. jH W0 učencev cerkljanske osnovne šole in malčkov iz vrtca je sodelovalo tportnem dnevu, kije združil šport z zabavo. Ohcet v Ljubljani Tokrat po kraševsko b teden se bodo v Ljubljani vrstile kulturne pri-£tve — V soboto bo petnajst parov iz vseh M republik in šestih evropskih držav na Ijub-mstem Magistratu zvezanih po naših šegah in navadah V soboto bo ob 11. uri krenil svatovski sprevod od Gospodarskega razstavišča, spremljali pa ga bodo konjeniki UJV, kočijaži, fanfaristi, folklorne skupine, godbe na pihala itd., ob 12. uri pa bo na Magistrat slavnostni poročni obred. Folklorne skupine bodo imele nastop na Trgu osvoboditve in Prešernovem trgu. Ob 14. uri bo potem svatovanje na Gospodarskem razstavišču, katerega se lahko udeleži vsak. Popoldne bo na platoju Gospodarskega razstavišča spet srečanje folklornih skupin in rajalo se bo pozno v noč. V nedeljo bodo pari sprejeti pred kraško hišo v Velikem Repnu pri Trstu, popoldne pa se bo slavje Končalo s kulturno zabavnim programom ob prisotnosti poročnih parov v Lipici, ki letos praznuje 400-letnico kobilarne. V okviru kulturnega dela prireditve bosta na ogled tudi razstavi del slikarja Lojzeta Spacala v Mali galeriji in slovenske ljudske umetnosti v etnografskem muzeju, kar bo vsekakor vredno ogleda. Q, Dolenc 5(*t se bo Ljubljana spremenila v /•//folklore, pesmi, pisana in razmjena bo. Med 16. in 22. junijem /do tu zvrstili Številni foklorni |M in koncerti, Ljubljana bo pa Mnat dokazala, da zna pripraviti «je, kot je treba, zraven pa poka-bogato kulturno izročilo našega ■L -r/jva ulica bo spet polna lon-fjtv. suhe robe, lectovih src, v «jan«kih kuhinjah pa bodo kuha- *rodne jedi. Hotel Slon bo imel *» primorske kuhinje, Turist pa "•'murske. V hotelu Lev pa bodo ''apljine in tu se bo kuhalo po lovsko. Vsak večer od 18. do ' m bodo promenadni koncerti, Aa na Trgu osvoboditve, domači rflmbli, pevski zbori in folklore pa ffcodo zvrstile v Križankah. V fA zvečer ob 20.30 bo v Križan-Idavnostni večer slovenske fol-#* 7. udeležbo poročnih parov, *"/>pale pa bodo nase najboljše >pme, Emona, Marolt, Rožanc in 'iledi iz Trsta. Mito Tref alt. pobudnik in glavni organizator cerkljanskega športnega dneva Mito Trefalt iz Dvorij, vsem poznan s televizijskih zaslonov, je bil pobudnik in glavni organizator cerkljanskega športnega dneva. »Lani sem se udeležil seminarja o športu in prostem času na Bledu in tam sem bil pozoren na nemške izkušnje na tem področju, na povezavo športa in razvedrila. Pri nas takšnega dela še nismo vajeni. Telesnokulturna skupnost Slovenije in Zavod za šolstvo SRS, oddelek šolske televizije, sta pomagala moralno in materialno in tako danes v Cerkljah organiziramo prvi tovrstni športni dan pri nas. Pri organizaciji športnega dneva smo največ pomagali starši, pa člani mladinske organizacije, športniki iz Cerkelj in Zaloga in seveda učitelji. Le 35 jih je na šoli Davorina Jenka, čeprav je šolarjev 800, in dve tretjini se jih vozi od drugje. V Ljubljani je na primer na tako velikih šolah najmanj 60 učiteljev...« »Kaj je cilj današnje prireditve,« pojasnuje Mito Trefalt. »Šolarjem želimo predvsem omogočiti prijeten športen dan, v katerem se ne prepletajo le športna tekmovanja, ampak tudi zabavne in družabne igre. S posebno televizijsko oddajo želimo tudi drugim šolam približati naš vzorec, predvsem pa mora že malček vzljubiti telesno vzgojo skozi igro in ne le s pomočjo golega športnega tekmovanja. Tako zasnovani športni dan omogoča dejavno vključevanje v tekmo in igro tudi starejšim. Takšna prireditev lahko preraste v športni dan krajevne skupnosti ali vsaj določenega šolskega okoliša.« Prvi cerkljanski športni dan je uspel. Na igriščih pred šolo in v telovadnici so bila klasična športna tekmovanja v kolesarjenju, streljanju, namiznem tenisu in še nekaterih drugih panogah, na 20.000 kvadratnih metrov velikem travniku pri Dvorjah pa je bil tako imenovani »igrivi del« športnega dneva. Na 40 vadbenih mestih je mladež, pomešana s starejšimi, preizkušala svoje /nanje v družabnih igrah, primernih za najrazličnejše priložnosti, kjer je dobrodošlo razvedrilo ob sprostitvi in preizkusu pripravljenosti in spretnosti. Zato je cerkljanska prireditev tudi v tem pogledu prijetna in dobrodošla novost! Besedilo in slike J. Košnjek ZDRAVJE V NARAVI Šentjanževka (Hypericum perforatum) 'travno zdravilo, ki pomirjevalno vpliva na *ivtevje, blaži bolečine in deluje protivnetno. Šentjanževka je trajna, do 60 cm visoka zelenika I istimi listi v katerih je dokaj eteričnega olja. "'»vi so zlato rumeni, peci jati. združeni v mnogo-socvetja. CV med prsti zmečkamo cvet, ) 'riv>lzi rdeč sok, ki rahlo diši po smoli, okus pa je ' ■«• trpek. Raste ob obronkih gozdov, na posekah Jiljavah. Cvet in zel nabiramo julija in avgusta, šentjanževka ie zelo stara zdravilna rastlina, ki so Ijt predvsem uporabljali. zunanje (olje) za zdravlje-\'\f. ran. Olje te rastline je že od nekdaj cenjeno kot »vilo za starejše- opekline, ki se slabo zdravijo, (rahljajo pa ga tudi za vtiranje pri revmatičnih ilenjih, putiki in nevral^ijah. Koristen je tudi pri sevanju preležanin pri ot rokih, bolnikih in l^rih ljudeh, ki so vezani na posteljo. V šentjanževki so čreslovine. grenčine, pektin. AVor. soli. malce strupeni hipericin, ki draži kožo. predvsem pri sončenju, vendar pri normalni uporabi ni škodljiv. Sentjanževo olje je rdečkaste barve, diši po balzamu. Lahko ga pripravimo sami po naslednjem receptu: Cvetje, ki smo ga spravili v steklenico s širokim vratom, prelijemo s trikratno množino (1:3) dobrega olivnega olja (lekarne), dobro zamašimo in pustimo 14 dni na soncu. Ce sonca ni. jo pustimo v toplem prostoru. Dobro je. da steklenico večkrat pretresemo. Olje se svetlo rdeče obarva. Precedimo skozi krpo in dobro ožmemo. Zdravilno moč ohrani dve leti. Sami lahko pripravimo tudi sentjanževo tinkturo. Dve pesti svežih listov, lahko tudi cvetov, namakamo tri tedne v enem litru alkohola (501) ali dobrega žganja. To je dobro vtiralo zoper drhtenje udov. posebno pri starejših ljudeh, pa tudi KOper revrnati-zem in protin. Tinkturo lahko dodamo (10 kapljic) alkoholnim povojem, ki jih uporabljamo pri povijanju nog ob zdravljenju krčnih žil. Pomembno je. da hkrati uživamo živila, ki vsebujejo mnogo kalcija. Pri tej bolezni je nujno, da vsaj enkrat na teden na-tremo noge tudi s šent janževim o| jem. ABC (31. zapis) Slovo od martuljških gora in nova doživetja naravnih lepot zgornje-savske Doline — to bo snov prihodnjih zapisov. Kajti podoba Spikove skupine, ki si je ni zapomnilo samo oko, pač pa se je vtisnila tudi v srce — ostaja nepozabna. Noben nov, pogled je ne bo mogel nikoli zamenjati, nadomestiti. — A popotna naloga — ogledati še druge kraje — mi narekuje, da spešim ob Savi Dolinki proti vzhodu, ves čas med pobočji Karavank in Julijskih Alp. Se pogled v zaprto dolino Belega potoka, ki se izlije v Savo med Gozdom - Rutami in Belco pri Dovjah. BELCA V KARAVANKAH Še skozi obcestni zaselek Pod-kuže in odpre se nam hudourniška soteska Belce — raztresene hribovske vasice, ki pa ni tako majcena kot se vidi — saj ima kar 236 stalnih prebivalcev Belčanov, ki jih je še do nedavna preživljala živinoreja in gozdarstvo. Tu reže les večja električna žaga. Zaslužek je dajal pred desetletji tudi izkop domačega laporja za mojstranško cementarno. Na dovškem pokopališču počiva vrsta ponesrečenih alpinistov. A lot* Schmidt je bil eden od prvih plezalcev, ki je omahnil v triglavski Severni steni 30. julija 1895). Belški živinorejci so imeli v Karavankah več dobrih planin za poletno pašo. To sta bili predvsem Mikulica in planina Na planji. ki leži kar 1248 m visoko že tik pod grebeni Karavank, pod Crnim vrhom (1732 m). Nekaj nenavadnega: v te višine vodi iz Doline kar dober kolovoz, ves čas ob divji hudourniški strugi Belci. KEPA,JEPA,CEPA Kakor na izbiro: vsa tri imena (pa tudi še Kurn) prisojena taistemu gorskemu vrhu v karavanški rajdi. Tretjemu najvišjemu: prvi je Stol (2336 m), druga je Vrtača (2180 m), tretja pa je Kepa (2143 m). Velja za lepotico Karavank, posebno s severne strani je to kar mogočna gora v obliki visoke prisekane piramide. Zato je Kepa Korošcem dosti bliže kot je nam. (Nemci ji pravijo Mittagskogel.) Saj jo mi iz Doline, komaj za hip le opazimo: z mosta na cesti ob vstopu v dolini Belce. Tudi kaj prida nadelanih poti z naše (južne) strani ni, so le stare slabe markirane steze, tudi obeh koč na južnem pobočju Kepe ni več. Zob časa in bes dveh vojn ju je uničil. Ena je bila last slovenskega, druga pa nemškega planinskega društva. Kot v nekako nadomestilo stojita na severnem pobočju Kepe spet dve planinski koči: slovenska nad Ari-hovo pečjo na višini 1080 m in Nagrobnik tragično umrlega smučarskega skakalca Janeza Polde (1924- 1964); letel je v zraku kot ptica .. . nemška Berta Hiitte na višini 1567 m. Velja poudariti, da je Koča nad Arihovo pečjo edina postojanka koroškega slovenskega planinskega društva in močno obiskovana poleti in pozimi. Saj pa je tudi tesno povezana s tragedijo, ki so jo zaradi izdajstva utrpeli partizani v bunkerju pod Arihovo pečjo. O njej priča bronasta spominska plošča, nameščena v koči: V spomin osmim partizanom, ki so padli za našo svobodo 9. februarja 1945 pod Arihovo pečjo. — Zveza koroških partizanov. (Sledi še isti napis v nemščini.) Plošča je bila odkrita v poletju 1975. Res, kar zadržujem se pod Kepo. Tako ji pravimo mi. Ziljani ji pravijo Jepa, Rožani govore o Kurn (na Kome), Gorjani (prebivalci Gur, Kernjakovi rojaki) pa poznajo le Cepo, pač v svoji govorici, ki zamenjuje trdi k, z mehkejšim sični-kom č. Grob slovitega plezalca filozofa dr.Klementa duga. (1898-1924) na dovškem pokopališču. Tudi <>ti se je srečal s smrtjo v triglavski Severni steni. Kepa s koroške, severne strani z značilnim kepastim vrhom. DR. MIHA POTOČNIK Na videz tako neznatna vasica kot je Belca, je tudi rodila velikega slovenskega moža: planinskega pisatelja, alpinista in dolgoletnega vodjo množične planinske organizacije, doktorja prava Miho Potočnika (roj. 1907). Prav tu, na Belci in na senožetih ob njej, je nastajal v letih med obema vojnama prvi slovenski igrani film Triglavske strmine (v katerem je nastopala trojica takrat slovitih plezalcev: Miha Potočnik, Uroš Zupančič in Joža Cop). Življenjska pot dr. Mihe Potočnika je vodila skozi okupatorjeve ječe, bil je v partizanskih gorenjskih odredih, po osvoboditvi direktor jeseniške železarne, pomočnik ministra za komunalne zadeve, naposled pa tajnik skupščine I,RS. Ves čas in vsa leta pa je ostajal dr. Miha Potočnik /vest goram, domačim in tujim. Vešč snega in ledenih vesin kakor suhe skale. Za »trening« gre v triglavsko steno, za počitek pa na petelinji in gamsji lov v Karavanke. Še v poznih letih neugnan vodi ekspedicijo v najvišje gore Kavkaza. Gladko in lepo je znalo teči Potočnikovo pero, kadar je pisalo o gorskih doživetjih. No. tak je Belčan, ki Živi in dela in čustvuje v čast svoji drobceni rodni vasici. Zapomnil sem si njegovo maksi mo. ki jo je izrekel na slovesnosti v Kranju, ko je v krogu prijateljev slavil svojo sedemdesetletnico: »S hojo po gorah in z doživetji v stenah si Človek pridobi za jesenska leta zanesljiv kapital, čvrsto telo, prožen korak in za vse dobro in lepo odprto srce.« , i * , : !■ ,. i • « t PETEK. 20 JUNIJA 1 GLASIO. STRAN KROPA — Kropa ima izmed vseh naših krajev najbolj bogato, najbolj zanimivo in občudovanja vredno zgodovinsko preteklost. Prava poslastica je za arhitekte, za zgodovinarje in ne nazadnje za številne turiste, ki v Kropo prihajajo po napotkih turističnih vodičev od blizu in daleč. Ni zanimiv le kovaški muzej pa vigenjc Vice in plavž iz 15. stoletja, privlači tudi cerkvica pa kapelica matere božje, kjer je v starih časih navček zvonil domačim kovačem, ki so s konjiči tovorih žeblje v daljni svet. Ničkolikokrat so jih napadli, veliko se jih ni vrnilo, kljub oboroženemu spremstvu je bil poslavljajoči se navček nekaj tož-nega, da tovorijo zaman. Kaj vse Navček za kroparski vigenjc bi lahko povedal kamenški most, tisti most, kjer je bil zakopan mejni kamen, ko je bila Kropa svobodno rudarsko in kovaško ozemlje! Vanjo so prebegli tisti mladeniči, ki so jih klicali v vojsko — in ostali v Kropi samo tedaj, če so jih Kroparji sami sprejeli. A zgodovina je zgodovina. Kroparji se je s ponosom spominjajo in bi jo želeli kar najbolje ohraniti, a živeti morajo za danes in za jutri. Živeti tako, kot živijo drugje: delati, zidati nova stanovanja, vrtce, šole, športna igrišča, imeti urejeno kanalizacijo in vodo, ceste, telefone. In če je kje z infrastrukturo, kot moderno pravimo trgovinam in asfaltu in telefonom, silno težko, potem v Kropi, kajti Kropa je prostorsko majhna, utesnjena, povrh vsega pa pod spomeniškim varstvom od spodnjega do zgornjega dela naselja. da bi zvonila Vsa Kropa je pod spomeniškim varstvom, a žal še ni denarja, da bi jo resnično temeljito obnovili... ključih 107 naročnikov in minili časi. ko sta v Kropi dva telefona. V Kropo se pride po dokaj ozki cesti, ki se nadaljuje naprej na Jam-nik. Cesto Kropa—Dražgoše nameravajo v prihodnjih letih asfaltirati tri gorenjske občine, Kroparji pa bi skupaj s sosednjimi krajevnimi skupnostmi želeli razširiti predvsem cesto Podnart —Kropa, ki je preobremenjena tudi zaradi asfaltnega peska, ki ga tovornjaki prevažajo iz bližnjega kamnoloma. K roparska kanalizacija prehaja šele v drugi plan, najbrž pa tudi vodovodno omrežje, ki je še iz leta 19.'J9 in zaradi majhnih rezervoarjev v višjih predelih večkrat zmanjka vode. Otroci obiskujejo lipniško osnovno šolo. ki naj bi po načrtih dobila nekoč prizidek in tako prešla na enoizmenski pouk, če ne na celodnevno šolo. Prav nič lep ni bajer ob Plamenu, ki pa ga ho Plamen preuredil, saj potrebuje industrijsko vodo. Zi veti v majhnih okenčkih V današnji Kropi pa .še marsikaj ni lepo in marsikaj ji je v sramoto. Turisti, ki prihajajo, bi bolj kot več gostinskih lokalov potrebovali spodobno parkirišče, ki ga v ozkem trgu ni. Ze včasih je veljalo, da si v središču Krope konja obrnil tako, da si ga z roko skozi gobec in za rep zasukal, danes avtomobilski konji obračajo kot vedo in znajo, v glavnem pa z veliko zmedo. Spomeniško varstvo se gre v K rože zdavnaj pa bi bilo središču Krope je bilo dovolj praznih vzdihljajev nad zgodovinsko p»-memhnim duhom Krope in je tebi nič meni nič podrl portal hiše in si zgradil moderna dvižna garažna vrata. Kroparji. ki pa kljub vsemu nekaj dajo na zaščit«), so poklicali inšpektorje. Rezultat? Brezbrižne mu graditelju in ljubitelju moderne gradnje je sodnik za prekrške odme nI celih 1500 din kazni in zadeva gre očitno ad acta. Vsakomur je jasno, da garaža mora biti. a ne na silo in ne.na račun značilnega kroparskega portala sredi trga. Prav zato. ker gara? \ Kropi ni - tako kot imajo stalno stisko s stanovanji in prostorom za gradnjo zasebnih hiš - je krajevna skupnost v zgornjem delu Krope podprla izgradnjo nekaj lepih gara? iz kamenja, lesa in kroparskega kovanja zgrajenih, a je spomeniško varstvi, reklo odločni: ne. Zdaj traja boj, kajti Kroparji so odločno prepričani, da tiste garaže ne bi v nobenem smislu in pogledu kvarno vplivale na izgled trga. Druge lokacije žal ni ali pa jo bo izredno težko dobiti. Še Plamen ki je Kropa in Kropa je Plamen, ne more dobiti prostora za gradnjo hi* tistih delavcev, ki bi želeli v Kropi graditi in tu tudi ostati. Plamen pa je bil in ho kroparski kruh ... • Od bajerja na enem koncu Krope do slovenske peči na drugem koncu Krope, na območju, ki je spomeniško zaščiteno, je torej na kupe težav, ki jim vsem Kroparji ne bodo kos. Za nas bi bilo nemara romantično živeti za majhnimi, kovanimi, srčasto oblikovanimi okenci in bi bili kar veseli, da zaradi zaščite hiše ne plačujemo davka od stavbe, a folkloristično navdušenje bi nas minilo tisti hip, ko bi nam razpokala stena ali bi nam deževje uničevalo sobni strop Navdih, da živimo v trgu iz 15. ali 16. stoletja, morda res poraja številne spomine in krepi ponos in zavest, da se dediščina mora ohraniti, a ob praznih besedah in papirnatih načrtih zanos pojenjuje. slabi. Kroparji so v spomin padlim borcem za svobodo postavili sredi Krope lep spomenik ... V Kropi kopališče že leta 1948 Kroparji so pridni, marljivi ljudje, takšni, kot so nekdaj bili priznani in spoštovani po svoji delavnosti. Letno kopališče, ki ga zdaj upravlja Športno društvo Plamena, so zgradili že leta 1948, popolnoma prostovoljno. Delovne organizacije so dale kamione, domačini konje in material, kopališče je bilo znano po vsej Gorenjski. Zdaj kopališče propada, ker vzdrževanje teh objektov ni sistemsko rešeno. Ze leta 1963 so Kroparji dali denar za pretvornik, letos bodo plačali zadnje obroke krajevnega samoprispevka. Mrliško vežico že imajo, otroško in športno igrišče tudi, vrtec za 70 otrok, asfalt in telefonsko omrežje. Krajevni skupnosti, ki zagnano dela in skrbi za razvoj kraja, ob prizadevanju Socialistične zveze in vseh drugih družbenopolitičnih organizacij, namenja radovljiški občinski proračun le borih 8 starih milijonov letno. Plamen in UKO pa primakneta po 400 dinarjev na zaposlenega. Razumljivo je torej, da je denarja premalo in še bolj umljivo je, da ga morajo krajani sami prispevati. Svetilke javne razsvetljave bodo zdaj zamenjali s pravimi, k roparskimi »lampami«, telefoni pa so tik pred priključitvijo, saj so naročniki že prispevali po 15.000 dinarjev. Želijo si le, da bi monterji PTT kmalu pri- ment°er1ko bi « šlo mecena. Kro-•' « narisali, obrisali, zan-po so nansah, porisal ^ ^ koristneje sali na mile viže, z oonovo stare Krope (revitalizacijo) pa ni bilo očitno še nič. Tako daleč smo že, da postajata najstarejša slovenska peč in vigenjc nekam krmežljavo klavrna, da ne bomo rekli, da skoraj že propadata. Preveč je, da bi ob tem še optimistično pričakoval, da bi za turiste ob obisku vigenjca poskrbeli tudi z majčkeno demonstracijo ali prikazom nekdanjega kovaštva — a roko na srce, tudi starih kovačev, ki bi bili pripravljeni še zavihteti kladivo. skoraj ni več. Žalostno je in usodno zna postati, da je v Kropi vedno več hiš. kjer živita le še po eden ali dva lastnika. Otroci so odšli, morda postavili hišo v novih naseljih Stročje ali Brezovica, stari pa so ostali in živijo za tisti-bii majhnimi okenci. Ta majhna — seveda zaščitena okenca iz dneva v dan bolj propadajo, mentorji so zažugali s prstom, da se prav nič ne sme spreminjati, a se kot meceni niso vrnili. Nekemu lastniku prav v KROPARJI O KROPI Jože Galič, predsednik krajevne organizacije ZSMS: »Mladi smo se dobro organizirali, predvsem v recitatorski skupini, ki dela v okviru kulturnega društva. Lotili smo se krajših iger, pripravili več uspešnih literarnih večerov, združenih s filmskimi prikazi. Ukvarjamo se s filmsko dejavnostjo, imamo manjši ansambel, deluje tudi mladinski klub, ki ima za svojo dejavnost ustrezne prostore. Krajevna mladinska organizacija stalno sodeluje z mladinsko organizacijo iz Plamena, tako, ia mladim V Kropi resnično ni dolgčas.« Janko Peternel, vodja delegacije sveta krajevne skupnosti: #06 vseh drugih problemih, kijih bomo morali v Kropi še rešiti je tudi problem boljše preskrbe Krope. V Kropi nimamo niti enega obrtnika in le eno samo špecerijsko trgovino kranjskih Živil. Infrastruktura je dokaj šibka — včasih smo v Kropi pekli kruh, danes ga v Kropo vozijo. Med pomembnimi akcijami, ki smo jih v krajevni skupnosti v minulem obdobju napravili, pa je nedvomno telefonsko omrežje. Centralo so že postavili, vključuje pa Kropo, Kamno gorico in Lipnico. Vsi naročniki so prispevali po 15.000 dinarjev in pričakujemo, da bodo vse naročnike kmalu vključili.« Janez Goli, predsednik krajevne konference SZDL: »V Kropi je okoli tisoč prebivalcev, zaposleni pa so predvsem v Plamenu in v UKO, umetno kovaški obrti. Plamen zaposluje 537 delavcev, od tega jih je 150 iz sosednjih republik, okoli 200pa se jih vozi iz drugih krajev. Kropa je Plamen in Plamen je Kropa, delovna organizacija se aktivno in prizadevno vključuje v sam kraj in pomaga pri reševanju številnih problemov. Tudi sindikalni dom, kjer poteka vsa aktivnost krajevne skupnosti, organizacij in društev, je last Plamena, zgradili pa so ga delavci popolnoma prostovoljno. Izredno težavno je vzdrževanje doma,predvsem ogrevanje.« Vigenjc Vice je spomenik kroparskim kovačem... Za Kropo tako značilna okenca... Kropa torej še vedno čaka; čaka na večjo družbeno skrb in pomoč, ki jo je najbrž najbolj upravičena dobiti. Naj nam ne bo le etnografska poslastica, kajti ob nadaljnji brezbrižnosti do njene bogate dediščine se nam že v nekaj prihodnjih letih lahko povsem ii-muzne iz rok in iz vseh tistih prelepih obnovitvenih načrtov, ki jih je bila vsa ta leta obilno deležna. Nikar ne dovolimo, da bi tisti kroparski navček pri cerkvici na gričku - ki zdaj res nima pravega dela - zazvončkljal v otožno slovo starim kroparskim hišam, portalom, vigenjcem in vsem tistim okencem, ob katerih nas prevzame odkrito občudovanje in odkrito spoštovanje, a ne le zaradi zunanje imenitnosti, temveč predvsem zaradi tistih krepkih, odpornih kroparskih kovačev, ki »o %\ stoletja in stoletja tako težko in garaško služili vsakdanji ko» kruha ... Darinka Sedej Nevenka Klančar, namestnica sekretarja osnovne organizacije ZK: »Naša osnovna organizacija Zveze komunistov se vedno povezuje z osnovno organizacijo ZK v Plamenu, skupne seje pa organiziramo tedaj, ko gre za pomembne probleme kraja in delovne organizacije. Dovolj so aktivne vse družbenopolitične organizacije, ki usklajeno delaj«) v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva. Vso pohvalo zasluži tudi naša delegacija, ki večkrat daje pomembne pobude in aktivno dela. Sicer pa v Kropi tisti, ki se ukvarjajo z glasbo, še najbolj pogrešajo oddelek glasbene šole, saj je zanj izreden interes. Zdaj se morajo voziti v Radovljico.« Damjan Zbontar, podpredsednik skupščine krajevne skupnosti: »Krajani, predvsem borci NOB. pogrešajo spominsko sobo, ki naj bi jo uredili v okviru kovaškega muzeja. Tam naj bi poleg kroparske zgodovine predstavili tudi del bogate in revolucionarne preteklosti kraja, obeležili dogi>dke iz NOB. Kropa pa je tudi že od nekdaj znana po bogati kulturni tradiciji, dala je precej dobrih kulturnih delavcev in umetnikov Danes je najbolj aktiven komorni moški pevski zbor KUD Stane Žagar Plamen Kropa, pobudnik kulturnega življenja in obujania stare tradicije, ljudskih običajev. Ob 20- letnici obstoja se ponaša s številnimi nastopi in ima tesne m prijateljske stike s slovenskimi kulturnimi skupinami Koroške in Trsta ter z Varaždinom. Predvsem mladina se je z vsem navdušenjem vključila v zbor.« Poletje — čas nakupov in letovanja Pred dolgim vročim poletjem Tudi če vam bo na dopustu nagajalo vreme, vas bodo pa pogrele cene, pa naj bo to doma ali v tujini. Počitnice v tujini so nam zaradi devalvacije dinarja manj dostopne, kljub temu pa v mondenih evropskih letoviščih ne bo manjkalo tudi slovenske govorice. Tisti, ki ne zmoremo takih finančnih podvigov, pa se bomo zadovoljili z domačim Jadranom. V današnji prilogi Glasa vam posredujemo nekaj informacij o prostih kapacitetah na Jadranu, ponudbi proizvajalcev in trgovcev za letošnjo poletno sezono in še nekaj drugih koristnih informacij. Tudi v prihodnjih izdajah Glasa vam bomo poskušali ob petkih v rubriki »KAM« posredovati kar največ informacij o možnostih letovanj, izletov in potovanj. Veseli bomo tudi vaših predlogov in mnenj in jih bomo poskušali upoštevati. . Želimo vam, da bi vam letošnji dopust prijetno minil in upamo, da vam bo koristila katera od informacij iz današnje priloge. rtterexport ^\ I A NA OT/ '' 2 935 327-947. 322-58iNr e<■> 31279 /Ja«. i • Benetke —San Marino, 3 dni, 4/7 • Benetke - Padova, 1 dan, 29/6 • London, 3 dni in 5 dni, letalo, 27/6 POSEBNA PPM a i • Pariz, 3 dni, 27/6, 4/7 • Španija in Portugalska, 10 dni, 16/8 • New York, 8 dni, 28/6, 23/8 • Nordkap, 12 dni, 27/6 • Island, 10 dni, 17/8 ANGLIJA - POLETNI TEČAJI ANGLEŠČINE, 2, 3 in 4 tedne STROKOVNA POTOVANJA • Rotterdam, 17. svetovno prvenstvo fri™,.;„. n j • • Koln, Photokina, 4 dni, 15/9 7 dni. 19/9 ► Kai V« PROGRAMI SO NA VOLJO V KOMPASOVIH POSLOVAL-Za zaključene skupine pa izdelamo program po želji! m Trgovska delovna organizacija modna hiša n. soi. o. LJUBLJANA Specializirana trgovska organizacija MODNA HIŠA za prodajo tekstila, tekstilne konfekcije m galanterije nudi v svojih blagovnih hišah TOZD Ljubljana Maribor, Osijek, Smederevo bogat izbor modnih oblačil za poletne dni za vse starosti in postave za najrazličnejše priložnosti. Obiščite nas in se prepričajte. MODNA HIŠA VAS PRIČAKUJE JUGOSlOVE/VSKi AEROTRANSPORT lahke modne kvalitetne tkanine TEKSTILINDUS KRANJ Informativno prodajni center Hotel Creina v Kranju tel. 25-168 Pred dopustom pričakujemo vaš obisk. fffEK, 20 JUNIJA 1980 13.STRAN G LAS URNIK OBISKOV IN CENE V MUZEJIH, GALERIJAH IN NARAVNIH ZNAMENITOSTI GORENJSKE BEGUNJE Muzej talcev Urnik: do 31. oktobra vsak dan od 1 do 18. ure I Vstopnina: odrasli 4 din. otroci 2 din BLED Blejski otok Urnik: vsak dan od H. do 18. ure Vstopnina: odrasli 20 din, otroci do 14 leta 15 din Hidrobus: odrasli 30 din. otroci do M. leta 15 din Pletne: odrasli, otroci 40din Muzejska zbirka na Blejskem gradu Urnik: vsak dan od 8. do 20. ure Vstopnina: odrasli 20 din. otroci do 14 leta 15 din DOSLOVCE Rojstna hiša Franca S. Finžgarja Urnik: do 31. oktobra vsak dan od 1 do 12. ure in od 15. do 18. ure Vstopnina: odrasli lO, otroci 5 din GORIČANE Muzej neevropskih kultur Urnik: vsak delavnik razen ponedeljka od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. ob nedeljah od 10, do 12. in od 14. do 18. ure Vstopnina: odrasli 10 din, otroci 5 din JESENICE Tehniški muzej Železarne Jesenice Urnik: vsak delavnik razen sobote od 7. do 13. ure Vstopnine ni KAMNIK Muzej Kamnik Urnik: ob sredah in sobotah od 9. do 16. ure in ob petkih in nedeljah od 9. do 12. ure. Vstopnina: odrasli din Maleševa galerija 5 din, otroci 2 Urnik: ob torkih, sredah, petkih in sobotah od 10. do 18. ure in oh nedeljah od 10. do 13. ure Vstopnina ista kot v muzeju KRANJ Gorenjski muzej Urnik: vsak delavnik razen ponedeljka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. ob nedeljah od 10. do 12. ure Vstopnina: odrasli 5 din. otroci 1 din KROPA Kovaški muzej Urnik: do 31 oktobra vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure Vstopnina: odrasli 5 din. otroci 3 din RADOVLJICA Šivčeva hiša Urnik: do 31. oktobra vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure Vstopnina: odrasli 5 din, dijaki in študenti 3 din Čebelarski muzej Urnik: do 31. oktobra vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure Vstopnina: odrasli 5 din, otroci 3 din SLAP SAVICA PRI BOHINJSKEM JEZERU Urnik: do 31. oktobra vsak dan od 8. do 18. ure Vstopnina: odrasli 7 din, otroci din VRBA NA GORENJSKEM Rojstna hiša Franceta Prešerna Urnik: do 31. oktobra vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure; ključ pri oskrbnici v hiši Vstopnina: odrasli 10 din, otroci 5 din VINTGAR PRI BLEDU Urnik: do konca oktobra, odvisno od vremena, od 9. do 17. ure Vstopnina: odrasli 20 din, skupina nad 10 ljudi 15 din, otroci do 16. leta lOdin, invalidi brezplačno ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK na dopustu na izletih na piknikih in doma kvalitetna in okusna gotova jedila - v 400 gramskih pločevinkah 1 i\ - pripravljena na olju • \* - z neomejeno trajnostjo - blago začinjena - za vsak okus • polnjena paprika • sarma • srbski pasulj s slanino • srbski pasulj s kranjsko klobaso kvalitet na kamniška gorčica v tubi ZA PRIJETNO LETOVANJE OB MORJU oddelek ŠPORT v veleblagovnici vi «j» iv/mmo ŠOTORE VSEH VRST Z VSO OPREMO ZA KAMPIRANJE, ČOLNE ltd ,ahko .zb.ratev GLOBUSU na oddelku ŠPORT Za ugodno počutje v dopustnilkih dn#hi*"***^«^ potrebščine na drugih oddelk.h KOKRE v Globusu (kopalke, kopalne plašče, br.sače. kozme-tiko za sončenje itd.) obutev za vroče letne dni t GLAS 147ŠTRAJT POČITNICE 1980 d KOMPAS Kg> JUGOSLAVIJA KRAJ OBJEKT PROSTE ZMOGLJIVOSTI ANKARAN PORTOROŽ POREČ MEDULIN RABAC KRK RAB KUKLJICA MURTER UGLJAN MARINA NOVALJA KAŠTEL STARI SUPETAR HVAR ČIOVO ŠIPAN DUBROVNIK HERCEG-NOVI HERCEG-NOVI VELA LUKA BLED vile VVEEKEND hotel PALAČE ZASEBNE SOBE hotel MEDULIN hotel GIRANDELLA hotel BELI KAMIK ZASEBNE SOBE ZASEBNE SOBE ZASEBNE SOBE Penzion STARI DVOR ZASEBNE SOBE • ZASEBNE SOBE - ZASEBNE SOBE - ZASEBNE SOBE - hotel SIRENA - ZASEBNE SOBE - hotel SIPAN - ZASEBNE SOBE - hotel TOPLA - ZASEBNE SOBE - ZASEBNE SOBE - hotel KOMPAS od 19. VII. do 26. VII. od 26. VII. do 09. VIII. od 26. VII. do 09 VIII od 28 VI. do 23. VIII od 05. VII. do 23 VIII od 05. od 12. od 19. od 12 od 05 od 19. od 19. od 12. od 05 od 12. od 05. od 12. od 12. od 02 v vseh v vseh od 26 VII. do 19. VII. VII. do02. VIII VII. do02. VIII VII. do02 VIII VII. do02. VIII VII. do 26 VII VII. do 26. VII. VII. do02. VIII VII. do 19 VII. VII. do 09. VIII VII. do 09. VIII VII. do 16. VIII VII. do02. VIII VIII. do 09. VIII terminih terminih VII. do02 VIII PRIJAVE SPREJEMAJO V VSEH POSLOVALNICAH KOMPASA IN PRI POOBLAŠČENIH AGENCIJAH (ALPE-TOUR. )' r KJE SI LAHKO SPOSODIMO KOLO NA GORENJSKEM a Bledu izposoja kolesa po-ovalnica Generalturista za 90 dinarjev na dan, za 60 din za pol dneva in za 20 din na uro. V Bohinju izposojata za isto ceno kolesa centralna recepcija Alpeto-ura in Turistično društvo Bohinj. Kolo si lahko izposodite tudi v Kranjski gori pri Turističnem društvu in v poslovalnici Kompasa. Za cel dan boste odšteli 90 din, pol dneva 50 din za 1 uro 20 din. PROSTE KAPACITETE NA PORE8KI RIVIERI Iz predstavništva HTP »Riviera« v Ljubljani so nam javili, da imajo v juliju in avgustu še nekaj prostora skoraj v vseh njihovih hotelih in apartmajih. Informacije dobite na tel. (061) 320-767. PROMENADNIKONCERT NA BLEDU Jutri bo v Zdraviliškem parku na Bledu promenadni koncert s pri-četkom ob 17. uri. Igral bo pihalni orkester iz G ori j pri Bledu. NOVA ŽELEZNIŠKA VOZNA REDA Jugoslovanske železnice so s spremembo Železniškega voznega reda izdale dve novi ediciji: Veliki in Mali železniški vozni red. Vsebujeta obvestila in pogoje za prevoz potnikov in prtljage v mednarodnem in notranjem železniškem prometu, informacijo o avtovlakih, vrsto koristnih naslovov in na koncu tudi podatke o avtobusnem in pomorskem prometu. Vozna reda sta v prodaji na železniških postajah in v seh poslovalnicah TTO. TTG i/ Ljubljane je sporočil, da so turistične zmogljivosti, ki jih je rezerviral v letošnji sezoni ob obali in na celini, do sredine avgusta že razproda ne. V naslednjih terminih je se prostor, zato lahko povpraša te na telefon (061) 317-366. MERKUR KRANJ PRODAJNI PROGRAM: • KOVINSKOTEHNIČNO BLAGO • MOTORNA VOZILA • KOLESA IN ŠIVALNI STROJI • AKUSTIČNI APARATI • ELEKTROTEHNIČNI MATERIAL • KEMIČNI IZDELKI • INSTALACIJSKI MATERIAL • GRADBENI MATERIAL • TRDA KURIVA • KMETIJSKI STROJI IN ORODJE • BLAGO ZA ŠIROKO POTROŠNJO OBIŠČITE PRODAJALNE MERKUR V LJUBLJANI, ŠKOFJI LOKI, GORENJI VASI, KRANJU, NAKLEM, RADOVLJICI, LESCAH, PIVKI, PETELINJAH, NA BLEDU IN JESENICAH! TUDI VI ISKORISTITE POLETNI ČAS ZA UREDITEV IN OPREMO VAŠEGA DOMA EPS J jftjevna skupnost Planina jutri praznuje. Večja skupnost, več težav Jutri praznuje krajevna skupit Planina v Kranju. Za svoj ^znik so si izbrali 21. junij zato. /rje tega dne. leta 1944 v boju z ^gardisti pri P Se ve m pod Još-/m padel partizan Jože Vreček. pirati se na ta dan spominjamo /ii njegovega brata Rajka Vreč-/ ki je bil ustreljen 15. januarja M leta. Bil je pripadnik VOS in bil v spopadu pod Planico ujet. Ijan v Begunje in ustreljen talec. Oba brata Vrečka sta Jjla terenska delavca. Jože Vreček M sef gospodarske komisije za Mje Kranj, rodil se je 4. marca //22 in je bil po poklicu trgovski oenik. Rajko Vreček pa je bil 'm 26. avgusta 1920 in je bil Krajevni praznik letos proslavijo drugič. Krajevna skupnost ;amna sicer obstaja že vrsto let. mt temu pa bi lahko rekli, da je ^jmlajSa v Kranju. Na tem koncu ^rta namreč raste novo stano-fijfko naselje in že več let ^lo prebivalstva iz meseca se v Odmev na članek CESTA NE SME MIMO BLOKOV \rpbrali smo članek Cesta ne sme 'ho blokov novinarke L. Bogataj, , nas je z vsebino neprijetno preseki Zakaj, naj vam razložimo: stanovalci Vrečkove ulice v Kra-fidlotno oporekamo v članku na feni trditvi, da smo se odločili da- »v)fflasje za gradnjo prizidka doji upokojencev, s tem da bo prizi-i od doma odmaknjen za 35 me-/,< To dokazujejo priložene pritož-/Hi&nih svetov Vrečkove ulice 2, 4, m zapisniki številnih sestankov, va stanovalcev na vseh seje bila: »NE ZIDATI NA flNAČENI LOKA CIJI.« t (lanku je navedeno: »Svet kra-m skupnosti je MORAL dati so-M/e za gradnjo prizidka.« Zahte-■M javno razlago, KDO JE V M SAMOUPRAVNI DRUŽBI MORAL KRAJEVNO SKUP-WT, DA DA SOGLASJE, kljub Au da so vsi prizadeti krajani MOTI in katerih interese naj bi A/evna skupnost zagovarjala, če- je gradnja predvidena na 'mmerni lokaciji, kar je tudi Mdenega članka razvidno. Odločno zahteva mrt popravek pnjenega članka z objektivnimi z rpmičnimi podatki odnosno, da '.pove, DA SO PRIZADETI KRA pl ODLOČNO PROTI GRAD W PRIZIDKA. To potrjujejo pri-At na občinske forume, zapisniki /»tankov kakor tudi članek v Delu, j" bil objavljen 28. 5. 1980 pod na-mm »KRAJANI PROTI ZGO "fEVANJU NASELJA«, L. Struž-Mg, napisan na zahtevo stanoval-/ tn ne nazadnje tudi plakati v Ml z vsebino: SOS KRAJA W. NOČEMO BETONSKE ]p!MiLE, NAJDITE DRUGO fKACIJO, KJE JE KRAJEVNA pJPNOST, DA NAS PODPRE'. ViOČEMO Z DR A V O OKOLJE ZA \m OTROKE in podobni napisi, "j lih predstavniki krajevne skup- javne mL <>b prisotnosti organov mbčanju, čeprav je zadeva še >//delikatna in sporna. Stanovalci Vrečkove ulice mesec povečuje. V zadnjih letih je tako naraslo, da so že umestna razmišljanja o razdelitvi na več krajevnih skupnosti, ki bi bila samoupravno bliže krajanom. V krajevni skupnosti Planina živi že 8350 ljudi oziroma 2257 družin in tp v dveh naseljih: na Hujah in Planini. Krajevna skupnost je tudi »gospodarsko« močna. V njej ima sedež ali pa svoje tovarne in obrate vrsta delovnih organizacij: I kos, Triglav konfekcija, Tekstilindus, Domplan — Energetika, Sloga — prodajalna kmetijskih strojev, Dimnikarsko podjetje, tri živilske trgovine in kavarna. Nadalje ima v krajevni skupnosti poslovalnico Ljubljanska banka, tu je tudi brivsko frizerski salon. V naselju so trije vrtci z enotami v blokih, osnovna šola. Šola za blagovni promet, dom upokojencev. Na tem območju je tudi 21 zasebnih obrtnikov, najslabše pa so med vsemi dejavnostmi zastopani kmetje; v vsej krajevni skupnosti so le Se Štirje. Značilna je tudi izredna velika zaposlenost krajanov. Kar 6254 jih hodi na delo, vendar pa jih je na območju krajevne skupnosti zaposlenih le 236. Krajevna skupnost je dokaj dobro samoupravno organizirana, saj je na njenem območju od 122 hišnih svetov dobrih 60 odsototkov aktivnih. V hišah je organiziranih 21 aktivov ZKS, prav sedaj pa teče akcija, da bi jih oživili povsod, kjer je le zadostno Število članov. Oblikovali so že osem uličnih odborov SZDL, katerih naloga je povezovati dejavnost hiSne in krajevne samouprave. Ustanovljen je bil tudi svet ZKS v krajevni skupnosti, v katerem jim je že uspelo povezati predstavnike desetih delovnih skupnosti oziroma delovnih organizacij s področja krajevne skupnosti. Njegova naloga pa je spodbujanje sodelovanja med krajevno skupnostjo in delovnimi organizacijami. Prav sedaj so se skupno lotili priprave plana za naslednje srednjeročno obdobje. Pri vsej tej dejavnosti pa jih tare pomanjkanje primernih prostorov, kjer bi se lahko sestajali. Se bolj pa manjka prostorov za najrazličnejše prireditve, saj sta Sola Stane Žagar in šola za Blagovni promet zasedeni od jutra do večera. Zelo lepo se je v delo in življenje krajevne skupnosti vključil dom upokojencev, ki pogosto reSi krajane prostorske stiske ob najrazličnejših priložnostih. V večernih urah pa lahko uporabljajo tudi prostore šole Stane Žagar. Razmere se bodo uredile, ko bo zgrajen družbeni dom v naselju Planina II. Nedvomno pa se bodo že precej popravile z odprtjem nove šole na Planini, ki bo razbremenila staro in bo kot prva v mestu Kranju prešla na celodnevni pouk. Njena večnamenska dvorana bo koristila tudi krajanom, telovadnica pa športnemu društvu Kokra—Planina, ki je zelo aktivno. Ta ima že sedaj dokaj dobre pogoje za delo, saj je v naselju športno igrišče, dodatna pa bodo zgrajena še pri novi šoli, ki bo odprta jeseni. Na Planini gradijo tudi n<>\ vrtec in prizidek k vrtcu Čebelica, tako da no v njih naSlo varstvo okoli 340 otrok. Central Kranj pripravlja gradnjo manjše delikatesne trgovine z obratom družbene prehrane ob samskem domu. Ra- čunajo, da se bo gradnja začela že to poletje. Mereator Tržič pa bo v ulici Veljka Vlahovića zgradil blagovnico s 1510 metri prodajne površine. Izdelani so tudi načrti za objekte storitvenih dejavnosti: kemično čistilnico, popravi jalnico čevljev in gostinski lokal, ki jih bodo gradili on otočku pri Cesti talcev. Pri garažah oziroma ob kurilnici pripravljajo gradnjo dvosteznega balinišča. Vsa pripravljalna dela bodo krajani oprvili sami. Ker so v naselju v veliki večini mlade družine z otroki, primanjkuje otroških igrišč. Zaradi izgube igrišča za domom upokojencev, kjer se začenja graditi prizidek, bo krajevna skupnost gradila novo otroško igrišče na hribčku za zadnjim blokom ulice Gorenjskega odreda in Planino. Novo igrišče pa bo zraslo tudi ob novem vrtcu. Vendar pa pri tem nastajajo težave pri vzdrževanju otroških igrišč. Sedaj jih je v krajevni skupnosti že več kot deset. Krajevna skupnost za te namene ne dobi in nima niti dinarja, saj je vsega denarja za komunalno dejavnost komaj 78 tisočakov. Najbrž bi zato kazalo, da bi starši otrok, ki na teh igriščih preživijo večino popoldne-vov, zavihali rokave in od časa do časa očistili peskovnike, pribili kakšno letev in poskrbeli, da bi igrala, ki jih v drugih krajevnih skupnostih gradijo g samoprispevki, ostala uporabna dalj časa. Velik problem so tudi parkirišča. Naselje je grajeno zelo strnjeno in. že zdaj je zaparkiran skoraj sleherni košček, kjer je dovoljeno ali pa tudi ne, puščati avtomobile. Zato bodo uredili nova parkirišča v Vrečkovi ulici, zarisali bodo bokse na parkirišču na garažah v tej ulici ter ob Ulici Gorenjskega odreda in Gubčevi ulici. Tako bo lahko parkiralo na tem koncu okoli 150 vozil več. Najtežji oreh v zadnjem času pa je gradnja prizidka k domu upokojencev, s katero se ne strinjajo stanovalci v Vrečkovi ulici 2 in 4, ki so neposredni mejaSi. Vendar pa so, kot kaže, to zadevo že rešili in se bo gradnja nadaljevala. Ob tem primeru pa bi kazalo dobro razmisliti o načrtovanju novih stanovanjskih sosesk, da se sedanje napake ne bi ponavljale. Napake načrtovalcev zaradi neusklajenega planiranja gradnje stanovanjskih in družbenih objektov namreč potem predrago plačujejo stanovalci pa tudi uporabniki družbenih objektov. Gre za to, da bo prizidek doma upokojencev odmaknjen on naj-bližjega bloka le 35 metrov in bo hkrati »postavljen na zelenici« tega bloka, tik ob parkirnem prostoru, kar ne bo prijetno za stanovalce. Program prireditev ob krajevnem prazniku Danes ob K), uri bodo v domu upokojencev odprl i razstavo ročnih del oskrbovacev. Ob 17.30 pa bo slavnostna seja skupščine KS v glasbeni sobi osnovne šole Stane Žagar. Ob 18.30 s«' ho začela na rokometnem igrišču ob vrtcu Najdi-hojca revija pevskih zborov. Sodelovali bodo pevski zbori iz Dupelj. Britofa. Visokega in Kranja, med programom pa bodo tudi podeljena priznanja aktivnim krajanom. Ce bo slabo vreme, ho prireditev v avli osnovne Sole Stane Žagar. Jutri oh 18.10 bo osrednja proslava v počastitev krajevnega praznika Planine. Nastopila bo folklorna skupina Karavanke iz Tržiča. Na proslavi bodo podelili priznanja krvodajalcem. Prireditev bo na rokometnem igrišču oh vrtcu Najdi-hojca. Če ho slabo vreme bo prireditev v domu upokojencev. V nedeljo. 23. junija, bo spominski pohod na Kališče. Odhod bo izpred KS Planina ob 6. uri zjutraj. Ob 20.30 pa bo kino-predstava na rokometnem igrišču ob vrtcu Najdihojca. Predstavili bodo film o Titu. V ponedeljek in v torek od 16. ure dalje se bodo ohčani lahko pomerili v streljanju streljanju/ z zračno puško v strelski rrvo-rani strelske družine Tone Na-dižar. (Vsta 1. maja. V javno razpravo pa prihaja predlog nove Ceste 1. maja. Tudi okoli te ceste je bilo Se obilo hude krvi, kajti načrtovalec jo je potegnil tik ob stolpnicah in pri tem popolnoma zanemaril varnost peS-cev, predvsem pa otrok. Krajani so se gradnji uprli in sedaj prihaja v razpravo nov predlog, ki predvideva odmik trase od blokov, urejena avtobusna postajališča in podhod do gozdička pod cesto. Tekst: L. Bogataj Fotografije: F.Perdan prostora za okoli 250 otrok. Postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja prizidka k domu upokojencev 1. Lokacijska dokumentacija Domplana z dne 28/11-1979, St. D 1 29-43/79 je v skladu z Urbanističnim načrtom Kranja (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/75), kjer so površine, na katerih naj se zgradi prizidek, označena zA 10 a. in so namenjene šolstvu, zdravstvu in socialnemu varstvu. 2. Gre za oddajo stavbnega zemljišča brez natečaja za potrebe, kakor jih predvidea urbanistični dokument. 3. Oddelek za ljudsko obrambo je izdal odločbo o pogojih za gradnjo zaklonišča pod št. 852/1-1530 z dne 27/12-1979. 4. KOGP Kranj, TOZD Komunala je izdalo soglasje k lokaciji prizidka pod St. 3/74-79 z dne 18/12-1979. 5. Soglasje k lokaciji je dal tudi Vodovod dne 22/12-1979. 6. Svoja soglasja so dali še: a) Elektro Kranj pod st. 11365/79 z dne 11/5-1980 b) PTT Kranj, pod St. 2929-4140/2-79/5-80 c) SKIS pod št. 25/80 z dne 14/1-1980. . 7. Krajevna skupnost Planina in Krajevna konferenca SZDL je dala 11.2. 1980 pozitivno mnenje o lokaciji. 8. HS Vrečkova 4. vabljen kot sosed, je podal zapis nik sestanka z dne 5/3-1980. da se z lokacijo prizidka ne strinja. 9. Dne 3/3-1980 je bil poslan tudi zapisnik Zbora stanovalcev Vrečkova 6. da se z lokacijo prizidka ne strinjajo. 10. Lokacijska obravnava je bila 3/3-1900, vabljeni HS Vrečkova 6. 4 in 2 se z gradnjo ne strinjajo. 11 12. 13. 14. 15. 16. Požarna inSpekcija je dala poprejšnje soglasje pod št. 22-05/1980-06/107 z dne 20/3-1980. Sanitarna inSpekcija je dala poprejšnje soglasje pod številko 53-01/1980-06/121 z dne 7/4-1980 s tehtno obrazložitvijo. Lokacijsko dovoljenje Št. 351-55/1980-04/11 z dne 10/4-1980 je bilo odpremljeno 14/4-1980. HS Vrečkova 6 se je v zakonitem pritožbenem roku pritožil 30/4-1980, ker se z gradnjo prizidka ni strinjal. Dne 2/6-1980 je HS Vrečkova 6 pritožbo umaknil. Dne 2/6-1980 sta se pritožila tudi HS Vrečkova št. 4 in 2, ki navajata, da sta lokacijsko dovoljenje dobila 18/4-1980 pritožba je vložera po preteku pritožbenega roka. Dosedanji potek postopka j? bil pravilno voden po ZUP in drugih predpisih o postopku. Da bo lokacijsko dovoljenje pravnomočno, mora biti postopek izveden do kraja; sato je treba nemudoma izdati: a) sklep o ustavitvi pritožbeneg; postopka po umiku pritožbe HS Vrečkova 6 proti lokacijskemu dovoljenju. Proti sklepu je dopustna pritožba (v 15 dneh) in dopusten je tudi upravni spor, če stranka z reSitvijo organa II stopnje ni zadovoljna (preveritev zakonitosti postopka pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenije). b) odločbo o tem, da se zavrže pritožba HS Vrečkova 4 in 2 kot prepozno vložena; tudi tu je dopustna pritožba in upravni spor, tako kakor pod a). Ko bosta pravnomočno rešeni vlogi pod a) in b), bo lokacijsko dovoljenje pravnomočno, kar je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. K ran j. dne 11/6-1980. L A S16. STRAN r Gorenjska razpravlja o telesni kulturi Ob množičnosti tudi kvaliteta Maja m t udi junija smo *porta. premalo denarja za dejavnost, \scra krajevnim skupnostim zagotoviti vsai minimalne pogoje za rekreacijo in sport. investicije in vzdrževanje objektov zajeda denar namenjen dejavnosti, se bolj se povezati s šolami in organizacijami združenega dela, kadrovske težave - so bila osnovna vprašanja v škofjeloški občini, ki jih je izpostavila javna razprava o aktualnih nalogah razvoja telesne kuiture. Tudi v naslednjem obdobju bo treba dati poudarek množičnosti, ki ji je treba zagotoviti boljše materialne pogoje. V preteklem obdobju je storjen pomemben korak, ki ga bo treba v prihodnje se okrepiti. Spodbujali naj bi razmah planinstva. taborniStva. smučanja, trimske dejavnosti — torej dejavnosti, ki imajo osebni in družbeni pa tudi vzgojni pomen. Še tesneje se bo treba povezati s solarni in organizacijami združenega dela. Enajst šolskih športnih društev dobro dela. šolam bo treba ponuditi se boljše programe, jim zagotoviti zunanje mentorje. Doseči bi morali, da bi se vsi otroci naučili plavanja in smučanja. Pri plavanju bo to lahko doseči, pri smučanju težje, saj je socialno razlikovanje opaznejše. Iz Žirov in Železnikov je prišla pripomba, da bo treba razvijati ženski spori, saj je delež, žensk danes le desetodstotni. V organizacijah združenega dela danes delata le dva poklicna organizatorja telesno-kulturne dejavnosti: eden v Loških tovarnah hladilnikov, drugi je zadolžen za Poljansko dolino. Potrebovali bi vsaj se za Sel Ako dolino. Vrhunski sport je treba spraviti v realne ok vire. Ne bo smel zajedati množičnega. Danes je devet športnih društev financiranih iz postavke vrhunski sport. Zanj je namenjeno 32 odstotkov sredstev. 68 odstotkov množičnemu. Vendar materialne potrebe vrhunskega sporta se zdaleč niso pokrite. Tako na primer smučarsko društvo Alpetour s tem denarjem pokrije le deset odstotkov svojih potreb. Na področju vrhunskega sporta bodo vnaprej podpirali uspešno alpsko smučanje, smučarski skakalni sport v Zireh, tudi pri rokometu in košarki imajo v mlajših vrstah veliko ambicij. V škofjeloški občini imajo osem krajevnih skupnosti, ki nimajo niti enega športnega igrišča. Zagotoviti jim bo treba vsaj minimalne pogoje za razvoj telesnokultur-ne dejavnosti. Mnoge so se v preteklem obdobju oprle na pomoč združenega dela, toda v občini je dvanajst krajevnih skupnosti, ki nimajo organizacij združenega dela. Investicije in vzdrževanje objektov PLAVANJE Dobri nastopi mladih plavalcev KRANJ — Na letošnjem tekmovanju za plavalni pokal PZS je v kranjskem letnem bazenu nastopilo v konkurenci mlajših pionirjev A in B več kot dvestopetdeset tekmovalcev in tekmovalk iz desetih slovenskih plavalnih kolektivov. To ponovno dokazuje, da v slovenskih plavalnih klubih načrtno vzgajajo mladi plavalni rod. Tudi izidi nastopajočih v štirih kon-kurencah so bili solidni. Najboljši izid je dosegel mladi plavalec mariborskega Branika Matjaž Koželj. Koželj je plaval nov državni rekord na 200 m mešano za mlajše pionirje B. V most veni razvrstitvi so po prvem kolu pri pionirjih A vodstvo prevzeli plavalci ljubljanske Olimpije, pri pionirkah pa so v vodstvu Ljubljančanke. V kategoriji mlajših pionirjev in pionirk B pa so se najbolj izkazali Mariborčani. Vrstni red pionirji A — 1. Olimpija 3974. 2. Ljubljana 3754, 3. Triglav 3672; pionirke - 1. Ljubljana 4442. 2. Rudar (Trbovlje) 3132, 3. Triglav 2700; pionirji B — 1. Branik (Maribor) 2.653. 2. Triglav 2.591, 3. Ljubljana 2.211; pionirke — 1. Branik 2.438, 2. Triglav 2.211; 3. Ljubljana 1.895. LJUBLJANA - V letnem bazenu Ilirije so v prvem kolu v absolutni kategoriji nastopili starejši pionirji, mladinci in člani. Med desetimi moštvi je po pričakovanju prevzel vodstvo kranjski Triglav. Čeprav je bilo prvo kolo okrnjeno zaradi nastopa reprezentantov v Gradcu in Bratislavi, so bili kljub temu doseženi zadovoljivi i/.idi. Vrstni red - 1. Triglav (Kranj) 17.714. 2. Ljubljana 14.622, 3. Ilirija (Ljubljana) 9.135, 4. Rudar (Trbovlje) 6.562. 5. Velenje 5.276. ,ih Plavalni tečaj v Tržiču TRfclC - lako kot že nekaj let doslej bosta tudi letos komisija za rekreacijo pri TKS in TVI) Partizan ob finančni podpori Skupnosti otroškega varstva in Občinske izobraževalne skupnosti pripravila v okviru akcije »Naučimo se plavati« BREZPLAČEN plavalni tečaj /a predšolske in Šolske otroke. Tečaj bo od 1. do 10. julija na letnem kopališču v Tržiču, prijaviti pa se je trrba do začetka tečaja na naslov TKS Tržič, B-Hčičeva t ali po telefonu 50-342. Vabiio vse otroke, ki ne znajo plavati. .1 Kik.l požre kar 46 odstotkov denarja, ki naj bi bil namenjen dejavnosti, zato ni čudno, da manjše, odročnejSe krajevne skupnosti niso mogle uresničiti svojih želja. M Volčjak Poudarek množičnosti RADOVLJICA - Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Radovljica je pripravila obširno javno razpravo o razvoju telesne kulture v občini. O razvoju telesne kulture so na nedavnem posvetu razpravljali Se predstavniki krajevnih konferenc Socialistične zveze. Pripombe in staliSča h gradivu so prispevali predstavniki krajevnih skupnosti in krajevnih konferenc Socialistične zveze iz Kamne gorice. Bohinjske Bistrice, Lesc, Ljubnega, Radovljice in Stare Fužine. V javni razpravi so predvsem menili, da je informiranje o tekmovanjih in Športnih prireditvah v radovljiški občini preslabo, obenem pa tudi ni ustreznega usklajevanja prireditev. Vse manj se ljudje ukvarjajo s telovadbo, tudi zato, ker v občini primanjkuje primernih telovadnic. Ce pa so že bile, so se nekatere uporabile za druge namene. V Bohinjski Bistrici so jo dali v najem za delavnico. Za vrhunski Sport vedno zmanjka denarja, težko je redno financirati prav vrhunski Sport, zato naj bi razvoj nadarjenih Športnikov podpirali s selektivnim Sportom. V občini primanjkuje strokovnega kadra, mentorjev, večina ima neustrezno ali nepopolno izobrazbo, zato naj bi telesno-kulturna skupnost poskrbela predvsem za več strokovanjkov. Podprli »o gradnjo Športnega centra v Radovljici, kajti s centrom naj bi razvijali množičnost in kvaliteto radovljiškega Sporta. Hud problem so Športna igriftča, posebno pri Šolah, saj jih ponekod nimajo, marsikje pa so zelo slabo vzdrževana. Športna društva v temeljnih in delovnih organizacijah so v materialnem pogledu v znatno bolj Sem položaju kot Športna društva v krajevnih skupnostih, vse to pa se odraža v uspehih in v samem razvoju posameznih Športov. Prav Športna druStva po krajevnih skupnostih bi morala imeti več denarja za svojo pestro dejavnost. Kazpravljalci so ponovno poudarili, da je treba skrbeti predvsem za razvoj množičnega Sporta. Radovljiška telesnokulturna skupnost je že doslej posvetila dovolj pozornosti množičnosti in je naraslo Število občanov, ki se ukvarjajo s Sportom, vendar naj bi jih bilo v prihodnje Se več. I) S Telesni kulturi še večji pomen Najboljši po Jugoslaviji RAN.! - V nedeljo se bo v Smederev-aklPrtSk začela 36 mednarodna etapna dirka Po Jugoslaviji, k. zarad, tujih kolesarjev sodi v dosežki pa se točku- kolesarska solidne udeležbe »ekstra kategorijo« ieio dvojno za svetovni pokal. JtJReprcz-tanca.. ki bo na sedemdn - PREDSEDNIK SKUPŠČINE SPREJEL KOLESARSKO REPREZENTANCO SFRJ _°%C velikem uspehu jugoslovanskih kolesarjev na nrmhr,^ u * st, kolesarski batkaniadi. k, ,e bila W(W,tt^*W skupščine občine Kranj Stane Rožič sprejel Jugoslovan k 1?J ' reprezentante. Na sprejemu so bili vs, reprezentantje v članski h?S? (finski konkurenci, s trenerjem mladincev Andrejem R h V zveznim kapetanom Fran ci je m Hvastijem. Med Dosti ;„ '!!,! f°j'rm "J sednik IS SO Milan Bajželj. sekretar komiteja občnih, t, J pred Jože Kavčič, predsednik OK ZSMS dure KSo^^Jfe*^« Marjan Gantar m predsednik organizacijskega odbora Drago\tlt v prijetnem, sproščenem pogovoru so kolesarji vse w?n„r. r f delom in težavami ter načrti za prihodnost Prrd*H„"l 1 '052?™ Stane Božič je vsem čestita/ za uspehe ki miihJ bafkaniadi. (dh) - Foto: F. Perdan 1 dosegli na tej lanski uspeh, ko so bili so oni kar trije med V, dobro pa s moStveni konkurenc .Jugoslaviji jc Mednarodna ^J^Jj ^^„pitaki- bal- Bulić. C Avtomotošport Jakopič tretji J Krajevna skupnost središče rekreacije Razpravo o gradivu SZDL o telesni kulturi in rekreaciji so v kranjski občini združili z ocenjevanjem razmer v občini in telesnokulturnih organizacijah in s planiranjem prihodnjega srednjeročnega razvoja telesne kulture in Sporta - Veljavo množičnosti in amaterizmu - Neurejen položaj vrhunskih športnikov V Nekotnjaku je bila v nedeljo tretja dirka za republiško prvenstvo v motokro-bu v razredu do tiO ccm. Pred okoli 2000 gledalci je nastopilo samo 20 tekmovalcev iz 10 slovenskih avtomoto druStev. V obeh vožnjah je prepričljivo zmagal Urbanija iz Lukavice, na odlično tretje mesto se je uvrstil Jakopič z Bleda, na deveto pa Frlic iz Žirov Po treh dirkah za slovensko prvenstvo vodi Jaklin, Frlic pa je četrti. Rezultati: 1. Urbanija (Lukavica) 40 točk, 2. Prstec (Ptuj) 27, 3. Jakopič (Bled) 35. 4. Jaklin (Tolmin) 33. 5. Sovič (Orehova vas) 31,6. Lukačev (Velenje) 27, 7. Majcen (Trbovlje) 26. 8. Kregar (SI. avto) 25. 9. Frlic (Ziri) 22. 10. Dolinar (Lukavica) 20. KRANJ - Javna razprava o problematiki »por* in telesne kulture v kranjski občini je uradno trajala do konca maja, vanjo pa so se aktivno vključil, po krajevnih skupnostih, teleanokulturni telesnokulturnih organizaci- ji Socialistični zvezi, v Kateri »» li Soortni delavci in Športniki ter politični delavci. Razprava je m Branko Zorman četrti V Kragujevcu je bila druga dirka avto-mobilistov za cestno hitrostno prvenstvo Jugoslavije. V petih razredih je nastopilo Število tekmovalcev, največ uspeha imeli predstavniki beograjskih klu-holie kot na prvi pa so gj; T°k r robniku^od^rezali slovenski tek-sa?je MUavec (Donit Olimpija) V •"zrelu do^l'lSO ccm skupina 2 cele, »mj-1 Na dirki v Kragujevcu sta nastopila U TRZlC - V tržiSki občini so v obdobju priprav na problemsko konferenco SZDL Slovenije o aktualnih nalogah na področju nadaljnjega razvoja telesne kulture v Sloveniji pripravili tri javne razprave. Medtem ko je bila v krajevni skupnosti Tržič dokaj kvalitetna, je v Bistrici uspela Sele po drugem sklicu, v Križah pa je zaradi premajhne udeležbe sploh ni bilo. Skupna ugotovitev, ki se je izoblikovala na razpravah je, da bi telesna kultura v naSem sistemu morala dobiti večjo družbeno vlogo, ki ji po pomembnosti pripada. V republiškem merilu naj bi atletika, ki je osnova za vse druge Športne panoge, Se vedno ostala prioritetna naloga, medtem ko naj bi po mnenju Tržičanov koSarko zamenjal rokomet, saj ima v Sloveniji veliko več privržencev. Osnovni cilj telesne kulture naj bi bil sploSna telesna vzgoja delovnega človeka in mladine, torej množičnost. Zato bi bilo potrebno okrepiti telesnokulturne organizacije, zlasti TVD Partizan, ter jim kot ( nosilcem akcij omogočiti holjSe delo. Še posebej bi morali razvoj telesne kulture spodbujati v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Vse to seveda zahteva več denarja kot ga telesna kultura ima. Prispevati bi ga morale tudi druge interesne skupnosti, prek katerih ima telesna vzgoja neposreden ali posreden vpliv na vzgojo, zdravstveno varstvo, obrambo in podobno. V krajevnih skupnostih bi morali graditi več Športnih objektov. Tako pa zdaj največkrat ni dovolj denarja niti za vzdrževanje. Verjetno bi kazalo zbuditi zanimanje v organizacijah združenega dela, ki naj bi prevzele pokroviteljstvo nad posameznimi objekti, na primer planinskimi domovi. Množičnega in kvalitetnega razvoja telesne kulture se ne da zamisliti niti brez strokovno usposobljenih delavcev. Ti ne bi smeli biti le strokovnjaki za Sport, ampak družbeni delavci, ki bi bili prisotni tudi na drugih področjih družbenega življenja. Prav tako ne bi smeli zanemariti skrbi za vzgojo mladih kadrov, ki hi nadomestili praznino za starejšimi. Posebno pozornost pa so na javnih razpravah v tržiSki občini namenili delegatskim odnosom V skupščini telesnokulturne skupnosti. Ze od začetka so namreč delegati pretežno telesnokulturni delavci, kar pomeni, da pravzaprav obstaja le zbor izvajalcev, interesi uporabnikov pa so premalo opazni. H. I skupnosti, » -~-------- jah in zvezah, oblikovana pa je bila sekcija - kateri so sodelova-družbeno-mela vrednost zaradi tega, ker ni ocenila le gradiva SZDL, temveč združila razpravo z obravnavo razmer v posameznih sredinah in planiranjem razvoja telesne kulture v prihodnjem srednjeročnem obdobju. O tem bodo Kranjčani Se posebej govorili na problemski konferenci SZDL ali pa na razširjeni seji predsedstva SZDL, saj tematika zasluži posebno obravnavo na tako visoki ravni. Kranjčani so v razpravi Se posebej poudarjali pomen uveljavljanja samoupravnih delegatskih odnosov v telesni kulturi, kjer morata biti besedi izvajalcev in porabnikov enakovredni. Poseben problem so kadri. Poklicnost strokovnega dela je dala rezultate, vendar ne kaie izključno graditi le na njej. Telesna kultura bo Se naprej odvisna od amaterskega dela organizatorjev in vaditeljev, ki morajo biti gal. iia u.. .. dva tekmovalca AMD Škofja Loka in sicer Branko in Andrej Zorman. Branko Zorman se je v razredu do 1150 ccm skupina I uvrstil na zelo solidno četrto mesto, medtem ko je Andrej Zorman zaradi okvare na motorju moral odstopiti. V posameznih razredih so zmagali: do 785 ccm (junior) T. Ačimič (Beograd); do 785 ccm (senior): Berič (Željezničar); do 1150 ccm skupina 1: M. Ačimič (Beograd); do 1150 ccm skupina 2: Milavec (Donit Olimpija); do 2000 ccm: Vidmajer (Dinamo). Naslednja dirka ho v nedeljo, 22. junija, v Beogradu na znani progi USče r V nedeljo pohod na Jošta drugi startom na cesti STRAŽISCE - V nedeljo, 22. junija bo Trim klub Sava Kranj v okviru prireditev ob praznovanju krajevnega praznika StražiSčc organiziral trim pohod na JoSt ob vznožju JoSta in ciljem pri planinski koči na vrhu JoSta. Start je mogoč od 6. do 10. ure, proga bo dobro označena. Ker ni pretežka, je primerna za vse starostne kategorije. Ža prvo udeležbo na pohodu prejmejo udeleženci izkaznico, za drugo pa bronasto značko trim pohoda na JoSt. Pohod bo v vsakem vremenu. ). Trim test v Bistrici TRZlC — Komisija za rekreacijo pri TKS Tržič ho v soboto, 21. junija, od 9. do 12. ure na igrišču pred osnovno Aolo heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču pripravila prvi letoSnji TRIM tek - tako imenovani Čooperjev test. Vsak nastopajoči bo moral preteči 2400 metrov dolgo progo - čas, ki ga bo dosegel, pa mu bo povedal kako je / njegovo telesno pripravljenostjo. Vsak udeleženec bo prejel poseben kartonček. V katerega ho lahko tudi v prihodnje vpisoval rezultate dosežene na takih in podobnih trimskih akcijah. •I K ikri OTROCI NAJ PLAVAJO! KRANJ — Zaradi izjemnega zanimanja prireja Zveza telesnokulturnih organizacij občine Kranj Se drugi začetni tečaj za otroke od ti. do 10. leta starosti. Tečaj se bo začel v petek, 27. unija, oh 18. uri na zimskem kopališču .n bo trajal deset dni po dve uri. Preskus znanja bo dan prej, to je 26. junija, oh 9. uri na letnem kopališču. Prijave sprejemajo na Zvezi ali po telefonu 21-176. cena tečaja pa je 200 dinarjev. • •• PRVENSTVO V MALEM NOGOMETI' RADOVLJICA - Komisija za Sport rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov Radovljica organizira občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu. Tekmovanje bo potekalo v dveh delih, v soboto. 21. junija in v nedeljo, 22. junija na travnatih igriščih Radovljici, v Lescah in na Tekmovanja se bodo začela ob 15 Bledu. uri, prijavijo pa se lahko ekipe iz vseh temeljnih in delovnih organizacij ra dovljiSke občine. POKAL STRAŽISCE KRANJ - Kolesarski klub Si prireja ob prazniku krajevne skupnost Straziftče tradicionalno dirko za poka StražiAča. Tekmovanje bo v soboto 21. junija, na kolesarski stezi. Najprej, ob 8.40, bodo v presledkih p< starostnih skupinah startali pionirji Mlajfti mladinci bodo vozili kriterij krogov (krog je dolg 400 metrov), sta rej.fti mladinci 60 krogov, /a člane C p velja dirka na izpadanje. Zatem hod tekmovali se veterani vseh kategorij Savčani in drugi krajani ter člani A i B. ki bodo Startali ob 12.30 in vozil kriterij 70 krogov. , II I strokovno in tudi družbenopolitično usposobljeni, bljeni. Eno od težišč razprave je bilo mnenje, da je treba telesnokulturno dejavnost Se bolj prenašati v krajevne skupnosti. Združeno delo mora pri tem pomagati. V krajevni skupnosti sta telesna kultura in rekreacija bližja ljudem. Ce bomo ravnali tako, bo vedno manj želja po najrazličnejših dragih »ilijadah«, ki naj bi ostajale le na občinski ravni. Pri težnjah za bogatitev Sporta in rekreacije v krajevnih skupnostih pa je pomembna premostitev vrzeli, ki nastaja med Šolskimi Športnimi društvi in dru »t vi po krajevnih skupnostih. Mlade iz ŠŠD Se ne znamo mpožičneje usmerjati v društva po krajevnih skupnostih. Troje vprašanj so Se izpostavili Kranjčani. Ali je upravičen prispevek, ki ga morajo klubi, ki imajo reprezentante. plačevati osrednji slovenski smučarski organizaciji. To je edini tak primer pri nas, razen tega pa dodatna obremenitev za klube, ki morajo sami vseeno Se tudi veliko vlagati v vadbo reprezentantov. Kaj bomo ukrenili v primerih vrhunskih Športnikov, ki so redno zaposleni. Kdo bo nadomestil njihov osebni dohodek. Temeljne organizacije se tega vedno bolj branijo in je že čutiti odpor zoper sprejemanje na delo vrhunske Športnike. Slednji plačujejo največjo ceho za to neurejenost, saj združeno delo v času stabilizacije vedno težje odobrava Športnikom dolge dopuste in plačuje odsotnost. Tretje vprašanje pa se nanaSa na prednostne panoge. Pričakovanega napredka ni bilo. prav tako pa je prisotno vpraSanje. ali veljajo prednosti samo pri tekmovalnem Sportu ali tudi pri množičnosti. •I Košniek ROKOMET Danes Sava : Krvavec KRANJ - Končalo se je tekmovanje v vseh rokometnih ligah razen v občinski rokometni ligi, kjer bo danes in v nedeljo na sporedu 18. redno kolo. Prva tekma 18 kola bo ob 16.30 Sava : Krvavec, sodil« pa bosta Hvasti in Kramar. Ob 18. uri bo tekma Sava veterani : Preddvor, ob 19. uri pa Duplje : Križe in Zabnica : Resnica V nedeljo ob 10. uri pa bodo srečanja Huje : Storžič, Veterani : Tržič veterani in Gumar : Duplje veterani. Zadnje 19. kolo p* bodo v občinski rokometni ligi, kjer vodi ekipa veteranov iz Tržiča, odigrali prihodnji teden. I Kuhar Nogometaši rekreativci v Kranju KRANJ - Stadioni v Novi Gorici. Novem mestu, Ptuju, na Ravnah in v Kranju bodo v nedeljo gostili najboljša slovenska nogometna moštva, ki so \ tekmovanjih nogometašev rekreativ-cev dosegla najboljša mesta. Na stadionu Stanka Mlakarja bodo nastopile enajsterice Proleterja iz Zagorja, Domžal, Lesc in domačega Triglava. Prvo srednje bo ob 9. uri, drugo pa oh 10.45. V popoldanskem času se bosta ob 15. uri pomerila poraženca ter ob 16.45 zmagovalca. -dh KTEK, 20. JUNIJA 1980 17.STRAN G L, A Skupščina Slovenije LJUBLJANA - V vrhunskih razredih •aocarskih disciplin je bil doaežen v odaji sezoni napredek. I„e uspehi skakalcev so nekoliko slabAi. K vsem tem apthom je pripomogla delavnost in požrtvovalnost tekmovalcev kakor tudi stro-iovaih kadrov. Delavnost je bila v vseh or-(taih 8Z8. veliki pa napori pri pridobitvi prcfotreboih finančnih sredstev. Veliko potornosti je bilo posvečeno tudi rekre-itiraernu smučanju in organizaciji tekmo-raaj. Smučarska zveza Slovenije je v Sloveniji prejela največ družbenih sredstev. LMe so bila namenjena te v tej sezoni za treninge in vrhunake dosežke naših repre-»atantov, ki bodo tvorile jedro jugoslo-.»nnke reprezentance za olimpijske igre leta IM4 v Sarajevu. Osnovne smučarske organizacije so se v 4veh letih stalno krepile in so nosile davno breme nalog in organizacije smučarskega t por ta. Pri tem je bil v vseh or-Mnizacijah priaoten delegatski sistem in m odločitve so ae sprejemale po skupnih tafovorih. V organih in organizacijah SZS w je demokratično oblikovala kadrovska HHika in načela in »tališča RK SZDL. Vdik napredek je bil v zadnjih dveh letih urejen v raznih oblikah samofinansira-»j«. ki je skupaj z dotacijami zagotovil solidno osnovo za razvoj množičnega in vr-Duakega sporta. Tekmovalni sistemi so Mi prirejeni novim smernicam telesnokulturne skupnosti. Na novo so bili ustanovljeni tudi strokovni odbori za biatlon, klaaično kombinacijo, množične teke, rekreativna tekmovanja v alpskih disciplini h in akrobatskem smučanju. Tudi akcija .imučarska izkaznica« je v dvoletnem obdobja imela uspeh. Ustanovljeno je bilo ud trideset organizacij, tako da je sedaj »ilanjeno v SZS skupno stodvainstirideset taučarskih društev, klubov, aktivov in •ekeij. Na tej skupščini je bilo posebno poudarjeno dobro obveščanje v sredstvih javnih občil. Informacije so bile objektivne in niso bile usmerjene samo na tekmovalne dosežke, temveč tudi na probleme osnovnih smučarskih organizacij z vidika ■notica osti. Smučarske organizacije so veliko skrbi posvečale množičnim prireditvam, popularizaciji smučarskih tekov in se posebno ■ Hoji mladih smučarjev v duhu NOV in krepitvi priprav za obrambo domovine. Se uprej bodo negovali tradicionalne prireditve Po stezah partizanske Jelovice, Miakarico. Po poteh kokrlkega odreda, Cerkno, Zmaga mrtvega bataljona, Po Dojnih poteh štirinajste. Trnovski maraton n mnoge druge podobne prireditve. V pretekli sezoni se je se bolj razmahnila množičnost smučarskih tekov. Organizi-'ino je bilo petnajst množičnih prireditev. Vedno pa se pojavljajo nove smučarske »kitke prireditve. Te je treba se naprej negovati. Skupščina je poudarila tudi družbeno aovornost pri uporabi sredstev in pola načrt za prihodnjo sezono. Za vso taučarsko dejavnost bo na voljo 24 milij. i/I.OtO dinarjev. Ta denar bo omogočil tettinsestdesetodstotno izvedbo progra-nov. Prav zato bo treba napeti vse sile za pridobivanje dodatnih sredstev. Delegati tkapsčine so menili, da bo moralo financiranje smučarskega športa biti urejeno ucrtao. Le tako bo dosežena raven ostala. I). Humer Štirinajst množičnih zastrupitev V Sloveniji je bilo samo letos 14 primerov množične zastrupitve s hrano — Poostren sanitarni nadzor nad prometom z živili Radovljica — Izvrsni sve I socialistične republike Slovenije je na eni zadnjih sej obravnaval tudi informacijo republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo ti množičnih zastrupitvah s hrano. Ugotovili so. da so samo letos evidentirali 14 primerov množične zastrupitve s hrano. Zato izvršni svet priporoča vsem izvršnim svetom v Sloveniji, da sprejmejo več pomembnih ukrepov. Tako bo tudi v radovljiški občini občinska sanitarna inš|>ekcija poostrila sanitarni nadzor nad organizacijami, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prometom živil, s proizvodnjo in distribucijo hrane ter nad vod-nooskrbnii objekti. Inšpektorji bodo pregledali vse te obrate in odredili potrebne sanitarno-higienskc ukrepe, proti kršiteljem pa bodo uvedli postopke. Se posebej bodo sanitarni inšpektorji nadzorovali obrate družbene prehrane vzgojnovarstvene zavode, dijaške domove, šole, bolnice, socialne zavode in gostinske obrate. Sanitarni inšpektorji bodo stalno pripravljeni, tudi ob sobotah in ne-daljah. Povezali se bodo z republiškim sanitarnim inšpektoratom in medsebojno sodelovali. KOŠARKA NOVI TEČAJI ZA SODNIKE - Zbor košarkarskih sodnikov pri medobčinski košarkarski zvezi Gorenjske bo septembra spet pripravil tečaj za košarkarske sodnike pripravnike. Ker bo tečaj le v primeru zadostnega števila kandidatov, zbor sodnikov že sedaj poziva k vpisu. Rok za prijavo je 10. avgust. Prijava mora vsebovati razen imena in priimka ter rojstnih podatkov tudi točen naslov, poslati pa jih je treba pismeno na naslov Medobčinska košarkarska zveza Gorenjske, Kranj, p. p. 107. 64000 Kranj. PREMALO PRIJAV - Konec maja je potekel rok za prijavo na tečaj za pridobitev naziva trenerja košarke, ki ga organizira šolski center za telesno vzgojo. Ker je bilo premalo prijav, so rok podaljšali, prav tako pa so ublažili kriterije. Če bo interesentov preveč, bo šolski center opravil izbor. GORENJCI USPEŠNI V REPUBLIŠKIH TEKMOVANJIH - Izvršni odbor medobčinske košarkarske zveze je ocenil uvrstitve gorenjskih ekip, ki so lani nastopale v republiških litfah, predvsem pa v pokalnih tekmovanjih. Že dolgo se Gorenjci v pokalnih tekmovanjih niso uvrščali tako visoko kot lani. Kokra B je izpadla v polfi-nalu in zasedla tretje do četrto mesto. Enaki uvrstitvi sta dosegli tudi moštvi Alpine iz Žirov in Save iz Kranja. Članice Jesenic pa so izpadle v prvem kolu. Med mladinci sta Lokainvest in Triglav zasedla 5. in 9. mesto. Med ekipami mladink so bile Jeseničanke druge, Alpina peta, Sava pa sedma. Kadetinje Save so z drugim mestom prav tako dosegle izreden uspeh, Alpina pa je bila peta. Sava je bila na državnem prvenstvu šesta. Tudi kadeti niso razočarali. V republiški ligi je bil Triglav peti. Lokainvest iz Škofje Loke pa enajsti. M t'arie? E 00 O 2 Q w X > 5 X 41 V igri mojstrov sicer ni najpomembnejše primerjanje vrednosti figur, ki zapuščajo šahovnico, je pa to vendarle najosnovnejši element vrednotenja rezultatov igre. Pri tem vrednotenju vzamemo kot izhodiščno enoto vrednost kmeta. Skakač je vreden 3 kmete, lovec 3 in 1/3, trdnjava 5 in dama 9 kmetov. Vendar pa se vrednost figur med igro v resnici spreminja, odvisno od njihove gibljivosti in še posebno glede na uspešnost sodelovanja z drugimi figurami. Relativna vrednost posamezne figure v primerjavi s kmeti bomo skušali prikazati z naslednjim primerom. Položaj na diagramu 84 je iz partije GU-FELD - KAVALEK: Mari-anske Lažne. 1962. c d •I i K Diagram H4 Suhoparno prešteto ima črni prednost, saj ima štiri kmete v nadomestilo za belega skakača. Vendar pa beli računa na poenostavitev pozicije po Sd2-c4 z osvojitvijo kmeta f2. 1. .. . Td2: + ! Žrtev trdnjave za skakača in nadaljevanje igre s štirimi kmeti proti nasprotnikovi trdnjavi. 2. Kd2: e4! Bistvo načrta črnega je nadzirati z lovcem polje e.3 in braniti kmeta f2, medtem ko naj bi kmeta e5 in (8 prodirala proti osnovni vrsti. Beli poskuša to preprečiti. 3. Lf8 f4 4. b4 Tg5! Po 4. ... Kf6 5. Lc5 Lc5: 6. bc5: e.3-I- 7. Kd3 Tg7 8. Tfdl bi beli še imel obrambne možnosti. 5. LoS Tc5:!! 6. bc5: Lc5: Nastala je zares nenavadna pozicija; črni ima še vedno vse kmete. Skupna vrednost figur in kmetov, izražena v kmetih, je za črnega 11 in 1/3 ter za belega 13; ob obeh kraljih. Vendar pa je ta račun varljiv. 7. Tabl Kf5 8. Tb4 f3! 9. Td4 Ld4: 10. cd4: Kf4 Sedaj je beli kralj odrezan od linije f ter ne more zadržati napredovanja nasprotnikovega kmeta e. V obupu mu preostane le še žrtev trdnjave. 11. Tf2: e3 + 12. Kel ef2: + 13. Kf2: Beli je v izgubljenem položaju prekoračil čas za razmišljanje. Na koncu je torej zmagal višek kmetov. Vsaka figura je namreč izničena le enkrat, tako trdnjava, ki je vredna pet kmetov, kot tudi sam samcat kmet. Različni v igri, enaki v izničenju. Vse organizacije združenega dela. ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prometom živil, s pripravo in razpošiljanjem hrane ter s transportom, bodo morale temeljito pregledati higienske razmere in zavarovanost tehnoloških postopkov pred možnostjo fizikalne, biološke in kemične kontaminacije. Poslovodni organi bodo morali poskrbeti za uresničevanje sanitarno higienskih predpisov ter zagotoviti zdravstveno neoporečnost živil in hrane. Prav vsi. vključno s samoupravnimi organi v temeljnih in v delovnih organizacijah združenega dela bodo morali delati po predpisih. Tako bodo inšpektorji v občini vztrjno in dosledno bdeli nad obrati, še posebno nad tistimi, ki so kdaj-pakdaj oporečni ter skrbeli za to. da ne bi prišlo do zastrupitev s hrano in živili. I). Sede j LOTERIJA Srečka št din Srečka št. din 05010 l.(KK) 06 40 20230 2.000 96 30 089180 10.000 176 100 543060 10.000 0816 400 562830 10.000 27176 1.100 46266 2.000 91 50 66446 1.000 71556 5.000 32 50 73686 1.000 52 50 81056 1.000 342 80 96936 1.000 5122 500 251246 10.000 9112 400 497946 10.000 064792 50.000 588766 10.000 364822 10.000 13 30 7 20 53 30 04477 1.020 9633 500 22747 1.020 09203 2.000 25477 1.020 87303 5.000 84137 2.020 405613 10.030 054457 10.020 515143 10.000 516857 10.020 524353 10.030 34 70 08 40 74 30 58 30 84 40 78 40 164 80 12168 1.000 194 200 496798 10.000 23494 1.000 50684 5.040 197094 500.000 89 30 342334 10.070 039 100 460284 10.040 669 80 22389 1.030 5 20 56609 1.000 56445 1.020 83659 1.000 094435 10.020 291289 10.030 TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 30 din, špinača 21,60 din cvetača 20 din, korenček 55,75 din česen 60 din, čebula 35 din, kumart 30 din, paradižnik 40 din, slive 4.c 1 dinarjev, jabolka 25 din, limone 3r-dinarjev, ajdova moka 30,70 din, koruzna moka 13 din, kaša 14 din, surovo maslo 130,50 din, smetana 5H dinarjev, skuta' 46,30 din, sladko zelje 12 din, orehi 256,60 din, jajčka 2,50 do 3,90 din, krompir stari 5 din. krompir novi 15 din. KRANJ Solata 25 do 30 din, špinača 40 din, cvetača 38 din, korenček 20 do 25 din, česen 60 din, čebula 30 din. fižol 30 din, pesa 18 do 20 din, kumare 30 din, paradižnik 48 do 50 din, paprika 100 din, slive 30 din, jagode 40 do 50 din, limone 38 din, ajdova moka 25 din, koruzna moka 12 din. kaša 25 din, surovo maslo 80 din, smetana 58 din, skuta 25 din, sladko zelje 12 din, kislo zelje 20 din, orehi 240 din, jajčka 3 din, krompir stari 5 din, krompir novi 20 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 21. junija, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa. Maistrov trg 11 in Na vasi. Šenčur od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček. Duplje, Naklo v Naklem. Krvavec Cerklje. Hrib. Preddvor. Kočna, Zg. Jezersko, Na Klancu. Oprešnikova 84. Kranj. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne od 7. do U. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11. Krvavec. Cerklje. Naklo, v Naklem, Na vasi, Šenčur. Živila — prodajalna SP pri nebotičniku. StošičevH I. PC Planina 63. PC Klanec, Likozarjeva 15. JESENICE: Emona market, Prešernova I/m in Požca — samopostrežna trgovina na -Javorniku. O. Novaku«. NESREČE KOLESARJA TRČILA Kranj - V nedeljo. 15. junija, <>b 18.15 se je na lokalni cesti v Sp. Pesnici pripetila prometna nezgoda Kolesarka Vilma Belič (roj 1968) i/. Kranja je peljala po lokalni cesti po levi strani, iz nasprotne smeri pa je prav tedaj pravilno po svoji desni pri|>eljal prav tako na kolesu Boris Katrašnik (roj. 1964) iz Sp. Besnice: čeprav se je kolesarki skušal izogniti, sta trčila in padla ter se oba ranila. Takoj zatem je na kraj nezgode prišel Luka Belič (roj. 1947) iz Kranja in s plosko roko udaril Borisa Ka-trašnika. da je padel kakih 5 metrov pod cesto in si pri tem pretresel možgane. NEZGODA MOTORISTA Kranj - V ponedeljek, 16. junija, ob 10.20 se je na magistralni cesti na Jeprci pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Ludvik Maček (roj. 1936) z Veleso-vega je peljal proti Kranju in v bližini parkirnega prostora začel prehitevati avtomobil, ki je počasi vozil pred njim. Zapeljal je na levo stran ceste, pri tem pa ni opazil, da ga že prehiteva voznik motornega kolesa nemške registracije Heinz Oppen-lander s sopotnico. Motorist je zato trčil v zadnje levo kolo tovornjaka, tako da ga je odbilo s ceste na travnik. V nesreči je bil motorist huje ranjen, njegova sopotnica pa lažje. Prepeljali so ju v Klinični center. Na vozilih pa je škode za 50.000 din. AVTO V KOLESARJA Kranj - V ponedeljek, 16. junija, ob 15.20 se je v križišču Partizanske ceste in Komenskega ulice pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Darka Markov.č (roj. 1961) iz Tenetiš je pripeljala na prednostno Partizansko, pn tem pa je spregledala voznika kolesa z motorjem Miroslava Pirea (roj. 1964) IZ Kranja, ki se je pripeljal pOJ*™? zanski s sopotnikom Igorjem Andjel-kovičem. V trčenju je kolo vrglo v bližnjo ograjo. Miroslav Pire pa si je pri tem zlomil roko in nogo. AVTO VRGLO V DRSNO OGRAJO Naklo - V torek, 17. junija, ob 23 35 se je na magistralni cesti v Bistrici pripetila Pametna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila hrane Sajovic (roj. 1941) iz Kranja je peljal po klancu navzdol od Podtabora, zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti pa je njegov avtomobil začelo zanašati in ga je vrglo v drsno ograjo. V silovitem trčenju je voznika vkleščilo med sedeže, tako da so mu morali pomagati gasilci. Hudo ranjenega voznika so prepeljali v Klinični center. Škode na avtomobilu pa je za 70.000din. NEPAZLJIVOST MED VOŽNJO Žirovnica - V torek. 17. junija, ob 15.15 se je na magistralni cesti pri Žirovnici pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Matej Polajnar (roj. 1931) iz Dvorske vasi je med vožnjo odpiral okno. pri tem pa je iz nepazljivosti zapeljal s ceste v levo v prometni znak. od tam pa ga je vrglo na vrt bližnje hiše. Voznik je bil le lažje ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico. Škode na avtomobilu pa je za 80.000din. ZAPELJALA PRED AVTO Škofja Loka - V sredo, 18. junija, ob 10.45 se je na regionalni cesti Škofja Loka — Petrovo Brdo v Zalem logu pripetila prometna nezgoda, ko je voznica kolesa z motorjem Andreja Zbontar (roj. 1963) iz Zalega loga tik pred nepreglednim ovinkom hotela zaviti v levo; prav tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Janez Koblar (roj. 1930) iz Železnikov. Voznica se je ustrašila, izgubila oblast nad kolesom in zapeljala prav pred avtomobil. V trčenju sta bili voznica Žbon-tarjeva in njena sopotnica Majda Šturm ranjeni. L. M Pojasnilo Tržič - Glede smrtne nezgode, ki se je v nedeljo, 15. junija, ob 17.30 na Kriški gori pripetila Tomažu Koželju iz Pristave, je bilo ugotovljeno naslednje: Koželj je poletel z zmajem last Jureta Franka iz Skolje Loke in čeprav je bil izkušen letalec je pri vpenjanju v letalno napravo napravil napako: vpel je le varnostno zanko ne pa tudi glavne zanke, kar je bilo za polet usodno. Očividci so povedali, da je letel le okoli 15 sekund, nato pa je na višini kakih 100 metrov zmaj strmoglavil, čeprav je letalec skušal rešiti polet in zmaja, pri tem pa je pozabil na lastno varnost. Obvestilo Obveščamo potnike, kateri se poslužujejo prevozov, da bo dne 20. junija od 17. do 18. ure zaprta Škofjeloška cesta na odseku Lahore (Vektor) do križišča z Delavsko cesto v StražiŠču. Avtobusi na relaciji Naklo— Stražišče in Stražišče — Naklo vozijo v času zapore do Labor (Vektor). Avtobus, ki vozi na relaciji Komunalna cona — Stražišče—Bitnje, pa bo vozil v času zapore na relaciji Komunalna cona —železniška postaja—Lahore—Iskra. Isto velja za relacijo Kranj —Škofja Loka in obratno. Poročilo o žrebanju dobitkov blagovno-denarne loterije odbora za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«, ki je bilo 17. junija 1980 SREČKE, KI SE KONČUJEJO S ŠTEVILKAMI, SO ZADELI: številka dobitek din številka dobitek din 80 100.- 893 200.- 680* 300 - 127644 10.000.- 31810 3.000.- 1205 1.000. - 501 200- 0795 1.000. - 751 500- 81995 4.000 - 35541 3.000- 039495 10.000 - 202 400.- 77466 5.000. - 04142 2.000.- 079586 10.000- 71392 2.000.- 06172 4.000.- 035938 20.000.- 164982 zastava 101 in razlika do 150.000 - din 19479 5.000.- Dobitke na podlagi uradne žrebne liste izplačuje Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«. Gregorčičeva 15. Ljubljana, vsak dan razen sobote in nedelje od 8. do 13. ure. v Ljubljani izplačujejo dobitke po 100,— din tudi ulični prodajalci srečk. Dobitke do din 500.- izplačuje Odbor brez odbitka, dobitke nad 500,- din po predhodnem plačilu davka od iger na srečo, ki ga dobitnik plača na občini svojega bivališča in odbitka 1 rl za Črno goro. Dobitniki izven Ljubljane lahko pošljejo svoje srečke v izplačilo s priporočenim pismom. Izplačilo dobitkov zastara v 80 dneh. od dne javne objave poročila o žrebanju, to je 20. avgusta 1980. Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« Komisija za loterijo G L, A S18. STRAN PETEK. 20. JUNIJA jfM MARTA ODGOVARJA Andreja — Kranj Za poletje sem si kupila bombažno blago, iz katerega bi imela rada obleko. Stara sem 21 let, visoka 167 cm. tehtam pa 59 kg. Vzorec blaga vam prilagam v pismu. Odgovor - Obleka je brez rokavov, z nekoliko podaljšano ramo in »V« izrezom. Sega čez kolena. V pasu in na rami pa je presita z elastiko. Ta mesec na vrtu ROMANTIKA V VEZENINI Emmanuelle Khanh, ena od najuspešnejših pariških modnih oblikovalk, lansira letošnje poletje vezenino. Polna ve-, ženina, všitki. luknjice, verižni vbod, gladki vbod, kar hočete, vse bo sila modno. Omislite si jih lahko na običajnem platnu, bombažu, na svili, pletenini. Ta moda vsekakor ni poceni, zato se pa lahko dolgo nosi, kajti kdor ima rad romantično in razigrano modo, ji ne bo zvest samo eno sezono. Da pa se tudi kombinirati s športnimi deli oblačil. Grede z zgodnjimi kolerabicami lahko zasadimo s porom ali ponejemo /. belgijskim radićem, še preden pospravimo kolerabice. Sadike pora potikamo med vrstami kolerabice. V tem primeru težko kopljemo jarke, zato vzamemo za sajenje čim daljši sadilni klin (dober je tudi kos odlomljenega toporišča od lopate), da pridejo sadike dovolj globoko v zemljo. Za setev radiča pa potegnemo okrog 2 centimetra globoke brazde in vanje sejemo. Po vzniku rastline razredčimo na 15. centimetrov. Tudi pri kolerabici dobimo včasih z eno setvijo dve »žetvi«. Ko Pehtranovo maslo 50 pehtranovih listkov pristavimo v slani vodi, da zavro in vro nekaj minut, nato jih pustimo, da se shlade, iztisnemo iz njih vodo, jih stolčemo v stćpnici (lesen možnar), jim primešamo 125 g surovega masla in vse skupaj pretlačimo skozi žimnato sito. DRUŽINSKI POMENKI Majhna skrivnost Prava kava bo dobila izvrsten okus. če ji po kuhanju dodamo žličko grenkega kakaa. Osvežilna pijača iz bezga V steklen kozarec damo na 5 litrov vode 5 velikih kobulov bezgove-ga cvetja, tri, štiri limone, razrezane na rezine 1,5 del vinskega kisa in četrt kilograma sladkorja. Če hočete slajšo pijačo, daste lahko več sladkorja, vendar presladka ne bo dobro odžejala. V kozarcu, ki smo ga zaprli z gazo, to vse skupaj godimo šest, sedem dni, lahko še kakšen dan dlje, potem pa tekočino precedimo in nalijemo v steklenice. Dobro jih moramo zamašiti. Nekateri zamaške celo povoskajo ali prevežejo z vrvico, kajti rado se zgodi, če steklenica ni dobro zaprta, da zamašek odnese. Tudi pri steklenicah moramo paziti, da vzamemo močne, debele steklenice, kajti pretanko sila vrenja lahko tudi raznese. Steklenice položimo, najbolje pa jih je hraniti na hladnem, v kleti. Tako boste lahko imeli vse poletje dobro, zdravo, osvežilno, pa tudi poceni pijačo. nabiramo glave kolerab, jih ne odlomimo ali izpulimo, temveč odrežemo tako, da ostane na kocenu oleseneli del glave, ki bi ga v kuhinji tako ali tako vrgli med odpadke Praviloma iz ostanka glave poženeta še dve ali celo tri glavice: te so sicer manjše, po teži je pa lahko pridelek enak prejšnjemu. Kadar pride po daljši suši obilen dež, koleraba rada poka. Koleraba namreč raste hitro, v suši pa zaostane in nežne zunanje stene olesenijo. Zato jo zalivajmo redno in enakomerno. Koleraba je prav primerna naslednica na gredah, kjer smo pobrali zgodnji grah. Grahovino navadno kar populimo, bolje pa storimo, če jo porežemo ali požanjemo, da ostanejo korenine z vsemi zalogami dušika v zemlji. Gredice plitko prekopljemo in že lahko sadimo kolerabo; zelo primerna za poletno sajenje je »Delikatesna«, bela in modra, saj doraste v dveh mesecih. Tudi pozna setev mangolda ali blitve da še precej pridelka. Sejemo ga na izpraznjene gredice. Blitvo, ki smo jo sejali preteklo leto, a zdaj poganja močna in razvejana cvetna stebla, odstranimo popolnoma, ker listi niso več okusni. Na njeno mesto sadimo glavnato solato ali celo nizki fižol. r-> Dišavnice in začimbe MUSKATNI ALI MUŠKATOV CVET Muškatov cvet ali macis je mesnata semenska ovojnica mu-škatovega plodu (drugače povedano: oreškova notranja lupina). Muškatov cvet je sprva rdečkast, ko pa ga posušijo (za začimbo uporabljamo suhega), dobi rahlo oranžen nadih. Muškatov cvet, ki ga prodajajo celega in zmletega, je prijetno dišeč in malo bolj pikanten kot muškatov orešek. Muškatov cvet dodajamo krompirju, krompirjevim juham, povrtnini, omakam, marinadam, mlečnemu pudingu, pecivu in nekaterim likerjem. Po poteh Titove mladosti V začetku prejšnjega tedna so v Kranju odprli prenovljene prostore pionirske knjižnice. Takole ljubka, s terasastimi sedeži in freskami slikarja Milana Ba tista opremljena, je pravljična soba, v kateri bodo zdaj spet zaživele ure pravljic, knjižne uganke, razstave, srečanja s pisatelji in pesniki za mladino in druge zanimive oblike dejavnosti. Sicer pa bo pionirska knjižnica, bogato založena z literaturo za cicibane, pionirje in mladino, odprta tudi med počit nicami. (H. J.i - foto: F. Perdan r Ne maram zatiranja Po televiziji smo spremljali nadaljevanko Korenine. V njej sem spoznal, kakšno krivico delajo belci črni manjšini v Ameriki. Pa tudi v Afriki ni nič bolje. Beli milijonarji si gradijo razkošne palače na tleh črncev in bogatijo na račun revne delovne sile. Slabo plačani delavci se večkrat uprejo, a je vsak upor krvavo zadušen. Ne maram nasilja, r?e maram ljudi, ki izkoriščajo delavce, ne maram vojn, saj umre vsako leto po svetu veliko otrok prav zaradi lakote. Rad bi, da bi vsi otroci živeli brezskrbno kot živimo mi. Leon Mavric. 6. a r. osn. šole Stane Žagar. Kranj Nagrada za zveste dopisnike Težko bi rekli, koliko prispevkov ste nam v letošnjem šolskem letu poslali v objavo. Številka je prav gotovo precej visoka. Zal smo jih lahko natisnili le nekaj, morda samo desetino, po naši oceni najboljših. Pohvalo zaslužijo vsi, nekateri tudi nagrado. Doslej so bile to običajno knjige, letos pa smo si stvar nekoliko drugače zamislili. Ze v prvih mesecih smo spregovorili o tem, da bi tudi Glas izbral nekaj najzvestejših dopisnikov in jim omogočil pot na srečanje pionirjev dopisnikov. Zapisali smo, da bomo obljubo uresničili naslednjo jesen. In jo tudi bomo. Med letošnjimi sodelavci naše rubrike smo izbrali deset fantov in deklet, katerih prispevki so bili največkrat objavljeni. Na naslednje srečanje pionirjev dopisnikov bodo torej potovali: Marija Stanonik in Marko Lušina iz osnovne šole Cvetko Golar Škofja Loka, Gregor Markelj iz osnovne šole Josip Plemelj Bled, Tomaž Kriinar iz osnovne šole Lucijan Seljak Kranj, Vesna Žagar iz osnovne šole Ivan Tavčar Gorenja vas, Iztok Arbiter iz osnovne šole heroja Bračiča Tržič, Sergeja Malovrh iz osnovne šole Peter Kavčič Škofja Loka (člani novinarskih krožkov iz teh šol so bili tudi sicer naši najboljši sodelavci), Blaž Matelj iz osnovne šole Jeseniško-bohinjski odred Kranjska gora, Suzana Galičič iz osnovne šole Stane Žagar Kranj in Božena Jan iz osnovne šole bratov Zvan Gorje. Vsem dopisnikom se za sodelovanje najtopleje zahvaljujemo, prav tako pa tudi mentorjem novinarskih krožkov, ki so skrbeli, da je v uredništvo vsak dan prihajalo po nekaj pisem. Posebno moramo pohvaliti učiteljico in učence iz 2. b razreda osnovne šole Simon Jenko v Kranju, ki so nas s svojimi preprostimi in odkritimi mislimi razveseljevali skoraj v vsaki rubriki S šolskih klopi. Vsako leto se po deset najboljših pionirjev iz vsake republike in po pet iz avtonomnih pokrajin zbere v Zagrebu, kjer sestavijo odred Bratstva in edinstva, ki potem obišče kraje iz Titove mladosti. Letos so izbrali tudi mene in v torek, 20. maja, smo se vsi člani slovenske delegacije našli v Ljubljani in se z vlakom odpeljali v Zagreb. Učenci šole 7 sekretarjev SKOJ so nas prijazno sprejeli in nas odpeljali v svoje domove. Fantje iz slovenske delegacije smo dobili gostitelja, ki je hodil v tretji razred. Njegov oče je dobro poznal Škofjo Loko. Popoldne je bilo slovesno oblikovanje odreda Bratstvo in edinstvo. Naslednji dan smo se po zajtrku odpeljali na grob staršev tovariša Tita in pozneje v Jastrebarsko, kjer smo položili venec na grobnico otrokom, žrtvam fašističnega terorja. Otroci so bili stari do štirinajst let; torej so bili nekateri naše starosti. Tretji dan smo se poslovili od gostiteljev in se odpeljali na Sljeme Popoldne smo obiskali Stubico in spomenik Matije Gubca. V sredini 'mogočno stoji Matija Gubec. V ozadju je na eni strani prikazano življenje kmetov v tistem času, na drugi pa boj med skoraj neoborože-nimi kmeti in plemiško vojsko. Spomenik je znano delo kiparja Augu-stinčiča. Potem smo odšli v muzej Matije Gubca. Vsi smo bili pretreseni nad grozotami, ki so jih prikazovale slike. Po ogledu smo se odpeljali v Bedekovčino, kjer so nas domačini toplo sprejeli. Tokrat sem dobil za gostitelja šestošolca. Četrti dan pohoda smo se odpeljali v Kumrovec, v rojstni kraj tovariša Tita. Ogledali smo si hišo, v kateri se je 1892. leta rodil Tito. V tej hiši sta živeli dve družini. Družina Bro-zovih je imela tri prostore. V največjem stoji velika krušna peč. Malo stran visi stenska ura. Običaj je, da uro ustavijo, kadar umre kakšen član družine. Ura kaže 15.05. V hiši smo videli tudi nemško tiralico, ki ponuja za Tita 100.000 nemških mark v zlatu. Naslednji dan zjutraj smo se poslovili od domačinov in se odpeljali v Zagreb, kjer smo obiskali muzej revolucije in muzej V. državne konference. Popoldne smo se z vlakom odpeljali v Beograd. V nedeljo zjutraj smo prišli v Uži-ško ulico. Vključili smo se v kolono. ki se je počasi pomikala proti gTobu maršala Tita. Na vsej poti je vladala tišina. Premišljeval sem, kako je predsednik Tito vsako leto ob dnevu mladosti sprejemal pionirje in jim prirejal slovesna kosila. Doživetje, ki si ga je doslej želel vsak pionir, se letos nikomur ni uresničilo. Prispeli smo do grobnice. Okoli groba je nasad raznih cvetic, ki jih je Tito sam gojil. Molče smo stopali okoli groba z dvignjeno desnico. Kmalu smo bili na koncu in vsak se je še zadnjič ozrl nanj. Od groba smo odšli proti muzeju 25. maj. V tem muzeju so shranjene vse štafete, ki jih je Tito prejel ob dnevu mladosti, darila tujih državnikov in veliko fotografij. Zvečer smo prisostvovali prireditvi na stadionu JLA. V ponedeljek smo se odpeljali iz Beograda v Ljubljano. Roman Drnovšek. 7. c r. osn. šole Cvetko Golar, Škofja Loka S ŠOLSKIH KLOPI Jeseni na svidenje V sredo se bodo šolska vrata spet zaprla za dva kratka me seca. Poslovili se boste od sošolcev in učiteljev, s katerimi ste prebili veliko grenkih in prijetnih ur ter v pričakovanju pohvale ali graje zaradi bolj ali manj »lepih« spričeval pohiteli domov. Spet bodo travniki, gozdovi, igrišča polni otroškega živžava. Brezskrbni se boste predali počitniškemu veselju, saj vas ne bo razjedal stalni strah, kako bo v šoli. Ze zadnje tedne, ko je sonce vabilo na plan, je bilo dovolj težko zdržati pri knjigah in zvezkih. Na svidenje pravimo tudi mi. sodelavci rubrike S šolskih klopi. Želimo vam, da počitnice preži vite čim lepše, septembra pa se spet veseli in zdravi vrnete v šole In vsaj tako pridno kot letos dopisujete v naš kotiček. Uredništvo radijski spored SALU FUZSTVA ijica rmtttu 80BOTA, 21. JUN. PBVI PROGRAM 4.30 Dobro jutro! - 8.O8 Pionirski tednik - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Sobotna matinej« lahke glasbe - 1 1.05 Zapojmo pesem - OFZ OS Polhov Gradec - 11.20 Sve tovna reportaža - 11.40 Za pojte z nami - 12.H) Godala v ntmu - 12.30 Kmetijski nadeti - Nada Rihtarftif: Težnost kmetijske proizvodnje v I 79 - 12.40 Veseli domači na prvi - 13.00 Danes do 13.O0 -Iz naftih krajev - posebna obvestila - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Kulturna panorama - 15..'JO Zabavna glasba - 16.0O »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 1 7.00 -IMO Škatlica z godbo - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 »Mla di mostovi« - 2O.0O Sobotni zabavni večer Koncert iz na** krajev - 21.30 Oddaja za na*e izseljence - 23.05 Lirični utrinki - 23. IO Z lahkimi notami po nafti domovini - 00.05 Nočni pro-pam - glasba DRUGI PROGRAM 8 00 Sobota na valu 202 1300 Radi ste jih poslušali 13.30 Novice - 13.&5 Glasba iz Latinske Amerike - 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti - 15.45 Mikrofon za Moni Kovačič - 16.00 Nas podlistek - Bogdan Sekler: Trdosrčni sinovi - 16.15 Lepe melodije - 16.40 Glasbeni ca-nno - 17.35 Lahka glasba slovenskih avtorjev - 18.0O Pol ure za chanson - 18.35 Na Si kraji in ljudje - 18.50 Glasbena medigra - 19.25 Rezervirano za reprize - 21.15 Mala noćna glasba - 21.45 SOS v wboto obujamo spomine -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ŠALIM PtIZSTTA epca sarmcjt strt nrttču NEDELJA. 22. JUN. Prvi program 430 Dobro jutro! - 8.07 Radijska igra za otroke Žarko Petan: Andrejčkova ?lava je prazna - 8.32 Sklad-M za mladino - 9.()5 Se //tnnite, tovariši ... - 1O.05 Kar znaft. to veljaft - 11.00 Salti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba 120 Za kmetijske proizvajalce - 13.50 Pihalne godbe 14.05 Humoreska tega tedna iuvan Lubardič: Kaj je to lultura? - 14.25 S popevkami *j Jugoslaviji - 15.10 Pri nas 4oma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Listi iz notesa 16 20 Gremo v kino - 17.05 Priljubljene operne melodije 17.50 Zabavna radijska igra 18.31 Na zgornji polici -19.30 Obvestila in zabavna tjasba - 19.35 Lahko noč, -jtroci! - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Skupni pro-pam JRT 8 Studio Zagreb Glasbena tribuna mladih 8.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik melodij in plesnih ntmov - 00.05 Nočni program glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo. Sport, glasba in Se kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Jugoslovanska ročk - scena -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 23. JUN. Prvi program 4.30 Jutranji program - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z radiom na poti -10.05 Rezervirano za . . . -11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Veliki revijski orkestri -12.30 Kmetijski nasveti - ing. Franček Sivic: Sodobni prevozi čebel na paSo - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naAih krajev - Iz naSih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Pojo amaterski zbori - Srečanje pevskih zborov Gorenjske -14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 1530 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z . . . - 20.00 Iz nafte diskoteke - 21.05 Poletni divertimento - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do. pet -17.35 Iz partitur revijskega orkestra RTV Ljubljana -18.00 Pesmi svobodnih oblik -18.40 Mali koncert lahke ' glasbe - 19.25 Stereorama -20.00 Iz zakladnice jazza -Bessie Smith - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SALON qq VSkWk POIRTVa ODeteljica BMTBttCA m mitu TOREK, 24. JUN. Prvi program 4.30 Jutranji program - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih Sol - Glasbena ftola Franc Sturm - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Koroftec: pomen izbora sort trav in drugih rastlin za kakovost in okusnost krme - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Operne arije in mono- RADIO TRIGLAV JESENICE IKVV-FM področje za ra dovljiftko občino 87.7 mega-herza — Gornjesavska dolipa megaherza — Jesenice m okolica 100.6 megaherza fflnii val 1495 KHz Petek: I603 Lokalna porf>čila — "^ventila - 16.30 Kulturna Ma)H - Morda vas bo za-'urnalo — Kn\ je novega v Produkciji ka*«-i in plošč KTV Ljubljana Robota: MU Lokalna ih» rodila -«■ je bogata družina Fabbri preselila iz Milana na jug Italije. Glava družine, inženir Enrico Fabbri, je dobil odgovorno delo: izgradnjo po-pomembne tovarne. Nje gova ljubljenka, hčerka Lina, ki je po očetu po dedovala vztrajnost in energičnost, se zaposli t tovarni kot uslužbenka V očetu vidi vzor vsega najboljšega, zato je zelo prizadeta, ko spozna, da oče vara mater. Tako prezgodaj zrela petnajstletnica zgubi trdno življenjsko oporo in začne v obupu iskati druge. ka - 21.00 VVillie Dixon -Jaz sem Blues, glasbena oddaja - 21.50 lohnnv Guitar. Nicholas Ray, lani umrli režiser, je posnel vrsto zanimivih filmov (npr. Upornik brez razloga), med katerimi je bil Johnv Kitara deležen velike pozornosti gledalcev in kritikov, čeprav ga pri nas niso predvajali. Vsekakor gre za dokaj nenavaden vestern, v katerem je namesto neustrašnega revolveraša v ospredju lik lepe pustolovke Vienne. Tema ni kaj posebno izvirna, jedro »novosti« je v tem, da za spremembo rokujejo z orožjem pretežno ženske. Opozoriti velja še na izjemno uspelo glasbo Victorja Younga. ameriški film - 23.35 TV kažipot - 23.55 Poročila Oddajniki II. T V mreže: 17.50 Dokumentarna oddaja - 18.35 Narodna glasba -19.20 Neapelj: Nogomet EP, tekma za 3. in 4. mesto (slov. komen.) v odmoru propagandna oddaja - 21.15 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Dokumentarna oddaja - 21.55 Športna sobota TV Zagreb — I. program: 15.10 Poročila - 15.15 TV koledar - 15.25 Otroška oddaja - 16.35 Nogomet Sloboda : Vojvodina - 18.20 Mladinska oddaja - 18.50 T V novele - 19.30 TV dnevnik -20.00 Hatari, ameriški film - - 13.45 Poročila - 14.00 Razvoj popularne glasbe - 14.50 Mesto ob progi, dokumentarna oddaja TV Sarajevo -15.20 Poročila - 15.25 Krško: Speedway za svetovni pokal - prenos - lfi.20 Propagandna oddaja - 16.25 Športna poročila 16.30 Krško: Speedway za svetovni pokal - prenos 17.30 Ko je kraljevala komedija, ameriški film SALU qq «W PtBŠTVA ODeteljca HITIKIl Ml T***U _ 1.45 TV dnevnik - 22.00 V soboto zvečer: 20. Jugoslovan, otroš. festival - Šibenik SILOS QO **** HIRTM □Deteljica MTMC* Ml TKZICU Film Ko je kraljevala komedija sodi med tiste montažne filme, ki so zbudili zanimanje za že skoraj pozabljeno zvrst neme burleske. Najbolj učinkoviti in zabavni odlomki burlesk Charleya Chaplina (na sliki), Har-ryja Langdona, Fattyja Arbucla in drugih sestavljajo privlačno celoto. ■ 18.45 Risanka - 18.55 Zrno do zrna - 19.00 TV dnevnik -19.25 Rim: Finalna tekma na evrop. nog. prvenstvu - 21.35 Drugi kongres KPJ, dokumentarna reportaža TV Zagreb - 22.00 V znamenju -22.15 Risanka - 22.20 Zabavno glasbena oddaja - 22.35 Športni pregled - 23.05 Jugoslovansko avtomobilsko prvenstvo, reportaža Oddajniki II. TV mreže: 15.45 Test - 16.00 TV dnevnik - 16.15 Nedeljsko popoldne -19.00 TV dnevnik - 19.20 L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkes. št. 5 - 20.05 Na svoj način, glasbena oddaja - 20.20 Stara Kirenska ladja, dokumentarni film -21.10 Včeraj, danes, jutri -21.30 Hladnokrvni zapornik, ameriški film (do 23.00) NEDELJA, 22. VI. 8.50 Poročila - 8.55 Za nedeljsko dobo jutro: Artiče 79 -9.25 Dediščina za prihodnost, dokumentarna serija -10.25 Ugrabljen, mladinska nadaljevanka - 10.50 Ostržek, otroška serija - 11.15 D. Mar-kovič: Odpisani, TV nadaljevanka - 12.05 TV kažipot -12.25 Mozaik - 12.30 Pevski tabor — Šentvid 80 — prenos TV Zagreb — I. program 9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 14.30 Kritična točka 15.00 Mladinski film - 16.00 TV dnevnik - 16.15 Nedeljsko popoldne - 19.00 TV dnevnik - 19.20 Nog. ep. final. tekma 21.35 II. kongres KPJ - 22.10 TVD - 22.20 Zabavno glas bena odd - 22.35 Športni pre gled PONEDELJEK, 23. VI. 16.20 Kmetijska oddaja TV Sarajevo - 17.20 Poročila -17.25 Minigodci v glasbeni deželi - 17.35 Živalstvo Avstralije, poljudno znanstvena nenja - 18.05 Zgodbe o znano- V programu izbranih filmov z letošnjega beograjskega menarodnega festivala znanstvenih in tehničnih filmov smo kot najboljši sovjetski film uvrstiti Zgodbe iz znanosti. Film je sestavljen iz treh prispevkov o vrhunskih dosežkih sovjetskih znanstvenikov. Prvi govori o delovanju izredno visokih pritiskal na grafit, led in vodik, drugi o izsledkih imuno logov, tretji pa pripove duje o astrofiziki. Iz Primorskega dram skega gledališča v Novi Gorici bomo spremljali igro Kaj je resnica avtorja Luigija Piran della. Zanj je značilna trpka in ironična filozo fija, ki jo je 1910. sam opisal takole: bistvu nosimo v sebi po trebo po tem, da smo neprestano v zmoti, med tem ko spontano ustvarjamo neko resničnost resničnost za vsakogar, ki pa ni nikoli ista za vse i in ki se nam od časa do časa izkaže za niče vo.t Te besede tudi za to igro suče okrog večnega vpra sanja: kje sem, kdo sem nihče me ne pozna, po znam jaz koga? sti, (izbor filmov z XI. festivala znanatveno tehničnih filmov) - 18.35 Obzornik -18.45 Mladinska oddaja -19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 L. Pirandello: Kaj je resnica, predstava Primorskega gledališča Nova Gorica - 21.40 Kulturne diagonale -22.20 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV 18.30 lut- ma - 22 20 TV dnevnik - 22.35 Glasbena oddaja TV Ljubljana T V Zagreb — I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Sola za junake - 18.30 Volk ki je iskai zvonec - 18.45 Mladinska oddaja - od 19.30 dalje isto kot na odd. II. TV mreže folo antika nedelja,22.junija1980 od 8. do 13 ure križanke - Ijubijana društvo totogratskih delavcev stovenw> oBeteljica MIK« Mil TWi*U S i L 0 H nntni TOREK, 24. IV. 17.10 Poročila - 17.15 pingvin, otroška serija francoskega Emila Zolaja. leta »V Mali 17.30 Dobimo se pri »Treh šeširih«, glasbena oddaja - 18.00 Pole-tavček, otroška oddaja TV Beograd - 18.30 Obzornik -18.40 Mostovi Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 19.10 Risanka -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Vzponi in zatikanja: Moj kraj je moja šola - 20.50 Lanoux-Lorenzi: Emile Zola, TV nadaljevan 21.45 V znamenju - 22.00 Romeo in Julija — balet v Nekaj torkovih večerov že spremljamo nadalje vanko o življenjski poti slovitega pisca Upodobil ga je Jean To-part. Balet Romeo in Julija je nastal na glasbo fantazijske uverture Romeo in Julija ruskega sklada telja P. I. Čajkovskega. Vlogi bosta plesala solista zagrebškega baletne ga ansambla Maja Srb-Ijenović in Marin Turku. Koreograf je bil Oskar Harmoš. Oddajniki II. T V mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik - 18.15 Pionirski TV studio -18.45 Dokumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavno glasbena oddaja -20.50 Včeraj, danes, jutri -21.10 Porota, dokumentarna oddaja - 22.00 Poezija (do 22.30) TV zagreb — I. pgoram 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Pionirski TV studio - 18.45 Dokumentarna oddaja - 19 30 TV dnevnik -20.00 Aktualnosti - 21.00 Alisa v čudežni španski deželi, španski film - 22.40 TV dnevnik vič: Velika medvednica, zgodba iz nadaljevanke Moj prijatelj Piki Jakob - 17.:«) Umetnost na jugoslovanskih tleh - 18.00 Mednarodno tekmovanje dirigertfv Hans Swarowsky, I. del - 18.40 Obzornik - 18.55 Ne prezrite -19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 Film tedna: Iz oči v oči. jugoslovanski film - 21.55 V znamenju - 22.10 Sodobniki: Vladimir Lakovič Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Poročila - 17.50 TV koledar - 18.00 Pisani svet, oddaja TV Ljubljana - 18.30 Vaterpolo za pokal Tašmaj-dana - prenos - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Reportaža pred oddajo igre brez meja -20.05 Friboure: Igre brez meja - prenos (slovenski komentar) -21..35 Prosta sreda -22.50 TV dnevnik TV Zagreb — L program isto kot na odd. II. TV mreže PETEK, 27. VI. 17.00 Poročila - 17.05 Mi smo smešna družina — lutkovna nadaljevanka - 17.20 Ptičje strašilo, mladinska nadaljevanka - 17.50 Ročk koncert: Emmilovv Harris - 18.20 Obzornik 18.30 Reševanje umetnin, izobraževalna oddaja • 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasba iz ate ljeja, zabavno glasbena od daja - 21.00 Kako so osvojili divji zahod, zadnji del serij--kega filma - 22.30 V znamenju - 22.45 Nočni kino: Si-jebradec. francoski film nake, otroška oddaja Volk kovna oddaja na medigra ki je iskal zvonec, 18.45 Glasbe- 19 00 Telesport 19.30 TV dnevnik - 2O00 Z.Bajsič: Poravnava. GOD 21.20 Življenje Z dve noveli JU5 Glasbeni trenutek SALDI □Deteljica MTMCk Mil TRŽIČU Fnovo v kinu SREDA, 25. VI. 17.10 Poročila - 17.15 K. Ko- CETRTEK, 26. VI. 17.05 Poročila - 17.10 Dediščina za prihodnost, dokumentarna serija - 18.00 Odprava zelenega zmaja, mladinska nadaljevanka 18.30 Obzornik - 18.40 Mladi za mlade - 19.10 Risanka -19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 19.55 Vukovar: Slavnostna seja CK ZKJ ob 60-letnici KPJ — prenos 21.05 Srečanja v studiu, glasbena oddaja TV Sarajevo 21.55 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 18.30 Vaterpolo za pokal Tašmajdana — prenos 19.15 Turistični pregled 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko - 23.00 Včeraj, da nes, jutri T V Zagreb - I. program 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Dan zmage otroška nadaljevanka - 18.45 Spominski muzej v Vuko varu, reportaža - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vukovar Slavnostna seja C K ZKJ c 60-letnici KPJ - 21.05 Kviz 22.05 TV dnevnik - 22.20 Ko liko se med seboj poznamo Ameriška nadaljevanka Kako je bil osvojen divji zahod se je gledal cem verjetno že priljubila. Nocoj bo na vrsti tretji del. Čeprav bi o osrednjem liku težko govorili, pa je verjetno najmarkantnejši stnc Zeb Machane (na sliki). Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Obzorja, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 17.15 Poročila 17.20 TV koledar - 17.30 Mali svet - 18.00 30-letnica sa moupravljanja v SFRJ -prenos 18.50 Paja Pazjanija zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Družba in. kultura - 21.00 Včeraj, danes. | jutri - 21.15 Portreti - 22.06 Dillinger je mrtev, italijanski film T V Zagreb — I. program: do 20.00 isto kot na odd 11 TV mreže - 20.00 Glasba ii ateljeja - 21.00 Priseljenci, TV nadaljevanka - 22.05 TV dnevnik - 22.20 Dokumen tarna oddaja KINO Plavi vojakye vestern, ki se začne in konča s pokolom. Najprej so Indijanci zaklali dvajset ameriških vojakov, zatem pa so ameriški konjeniki zbrisali z zemlje celo indijansko vas. V prvih planih vidimo odsekane človeške ude, ljudi, ki živi gorijo, strele, ki prebijajo glave, posilstva Indijank in podobna grozodejstva. Med dvema pokoloma sta glavna junaka filma dekle, ujetnica Indijancev, in fant, ki je v boju izgubil očeta in noče priznati, da so tudi Indijanci ljudje. Film je pravzaprav pregled ameriške zgodovine. V ZDA je izzval žive polemike, saj govori o nasilju ameriške vojske proti Indijancem. Zaradi številnih krvavih prizorov si ga bodo lahko ogledali le odrasli. 0 heroju ameriške državljanske vojne, vojnem odpadniku, enem od najslavnejših m oz zahoda, govori film Legenda o Custerju. Ob Georgu Armstrongu Custerju srečamo v tem razgibanem vesternu tudi druga znana imena divjega zahoda. L ■ M- £ 1 v Doživljaji privatnega detektiva je angleška kriminalna komedija. Pripoveduje o neizkušenem detektivu, ki v želji, da bi se čim prej proslavil,prevzame primer brez trdnosti svojega šefa. »Probleme« mladih pa opisuje zahodnonemški film Disco vročica. V njem nastopajo tudi skupine Boney M, Eruption in La Biondu. Kranj CENTER 20. junija ob 16. in 18. uri ni km ^predstav! nem barv. erotič. MELODIJA ZA LJUBEZEN ob 20. uri 21 junija nem. barv erot. MELODIJA ZA h/1'BEŽEN oh 16. IS. in 20. uri. prem. amer barv. nest. LEGENDA O CUSTERJU ob 22. uri 22. junija amer. ban. ris TOM /N JERRY - NAJBOUŠA SOVRAŽNIKA ob 10. uri. nem. barv. erot. MELODIJA ZA LJUBEZEN ob 15., 17. in 19. uri. prem. angl. barv. erot. knm. kom. DOZIVI,1AJI PRIVAT NEGA DETEKTIVA ob 21. uri 23. junija nem. barv. erot. MELODIJA ZA LJUBEZEN ob IS.. IS. in 20. uri 24. junija amer. barv. icest. PLAVI VOJAK ob 16.. IS. in 20. uri 2.5. /unija amer. barv. irest. PLAVI VOJAK ob 16.. IS. in 20. uri 26. junija prem. ital. barv nest. ZA PEST DOLARJEV oh 16.. IS. in 20. uri Kranj STORŽlC 20. junija amer. barv. krim. SREBRNA PUŠČICA oh 16.. IS. m 20. uri 21. junija hongkon. barv. karate kom. DE BELU HOV E AVANTURE oft 16. in IS. uri. braz. han. DONA FLORA IN NJENA DVA MOŽA oh 20. uri 22. junija ital. ban. akcij. PONUDI ŠE DRUGO LICE. ob 14. in IH. uri. ital. ban dokum. pust. ZADNJI KRIKI IZ SAVANE oh 16. uri. nem. harv. disco DISCO VROČICA (BONEY M) oh 20. uri 2-1.junija nem. han. disco DISCO VROČI CA (BONEY M) ob 16.. IS. in 20. uri 24. junija nem ban. disco DISCO VROČI CA (BONEY M) ob 16.. IS. m 20. uri 25. /unija franc. han kom. NORA DIRKA ob 16.. IH. in 20. uri 26. junija ital. harv. akcij. PONI '1)1 ŠE DRUGO LICE oh 16. is. m 20. uri Trtic 21 junija amer. ban: fant. kom MAf'KA IZ VESOUA oh 16. in IS. un. amer bar, krim. OKRUTNO PLAČILO oh 2» un. prem. ital harv crotič RAZBRZDANE STRASTI oh 22 uri 22 junija amer. pust TARZAN IN SIRE NE oh 15. uri. amer: han krim OKRUTNO PLAČILO oh 17. in 19 uri./ircm. amer barv nest LEGENDA O CUSTERJU oh 21 uri 2-1. junija franc. ban kom NORA DIRKA oh IH. uri. pn-m amer harv nest PLA VI VO.IA K 20. un 24. junija pn-m. hm;, harv kom. DONA FLORA IN NJENA DVA MOZA ,*h IH in 20. uri 25. /unija ital han. akcij. PONUDI ŠE DRUGO LICE »/. is. m 20. un 26/unija amer harv. krmi. SREBRNA PUŠČICA oh is. m JO. uri Kamnik DOM 21. junija fnt m han kom. UBIJANJE A LA CAHTE oli IH. un. ital. han. pust. do kuni ZADNJI KRIKI IZ SAVANE oh 20. un. pn-m nem luni DISCO VROČICA (BONEY M) ob 22. un 22.junija hongkon. barv. karate DERE LUHOVE AVANTURE ob 15. m 17 uri ital barv. erot EROTIČNE AVANTURE ČASA NOVE ob 19. uri, prem. ital. ban nest 7A PEST DOLARJEV ob 21. uri 2-1. junija ital. barv. akcij. PONUDI ŠE DRUGO LICE ob IH. in 20. uri 24.junija mu. ban. emt. kom. RAZRH ZDA NE STRASTI oh IH. in 20 uri 25junija ital. ban. erot. kom. RA/BR7 DA NE STRASTI ob ih. ,„ 20. uri n*'"H/' 26.junija pn-m. bra;. ban. kom DONA FLORA IN NJENA DVA MOZA ob ,h in 20. uri Duplica 21. junija amer ital. bari. m-st ZA Ph s r DOLARJEV ob tO, uri 22. junija amer barv. ris. ROPAJ EVE NORČIJE oh 15. uri, amer. bari nest PI a' VI VajAK ob 17. in 19. ur, 25Junija amer ban. nest. LEGENDA O CUSTERJU ob 20. uri 26.junija barv. erot. kom. RAZBR ZDA NE STRASTI ob 20. uri Cesnjica 20. junija ital. nan. pus,. dottitm. /.n.)N-l/ KRIKI IZ SA V A NE oh 20..M 22. junija franc. harv. kom. NORA DIRKA oh 17. uri Komenda * 21.junija ital. ban. aka/. PONUDI ŠE DRUGO LICE oh IH. uri. amer ban krim SREBRNA PUŠČICA oh 20. uri Radovliiea 21. junija franc. harr. VIOLETTE NOZI ZIER ah IH. uri. hongkon. han ZADNJI KARATE UDAREC ob 20 uri , „ n , 22. junija hongkon ban ZADNJI KARA TE UDAREC oh IH. uri. amer. harv. GA I. AKTI K A - VESOLJSKA KRI ŽARKA oh 24 juni/a amer han GALAKTIKA — VESOLJSKA KRIŽAR KA ob 20 uri 25. /unija franc. ban. VIOLETTE NOZIER ob 20. uri 26. junija amer barv V PODZEMLJU SEKŠA ob 20. uri Bled 20.jumja angl. ban NEVAREN PRE HOD ho 20. uri 21junija angl. harv. NEVARNI PRE HOD ob IH. uri. fnmc harv ZBOGOM EMA NUELA oh 20. uri 22. junija angl. ban V LOVU ZA STEG NEROM oh IH. uri. fnmc barv. ZBOGOM EMANUELA oh 20. uri 2.1junija hongkon harv. ZADNJI KARA TE UDAREC ob 20 un 24. juni/a ital. ban IflTOVANJE Z ANI TO oh 20. uri 25. juniju amer. harv. GA LAKTI K A -VESOLISKA KRIZARK A oh jo nri Bohinj - Boh. Bistrica NEROM oh IH. in 20. uri ™2 lUm/a itnl hon POTOVANJE Z ASI TO oh 17. m 20. uri x'?£A'!niJa "nu'r han GALAKTIKA -\ LSOhlSK.A KRIZARKA ,J» 20 ur, Škofja Loka SORA ^'r'l-li'""" ttmt'r okcii- ' NEBEŠKIH o F KLET oh IH. in 20. un 21. junija amer fant. SUPERM.AS al '■10 in 20. uri 22. /unija amer fant SUPERM.AS '-iO m 20. uri 24. junija />r. kom. LIMONOV KLADO LED oh 20. uri 25. junija i?r. kom LIMONOV SLADO LED oh I H. in 20. uri 26. junija amer. krim FANTJE IZ RR.A7.I LIJE ob 20. uri Železniki OBZORJE 20. junija amer. fantast. SU PEH M AS «f> 17.10 in 20. uri 21. junija amer bn,~. DOMINIQUE -DUH KI UBIJA fth20.uri 22. Junija amer. akcij. 7 NEBEŠKIH DE KLET oh IH. in 20. uri 25. junija ital. satira OGNJEVITA BOI N£ČARKA oh 20. uri Jesenice RADIO a?,/> M ,n 20. uri 24. junija ital. SAFARl EXPRESS oh IH. m 20. uri 26. junija nem. RESNIČNE ZGODBI II del oh IH. in 20. uri Dovje Mojstrana 21. junija franc. POSLEDNJI ROMAN TIČNl LJUBIMEC oft I9.W 22. junija nem. V SOTESKI JASTREBOV oh I9..I0 Kranjska goi« 21. junija nem. V SOThfiKI JASTR~r.no v oh 20. uri 25. junija amer. NEBO LAHKO POČAKA oh 20. uri 21.STRAN.G LAS OBLAČILA Tržič Komisija mi delovna razmerja OZD objavlja prosta dela in naloge VODENJE FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA — ustrezna izobrazba ekonomske smeri in 3 — 4 leta ustreznih delovnih izkuftenj — poznavanje knjigovodskih in finančnih predpisov ter sposobnost vodenja — tri mesečno poskusno delo 8 ALD A K O NT I STA — srednja izobrazba ekonomske smeri in 2 — 3 leta delovnih ustreznih izkušenj — poznavanje knjigovodskih in finančnih predpisov ter vodenja — trimesečno poskusno delo DVE DELAVKI ZA LIKANJE GOTOVIH IZDELKOV — po možnosti dokončana osnovna šola — direktno izvrševanje v naprej pripravljenega dela — tri-mesečno poskusno delo DELAVKO ZA ROČNO ŠIVANJE V DODELAVI — po možnosti dokončana osnovna šola — direktno izvrševanje v naprej pripravljenega dela — tri mesečno poskusno delo Kandidati mm razpisana dela in naloge naj pošljejo prijave na naslov: Oblačila Novoat Tržič, Trg svobode 33, Komisija za delovna razmerja. Rok za sprejemanje ponudb je 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. KOMUNALNO PODJETJE Tržič Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. vodje gradbene enote 2. več zidarjev in tesarjev 3. mehanika 4. več nekvalificiranih delavcev Pogoji: pod 1.: višja ali srednja izobrazba gradbene smeri, 4 leta delovnih izkušenj, moralno politične lastnosti, po možnosti strokovni izpit; pod 2.: KV delavec ustrezne smeri; pod 3.: poklicna šola za mehanike, 2 leti delovnih izkušenj, Izpit za voznika B in C kategorije; pod 4.: dopolnjena starost 15 let. Za vsa dela in naloge se zružuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in z 2-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi na naslov: Komunalno podjetje Tržič, Pristava 80, lahko pa se tudi osebno oglasijo v delovni organizaciji. 0 rezultatih bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. Obenem objavlja komisija za delovna razmerja prosta mesta za izučite v poklica: zidar tesar vodovodni instalater Pogoji: uspešno zaključena osnovna šola, starost največ 17 let. Kandidati naj vložijo pismene prijave s spričevalom o zaključeni osnovni šoli v roku 15 dni po objavi na naslov Komunalno podjetje Tržič, Pristava 80, ali se osebno zglasijo v delovni organizaciji. 0izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po objavi. DO OBRTNIK Škofja Loka Blaževa 3 objavlja prosta dela in naloge 2 PK steklarjev Pogoj: priučen steklar s 4 meseci delovnih izkušenj oziroma NK steklar z možnostjo priučitve za opravljanje del m nalog PK steklarja. Poseben pogoj: poskusno delo do 3 mesecev. Nastop dela možen takoj. Učencem, ki so uspešno zaključili 8-letno redno šolanje nudimo možnost izučitve poklica za opravljanje del in nalog STEKLARJA 2 učni mesti PARKETARJA 2 učni mesti MIZARJA 2 učni mesti PEČARJA 2 učni mesti Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi oglasa na naslov Obrtnik, Škofja Loka, Blaževa 3. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA Kranj Zbor delavcev delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge administratorja v tajništvu Pogoji: srednja šola administrativne smeri, znanje strojepisja, dvomesečno poskusno delo. Delo se združuje za določen t l ~~ nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. w3incdidati "aj Pošljejo prijave v 15 dneh od objave na naslov Gorenjska kmetijska "druga DSSS Jezerska 41, Kranj. ' O rezultatih izbire bodo vsi kandidati obveščeni dneh po izbiri. 15 DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE B~"l šPEceriDa _©e©e ilne 2 1 6 80 MARKET BOHINJSKA BI STRICA Trq svobode 1 SAMOPOSTREŽBA BLED Prešernova 48""» MARKET ZGORNJE GORJE 11 a - MARKET LESCE F,n*qarie va 10 SAMOPOSTREŽBA RADOV LJICA Kran(ska c 1 1 vse so odprte od 7 do 19 ure MARKET DELIKATESA BLED Cesta svobode 15 Iv Park ho telul odprta od 8 do 20 me Cgpdelo tozd prodaja podružnica Kranj Koroška 16 sprejme prodajalca za prodajno mesto KIOSK CGPDELO št. 27, ŽIRI. Nastop dela 1. 7. 1980. Delo je pogodbeno, zaželjena je trgovska šola. Ponudbe pošljite na ĆGP delo podružnica Kranj, Koroška 16. Razpis velja 8 dni po zadnji objavi. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA Obvarujmo krompirjeve nasade pred krompirjevo plesni jo Krompirjeva plesen ali fitoftora je najbolj razširjena in tudi najnevarnejša glivična bolezen na krompirju. Zaradi nje je pridelek občutno zmanjšan, v vlažnih poletjih in pri zgodnjih občutljivih sortah krompirja pa ga fitoftora uniči več kot polovico, če ga ne zavarujemo s škropivi. Bolezen se prične navadno pojavljati, ko so vrste v nasadu sklenjene in vsa površina prekrita s krompirjevimi rastlinami, med katerimi se zadržuje vlaga, ki omogoča, da se bolezen naglo širi po nasadu. V vlažnem vremenu listje naglo odmira in ves nasad diši po plesni. Posebej je pomembno, da krompir škropimo ob pravem času. torej še preden oz. tik. ko se vrste sklenejo Plesen se je letos v okolici Kranja že pojavila, zato nemudoma poškropite vse nasade krompirja z naslednjimi fungicidi, ki so letos na voljo. Za prva škropljenja priporočamo organske pripravke: — antracol ali ziman S 80 v količini 2 — 3 kg na hektar za enkratno škropljenje. Za poznejša škropljenja, ko je plesen še nevarnejša, pa pripravke, ki vsebujejo baker. Na voljo ho naslednja sredatva: - Bakreno apno super WP ."1 — 4 kg/ha' - Cuprablau Z VVP 3-4 kg/ha - Bakreni faltan WP 2 kg/ha V omenjeni količini je na voljo bakreni antracol VVP 3 kg/ha. Škropljenje proti plesni ponavljamo vsakih 7—10 dni. Tako, da v eni rastni dobi moramo računati na najmanj f> škropljenj, sicer pa je potrebno pri občutljivih sortah in v ugodnih letih za razvoj fitoftore tudi 7-8 pa tudi več škropljenj. Se nasvet pridelovalcem koruze: Kdor ima v posevku koruze koreninske plevele kot so: osat, slak itd., naj poškropi koruzo, ko je visoka 15-20 cm, oz. ko ima 3-5 listov z deherbanom A, torej s sredstvom na bazi 2. 4-D v količini 2 litra na hektar. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti, upravnih organov skupščine občine Raodvljica ponovno objavlja prosta dela in naloge SVETOVALCA ZA GRADBENIŠTVO IN PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE v oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja Kandidati morajo za uspešno opravljanje del in nalog imeti poleg splošnih še naslednje pogoje: visoko izobrazbo — pravna fakulteta in 3 leta delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti tudi moralno politične kvalitete. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati bodo o izidu objave obveščeni v 30 dneh po izteku objavnega roka. Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi in navedbo dosedanjih zaposlitev je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Radovljica. N*H SERVISNO PODJETJE iTlf ITI Tavčarjeva 45 Kranj Komisija za delovna razmerja in delitev sredstev za OD razpisuje potrebe po delavcih za opravljanje del in nalog: 1. več krovcev 2. več delavcev za montažo centralnih kurjav 3. več polagalcev keramike Pogoji za sprejem so naslednji: kvalifikacija ustrezne smeri, poskusno delo 45 dni. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi v roku 15 dni po objavi razpisa. Nastop dela je možen takoj. ALPINA Tovarna obutve ŽIRI Stara vas 23, n. sol. o. TOZD Prodaja objavlja na podlagi sklepa razpisne komisije prosta dela in naloge vodenje prodajalne obutve Alpina, Škofja Loka II, Titov trg 4, za dobo 4 let Kandidati za razporeditev na navedena dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: VKV trgovski delavec, / 5 let delovnih izkušenj z obutvijo na drobno. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Alpina tovarna obutve Žiri, razpisna komisija, 64226 Žiri. OLAS22.STRAN__ ZAHVALA V 96. letu starosti nas je /a vedno zapustila naša mama. stara ,ama. prababica, tašča in teta ANA KILAR izrekli sožalje. podarili P oseb vorn iz Kranja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam vence in cvetje, ter jo spremili na njeni zadnji poti. »sebna hvala Varlovi družini za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi gorniku, godbi na pihala, pevcem, KS - Vodovodni stolp ter kolektivu Gorenjska oblačila - Kranj Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni! Kranj, 1. junija 1980 ZAHVALA Ob nenadni in tragični smrti dragega moža in očeta VIKTORJA OSREDKARJA MHania z Javorjevega dola pri Sovodnju se iskreno zahvaljujemo najbližjim sosedom za vsestransko pomoč, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od njega, nam izrazili sožalje, mu darovali cvetje ter ga sprernili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem govornikom od odprtem grobu, godbi na pihala iz Zirov, pev-u "k* (,oreme vasi 7a *aIostinke in praporščakom ZB NOV. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Poldu Hobiču in Srećku Debeljaku. Vsem in vsakemu posebej, ki so nam v teh težkih dneh pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Vida. sin Edvin, hčerka Vida z možem in teta Mici Jezeršk Javorjev dol, Gorica, Gorenja vas ZAHVALA 01 , boleči izgubi našega ljubega moža, strica in brata JANEZA ZIMA iz Zg. Gorij ^l^o zahva,^J>'"o vsem sorodnikom, sosedom in znancem za velikodušno pomoč ter »rečena sozalja. Prav tako iskrena hvala gorjanski godbi ter pevcem iz Zasipa, gasilcem in nosilcem praporov, obema govornikoma, tov. Kunsteljnu in tov Klinarju' nadalje delovni organizaciji LIP Kleči, čebelarjem, gospodu župniku, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Koza, nečak Jože z družino ter sestri Franca in Johana z družinama. Gorje, 16. junija 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in brata ANDREJA VIDICA Tomanovega ata iz Zg. Lipnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč v težkem trenutku, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vence ter številno spremstvo na njegovi _ zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZB za častno spremstvo in poslovilne besede. Iskrena hvala Pevskemu društvu iz Krope in g. župniku za obred in besede slovesa. Zahvala velja tudi delovnima organizacijama Elan Begunje in Iskra TOZD - TEL Blejska Dobrava. Žalujoči: žena Ivanka, sin Tone, hčerki Kati in Minka, sestri Micka in Neža z družinami Zg. Lipnica, Koroška Bela, Elgg, 16. junija 1980 telefon 23-341 prodam Prodam 6 tednov stare čistokrvne NEMŠKE OVČARJE, starši z rodovnikom. Andrejka, Radovljica, Bazoviška 4, tel. 064-75-946 4907 Prodam nov ŠOTOR s tremi spalnicami. Pezdič Janez, Cankarjeva 29, Radovljica, tel. 75-795 4946 Prodam PLETILNI STROJ sin-ger in ŠIVALNI STROJ veritas. Naslov v oglasnem oddelku. 4947 Prodam »LANTENE«, PLOHE in MODEL za BETONSKE PLOŠČE, 50 X 50. Ul. Tatjane Odrove 5, Kranj 4948 Prodam rabljeno DESKO za jadranje — wind-su rf in KOLO s pomožnim motorjem tomos automatic. Naslov v oglasnem oddelku. 4949 o-«Hnm dobro ohranjen HIDRO- 17. junija je minil Najlepše rože dalo je pomlad, le rože v vrt tvoj dala ni, ki bi te obvarovale smrti. Sredi pomladi ti je omahnila pridna roka v večni mir. o leto dni, ko zadnje jutro prišlo je iznenada in nas je za vedno zapustil naš skrbni mož, oče in nono. ŠTEFAN ERŽEN V našem domu ostala je le bolečina in praznina. Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob iskrena hvala V žalosti: žena Ivanka, sin Vlado, snaha Štefka ter vnuka Mojca in Mitja. ■ FOR^Trofaznim motorjem. Dem. x 7a Ritnie 132, Zabnica - pri šar, Zg. Hitnje 4950 pu Škarni Prodam diesel MOTOR aran, še v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 4951 Prodam KRAVO z drugim teličkom. Burgaf Jože. Vodice 126 nad Ljubljano 4952 Prodam GUMI VOZ. Kurirska 1, Kranj — Primskovo 4953 Prodam barvni TELEVIZOR iskra. Janez Marenčič, Kranj, Ulica mladinskih brigad 4 4954 Prodam jedilni KROMPIR igor in vprežni OBRAČALNIK. Zabnica 15 4955 Prodam dve KRAVI s teleti po izbiri. Ovsiše 28, Podnart 4956 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Kajzer Marjana, Ul. Vide Sinkovčeve 10, tel. 26-675 popoldan 4957 Prodam ŠOTOR za 4 osebe. Stoj-kovski, Dražgoška 7, Kranj, telefon 25-793 4958 Prodam 96-basno klavirsko HARMONIKO — paolo sopran. Varjačič, Ul. mladinskih brigad 7, Kranj 4959 Prodam električno OMARICO za v gradbeno barako s števcem za trofazni tok in .priključnim kablom v fu\m in gradbeno barako. 4960 noi/.mi ...... Ferjan, Ribno 102. Bled Prodam trofazni dvotarifni ŠTEVEC. Krničar, Britof 373 4961 Prodam PSE — nemške ovčarje, stare 8 tednov. Pavlic, C. na Klane«' 15/a, Kranj 4962 Prodam KRAVO v 9. mesecu bre-josti. Bilban, Vodice 114 496;j črnobel TELEVIZOR Prodam iskra-castor. Mraz, Pot na Jošta 25, Kranj 4964 Prodam avto-camp PRIKOLICO s PREDŠOTOROM 450-q export. Švelac Tomislav, Planina 62, Kranj 4965 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 20 kg. Kunšič, Perniki 4, Zg. Gorje Prodam novo moško rogovo KOLO. Ručigajeva 14, Kranj 4967 Prodam lipov HLOD, primeren za umetniško obdelavo, dolžina 3 m, premer 1 m. Telefon 50-283 dopoldan - Tržič 4968 Prodam nemškega OVČARJA z rodovnikom. Telefon 24-817 4969 Prodam globok, rjav, žametni VOZIČEK - PEG. Jezerska c. 130, Kranj 4970 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in globok VOZIČEK za dvojčka. Križnar, Preddvor 8 4971 Prodam receiver GRUNDIG RTV - 720 in KASETOFON SABA CR-833-K z zvočniki, 2 x 20 W. Informacije po tel. 74-566 po 19. uri. 4972 Prodam BANKINE in rezan LES. Rabič Anica, Šenčur, Kranjska 33 4973 Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO (kavč. tri fotelje). Informacije. Sire. Kranj. XXXI. divizije 14. ali tel. 23-612 v popoldanskem času 5037 Prodam KRAVO po izbiri, hra stove HLODE. PlINTE in BANKINE; ter kupim PUHALNIK Sebe-nje 37. Križe 5038 Prodam 70 kv. m »POBJONA« za strope. Brode 15. Škofja Loka 5039 Poceni pr.odam dobro ohranjeno SPALNICO. Sluga Franc. Parti zanska 43. Škofja Loka. tel. 60-843 Prodam 330 kg APNA solkan. Poljanska 67. Škofja Loka 5041 Prodam PRAŠIČE, težke <>d 40 do 100 kg. Posavec 16, Podnart 5042 Prodam OBRAČALNIK - pajk Rozman, Gasilska 2. Kranj — Stražišče .5043 Prodam 14 dni staro TELIČKO frizijko za pleme. Britof 34. Kranj 5044 Prodam vprežni OBRAČALNIK v dobrem stanju. Zadraga 14. Duplje 5045 Prodam mlade PSE ovčjake Nasovče 20, Komenda 5046 Prodam kasko zavarovan črnobel TELEVIZOR ambasador. sobno ANTENO, televizijsko MIZICO in ČOLN dvosed za motor 302. Suligoj. Cerklje 23 5047 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Velesovo 14. Cerklje 5048 Prodam športni VOZIČEK peg Vraničar, C. Staneta Žagarja B, Kranj. tel. 25-535 5049 Prodam 250 kg težkega BIKCA za rejo. Dvorje 56, Cerklje 5050 Prodam dobro ohranjen črnobel TELEVIZOR gorenje - elektronu 920. Telefon 50-263 5051 Prodam 1500 kosov cementne STREŠNE OPEKE folc. rabljene primerne za kozolec. Naslov v oglasnem oddelku. 5052 Prodam 2 KRAVI, dobri mleka rici. po izbiri. Rotar Franc. Tržič Cankarjeva 26 Prodam električni ŠTEDILNIK Partizanska 44, Kranj 5054 Zelo ugodno prodam rabljeno SOBNO POHIŠTVO. POSTELJE z ZIMNICAMI, OMARE. NOCNF. OMARICE, sobna OGLEDALA Kranj, Kajuhova 11. tel. 28-783 popoldan 5055 Ugodno prodam odprt KAMIN Bre/ar, Britof 112, Kranj 5056 Prodam železne balkonske OGRAJE. Poljanšek Viktor. Haf narjevo naselje 109. Škofja Loka. tel.61-641 505' Prodam dobro ohranjeno diato-nično HARMONIKO. Nastal v oglasnem oddelku. 5058 DIMNIK schiedel z dvema tuljavama in vsemi priključki (nov), prodam. Informacije po telefonu 061-50-279. ali Vaše 6 pri Medvodah 5059 kupim Kupim dobro ohranjen 130-litrski HLADILNIK gorenje. Telefon 064-27-743 od 15. ure dalje 5005 Kupim ELEKTROMOTOR, od 8 do 12 KM. Kličite po tel. 22-281 po 19. uri 5006 Kupim OTROŠKO KOLO za otroka do 10 let starosti. Telefon 27-589 5007 Kupim 38 »ŠP1ROVCEV«. 12 x X 14, dolžina 8,15 m. Petkovič Dušan, Ljubljana Polje c. VI /8 5008 Kupim PRIKOLICO za osebni avto R-4. Naslov v oglasnem oddel ku 5101 Kupim PUHALNIK za seno EOLO. Oblak Ciril. Zadohje 7, Gorenja vas 5102 Kupim 500 kosov STREŠNIKOV trajanka — dravograd, črne harve. Ciperle Jože, Dvorje 96 5169 Zelo ugodno prodam nov, ročno izdelan, oblazinjen SEDEŽNI KOT, cena 5.000 din. Ogled vsak dan. Mrak, Moša Pijade 11, Kranj 4974 Prodam dvomanualne ORGLE, znamke EKO — cantorum 44 z bas predali in avtomatskimi ritmi. Zura Milan. Kidričeva 12. Kranj. tel. 26-713 5129 Prodam POROČNO OBLEKO drap barve. št. 38-40. Tel. 27-435 Novo vrtno motorno KOSILNICO prodam po stari ceni. Telefon 47-120 5030 Prodam VOZIČEK - DIRCO, nosilnost 200 kg. Naslov v oglasnem oddelku. 5031 Ugodno prodam RADIO HSR 48 - EI-Niš. Informacije po tel. 26-121 5032 Prodam KRAVO t mlekom. Za-breznica 34/a. Žirovnica 5033 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Ogl asi te se v popoldanskem času. Štrukelj Aco. C. Iva Slavca 6, Kranj 5034 Prodam termoakumulacijsko PEC. 6kW. Štrukelj Aco. C. Iva Slavca 6, Kranj 5035 Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO (kavč. dva fotelja) in PREPROGO (2x3 m). Informacije: Keber. Kranj. Gospo-svetska 19 ali po tel.-25-923 v pc vozila m Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1972. Omejc, Gorenjskega odreda 18, Kranj 4910 Tovorni avto MERCEDES 1113 kiper trambus in OPEL KADETT coupe 1100-L, prodam. Bertoncelj Janez, Bukovica 8, Selca 4913 Poceni prodam R-4, 1967, tudi po delih (vozen). Miklavčič, Vincar-je 48, Škofja Loka 4915 Prodam ŠKODO 100-L, letnik november 1975. Znidaršič, Sv. Duh 167, Škofja Loka 4916 Prodam ELEKTRONIC 90 ter MOPED na 5 prestav. Šenk. Jezerska c. 24, Kranj 4926 r poldanskem času 5036 PRIMC MARIJA Cesta na Klanec 3 (v bližini gostilne Blaiun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! v. ino prodani HANOMAG F ttt, kason 4.10 x 2.20. Informa-«k d«n <>d 20. do 21. ure, razen lik« in četrtka po tel.28-897 no prodam Zastavo 101. let -:!*74. registriran do fehruarja Ročevnica 53. Tržič. Ogled po 5094 U) 1300, letnik 1972, rdeče zelo dobro ohranjen, prodam. Janez. Polje 29. Bohinjska fn 4928 Htm avto FIAT 126. Ogled od ;I2 ure in od 15. do 18.30. Kosi 'm, Jenkova ul. IO, Kranj. ka 44-510 4975 ijdam VVV 120(), letnik 1975. rfon 44-510 4975 fljdim P0NY KOLO in MOPED \ celega ali po delih. Zefran, ^nca 13. Duplje 4976 vodarn avto LADA — SL. Tele-»■361 4977 rodam OPEL KADETT. Ur-/ Preddvor 126, tel. 45-126 4978 /?odam avto VW 13O0, letnik $ Alojz Pogačnik, Dobrava 1/b, izan«ka 29/a. Kranj 5063 'odam eno leto staro CROSS W) - malo rabljeno. Bunderle, n»ka c. 43/a, K ranj 5064 rodam R-4 TL, letnik 1976, tele-dopoldan 25-198, popoldan 01. Fišer Dušan. Kranj. Begunj- Ug(xlno prodam TOMOS ELEK TRONIC 90. letnik 1977. motorno kolo znamke HOREX REGINA 350 z re/.rvnim motorjem, letnik 1954. RENAULT 10, kompleten za rezervne dele. motor za R-8 in AM1 8. letnik 1973. Radovljica. C. svobode 11. telefon 75-236 5066 Prodam R-4. letnik 1974. telefon 21-641. 5067 Prodam kombi Zastava 430 K ali zamenjam za osebni avto. Vočenovič Ostoja, Zlato polje 3-P. Kranj 5068 Prodam R-4. letnik avgust 1977. Zrim, Zg. Brnik 49. 5069 Prodam motor MZ 150 TS .športno preurejen. Hanžič Edo, Finžgarjeva 6, 64248 Lesce 5070 Prodam Zastavo 750, starejši letnik. Zg. Bitnje 25, telefon 21-311 5071 Prodam MZ 250 TS, letnik 1979 (2000 km). Guzelj'Barbara 7, Škofja Loka 5072 Škodo 100 L, letnik 1972, prodam. Šinkovec. Koširjeva 5, Škofja Loka 5073 Prodam tomos CROSS 50 Junior in TOMOS 15 SLC. Križnar Bojan Godešič 40, Škofja Loka 5074 BMW 1602 ugodno prodam. Lan-gerholc. Sp. Bitnje 24. Zabnica 5075 Ugodno prodam dobro ohranjenega spačka, letnik 1973, za 3,5 M, prevoženih 83.000 km. Tel. 60-268 dopoldan 5076 Prodam Zastavo 750 L, letnik 1974. registriran do junija 1981. Košrnrlj Zg. Bitnje 110. Zabnica 5077 Prodam Zastavo 101, letnik 75. Bukovnik Rajko, Ziganja vas 16 pri Tržiču 5078 Prodam osebni avto VW 1200, letnik 1966, registriran do maja 1980. Brane Oblak, Oprešnikova 16, Kranj, telefon 25-798 5079 Prodam dobro ohranjeno Zastavo 750. Prosen, Pot za krajem 18, Kranj - Orehek. 5080 Prodam Fiat 124, dobro ohranjen. Mazgec, Tončka Dežmana 6, Kranj 5081 Prodam Audi 60 L. Mengeš, Kamniška 24 5082 Prodam Zastavo 750, letnik 1971, neparen, Tupaliče 61, Preddvor 5083 ŠKODO 100 MB, dobro ohranjeno, v voznem stanju, poceni prodam. Ogled popoldan. Žibert, Kranj, Kidričeva 17, telefon 26-512 5084 Prodam Škodo 110 L, letnik 1975. in Zastavo 750, letnik 1971. Smole. Glinje 8, Cerklje 5085 Ugodno prodam spačka, letnik 1973 z neparno številko. Informacije po telefonu 27-323 5086 Prodam OPEL rekorda v nevoznem stanju za rezervne dele. Noč, Bistrica 163, Tržič. 5087 Prodam RENAULT 4, letnik 1974, registriran do aprila 1981. Lavrič, Trboje 57. telefon 49-030 popoldan 5088 Prodam spačka, letnik 1975, 58.000 kilometrov, solidno ohranjen. Bene-dik, Ješetova 18, Kranj, Stražišče. telefon 21-207 5089 Prodam Princa 1200, letnik 1979, celega ali po delih. Cerne, Alpska c. 7, Bled 5090 Prodam avto Audi 100 S, letnik 1970, dobro ohranjen. Radovljica Tavčarjeva 24, telefon 74-736 5091 Prodam vozen in registriran R-4. letnik 1970. Staretova 32, Kranj -Cirče 5092 Prodam TATRO 138 S. letnik 1977, registrirano do junija 1981 in LADO standard. Tome Franc, Tončka Dežmana 8, Kranj, telefon 24-860 5131 Prodam dobro ohranjenega SPAČKA po zelo nizki ceni. Partizanska 44, Kranj 5095 Zastavo 125 P, 1979 prodam. Cena 8 SM. Žarko, Planina 3, Kranj. Dopoldan (064) 22-221 (2962) 5096 Prodam Alfa sud, letnik 1974. dobro ohranjen, v račun vzamem tudi Z-101 od letnika 1976 naprej. Smledniška 120. Kranj - Cirče 5097 Poceni prodam Zastavo 1300. letnik 1972, parna številka. Ogled popoldan. Prebačevo 8, Kranj 5098 Prodam Fiat 125-PZ. letnik 1973. registriran do aprila 1981. Cavič, Medetova 1, Lahore, Kranj 5099 Prodam Zastavo 101, registriran celo leto. Kekič, Jezerska c. 95 Kranj 5100 LADO 1500, letnik 1977. prodam. Hafner Brane, Zasavska 2, telefon 21-315 5113 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Ciperle Jože, Dvorje 96, Cerklje 5114 STANOVANJA i 5065 V najem vzamem enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Škofji Loki, Kranju ali njuni okolici. Ponudbe na naslov: Kukič Andreja, Partizanska 14, Škofja Loka ali po tel. 061-317-372 5013 Brat in sestra, študenta, iščeta SOBO, po možnosti s kuhinjo, vse-ljivo 1. julija. Šifra: Plačava vnaprej 5014 Samska uslužbenka srednjih let, išče GARSONJERO ali manjše STANOVANJE, po možnosti od Kranja do Bleda. Naslov v oglasnem oddelku 5015 Mlada zakonca brez otrok, iščeta manjše STANOVANJE ali SOBO na območju Radovljice, Lesc ali Bleda. Informacije po telefonu 75-568 v popoldanskem času 5016 V Škofji Loki ali bližnji okolici najamem dvosobno ali enosobno STANOVANJE. Šifra: Predplačilo v devizah 5017 Ogrevano SOBO, s posebnim vhodom, in možnostjo obiskov išče učiteljica. Šifra: September 5104 Dvema mirnima fantoma oddam SOBO. Zlato polje 15/a, Kranj 5105 Mlada družina išče dvosobno STANOVANJE v Škofji Loki ali nekje na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku. 5106 Mlada zakonca brez otrok nujno vzameta v najem GARSONJERO ali manjše STANOVANJE. Ponudbe po telefonu 25-798 ali pod šifro: Predplačilo 5107 Ogrevano SOBO v Kranju, išče učiteljica. Šifra: Planina — Kranj POSESTI Prodam zazidljivo PARCELO (250 kv. m) 8 km iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4937 V najem vzamem PROSTOR za mirno obrt na Planini ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 5009 Na Jesenicah prodam GRADBENO PARCELO z urejeno lokacijsko dokumentacijo. Telefon 064-82-782 Kupim zgrajeno hišo ali zgrajeno do III. faze v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Takojšnje plačilo 5011 PARCELO s staro kmečko hišo, blizu Kranja, zamenjam za počitniško hišico, brunarico, začetno gradnjo, parcelo. Ponudbe pod: Prednost Šenturška gora 5012 Za mirno obrt oddam DELAVNICO. Kozina Franc, Cirče 31. Kranj 5126 Kupim približno 1000 kv. m ZEMLJE - NJIVE med Kokrico, Pre-dosljami, Šenčurjem in Visokim. Informacije v oglasnem oddelku. 5130 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja (lahko manjšo) Naslov v oglasnem oddelku, ali tel 24-026 5109 Polovico dvostanovanjske HIŠE z om.Trir tak°J ve'Jivim trosobnim STANOVANJEM v Kranju prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod: Lepo okolje 5110 V najem oddam PROSTOR, primeren za skladišče ali obrt. Strahinj •>3, Naklo 5] j j ZAPOSLITVE Redno zaposlim MIZARSKEGA pomočnika, delavca in vajenca. Hafner Franc - MIZARSTVO -Zasavska 2, Kranj 5115 Zaposlim mlajšega upokojenca za 4-urno dnevno delo. Poizve se dopoldan po tel. 21-176 5116 Takoj zaposlim PK ali KV LIVARJA za ulivanje aluminija. Primožič Stane, Zminec 30, Škofja Loka 5ii7 Zaposlim KV AVTOMEHANI-KA. Bogataj Tone. Godešič 83. Škofja Loka 5118 KOVINOSTRUGARJA ali NK delavca — delavko, za kovinostru-garsko stroko, takoj zaposlim. Delo je izmenično, dobro plačano, po učinku. Pismene prošnje s podatki pošljite na naslov: Galof Jože, KO-KOVINOSTRUGARSTVO, Hosta 12, Škofja Loka 4935 Takojšnjo zaposlitev dobi moški, ki se je pripravljen priučiti za streže-nje avtomatskemu stroju za litje drobnih ulitkov in ostalim spremljajočim opravilom. Delo je v dveh izmenah, sobote proste, OD približno 8.000 din. Ažman Peter, Haf-narjevo naselje 35, .Škofja Loka ali tel. 60-277 5022 V redno delovno razmerje sprejmemo SOBARICO. Pričetek dela možen takoj. OD 7.500 din ter hrana in stanovanje. Dom pod planino Trebija. tel. 68-246 5023 ^OBVESTILA Popravljam vseh vrst TRAN-ZISTORSKE SPREJEMNIKE, GRAMOFONE, KASETOFONE Mulej Silvo, C. Staneta Žagarja 57 pri plinarni 5018 Cenjene stranke obveščam, da bo delavnica zaradi dopusta zaprta od 30.6. do 25.7. Stranke prosim, da dvignejo prinesene slike, ker po 6 mesecih zanje ne odgovarjam več. Čolnar Andrej, STEKLARSTVO, Kranj, Prešernova 1 5019 Izdaja CP Glas, Kranj. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moie Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka Slft00-«03-31»»» - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-HBO, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Naročnina za prvo polletje 1980 din 200. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Na Jezerskem. 400 rti za Planšar-skim jezom je ponovno odprta SAMORASTNIŠKA RAZSTAVA oljnih slik — nekdanjih objektov. Naprodaj so razni motivi in ročno slikani spominki vključno z značkami Za obisk se priporoča Jaka Zadnikar — Jezerjan 5020 FOTO STORITVE! Crno-bele v enem dnevu, barvne v treh dneh. fotografije za vse vrste dokumentov (izkaznice, vozniška dovoljenja, potne liste) v enem dnevu za 100 din. FOTO ZlVULOVlC. Veljka Vlaho-viča 7. Planina Kranj. tel. 27-658 5119 Uokvirjam slike, gobeline, priznanja, diplome itd . . ., hitro in solidno. Križnar, Radovljica. Linhartov trg 23 5120 lo pa bo poskrbel ansambel Franca Miheliča. S pijačo in jedačo pa vam bodo postregli GASILCI. VABIJO GASILCI' 5027 GASILSKO DRUŠTVO - Stražišče priredi v nedeljo. 22. junija, ob 15. uri veliko VESELICO na Pantah. Igra MODRINA. Kegljanje za teleta .5028 ČESTITKE PRIREDITVE Ansambel JEVŠEK obvešča, da v soboto. 21. junija, ples pri JELENU odpade, ker ansambel gostuje v Stuttgartu 5121 GASILSKO DRUŠTVO Zabnica priredi v nedeljo, 22.6.1980. ob 16. uri v Zabnici pri Miklavžu št. 5 VRTNO VESELICO s srečelovom in kegljanjem za koštruna. Igra ansambel FANTJE SELŠKE DOLINE 5122 Jutri ob 20. uri ter v nedeljo ob 16. uri prireja GD KOKRICA veliko VRTNO VESELICO. Igra ansambel TRGOVCI. Kegljanje za nagrade. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. VABIJO GASILCI' 5123 KEGLJIŠČE SORA - Škofja Loka prireja vsako soboto, od 21. junija 1980 dalje, ob 19. uri PLES. Igra 12. NADSTROPJE 5026 GASILSKO DRUŠTVO - Vele-sovo prireja v nedeljo, 22.6. 1980, veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom. kegljanjem za moško kolo in streljanjem na fazana. Sodeluje godba na pihala iz Vodic. Za prijeten večer in razvedn- CESARJEV JANEZ, najboljši oče in stari ata na svetu, praznuje 70. rojstni dan. Za ta njegov življenjski praznik mu kličejo še na mnoga leta Breda. Manfred. Barbi. Andreja. Maci in TOZD — Endivija Dragi mami IVANI VIDMAR iz Zg. Luše 15 nad Škof jo Loko želijo za 80-letnico še mnogo zdravih let vsi, ki jo imajo radi. 5024 IVANU POTOČNIKU s Stirpni-ka št. 16 nad Škofjo Loko želijo za 15. rojstni dan še mnogo zdravih in zadovoljnih let mama, ata, Vilko z ženo Cilko. Dragica, stara mama in ostali 8026 IZGUBLJENO Najditelja rdeče ženske DENARNICE naprošam, da jo vrne na naslov v osebni izkaznici. 5112 POZNANSTVA Želim spoznati osamljeno, razgledano žensko, staro približno 60 let, iz Kranja, za skupno kramljanje in potovanja. Ponudbe pod: Osamljena 5021 OSTALO Iščem žensko za dopoldansko VARSTVO na domu za 1 leto stara dvojčka od konca avgusta dalje. Križnar. Preddvor 8 5124 V varstvo sprejmem dva otroka (od 8 mesecev dalje). Tavčarjeva 16, Škofja Loka 5029 SOZD ALPETOUR Škofja Loka TOZD GOSTINSTVO Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge 1. natakarja I. — 4 delavce 2. kuhinjskega blagajnika 3. točaja I. 4. žurnalista — fakturista 5. vodje računovodstva Zahtevani pogoji: pod 1.: - poklicna gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca; . . Dod 2 • - srednja hotelska šola in 2 leti delovnih izkušenj ali gostin-" ska šola in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 mese- poklicna gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca; ■:■ J . ekonomska ali hotelska šola in 2 leti delovnih izkušenj, znanje strojepisja in uporabo namiznih računskih strojev, poskusno delo 2 meseca; .... VEKŠ in 2 leti delovnih izkušenj ah ekonomska srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Delo se sklene za nedoločen čas, razen pod 4., kjer se delo sklene za določen čas zaradi nadomeščanja delavke med porodniškim dopustom. pod 3.: -pod 4.: — pod 5.: - DO CREINA objavlja na podlagi sklepa komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v: TOZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 1. strugar je 2. rezkalce 3. ključavničarje 4. varilce 5. NK delavce za transport in kovinarska dela Pogoji: pod 1.-4.: - poklicna šola ustrezne stroke in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece; pod 5.: — nedokončana osnovna šola. poskusno delo 1 mesec. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL čistilke osebnih vozil Pogoji: NK delavka, poskusno delo 1 mesec. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili sprejema 15 dni po objavi kadrovski oddelek Kranj, Koroika 6. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Obrambne veščine privlačijo Pripadniki gorenjskih enot teritorialne obrambe uspemo končujejo naloge programa osnovne vzgoje za sedanje srednjeročno obdobje — Dobro organizirano usposabljanje v centru obrambne vzgoje — Vse več prostovoljnega vključevanja mladih med teritorialce V centru obrambne vzgoje za Gorenjsko - Osnovni pouk pripadnikov teriatorialne obrambe je namenjen seznanjanju z orožjem in opremo enot, usposabljanju za ravnanje z orožjem in opremo, spoznavanju in utrjevanju osnovnih veščin taktičnega urjenja ter preverjanju usposobljenosti starešin. Pouk je tudi priložnost za oblikovanje vojaških kolektivov; za seznanjanje med pripadniki, spoznavanje sposobnosti posameznikov in enot ter razvijanje političnega in družabnega življenja v kolektivih. Med uresničevanjem načrta osnovne vzgoje za sedanje srednjeročno obdobje se je pouka v centru obrambne vzgoje udeležilo več tisoč pripadnikov teritorialne obrambe iz vseh gorenjskih občin. Težišče enotedenskega pouka je bilo na vzgoji in urjenju na terenu, saj si morajo enote zagotoviti pogoje za delo in življenje tudi izven tabora. K pouku sodi prav tako streljanje z osebnim in kolektivnim orožjem, kjer teri-torialci vsa leta dosegajo visoke ocene. Pomemben premik naprej pomeni uvajanje poveljniškega kadra iz rezervne sestave v delo teritorialne obrambe. Posebej v letošnjem letu so se mladi v večjem številu prostovoljno odločali za vključevanje v enote teritorialne obrambe. V centru obrambne vzgoje pa so več pozornosti posvetili tudi poglabljanju vezi med teritorialci in drugimi občani. Celotno dejavnost v centru so usmerili v delovno proslavljanje 36. obletnice osvoboditve domovine. Družbenopolitično vzgojo so obogatili z novimi oblikami dela, med katerimi ima velik delež utrjevanje in razvijanje revolucionarnih tradicij z obiski borcev, ogledi filmov in drugim. Najboljše posameznike so predlagali za sprejem v Zvezo komunistov. Pestro je bilo tudi delo na področju informativne, kulturne in športne dejavnosti. Intenzivno delo v centru in širše povezovanje z okoljem je pripomoglo tako k boljšim delovnim rezultatom kot rasti moralne moči enot. Mislim, da je delo v centru uspešno zaradi strnjenega usposabljanja in boljše izkoriščenosti časa. Za starešine je dobro, da spoznajo ljudi, s katerimi delajo. Tudi drugi obvezniki se bolj zbližajo. Ustvari se močan kolektiv, kateremu so največje zadovoljstvo dobri rezultati.« Ranjence so pripel/ali v področje :a dekontaminaciju jn ijm „ ... niško pomoč. ' ''' &hm Pripravljeni na radiološki, biološki in kemični napad V soboto ob 16. uri je bila v Žireh ena prvih vaj, kjer so preizkusili usposobljenost ekip civilne zaščite ob radiološkem, biološkem ali kemičnem napadu. Staša Rus iz Kranja: »Zelja, da bi se šolala na vojaški gimnaziji, je ostala neuresničena. Zato sem se v kranjski pedagoški gimnaziji, kjer obiskujem drugi letnik, prijavila na razpis za vključevanje prostovoljcev v enote teritorialne obrambe. Ko smo ob sprejemu v enoto korakali po Kranju, sem čutila izredno zadovoljstvo. V centru sem se dobro znašla. Spoznala sem novosti v oborožitvi, upam pa, da bom zvedela še marsikaj novega. Veselim se streljanja z orožjem. V zadovoljstvu mi je tudi srečanje z mladimi, ki imajo podobno mišljenje mojemu. Zdaj prvič občutim, kaj fantom pomeni služiti v armadi.« Sovražne ekipe, ki so imele zasedene Ziri, se umikajo. Ob tem pripravljajo sredstva za uničenje kraja — jedrska, biološka in kemična. Zirovski radio je pravkar sporočil, da je sirena najavila napad z jedrskim, biološkim in kemičnim orožjem in bojnimi strupi, ki jih uporablja sovražnik ob umiku. Vse krajane je opozoril, naj zapro okna in se takoj lotijo ostran jevan ja možnih strupenih snovi. Agresor je svojo dejavnost usmeril tudi na industrijsko cono. Izvidniška ekipa Alpine se je takoj napotila na področje kontaminacije in ugotovila, da gre za zastrupitev z bojnimi strupi. Takoj so vzpostavili zvezo s štabom civilne zaščite in mu sporo- čili, da je na ogroženem območju ostalo nekaj krajanov. Zato je jtaf, brž poslal dve ekipi, ki sta odpeljal ranjene z ogroženega področja Pr groženega področja pn pomagala ekipa prw S pesmijo na ustih se mladi vračajo z urjenja Morda se kdo sprašuje, zakaj se štabi in enote teritorialne obrambe stalno usposabljajo? To je potrebno predvsem zaradi nenehne zamenjave orožja in druge tehnike s sodobnejšim. Pomembno je tudi za usposobljenost starešin, ki se ob načrtovanju in vodenju dela svojih enot sami izpopolnjujejo za vodenje oboroženega boja v vseh oblikah in razmerah. Stalno usposabljanje je potrebno zaradi utrjevanja fizične pripravljenosti pripadnikov, saj temu večina delovnih ljudi in občanov posveča premalo pozornosti. Ne nazadnje, takšen način dela omogoča koristno naložbo finančnih sredstev, ki jih namenjamo za potrebe splošne ljudske obrambe. Letošnji dosežki Vzgoja teritorialcev je letos potekala v posebnem vzdušju. Večji polet za delo ob bolezni in smrti tovariša Tita je dokaz visoke moralne in borbene pripravljenosti v enotah. Slabe vremenske razmere so pogoje za usposabljanje približale pravim razmeram, to je načinu partizanskega vojskovanja. Kljub temu so rezultati aktivnosti na vseh področjih dokaj dobri in tako pripadniki teritorialne obrambe Gorenjske v celoti uspešno izpolnjujejo > sedanji program vzgoje. Med mladimi prostovoljci Odgovorni starešine teritorialne obrambe Gorenjske vidijo v mladem rodu pripadnike, ki so pripravljeni stopiti vsak trenutek na branik naše socialistične domovine. Zato se zavzemajo za prostovoljno vključevanje mladih v enote teritorialne obrambe, predvsem pa za zagotavljanje enakovrednega položaja ženskam v tem delu oboroženih sil. Med našim obiskom v centru obrambne vzgoje so bili na usposabljanju prostovoljci iz kranjske in jeseniške občine. Pogovor s starešinami in predstavniki mladih je potrdil zanimanje za pridobivanje obrambnih veščin. Tole so povedali sogovorniki! Neven Šoič, starešine v enoti TO: »Na usposabljanju v centru sem bil doslej že večkrat. Letos sem tod prvič kot inštruktor. Priprave za naloge predavatelja so precej koristile tudi mojemu izpopolnjevanju v strokovnem vojaškem znanju. Mladinci se še bolj kot drugi pripadniki zavedajo odgovornosti zaradi prostovoljnjega vstopa v enoto. Usposabljanje jim ne pomeni obremenitve. Z zanimanjem spremljajo pouk. Pridobivajo osnovno vojaško znanje, kar je dobra podlaga za bodoče delo na tem področju . Damijan Miklavčič iz Kranja: »Sem dijak drugega letnika v šolskem centru Iskra, kjer smo mladi organizirali akcijo za vključevanje med teritorialce. Dosegli smo kar dober uspeh. Ko sem v uniformi, sem ponosen. Bil sem tudi tabornik. .Seznanil sem se z osnovami življenja v naravi. K teritorialcem me je privedlo zanimanje za vojskovanje. Usposabljanje ni niti prenaporno niti prestrogo. Ker čutim potrebo po sodelovanju v kolektivu, so me izvolili za predsednika mladinskega aktiva v enoti. Kot komunist se zavedam odgovornosti za delovanje na vseh področjih, zato bom pomagal pri organizaciji družabnega življenja in nalogah obveščanja. Življenje v centru je glede sklepanja tovarištva in utrjevanja bratstva zelo podobno brigadirskemu.« ijene tem jim pomoči ter učenci Čevljarskega izobraževalnega centra. Ranjence s' odvedli na področje za dekontami nacijo, kjer je svoje delo uspeino opravljala zdravniška ekipa. Ko so ekipe civilne zaščite reiile 7 ogroženega področja ranjene kraja ne, so z rumenim trakom označil* področje, ki so ga zajeli bojni strupi V akcijo je stopil traktorist, ki j« preoral vso zastrupljeno zemljo buldožerist pa je zastrupljeno področje še zasul. Po končani vaji so se vsi sodelu-joči zbrali pred zadružnim domom, kjer je bila zaključna slovesno*, Navzoče so pozdravili predsednik sveta krajevne skupnosti Vinke Markelj, predsednik občinske skUf> G i r v. Stab civilne zaščite je takoj posla/ dve ekipi na ogroženo področje, da rešita ranjene krajane. ščine Viktor Zakeij, poveljnik občin. skega štaba za civilno zaščito ,j0je Albreht in predsednik komiteja za ljudsko obrambo in družbeno sam0 zaščito krajevne skupnosti Zir, J* JanerJana. lil Viktor Zakeij je med drugim poudaril, da moramo vlagati ogromne napore in gmotna sredstva Za to da že vnaprej skušamo Slike:"P. Perdan Pri reševanju ljudi si lahko pomagajit tudi s konji. Osrednja proslavitev dneva samoupravljavcev Kamnik — Skupščina občine in občinski sindikalni svet prirejata danes ob 17. uri v večnamenski dvorani pri Osnovni šoli Franceta Albrehta osrednjo proslavo ob 27. juniju. Dnevu samoupravi jalcev ter 1 30-letnici samoupravljanja. Dvorana bo sprejela več kot 1.500 gostov iz Kamnika in drugod. Proslavo ho z Internacionalo pričela pihalna godba in moški pevski zbor delavsko kulturnega društva Solidarnost. Spregovoril bo Martin Mlinar, izvršni sekretar pri predsedstvu CK ZKS. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Janez Brlogarbo podelil priznanja in plakete 30-letnice samoupravljanja delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim in po- sameznikom, ki so največ prispevali k razvoju samoupravnih socialističnih odnosov v kamniški občini Knjižne nagrade pa bodo prejeti učenci in dijaki kamniških Šol, ki so napisali najboljše naloge na temo 30 let samoupravljanja. V kulturneroij programu bodo sodelovali Še dijaki Izobraževalnega centra Rudolf Maister. Izvolitev prvih delavskih svetovno doslej proslavili že v štirih kamsi-ških organizacijah združenega dela Utoku, Eti, Lončarskem podjetju Komenda in v Kemijski industriji Do konca leta pa bodo slovesnosti pripravili še v Titanu, Stolu, Svik-nitu. Rudniku kaolina in Donitovih tozdih. M.V.