v zna,	n,/t
KAJ SE JE SPET ZAČELO ?
31. julija t.l. so karabinjerji v Gorici zaprli dr. AUGUSTA SFILIG0= JA, predsednika Slovenske Demokratske. Zveze v Italiji. Aretacija je bila izvršena m ukaz Vriiovnega vojaškega sodišča v Rimu pod pretvezo, da mo= ra dr.Sfiligoj prestati kazen, ki mu jo je naložilo decembra 1941 letala Cistično Posebno sodišče. Dr, Sfiligoj je bil obsojen na 30 let ječe v 2loglasnem procesu v Trstu, ko so sodili 60 Slovencem zaradi delovanja Proti italijanskemu fašističnemu režimu.
+ + + +
Dr. SFILIGOJ, predsednik goriške SDZ, je zaprt že en mesec. Prevze= nas ogorčenje, ker so spet zaprli enega od Slovencev, ki morajo še ži veti v sklopu tuje države. Ni še poteklo mnogo let, kar so Italijani po= ^ii-žno podpisovali mirovno pogodbo in zagotavljali vsem manjšinam polne kavice. Kaj se je zdaj spet začelo zatiranje z vso podlostjo, ki so jo ^alijanu zmožni od časa do časa? Zijamo od začudenja, kako je v državi, se bahavo prišteva k zahodnim demokratičnim narodom, na lepem mogoče opreti človeka zaradi delovanja proti fašizmu in na podlagi fašistične Razsodbe!
Hej, Slovenci, ali vam pride na misel, da so spet zaprli Slovenca,za jjojter ,je Slovenec? Vseeno je, kaj je in kdo je. Važno""je bistvo: S 1 o= ^ e n e c . Menda se bomo spet zavedli, koliko lažje nas bodo suvali v ^rket, dokler bomo nepovezani ali se celo lasali med sabo - pa naj nam ^oričani in Tržačani oprostijo odkritosrčnost. In kaj bomo storili vsi ^Ugi Slovenci, kar nas jev svobodnem svetu? Ali bomo gledali, kaj se go na Goriškem, kot da se godi v Culukafriji? Obenem pa deklamirali gan= ^jive pesmi o zasužnjenih bratih?
Zdaj je prilika, da si priznamo, kako malo so povezani Slovenci to = 8'tran Železne zavese. Kako so se zganili, ko so zaprli dr .Sfiligoja? Ali 20 se vršila protestna zborovanja v Clevelandu, Trstu, Gorici in Buenos iresu? Ali je prodrla vest v kak tuj časopis? Najbrž bomo slišali,da mo ^amo biti previdni, ker vsako dejanje lahko škodi Slovencem pod Italijo. iogli bi si že zapomniti, da bo gotovo škodovalo, če bomo pohlevni kot ov Ce* Italijani z velikim veseljem preganjajo šibke. Dr.Sfiligoj je prvi I°skus. Če ta uspe, se bodo kmalu povrnili zlati časi laškega nasilja.Če ,i_Pa pri tem prvem poskusu vsi svobodni Slovenci skočili pokonci /in ne a5 bi pač pomenili!/ bi se Lahi prav kmalu hinavsko opravičevali.
Frerado se zgodi, da ob takih prilikah od samega ogorčenja in tožb d
PC’"'-*’
kaj storiti. Ne bo napačno, če trezno preudarimo zadevo.- Pred
Št.52,
*
mnogimi paragrafi, po katerih, so zaprli dr .Sfiligoja, se mora ne strokov s ngak utrujeno umakniti. Težko govorimo o pravnih zadevah, ker je morda Js mogoče, da po pikah kakega zavitega člena iz fašističnih časov le naprav vi jo iz Slovenca kaznjenca. Tedaj morajo Goričani pritisniti na vlado,da to popravi. Öe pa je aretacija nezakonita, kakor pravi tudi tržaško dru^ štvo "Pravnik", ki pač ve kako in kaj, potem mora obstojati pravna pot > da se krivica popravi. Vsa rimska pravica kljub slabim spominom menda ve# dar ni le goljufija. Goričani se morajo z vso silo potruditi, da izvrtajo potrebne pravne luknje, četudi bi to mnogo stalo. Zato je dolžnost rs^ svobodnih Slovencev, da pomagamo ne le z lepimi in ganljivimi besedami > ampak tudi z denarjem, če treba.
Ob tem bo marsikdo skomignil z rameni. A naj nam bo jasno, da bomo le s p o žrtvovan jem, le s prožnim duhom in brez zarjavelih predsodkov kdajj; ^ vse Slovence dosegli svobodo!
IN ŠE VEST ZA ZAKLJUČEK ...
Rim, 17.avgusta. Reuter poroča.- Vojaško sodišče, je danes odločilo > da izpuste 29. avgusta maršala Grazianija, ki je bil v maju tega leta ot sojen kot vojni zločinec na 19 let zapora.
KOMUNIRTIÖUA
New York, 16,avgusta,- Naš dopisnik poroča; Zadnji čas so se razširile govorice, da se je nedavno vršil v Karlovih Varih na Čehoslovaškem taj ni sestanek med sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Višinskim ter ju goslovanskim komunističnim prvakom Moš o Pijado. Znano je, da je ML kma lu po izbruhu korejske krize Višin= ski.odsoten iz Moskve kakor tudi,da je Moša Pijade tedaj'potoval po za= padnih evropskih državah. In ni iz= ključ eno, da je pot zanesla oba mo =
'ža tudi v Karlove Vare,
Namen tega sestanka.naj bi bil končati spor med Titom in Kominfor=: mo. Jugoslovanski komunistični re = žim je namreč.spravil Jugoslavijo v takšno nevzdržno stanje glede gospo darstva, da ni drugega izhoda,kot da se Jugoslavija odloči za Zapad ali Vzhod. Zgleda, da titoizem ni žel dovolj velikih uspehov in posnema^ nja v ostalih komunističnih parti= jah Evrope in da je navsezadnje v glavnem ostal le osamljen. Na drugi strani pa tudi ni dobil tako izdat= ne pomoči od Zapada, da bi rešil ju goslovansko gospodarstvo poloma, ni ti ne dobiva vojnega materiala za 0= bor ožit ev in obrambo, da bi tako raz bremenil lastno industrijo, ki dela zdaj predvsem v vojaške namene.
Sklepajo, da je torej Tito za = čel misliti na.povratek v Kominfor= mo. Svojčas so nekateri viri že po=
PROŽNC-ST
ročali, da je skušal Tito zvedeti za pogoje za povratek in razpoloženje Moskovičanov preko jugoslovanskega veleposlanika v Rimu dr.Mladena Ive* kovica. Ta je namreč že vso dobo od spora s Kominformo igral čudno vlogo. Bil je^mklonjen Moskvi kakor p51 proti njej. Tito ga je hotel odpoklicati in kaznovati,'kot svoj čas He= branga in Žujoviča, toda Ivekovič se ni dal. Ostal je še dalje v Rimu id dobil moralno podporo in menda, celo varstvo laških kominformističnih ko* munistov. Končno pa je prišla tudi njegova ura in domnevno je pripravi^ teren za direktne razgovore med Višinskim in Pijado.
Po medsebojnih dogovorih v Kar= lovih Varih naj bi Tito bil pač žrtvovan. Oblast naj bi pa prevzela 6e tvorica Pijade-Kardelj-Rahkovič-Dj las. Ta bi tudi izvedla povratek j1^ goslovanske komunistične stranke v Kominformo.
Težko je reci, da naj bi se iz* vršil v Beogradu krvavi puč. Tito o1 se mogel tudi sam umakniti in odif^ v inozemstvo. Nemogoče, je, da bi reč Pijade potoval v inozemstvo ih^ sestanek z Višinskim brez Titove ^ nosti in brez temeljitih razgovorov v Politbiroju. Zdi se, če je na ve* steh kaj resnice, da je vsa igra P0^ polnoma dogovorjena.
Imam vtis, da je na vesteh nek^J resnice. V tukajšnjih uradnih krogih
Predvidevajo namreč možnost odpokli spet ponudila prilika, da sporazumno ameriških državljanov iz Jugosla sestavi s¥oj državni odbor v svobod= vije in zmanjšanje ameriškega diplo nem svetu. Prav gotovo je želeti, da ^tskega osebja v Beogradu.	tega trenutka ne bi zamudili kot smo
Vsekakor zna presenešenje priti ga pred korejsko krizo!
Sčz noč. Tako se bo jugoslovanski e=	----oooo----
NE 0 - K 0 M U K I Z K -M
Pred največjim ameriškim novi= krškim združenjem - The Overseas ^esš Club - se je vršila zanimiva debata, ki sta jo vodila g.John 0. ^°gge> ameriški časnikar, ki se je 1:16 dav no vrnil iz Jugoslavije, ter ^•Bogdan Radiča, poznani hrvatski'
1:10vi nar.
G.John O.Rogge je pred kratkim Postal častni doktor beograjske unb, Ver2e in obenem najnovejši "agent" kitovega režima. Nekdaj je bil po= kočnik pravosodnega ministra v USA. Poznan je kot. levičar in newyorški 0(ivetnik, ki brani komuniste.
Ne zdi se nam potrebno navajati, ^ako je g.Rogge skušal prikazati ti= P°izem pred stotino ameriških novi= Pa:rjev, ker smo o takih poskusih že J°Volj brali drugod - o poskusih pri kazati Titov komunizem kot "narodni" napredni. Mnogo bolj zanimivo se zdi omeniti načelno stališče,ki je v odgovoru zavzel g. Radiča: "Skozi titoizem se vsiljuje Za= Padu neo-komunizem. Ta tretja sila,
0 kateri govori g.Rogge v Ameriki, e,Jean Cassou v Eranciji ter g.Zili=
acus v Veliki Britaniji, je posled= nja nada "koristnih budal", da se s pomočjo Tita reši komunizem, za kate rega mislijo, da ga je uničil stali= nizem. Kdo bo ostal gospodar vsega tega in kdo bo imel največ koristi ? Spet in samo Stalin, ker je Stalin izšel iz trockizma močnejši,kakor je bil prej. Titoisti na zapadu vedo da nes, da je stalinizem kompromitiran in želijo, da bi s pomočjo titoizma ustvarili tretjo silo, ki bi služila pravemu komunizmu, in tako rešila komunizem pred propast jo. Tito je v Srednji Evropi omogočil Stalinu, da je likvidiral vso svojo opozicijo.Na Zapadu pa razočarani anti-stalinisti čakajo, da ho Tito rešil pravi in či sti komunizem. In vendar poslednji go vori Tita in Djilasa pričajo,da Ti= tov režim ne stremi po vzpostavitvi zapadnega tipa socializma, ampak le da izpopolni komunizem...
Zato ne vsiljujte svobodnemu sve tu. titoizem, Titovo tretjo silo in
Titov : ne o-komunizem! "
Izvajanja g.Radiče so naletela na odobravanje ogromne večine ameri= ških novinarjev pri tej debati.
JAVNO MNENJE
-kLluno.- G.urednik! Ne bi rad, da k ae Vaši bralci zamenjali s pis= j^111 pisma v štev. 51. KT, ki se je |l0(iPisal G.J. Njegov stavek, da so ^kateri "prepričani, da je vrnitev akršne koli Jugoslavije največja ^sječa, ki more zadeti slovenski na -] kaže, da so dotični daleč za n.n°. Res pa ni nujno, da so sebič =
* Jugoslavija se ne bo nič vrnila, g^Pak je že, s Titom na oblasti.V si ^0Venci in Hrvati, Makedonci in Sr= ^ | sebičneži in nesebičncži, imajo ega nasprotnika: Tita. Pametni se povezali, če ga hočejo vreči.Le Sev’ki in komunisti so mogli biti ve= v ^ da je poskus sporazuma padel v°do.- Tudi v drugem pismu se G.J.
slabo odreže. Prezrl je, da se v Bel giji ni šlo za monarhijo ali republi ko, ampak le in edino za osebo kra= Ija Leopolda. Kot je povdaril drugi pisec, G.N., izgubi kralj ves smisel, ako postane kralj samo ene stranke. Pokazalo se je, kako pogubna je tr= ma na visokem mestu,- S spoštovanjem
J.G.
Srbski patriarh.- Gospod urednik! V št.50 ste objavili vest o ustoličen nju novega srbskega patriarha.Dodal bi še tele dopolnilne podatke: Novi patriarh je bil izvoljen na zaseda= nju sv. sinoda s 33 glasovi proti 25. Torej z majhno večino. To nam posta^ ne razumljivo, če upoštevamo,da ima= jo po statutu, ki datira izza vlade
<*
Kralja Aleksandra, precejšen vpliv vendar se mi zdi, da je protest am« na volitev tudi kralj /zdaj predsečb riških Srhov brez prave osnove.V p stvo republike?/ ter vsi aktivni mi= Ijavi je statut, ki ga je svoj 5a£ nistri srbske pravoslavne vere.Tako pod kraljem Aleksandrom sprejela je brez dvoma padla odločitev za kan ska pravoslavna cerkev. Kakor je ts didata škofa ¥ikentija Prodanova s statut veljal v načelu pri volitvi pridno podporo režimskih komunistič= patriarha Gavrila, tako je veljal o! nih krogov.	priliki volitev sedanjega patriarhi
Po pisanju Srbobrana 7.7.50. je	Hočem pa s tem samo ugotoviti,$
Srbski centralni narodni odbor v USA je za Cerkev in vernike škodljivo i obsodil način, kakor je bil izbran če se državne oblasti ali režimi vfr novi patriarh,	kaj o v popolnoma cerkvene zadeve.
Četudi se nahajata v zaporu ugle	K. L.
dna srbska škofa Josip in Varnava ,	----oooo-----
ODMEVI ARETACIJE PR. AVGUSTA SFILIGOJA / po poročilih iz T r s t a /
Obramba aretiranega predsednika SDZ za Italijo dr.A.Sfiligoja je vilo žila te dni pri pristojnem sodnem dvoru v Benetkah priziv proti krivič ni obsodbi fašističnega Posebnega so dišča za zaščito države, s katero je bil dr .A .Sfiligoj obsojen na 30 let ječe o priliki zloglasnega tržaške= ga procesa v decembru 1941. Istočas no je vložena prošnja za dovolitev začasne svobode aretiranemu dr.Sfi= ligoju.
SDZ V TRSTU
Odbor SDZ za Svobodno Tržaško Ozemlje je ‘izrazil dr.Sfiligoju in njegovi družini ogorčenje nad krivic no aretacijo, ki jo je odredilo Vr= hovno vojaško sodišče v Rimu. Odbor je izrazil svoje prepričanje, da bo pravica zmagala in da bo dr.Sfiligoj kmalu, zopet na svobodi.
SLOVENSKA PROSVETNA MATICA
v Trstu z obžalovanjem ugotavlja, da izvršuje povojna Italija proti m čelom demokracije in proti določbam mirovne pogodbe še danes proti Slo= vencem v Italiji razsodbe fašistič= nega Posebnega sodišča za zaščito dr žavein da si je kot žrtev izbrala dr.Avgusta Sfiligoja, ki ga je z za=: pornim poveljem vojaškega prokurator ja italijanske republike dala zapre= ti.
Slovenska prosvetna matica v Tr= stu ogorčeno protestira proti tej ne zakoniti aretaciji prvoboritelja de^ mokratičnih Slovencev v Italiji in apelira na mlado italijansko demokra cfjo, da že enkrat - skladno z nače=
li, ki jih izpoveduje - razveljavi sodbe fašističnih Posebnih sodišč ^ krivično aretacijo prekliče.
DRUŠTVO " PRAVNIK "
v Trstu smatra za nezakonito a* retacijo tovariša dr.A.Sfiligoja, vetnika v Gorici. Izreka mu. svojo!13 polno solidarnost in javlja, da se# poslužilo vseh zakonitih sredstev,^ se ta krivična aretacija prekliče^ uradno razveljavi imenovana fašist^ na sodba napram njemu in vsem ost&* lim tržaškim Slovencem, ki ao bil* z isto razsodbo prizadeti.
SHAK "JADRAN"
je poslal dr.Sfiligoju pisno, v k^ teren pravi med drugim: "Vsa akade1'*1 ska mladina, Slovenci, Hrvati in & bi, Kluba "JADRAN" Vam ob nezasli^'' nem postopanju italijanske vlade P0 ti Vaši osebi, v kateri je hotela deti ves slovenski narod, izrekamo svojo popolno solidarnost. -
Nismo pričakovali, da bo tudi j* našnja rimska vlada, ki se progla^ za demokratično, ubrala nasproti S*0 vencem prav tako pot, po kakršni je že hodil in na kateri je padel Mu^ solini, tem manj, ker sedijo v tej vladi ljudje, ki so bili žive pri^' kako se naš narod zna boriti za jo svobodo in za svoje pravice.
'Dragi doktor! Vedite, da je ka minuta, ki jo v teh trenutkih 0 sedite v italijanskih ječah, nov,*16 precenljiv donos k naši nezlomljivJ volji za izvojevanje naših svetih prosvetnih in narodnih, pravic.
----oooo----
e
e
I
KOREJSKA ZGODBA 7po ameriških in angl. virih/"’’
Amerikanci dokazujejo z bojevanjem na Koreji trdno voljo demokracije, da se ne po= 2 surovemu komunizmu. Ob tem stopa v ozadje prvotna osnova, ki je v bistvu državljanska v°jna med obema polovicama Koreje in ki ima vzroke globoko v sani Koreji,
.	Nekomunistična Južna Koreja je bila slabo pripravljena za obrambo. Ni ji manjkalo
^ te orožja, temveč tudi osnovnih reci, ki so notranja moc države. Brz povejmo, da ni kriv= ta Korejcev samih, da jim manjka izobražencev in strokovnjakov, kajti Japonci so jih 35 tet tlačili in izkoriščali, kar je zapustilo hude, tudi duhovne posledice. Predsednik Syng i Rhee je sam govoril, da je potreben nov duh v vladi in narodu. Zal pa novega duha ni tilo. Komisija Združenih narodov je odprto kritizirala vlado, da ne izrablja najboljših talentov, ki so na razpolago. Rheejeva vlada je celo prav hitro odpravljala možne tekmes ^e» kakor ae ji je zdelo najbolj pripravno. Nie ni storila, da bi odpravila kričeča gospo tarska in industrijska vprašanja. Se naprej je podpirala veleposestnike in kmetje plačuje celo do 8C7 pridelka za desetino, zemljarino, davke in druge dajatve. Se 7*aprila 1950 bilo potrebno prav surovo pismo ameriškega zunanjega ministerstva, da je pripravilo Rhe ejevo vlado k pameti.
Pod ameriškim pritiskom se je Rhee obatavljaje lotil zaustavljanja inflacije, iz= javanja davkov od svojih bogatih prijateljev in podpornikov, ustavljanja državnih pod= svojin ljubljencem in nadziranja cen.
Posledice pokvarjene politike in policijskega pritiska, ki jo je podpiral, so bili Pogosti nemiri, totere so s silo udusili. Od novembra 194-9 so se neprestano tolkli s komu 7aticno gverilo in požgali tisoče samotnih his, da bi pregnali nemirneze. Kot kaze,so ne 7ecni ukrepi prešli v navado. Zgovoren je dogodek, ko je bil ameriškemu podkonzulu ukra= ve^ Piasc v Pusanu. Naslednji dan ae je prisvetil sam sef policije in Ameritoncu zagoto= ■Li> da je vse na najboljši poti, kajti pravtor mučijo dva osumljenca...
n Pri volitvah v letošnjem maju, ki so v resnici bile svobodne, je Rhee izgubil veci a v zbornici. Vsekakor je imela skupščina namen, da mu pristriže preveliko oblast in ne= ^omno bi se položaj popravljal. Bili so na poti napredka. Vendar je mnogo prilik zamuje= in posledice se kažejo: prebivalci se ne zanimajo ali pa podpirajo komuniste in gveri ^ nevarno raste, kar ne bi mogla brez krajevne pomoči.
,	_ Ko so Arnerikanci pred letom zapustili Korejo, je tam ostala misija, da vadi novo
Rejsko vojsko. Težava je bila z oficirji, a vojaki so bili dobri. Porogljivo se slisi, 3q Jih niso opremili s težkim orožjem in tanki zato, da ne bi oni udarili na komuniste.Na s] toru pa so Sovjeti ze davno pripravljali napad na jug. 0 tem je težko pisati, ker pride ij^2i zelezno zaveso malo poročil. A kakorkoli ze je, - ko so Američani lepili po zidovih formacijskega urada v Seoulu privlačne letake o prednostih ameriške demokracije, tacaš So fsi kazali severno korejskemu kmetu, kako bo vec pridelal z boljšo obdelavo. Seveda vojsko in policija je bila delavna; so pa tudi izvedli široko agrarno reformo bi ftone preosnovo. Večja podjetja so v rokah države, a zemljo so razdelili kmetom,ne da Jo po rusko kolektivizirali.Sej-er se je razvijal tudi industrijsko.
b0t;i Od vsega pocetka bojev imajo komunisti pobudo v rokah. Privlačijo z gesli, da se 0 za enotnost in za pravice kmetov, pa tudi kot rumeni v odporu proti belcem.
(po °b Sami zaseđbi Pred Petimi leti so bile Združene države na izgubi. Podedovale so sw. Pkih besedah ameriškega komentatorja) "pestro zbirko brezdomcev, kolaboraterjev,fa dantlcnih reakcionarjev, poklicnih morilcev in zmedenih razumnikov ter je ameriški koman= Uh	le Pescico poštenih, sposobnih Korejcev s kakim političnim smislom". V treh le
malo napredoval. Sovjeti pa so izpremenili svoj Sever v strumen in sposoben vo stroj.
Korejo ne bo treba spet zavzeti le z vojsko, ampak tudi z novo politiko za vso de=
**> U #
-oooooooo-
"^’J'hAVA izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Naročila sprejema Uprava KLICA TRIGLAVA, 'k tr'Sk^0Sbe■*', fireen Lane, Nr,Nuneaton, Warwickshire, England. - Dopise za uredništvo pa ataf.0 a rias^avJ-jabi na Uredništvo Klica Triglava, Rugby Industrial Hostel, Overslade E= degf* £L!GBY, England.- Naročnina za Vel,Britanijo znaša 24/- letno, 6/- četrtletno. Za e preko morja pa odgovarjajoča vsota. Naročnino se dostavlja Upravi.
»ATIACK IS mR SAYS TITO MAin1 -
r •	’ ■ • I
Strassbourg, 21.avgusta,- Predsednik Jugo= slovanske socialistične stranke ŽIVKO TOPA LOVIC Je danes izjavil V Strassbourgu, da smo pred napadom sosednih dežel za Železno zaveso na Titov režim.
Novinarjem zbranim v palači Evropskega Odbora Je izjavil, da "smo priča vrsti dej štev, ki merijo na to in za katere ni dru= gega pojasnila".
Prvič, civilno prebivalstvo.ob albanski
UPRAVA " KLICA T
"NAPAD JE BLIZU PRAVI TITOVEC"
romunski in madžarski meji nase države Je bi lo evakuirano.
Drugič, radijske postaje v Bukarešti, Ti rani in Budimpešti pozivajo na sabotiranje produkcije, vojaški upor in v gotovi meri na umor Jugoslovanskih voditeljev,"
Prednjo vest Je 'priobčil pod gornjim na= slovom "Daily Express" ‘22.avgusta t.l.
Živko Topalovic Je eden ozmed - podpisni kov londonske "Poruke",ki Jo Je izdal JNO.
ilGLAVA" NAPROŠA
vse slovenske in ostale emigrantske časopise, ki izmenjujejo svoje izvode s "Klicem Tri= glava", da naslavljajo liste na Upravo KT, odn. na Uredništvo KT, Rugby Ind. Hostel,Over slade Estate, Rugby. England,- Vsi, vključno "Nas Tednik-Kr onika", "Demokracija", "Svo= bodna Slovenija", "Ameriška.Domovina", "Slovenska pravica", "Slovenski glas" iz Belgije, se vedno naslavljajo na Miners Hostel, Two Gates, Tamworth, Staffs, Opozarjamo, da ta na slov ni vec uporabljiv od sredine junija t,l, in da bo imenovani naslov prenehal obstoja ti v postnem imeniku G.P.O. v Vel.Britaniji z 2,septembrom t.l. in da bodo torej izvodi namenjeni nam, sli v izgubo, ako ne bodo naslovljeni na novi naslov. Lepo prosimo uposte vanJa.’
VESTI IZ SLOVENIJE
Cerkev SvJozefa v Ljubljani Je zaprta ze od začetka 1949 leta, ko so izselili Je= zuite v bližino Litije. Zaradi prostornosti cerkve se Je zanjo začelo zanimati podjetje za proizvodnjo filmov "Triglav". Njegovo prošnjo je odobril centralni komitet KPS , pritožil pa se je zoper to jezuitski gene= ral in je nekaj .časa izgledalo, da bodo cer kvi le prizanesli. Sedaj je pa jasno, da se pritožba ni obnesla. Cerkev so zaprli .in glavni oltar, delo arhitekta Plečnika, kot umetnino obili z deskami. Preureditev pro= štorov se je ze pričela in v decembru bodo baje pričeli s snemanjem Tavčarjeve "Viso= ske Kronike".
"Brat - brata". Ta krilatica, nam je se vedno v usesih izza vojne. Uporabljali so jo komunisti za blatenje četnikov in domo= brancev. Sedaj pa vemo, da obstoja posebno koncentracijsko taborišče za kominformiste na Golem otoku blizu Raba. Tja jih vozijo uklenjene preko pristanišča na Reki.
Priljubljeno postajališče srednješolske in akademske mladine je bila svoje čase ka= varna Petricek na Aleksandrovi cesti v Lju= bljani. Po racijah v juniju preteklega leta pa se je dotok obiskovalcev zelo zmanjšal in ljudje zahajajo vanjo le za nekaj minut, da si osvežijo ob določenih urah spomine na stare čase. Ob delavnikih dele do 9.ure zju traj belo kavo po 12 Din, od 9“11 navadno orno kavo in pecivo, komad 10 Din, kava ena ko; od 11 dopoldne do 1. popoldne tursko ka Vo po 15 dinarjev, nato pa črno lavo do dru ge ure, ko začno prodajati pecivo po 30 Din za komad. Sladoled se dobi od 3-5. ure popol dan in stane porcija 30 Din.
Staro-katoliška cerkev, ki jo je skusa= la forsirati ljudem sedanja vlada v Sloveniji in kateri na čelu je stal Metod Mikuž, je zašla v popolno krizo. Cerkev - pri Krizan= kah (svoje čase) - je prazna in ljudje zahajajo vse pogosteje v stare katoliške cerkve« S prižnice v Križankah je donela politična propaganda v taki meri, da je odvrnila se o-ne, ki so hodili tja. iz gole radovednosti.Ne koc so v nunski cer levi opazili med verniki tudi KOCBEKA z ženo.
"Žagarantirana preskrba" opremi vsakega državljana z 208 točkami (pikami) na leto.N0 bivajo se na vsake tri mesece za preteklo tromesečje. Ta "preskrba" vam nudi enotne P6 ko čevlje., za moške 40 točk in 500 Din, za ze*1 ske pa 400 dih in 3o točk do 38 st., od 38 dalje pa 40 točk. V prosti prodaji se dobi dobre čevlje po 5.000 din, toda le enkrat n3 teden ob 8.uri zjutraj, ko so ljudje po sl^ bah. Vkljub temu jih hitro razprodajo.
Isto velja za tekstilije. "Preskrba" ^ opremi z rasevino po 150-200 din za 8-I0 na srajco, prosta prodaja pa nudi dobro bi3» po 800 din. Zenske nogavice stanejo 80 Di£^ za 4 točke, moških nogavic pa skoro ni hobi^ ti. Na črni borzi se dobe nylon nogavice 1800-2200 dinarjev za par. Vse je torej garantirano", le v plači šepajo. Mesečni ^ hodek je po večini 3.500 - 4.500 din.
Mesečno prejmejo potrošniki 10 leg kt^ in praviloma 1.10 kg sladkorja, v resnici P le 88 dkg. Sladkor je 45 din za leg, na cf^1^ borzi pa po l.ooo dinarjev. Maščobe se dob enako 1.10 kg po 80 din, na cmi borzi 600-800 din. Olje je izključno bučno, pride 4 kg na osebo,t.j. 25 dkg na teden»0
VARNOSTNI PAS
D.P.s v AU3TRIJI
Beograd.- Jugoslovansko notranje rainister= stvo je objavilo odredbo o "zaporni zoni"
V globino 15 km ob mejah Jugoslavije.
Prebivalci zone bodo imeli posebno le= gitimacijo, ki jim bo omogočala kretanje v tem pasu. Vsi ostali pa bodo morali imeti Posebno dovoljenje za obisk.
ANGLEŽI PRI TITU
Bled.- Angleški podtajnik za zunanje zade= ve, ki je pred kratkim obiskal Italijo in Grčijo, se nahaja na obisku pri Titu na Bledu. V njegovem spremstvu je tudi angle= ski veleposlanik v Jugoslaviji Sir Charles Beake s soprogo.
Podtajnik Mr.Ernest Davies zanika, da bi imel njegov obisk pri Titu karkoli opra= viti s predvideno obnovitvijo diplomatskih odnosajev med Jugoslavijo in Grčijo.
ATOMSKI PROCES DOMA
Beograd.- Pred beograjskim sodissen se je Pričela razprava proti tajniku in tiskov= Hemu attache-ju sovjetskega poslaništva v Pogradu zaradi vohunstva v korist Sovjet= ske Zveze. Na obtožni klopi sedi tudi Ri= 3ta Ilič, profesor beograjske univerze,ki Je obtožen, da je predal Sovjetom svoje iz sledke na polju atomske energije. Poleg i= ^novanih so obtoženi vohunstva se Iliceva 2ena Ljubica, neki študent kemije, Slavko Krabajevic - direktor Jugoslovanskega ura= da za kovinsko industrijo in neki Rus Mi= ^il Karageorgiev.
Prof.Ilič je bil obtožen, da je popisal Sovjetom mišljenje posameznih profesorjev beograjski univerzi o moskovskih vodi=
Coljih.
NOVO AMERIŠKO POSOJILO TITU
Washington.- Export-Import Banka je odobri i[-a nadaljnih 15 milijonov dolarjev posoji= la Jugoslaviji.
Vsa poslednja ameriška posojila znasa= J° skupno 55 milijonov dolarjev.
Ameriški zunanji minister lir.Acheson niti potrdil niti zanikal vest, da so B°3ojila namenjena tudi v vojaške svrhe.
KOREJA V EVROPI ?
■Berlin. - Nemški komunistični voditelji so B^iceli s silovitimi javnimi napadi na vo= itelje zapadne Nemčije in jim grozijo z s°do, ki jih bo "kmalu" doletela.
^ , Vzhodno-nemska policija je sedaj oprem ijsna a artilerijo in težkimi sovjetskimi tanki T.34.
Zapadno-nemski predsednik dr.Adenauer ahteva pojacanje zap.-nemške policije.
London.- Avstrijska vlada je podelila doslej okrog 100.000 državljanstev beguncem raznih narodnosti. Dovoljenje za bivanje pa je po= leg tega dobilo se 70.000 DP-jev.
V avstrijski industriji je vključenih ca. 235.000 tujih delavcev, t.j. 10^ vse avstrij ske delavne sile.
Vkljub temu pa je sc vedno 12.000 DP-jev cev, ki so nesposobni za fizično delo in ki se jih vse države otepajo sprejeti.
Britanija bo dala svoj doprinos in zgled. Med angleško vlado in IRO-m se vodijo razgo= vori za prevzem 2.000 takih beguncev, za ka= tere bodo v tej deželi skrbeli bodisi sorod= niki bodisi dobrovoljna podporna društva.
NIC VEC KOMUNISTOM
Trgovinska zbornica Ameriških Ztuzenih Držav je omejila vsak izvoz v Rusijo, Kitaj= sko in vzhodno-evropskim državam. Podrobno so naštete sledeče države: Albanija, Bolga= rija, Kitajska, Cehoslovaska, Estonija, Nem cija (Vzhodna zona), Madžarska, Latvija, Li= tva, Mandžurija, Severna Koreja, Poljska,Ro= munija in Sovjetska Zveza.
Doslej je bil dovoljen izvoz vseh dobrin brez posebnega dovoljenja, ako vrednost ni presegala 1.000 dolarjev. Odslej pa je po= trebno posebno dovoljenje za izvoz kakrsne= koli količine 1.600 različnih vrst dobrin,ki jih je stavila na listo Trgovinska zbornica. Petrolej, ki so ga doslej lahko izvažali,ako njegova vrednost ni presegala l.ooo dolarje% ne bodo vec izvažali nad 25 dolarjev vredno= sti, neglede katere države se to tiče. Izje= ma je le Mexico.
DOPRINOS K BORBI ZA KOREJO
Ameriška vlada je objavila listo držav, ki so se odzvale pozivu OZN po pomoči v bor bi za vzpostavitev reda na Koreji.
Vel.Britanija - nedoločeno število;
Turčija - 4.500 moz;
Australia - gotovo število pesadije;
New Seeland - posebna udarna edinica;
Siam - 4.000 moz;
Pilipini - 5.000 moz.
POMOČ ZA SEVERNE KOREJCE
Ameriško zunanje ministerstvo je preje= lo protestno noto kitajske komunistične vla de glede "vmešavanja" v notranje zadeve Ko= rejcev.
Po najnovejsih poročilih se zbirajo močene edinice kitajske komunistične vojske ob severno-korejski meji.
Položaj na korejski fronti je neizprerne njen. Severni Korejci so se vedno na udaru, čeprav niso vec tako uspesni in zavezniki me nijo, da bo odslej slo navzgor proti 380 vzpo redniku.
ŽRTVE MED NOVIHLRJI
100-letnica NOVE HIERARHIJE
Doslej je bilo ubitih ze 12 zavezniških poročevalčev na Koreji, Med njmi tudi do= pisnih "Daily Telegrapha". Novi dopisnik i= menovanega lista poznani Mr.Randolph Chur= chill, sin Winstona Churchilla, je bil pred kratkim lažje ranjen in prepeljan v neko ja ponsko bolnico.
TRETJI SKOP ARETIRAN
Na Cehoslovaskem je bil aretiran od kon ca vojne ze tretji škof (katol.), Po Mgr. Barnasu in Mrg. Zeli so sedaj aretirali Mgr. Buzalka, škofa konjskega.
Kot poročajo iz Vatikana, je biv.ceho= slovaški minister za ljudsko kulturo Cepic= ka izjavil, da Cehoslovaska ne potrebuje ni ti katoliške, niti protestantske, niti evan gelske cerkve. Edina cerkev, ki naj obstoja na Cehoslovaskem, naj bi bila moskovala pro Voalavna cerkev.
SPORAZUM Nil HRDZARSKM
Med madžarsko vlado in Katoliško Cerkvi jo na Madžarskem je prišlo do sporazuma, po katerem bo Cerkev ponovno smela odpreti svo je sole. V zameno pa bo Cerkev priznala o= blast ljudske Republike in njene ustanove.
NOVA KATOLIŠKI DOGMA.
"Osservatore Romano", vatikanski organ, poroča, da bo sveti oce sklical konzistorij 30.oktobra t.l., na katerem bo objavil svo= jo namero proglasiti novo dogmo - namreč vnebovzetje Brezmadežne Device Marije ne le duhovno, marveč tudi fizično, t.j. vnebovze tje telesa in ne le duše. Proglasitev nove dogme bo na dan Vseh Svetih 1,novembra.
Ta dogma bo prva po letu 1870, ko je bi la proglašena dogma o nezmotljivosti papeža, kadar govori ex cathedra o zadevah vere in morale.
Razgovori in ramisljanja o novi dogmi so se vrstila od leta 1869 dalje. 97% odgo= vorov, ki so jih dali na vprašanje kardina= li, škofje in drugi, govore v prid progla= sitve nove dogme. Nekateri pa so izrazili mišljenje, da bo nova dogma se bolj poglobi la ločitev med Katoliško, Protestantsko in Pravoslavno Cerkvijo. Pravoslavna cerkev ni sprejela nobene nove dogme, ki jo je. usvoji la Katoliška Cerkev od leta 787 dalje.
"SVETNIKI"POGKANI S CEST
Na Poljskem so pričeli uradno opuščati "Sv." pred imeni ulic, ki so imenovane po svetnikih. Tako so se pojavili napisi ulic: "Markova ulica", "Tomaževa ulica" itd.,kjer je preje stalo "Ulica sv,Marka, sv.Tomaža" itd.
V	dneh 28.septembra do 1.oktobra t.l. ” do v Londonu praznovali 100-letnico obnove katoliške hierarhije v Angliji in Walesu.P;' peski delegat bo angleški kardinal Griffig Zadnji papeški delegat, ki je obiskal Angl'! jo. je bil madarski nuncij Seredi leta 19^-
ZASEDANJE EVROPSKE SIUPSCINE KONCAlj
28.avgusta je zaključila svoje zasedan. posvetovalna skupščina Evropskega odbora nistrov Zap.Evrope. Najvažnejša odločitev,' je bila sprejeta, je obveza elanov parlamef ta, da sprožijo vprašanja, ki so bila izgl^ sovana v Strasbourgu, v domačih narodnih s-''1 scinah. Proti tej odločitvi so bili vsi aiV gleski laburistični delegati razen enega, ;; smatrajo to odločitev za vmešavanje v delcv nje domačih parlamentov.
V	pogledu osnovanja evropske federacij so bila mišljenja močno deljena. Najesktre^ nejsi smatrajo, da je treba vprašanje fedef cije rešiti tudi za ceno žrtvovanja onih & zav, ki se ne strinjajo s federacijo. Med A kimi je tudi Anglija, ki je zlasti nasproti1 Schumanovemu načrtu enotne zapadno jeklene in premogovne industrije, bi vsa taka vprašanja nujno morala reseva»' na osnovi Schumanovega načrta, kar pa bi ^ tegnilo prizadeti angleško gospodarstvo.
ANGLEŽ ZMAGAL V MARATONU
-evropsk“ Ps deraci?
____4-i
23.avgusta so se pričele Evropske Oli-1^ pijske igre v Bruslju v Belgiji. Anglež J.A Holden je zmagal v maratonu okrog 1A5 m Pei Fincem Karvonenom in Sovjetom Vaninom, ki i bil tretji.
PISANI VEČER V ROCHDRLE-u.
Ha predvečer Občnega zbora Slovenskeg9, t društva v Vel.Britaniji 5.avgusta t.l.,so c ni društva priredili pisan večer s sledeči-' sporedom:	,
1)	Slovenska beseda in slovenska peseF^ nekaj uvodnih misli v večer,- Jože RehbevB /
2)	Ivan Cankar: "Nebesa pod Triglavom' recitiral g.J.Fabjan.
3)	Pevski zbor pod vodstvom g. J.Erzeug
A) Pevski zbor Beford-London pod vodst
F.Rozmana.	v
5)	"Al me bos kaj rada imela" - dvospe g.Grkman in gdc.V.Zabavnik.
6)	"Oj le sumi gozd zeleni" in "Dekle ^
daj mi roz rudecih" - dvospev gdc.J.Pavel g.J.Fabjan.	„ ,
7)	"Zmešnjava" in "Martinek na ogledih ^
zabavna prizora, ki sta ju izvajala gdc.^'^ bavnik in g,D.Otorepec.- Sledil je zabavu1^ prizor "Pred sodiscem", nato duet gđc.Pa^ in V.Zabavnik.	^
Nemi prizor "Kriz" je prireditev zakJA
cil.Uspeh je bil velik,k čemur čestitamo*