Leto XXV. St. 18
Ptuj, 18. maja 1972
Cena 0,70 din
Sprejet program asfaltiranja
lokalnih cest
v torek, 9. maja 1972 se je v
Ptuju sestala na prvi seji skupščina
cestnega sklada občine Ptuj. Skup-
ščina šteje 40 članov in ima v njej
vsaka krajevna skupnost vsaj po 1
člana. Prej je obstajal le upravni
odbor cestnega sklada, ki je bil
pristojen za upravljanje s sredstvi za
vzdrževanje cest IV. reda. Z novim
republiškim zakonom o javnih
cestah pa je prišlo v upravljanje
občinskega sklada še 146,6 km cest
III. reda. To je tudi letos narekovalo
potrebo, da se je formiral širši
samoupravni organ, to je skupščina
cestnega sklada. S koliko večjimi
sredstvi bo letos razpolagal ta organ
pove samo podatek, da je finančni
načrt cestnega sklada za leto 1971
znašal 1,650.000 dinarjev, finančni
načrt za letošnje leto pa znaša
4.277.489 dinarjev ali skoraj trikrat
več.
ORGANI CESTNEGA
SKLADA
Skupščina se je na svojem prvem
zasedanju najprej konstituirala. Za
predsednika skupščine so izvolili
Jožeta KOLARJA iz Majšperka.
Nato so izvoUli 9-članski izvršilni
odbor, ki mu predseduje Matevž
CESTNIK iz Kidričevega, člani pa
so: Drago KLOBUČAR iz uprave
občinske skupščine, Milan ROSIC
iz projektivnega biroja, Albin PIŠEK
iz KS Ptuj, ing. Milan STARKE iz
kmetijskega kombinata Ptuj, Jože
VAUPOTIC iz Cirkulan, Jože
HEBAR iz Dolene, Franc PETRO-
\TC iz Gorišnice in Janez KOSTA-
NJ EVEC i zVitomarc.
Za tem so obravnavali poročilo o
poslovanju cestnega sklada v lan-
skem letu, ga ugodno ocenih in
potrdili, sklepah o izročitvi cest v
vzdrževanje Komunalnemu podjetju
Ptuj, sprejeli nov statut sklada in
finančni načrt za leto 1972;
Komunalno podjetje Ptuj je
prevzelo v vzdrževanju 472 km
lokalnih cest, za kar bi po njihovih
izračunih potrebovali 3,465.000
dinarjev, saj zaposlujejo 60 cestar-
jev, 2 delovodja in 1 vodja cestne
službe. Vendar jim skupščina toliko
denarja ni mogla zagotoviti, saj bi se
v tem primeru morah odpovedati
modernizaciji - asfaltiranju cest.
Zato so odobrih za redno vzdrževa-
nje cest le 2,640.000 dinarjev, ker je
skupščina smatrala, da je s temi
sredstvi zagotovljena cestna služba
in vsaj za silo normalno vzdrževanje
cest.
PROGRAM ASFALTIRANJA
Posebno živahna razprava je bila v
skupščini, ko so obravnavali pro-
gram asfaltiranja lokalnih cest.
Sprejeli so program, ki predvideva
asfaltiranje 43 km in 700 m cestišč.
Ta dela bodo po predračunu veljala
okrog 8 milijonov novih dinarjev, od
tega bodo krajevne skupnosti iz
samoprispevka in iz drugih prispev-
kov obačnov zbrale okrog 4 in pol
milijona, razliko pa bi naj prispeval
cestni sklad.
Iz letošnjih dohodkov bo cestni
sklad lahko prispeval le 1,3 milijona
dinarjev, zato so sklenih najeti
posojilo pri banki v višini 1,2
milijona in premostitveni krediti v
znesku 1,3 milijona dinarjev.
V sprejetem programu je predvi-
deno asfaltiranje naslednjih cest po
krajevnih skupnostih:
1. CIRKOVCE: Ceste od šole do
repubUške ceste, Cirkovce-Mihov-
ce-Pleterje in RTP-Železniška
postaja, v skupni dolžini 4 km in
290 m. Ta dela bodo stala 748.000
din, krajevna skupnost sama pa bo
prispevala 59 odstotkov potrebnega
denarja.
2. CIRKULANE: Cesta Dolane-
Cirkulane v dolžini 1,7 km, dela
bodo stala okrog 450.000 din,
krajevna skupnost pa bo prispevala
50 odstotkov.
3. DORNAVA: Ceste Ptuj-Dor-
nava, Dornava-Moškajnci in Dorna-
va k šoh, v skupni dolžini 8,2 km.
Po predračunu bodo dela veljala
2,330.000 din, krajevna skupnost pa
bo prispevala 54 odstotkov, ki jih
bodo zbrali od občanov in delovnih
organizacij.
4. GORIŠNICA - MARKOV^CI:
Ceste Stojnci-Muretinci, odcep
mimo Doma upokojencev in od
železniške postaje Moškajnci do
ceste Ptuj-Ormož, v skupni dolžini
3 km in 370 m. Dela bodo stala
okrog 400 tisoč dinarjev, krajevni
skupnosti pa bosta prispevaU polovi-
co.
5. HAJDINA: Ceste Kungota-
Gerečja vas-Kaludra, Gerečja vas-
Gajec in odcep proti Hajdini,
Kaludra-cesta Ptuj-Pragersko in
železniška postaja Hajdina do
Čihala, v skupni dolžini 6,4 km.
Dela bodo stala nekaj nad
1,150.000 dinarjev, krajevna skup-
nost pa bo prispevala 54,66
odstotkov potrebnega denarja.
6. KIDRIČEVO: Cesti skozi
Apače in v Njivercah, železniška
postaja-Grad, odcepi v naselju
Apače in ceste v naselju II, v skupni
dolžini 8 km in 560 m. Dela bodo
stala 1,276.000 din, krajevna
skupnost pa bo udeležena z 63,5
odstotka lastnih sredstev.
7. LOVRENC na Dravskem polju:
Ceste Lovrenc-Župečj a vas, Lov-
renc-Apače in druge krajevne ceste
v skupni dolžini 4 km in 290 m. Po
predračunu bodo dela veljala nad
595.000 dinarjev, krajevna skupnost
pa bo prispevala kar 70,8 odstotka.
(Nadaljevanje na 5. strani)
OB ŠTAFETI MLADOSTI
27 let fantje in dekleta Jugoslavije
iz roke v roko prenašajo najlepše
pozdrave in želje milijonov ljudi
tovarišu Titu za njegov rojstni dan.
Od 25. maja 1957 leta dalje slavi ta
nad naša mladina kot svoj praznik -
dan mladosti. V prvem mesecu
zmage in svobode, maja 1945, je na
bojiščih utihnilo orožje. Vsi naši
narodi so zeleh izraziti svojemu
velikemu sinu, strategu revolucije,
hvaležnost in se mu oddolžiti za
velike zasluge.
Ker tovariša Tita ne morejo
pozdraviti vsi in mu zaželeti sreče in
dobrega zdravja za rojstni dan, se je
v Kragujevcu rodila ideja za štafetno
tekmovanje za njegov rojstni dan.
Ta spodbuda se je rodila že v
komiteju SKOJ in je bila sprejeta v
vseh krajih naše domovine. Iz vseh
krajev naše dežele so v izrezljanih
palicah nosih pozdravna pisma in
čestitke tovarišu Titu ob njegovem
rojstnem dnevu.
Letošnja proslava dneva mladosti
in 80-obletnica rojstva maršala Tita
bosta letos najsvečaneje proslavljeni.
Ime tovariša Tita, tega velikana
naše dobe, ki ga imamo in nosimo v
srcih, bo napisano z velikimi
črkami, v katerih bodo izražene
želje naše mladine, pionirjev,
pripadnikov armade, delavcev,
intelektualcev in kmetov, da naš
tovariš Tito še dolgo dolgo ostane
na čelu ZK in naše socialistične
samoupravne skupnosti.
Tega dne bodo vsi naši ljudje
izrazih svojo ljubezen in hvaležnost
temu velikemu človeku, katerega
ime je v tesni povezavi s prvimi
uporniškimi streh za svobodo in
neodvisno domovino. Izrazih bodo
svojo hvaležnost človeku, ki je prvi
uvedel v prakso samoupravljanje in
ga določil za osnovni zakon
jugoslovanske skupnosti.
Zaradi teh in drugih Titovih
zaslug vsi naši ljudje želijo, da
tovariša Tita še drugič razglasijo za
narodnega heroja Jugoslavije.
Štafeta mladosti je krenila s
Pruske gore in bo na svoji poti
obiskala vse republike in pokrajine
naše dežele. Štafetna pahca iz
orehovine in srebra simbohčno
predstavlja bratstvo in enotnost
naših narodov. Tovariš Tito vedno
poudarja, naj težko priborjeno
svobodo, bratstvo in enotnost naših
narodov čuvamo.
Za svobodo naše sociahstične
domovine so padle mnoge žrtve,
zato sedaj, v mirnem času, ne
smemo dovoliti, da bi te
mnogoštevilne žrtve padle zaman.
Čuvajmo svobodo kot zenico
svojega očesa!
T. Dimovski
ŠTAFETA MLADOSTI V PTUJU
Ptujska mladina se je letos skrbno
pripravila na sprejem štafete mlado-
sti s pozdravi tovarišu Titu ob
njegovi 80. obletnici. Slovesnost se
je pričela sinoči ob 17.30 na Trgu
mladinskih delovnih brigad s pe-
strim kulturnim programom. V
njem je sodelovala godba na pihala,
pevski zbor OŠ ,,Tone Žnidarič",
Glasbena šola Ptuj, folklorna skupi-
na ptujske gimnazije in vojaki JLA*
Po govoru Zvonka MASTENA,
predsednika občinske konference
ZMS, je prva prispela skupna štafeta
pionirjev osnovnih šol ptujske obči-
ne. Ob pol sedmih je prispela
regionalna štafeta pomurskih občin
in Ormoža, četrt ure za tem pa je
prispela zvezna štafeta, ki jo je
ptujska mladina prevzela v Zlato-
hčju od mladine mariborske občine.
Prihod zvezne štafete mladosti so v
Ptuju združih tudi s slovesnim
sprejemom okrog 700 pionirjev iz
osnovnih šol ptujske občine v Zvezo
mladine. Zvezna štafeta je nato v
Ptuju prenočila ob častni straži
mladincev.
Danes zjutraj se je na Trgu
mladinskih delovnih brigad sloves-
nost nadaljevala od 6. ure naprej. Po
govoru Franca TETIČKOVIČA, se-
kretarja komiteja občinske konfe-
rence ZKS, so prispele skupne
štafete mladine srednjih in poklicnih
šol, mladine trgovskih podjetij,
mladine ptujskih industrijskih in
obrtnih podjetij in štafeta JLA.
Ob 6.40 je zvezna štafeta krenila
iz Ptuja skozi Kidričevo, Majšperk
in Stoperce v Rogatec, kjer jo bo
ptujska mladina predala mladini
občine Šmarje pri Jelšah. Ti jo bodo
ponesli le nekaj kilometrov in jo pri
Sv. Roku ob Soth predali mladini
Hrvatske.
F. F.
VREME
do nedelje, 28. maja 1972
Prvi krajec bo v soboto, 20. maja,
ob 2.16.
Napoved: Postopoma se bo oto-
plilo na 28 stopinj C. Občasno so
možne še krajevne kratkotrajne
plohe.
Nadaljni izgledi: V začetku junija
in okrog 18. junija bodo verjetno
nastopile večje padavine. Nevarnost
poplav bo okrog 3.junija in spet
okrog 16. junija.
Alojz Cestnik
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 18. maja 1972
PREDSEDNIK REPUBLIKE
JE ODLIKOVAL NEKATERE
BISTRiČANE
Sekretar OK ZKS Slovenska Bistrica Franjo Ledinek predaja visoka
odlikovanja Radu Ivetiču in Jožetu Kodeliču. Foto: VH
Občinski odbor ZRVS Slov.
Bistrica je v okviru 20-letnice
ustanovitve organizacije zveze re-
zervinih vojaških starešin in 30-letni-
ce vstaje jugoslovanskih narodov ter
30-!etnice ustanovitve JLA pripravil
svečanost v torek 9. maja 1972 v
Slov. Bistrici.
Ob tej priložnosti je predsednik
SFRJ tovariš TITO za uspešno delo
pri krepitvi obrambne moči naše
domovine, za dosežene uspehe v
izvajanju nalog za vsesplošni ljudski
odpor na območju bistriške občine,
izredno zavzemanje pri usposablja-
nju starešinskega kadra in izredne
napore posameznikov v izvajanju
programa dela organizacije rezervnih
starešin v šolskem letu 1970/71 ter
za zasluge posameznikov v vojnem
in povojnem času, odlikoval nekate-
re najbolj prizadevne člane organiza-
cije ZRVS.
Odlikovani so bili z redom
repubhke z bronastim vencem: Jože
Kpdelič, rezervni polkovnik in Rade
Ivfetič, rezervni podpolkovnik; z
redom dela s srebrnim vencem so
bili odlikovani: Miroslav Kolenko,
Ivan Ferk, Stevo Eberl in Marjan
Čretnik; z redom za vojaške zasluge
s srebrnim vencem so bili odliko-
vani: Rudolf Knez, Andrej Mesaric,
Anton Prime, Božo Strnad, Branko
Vasa; z medaljo za vojaške zasluge
pa so bih odlikovani: Alojz Crešnar,
Anton Kolar, Marjan Munda, Franc
Onič, Andrej Mesaric in Anton
Prime.
Odlikovanja je razdeljeval sekretar
OK ZKS Slov. Bistrica Franjo
Ledinek. Svečanosti so se udeležili
tudi nekateri predstavniki družbe-
no-pohtičnih organizacij občine
Slov. Bistrica.
V. H.
Ptujska industrija - lani
Obseg ptujske industrijske proiz-
vodnje je bil v letu 1971 poprečno
za 3,8 % (v SRS 9,6 % nad ravnijo
leta 1970). Če pa izločimo TGA, ki
ima 45-odstotno udeležbo v celot-
nem obsegu industrijske proizvodnje
in lani ni dosegla ravni proizvodnje
iz leta 1970, so vse ostala
industrijska podjetja dosegla za
16,1 % večji obseg proizvodnje kot
v predhodnem letu.
Zaradi slabega stanja proizvodnih
naprav, delovnih pripomočkov in
slabe električne energije je dosegla
TGA precej nižje proizvodne rezul-
tate kot v predhodnem letu. Slabše
rezultate je dosegla tudi Delta,
zaradi prilagajanja tržišču, ki je
zahtevalo manjše serije zahtevnejših
in dražjih predmetov. Slabši rezultat
je dosegla tudi zaradi močne
fluktuacije delovne sile.
Na ravni leta 1970 je bila
proizvodnja v podjetju za popravlja-
nje železniških voz in proizvodnja v
obratu KONUS - Majšperk. Slednji
je zmanjšal proizvodnjo v zadnjem
četrtletju preteklega leta.
Nad poprečjem je bila proizvod-
nja v tovarni volnenih izdelkov.
Opekarni, Perutnini, Petoviji in
Tiskarni. Najvišjo rast proizvodnje je
v minulem letu dosegla Tovarna
volnenih izdelkov Majšperk. Primer-
java dosežene kohčinske proizvod-
nje po posameznih proizvodih s
proizvodnjo v predhodnih letih
kaže, da je podjetje povečalo
proizvodnjo vseh svojih proizvodov.
Proizvodnja volnice se je več kot
podvojila in s tem v strukturi
proizvodnje povečala svoj delež od
32% v letu 1970, na 46% v letu
1971. Večja kohčinska proizvodnja
je bila pogojena z večjim številom
zaposlenih za poprečno 11.
Večjo industrijsko proizvodnjo
kot v 1970 letu so dosegle še:
Opekarna za 19,3 %, Perutnina za
17,2%, Tovarna avtoopreme za
15,8 % in Tiskarna za 7,4 %.
Število zaposlenih se je v lanskem
letu povečalo za 2,7 %. Največje
število novih zaposhtev izkazujejo
Tovarna volnenih izdelkov - za
45 delavcev. Tovarna avtoopreme -
za 39 delavcev in Petovija - za
22 delavcev. V drugih podjetjih se
zaposlenost ni bistveno spremenila.
Količine neprodanega blaga so se
ob koncu leta, v primerjavi s
predhodnim letom, povečale za
42%. V TGA je ob koncu leta
ostalo na zalogi 6.600 ton aluminija.
Zaloge so se povečale še v Tovarni
volnenih izdelkov, v obratu Konus
- Majšperk in v žagarskem obratu.
Zadnje trimesečje lanskega leta je
bilo za industrijo ugodnejše in je
bila rast celotnega dohodka višja,
kot je bilo pričakovati v prvih
devetih mesecih. Ker so v lanskem
letu znatno porasle cene industrij"^'
skih proizvodov, so porabljena
sredstva brez amortizacije ob koncu
leta dosegle 27-odstotno povečanje,
medtem, ko se je celotni dohodek
povečal za 12 %. Nesorazmerje med
rastjo celotnega dohodka in porab-
ljenimi sredstvi se kaže v zmanjšanju
ekonomičnosti poslovanja.
Poprečno je zaposleni v industriji
ustvaril 36.700 din dohodka ali za
12 % več kot v letu 1970. Glede na
to, da je dohodek v veliki meri
odvisen od amortizacije, ki je bila
lani manjša od 1970. leta, je za
ugotavljanje produktivnosti iz vred-
nostnih pokazateljev primernejši
kazalec družbeni proizvod na
zaposlenega. Ta je v' letu 1971
znašal 43.420 din ali za 17% manj
kot leta 1970.
Največ obratnih sredstev je
angažiranih v zalogah, ki so se
skupno povečale za 38 % i
terjatvah do kupcev s porastom za
79%. Zaloge so najbolj porasle v
TGA in Tovarni volnenih izdelkov.
Prav tako izkazuje TGA največ
terjatev do kupcev (100.998 tisoč
din). Visok porast terjatev izkazuje-
jo še Tiskarna, Petovia in Tovarna
volnenih izdelkov. Industrijska pod-
jetja so imela ob koncu leta v obliki
likvidnih denarnih sredstev za 51 %
manj obratnih sredstev, kot leto
prej. Delež denarnih sredstev v
skupnih obratnih sredstvih je ob
koncu leta 1970 znašal še 12 % in se
je do konca lanskega leta znižal na
1 %. Skupna tuja sredstva so se v
industriji zmanjšala za 10 %.
Močan porast - za 114 %
zaznamujemo tudi pri dobaviteljih.
Kljub visokemu porastu je znesek
obveznosti do dobaviteljev še vedno
za 58.440 tisoč din nižji od
skupnega zneska terjatev do kupcev.
M. N.,
ZA GOSPODARSKO POVEZOVANJE
V torek, 16. maja 1972 je bilo v
Ptuju posvetovanje direktorjev več-
jih gospodarskih organizacij z ob-
močja podravskih občin Lenart,
Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica.
Posvet je sklical in vodil Slavko
SORŠAK, sekretar medobčinskega
sveta ZKS območja Maribor, ki je
uvodoma poudaril, da so taki
posveti metoda dela Zveze komuni-
stov za skupno dogovarjanje in
enotno usmerjanje vodilnih komuni-
stov - gospodarstvenikov. Na posve-
tu sta sodelovala tudi Peter TOŠ,
predsednik komisije za samouprav-
ljanje pri CK ZKS in Zdravko
PRAZNIK, direktor Ekonomskega
centra Maribor, prisostvovali pa so
še sekretarji komitejev občinskih
konferenc ZKS vseh štirih občin in
predsednik skupščine občine Ptuj
Franjo REBERNAK.
Vsebina posveta je bila obravnava
gospodarskih gibanj, s posebnim
poudarkom na naše območje, inte-
gracijski procesi, zlasti v podravski
regiji in uresničevanje ustavnih do-
polnil   v   delovnih   organizacijah.
Njegov namen pa je bil predvsem v
tem, da se enotno usmerijo člani ZK
in vsi vodilni ljudje v podjetjih pri
reševanju nakazanih nalog.
Po uvodnem poročilu Slavka
Soršaka se je razvila živahna razpra-
va, v kateri so gospodarstveniki iz
vseh občin opozorili na vrsto
problemov, s katerimi se srečuje
gospodarstvo tega manj razvitega
območja Slovenije in nakazovali
poti za njegovo hitrejšo rast.
O vsebini razprave bomo podrob-
neje poročah v prihodnji številki.
F. F.
OK SZDL Ormož za SLO
Socialistična zveza, kot najširša
samoupravna zveza občanov mora v
prihodnjem obdobju s svojo aktiv-
nostjo usmeriti svoje delo in delo
drugih družbenopolitičnih organiza-
cij, društev in drugih združenj obča-
nov k splošni mobilizaciji prebival-
stva pri vseh dejavnostih, ki so
namenjena obrambi države. Pri tem
mora v skladu z zakonom o sploš-
nem ljudskem odporu zagotoviti, da
se bosta družbena samozaščita in
splošni ljudski odpor vrasla v vse
aktivnosti na področju družbenega
življenja v krajevni skupnosti.
Za uresničitev zgoraj navedenm
nalog je občinska konferenca SZDL
Ormož pričela s široko akcijo orga-
niziranja odborov za splošni ljudski
odpor pri krajevnih skupnostih.
Akcija bo po predvidevanjih konča-
na do 15. maja. Po predlogu občin-
skega koordinacijskega odbora pri
OK SZDL Ormož bo odbor za SLO
pri svetu krajevne skupnosti sestav-
ljen iz predstavnikov KS, osnovne
organizacije ali aktiva ZK, KO
SZDL, ZB, ZRVS, ZMS, gasilskih in
telovadnih društev, strelske družine,
RK in lovske družine posamezne
krajevne skupnosti. Predstavnika
partizanske enote in civilne zaščite
sta že po položaju člana odbora. Za
organizacijo sestankov so zadolžene
krajevne organizacije SZDL oziroma
njih predsedniki. Odbori bodo šteH
od 9 do 15 članov. Delali bodo po
programih, ki si jih bodo izdelali na
prvih sejah. Administrativna opravi-
la za odbor bodo opravljala tajništva
krajevnih uradov. jr
VLADO BEZNIK V PTUJU
V torek, 16. maja dopoldne je bil
v Ptuju skupni posvet predstavnikov
družbenopolitičnih organizacij ptuj-
ske in ormoške občine, ki gaje vodil
Zdravko TURNŠEK, predsednik ob-
činske konference SZDL Ptuj.
Posvetovanja sta se udeležila Vla-
do BEZNIK, podpredsednik republi-
ške konference SZDL Slovenije in
član te konference Jože ŠAGAR.
Razpravljali so o sedanjih nalogah
SZDL v pripravah na skupščinske
volitve, ki bodo prihodnje leto.
Vlado Beznik je podrobneje govoril
o strukturi novih občinskih skup-
ščin, o vlogi volilnih koordinacijskih
odborov in vohlnih komisijah ter o
bodočem delegatskem sistemu delo-
vanja vseh predstavniških teles.
F.F.
TEDNIK — ČETRTEK, 18. maja 1972
STRAN 3
Na ptujski gimnaziji
pedagoški oddelki
živo zanimanje mladine za uči-
teljski poklic, ki se je v zadnjih
dveh, treh letih na območju ptujske
in ormoške občine okrepilo, opazne
potrebe po učiteljih v bližnji prihod-
nosti in okohščina, da se morajo
dijaki še pred vstopom na pedago-
ško akademijo šolati v Mariboru, v
Murski Soboti ali v kakem še bolj
oddaljenem mestu z gimnazijo peda-
goške smeri, kar predstavlja večje
izdatke ali pa občutno izgubo časa,
so bili poglavitni vzroki, da so se
zavod za šolstvo, republiška izobra-
ževalna skupnost, svet za šolstvo
občinske skupščine Ptuj ter gimna-
zije Dušana Kvedra v Ptuju lotih
priprav za uvedbo oddelka pedago-
ške smeri na gimnaziji v Ptuju.
Po pregledu in ugotovitvi pogojev
za delo oddelkov pedagoške smeri in
na osnovi privolitev ustanovitelja,
OS Ptuj ter republiške izobraževalne
skupnosti SRS je republiški sekre-
tariat za prosveto in kulturo SR
Slovenije izdal 20. 3. 1972 odločbo,
da gimnazija Dušana Kvedra v Ptuju,
ki izpolnjuje te pogoje, organizira
delo v oddelkih pedagoške smeri.
V šolskem letu 1972/73 bo
potemtakem na ptujski gimnaziji
tudi pedagoški oddelek, in sicer
1. letnik, ki se bo v naslednjih letih
razvil do 4. letnika. Tako se bo
mladina z našega območja lahko
šolala do mature v Ptuju, kar boi
prav gotovo za marsikoga pomemb-
na olajšava. Ker bi naj dobile naše
osnovne šole dobre učitelje, bodo
sprejeti v prvi vrsti absolventi
osnovnih šol s prav dobrim ali
odUčnim uspehom, vendar sprejem-
nih izpitov ne bo.
Ker je v ptujski in ormoški občini
že doslej evidentiranih 56 novincev
(Ptuj 37, Ormož 19), bosta odprta z
novim šolskim letom po vsej verjet-
nosti dva oddelka 1. razreda oz.
letnika, če bo odziv tolikšen,
kakršnega kaže sedanja evidenca.
Pedagoška akademija v Mariboru
je v dogovoru z republiško izobraže-
valno skupnostjo in s temeljnima
izobraževalnima skupnostima v Ptu-
ju in Ormožu, da bi imeli vsi
novinci, ki se bodo junija vpisali v
pedagoški oddelek in sklenih s TIS
ustrezno pogodbo o usmeritvi v
učiteljski poklic, že 1. septembra
1972 zagotovljeno primerno štipen-
dijo.
Učni načrti in metoda dela bodo,
razumljivo, isti, kot so na gimnaziji
pedagoške smeri.
Gimnazija v Ptuju bo seveda tudi
v bodoče vpisovala in sprejemala
dijake v oddelke splošne gimnazijske
smeri. V rednem razpisu bo objavlje-
nih verjetno 60 prostih mest v
1. razredu za gimnazijo splošne
smeri in 60 prostih mest v 1. razre-
du za gimnazijo pedagoške smeri.
R.C.
Daleč pred Slovenijo
ORMOŠKI ODBORNIKI SO ZADOVOLJNI Z GOSPODAR-
JENJEM DELOVNIH ORGANIZACIJ
Oba zbora občinske skupščine
Ormož sta prejšnji teden v četrtek
pod osrednjo točko dnevnega reda
obravnavala uspešnost gospodarskih
in negospodarskih delovnih organi-
zacij s področja občine za lansko
leto.
Obravnavano obdobje spada v čas,
ko je tudi ormoško gospodarstvo
iskalo rešitve za ustavitev inflacij-
skih teženj ter na tej osnovi izvajalo
stabilizacijski program. Pri tem so
upoštevali predvsem predpise in
ukrepe za področje tržišča in cen,
likvidnosti, investicijske in splošne
porabe. Kljub vsem tem prizadeva-
njem pa je tudi v ormoškem
gospodarstvu bila prisotna precejš-
nja stopnja inflacije, ki se je
odražala na pogoje gospodarjenje
delovnih organizacij. Pri oceni
uspešnosti gospodarjenja je potreb-
no upoštevati precejšnje povečanje
cen. Realno povečanje rasti proiz-
vodnje je kljub temu dokaj
zadovoljivo.
Gospodarska aktivnost delovnih
organizacij je lansko leto povzročila
zelo ugodno naraščanja zaposlova-
nja. Konec decembra je bilo v
družbenem sektroju zaposlenih
2.021 delavcev, kar je v primerjavi z
istim mesecem leta 1970 za 7,5'
odstotkov več. Odstotna povečanja
zaposlovanja so v ormoški občini
večja kot je dinamika zaposlovanja v
SR Sloveniji, kjer je zabeležena rast
na poprečje leta 1970 za 4,7
odstotkov. Gospodarstvo je lansko
leto zaposlilo 115 novih delavcev,
negospodarstvo pa 7. Največ
delovnih mest je bilo odprtih v
industriji in gradbeništvu. Zniževa-
nje števila zaposlenih pa je še zmeraj
opaziti v gozdarstvu, prometu in
obrti. Dejanski odraz povečanja
števila zaposlenih je povzročilo tudi
uvajanje delovno intenzivnih investi-
cij pri tovarni Jože Kerenčič,
elektrokovinskem podjetju KRAN
in povečanem obsegu dejavnosti
gradbenega podjetja OGRAD Or-
mož.
Porast mase osebnih dohodkov
zaposlenih v gospodarstvu in
negospodarskih dejavnostih je v
primerjavi z istim obdobjem leta
1970 zelo intenzivna. Vzroki so v
povečanem številu zaposlenih in
povečanih poprečnih osebnih do-
hodkih. V poprečju je lanskoletni
mesečni osebni dohodek na zaposle-
nega znašal 1.370 dinarjev. V
gospodarstvu 1.276, v negospodar-
stvu pa 1.715 dinarjev. Največje
osebne dohodke na zaposlenega so v
gospodarskih dejavnostih prejeli
zaposleni v kmetijstvu, prometu in
trgovini, najnižje pa v industriji. V
negospodarstvu so prejeli najvišje
osebne dohodke zaposleni v šolstvu,
pohtičnih organizacijah in bančni-
štvu. Primerjava poprečnih osebnih
dohodkov med posameznimi dejav-
nostmi sicer ni povsem realna, ker
ne upošteva različne strukture
delavcev glede na strokovno uspo-
sobljenost. Primerjava daje le
razvojne tendence po posameznih
letih in za posamezne dejavnosti, po
katerih lahko sklepamo, kje se
osebni dohodki povečujejo hitreje
in kje počasneje.
Iz celotne dehtve osebnih dohod-
kov in rasti na poprečno zaposlene-
ga se v letu 1971 kažejo določene
izravnalne tendence nasproti po-
prečnim osebnih dohodkom v
merilu republike. Po podatkih za
leto 1971 so poprečni osebni
dohodki na zaposlenega v SR
Sloveniji samo za 19,9 odstotkov
višji od občisnkih, medtem ko je to
razmerje znašalo leto prej 28,7
odstotkov. Navedena razmerja vsaj
deloma nakazujejo počasno odprav-
ljanje socialnih razlik med prebivalci
razvitejših in manj razvitih območij.
Nekoliko ugodneje kot v SR ^
SI oveniji so porash tudi realni
osebni dohodki na zaposlenega. V
primerjavi z letom 1970 so ti na
področju občine Ormož porash za
približno 11 odstotkov, medtem ko
republiško poprečje dosega 4
odstotke.
Ob oceni doseženih uspehov
družbeno ekonomskega razvoja
občine Ormož lahko zapišemo
močno materialno krepitev večine
delovnih organizacij. Občinska po-
prečja so daleč nad poprečji, ki
veljajo za SR Slovenijo in to priča o
počasni, vendar vztrajni poti
napredka.
jr
13. MAJA PRAZNIK ORGANOV
NOTRANJE UPRAVE
Predsednik skupščine občine Slov. Bistrica podeljuje priznanja
najuspešnejšim tekmovalcem. Fotografija (V. H.)
V okviru praznovanja 9. maja,
dneva zmage in 13. maja - dneva
organov notranje uprave so se
9. maja v dopoldanskih urah zbrali v
lovskem domu ,,Laporje" v Poljča-
nah številni člani uprave javne
varnosti iz občin Šmarje pri Jelšah,
Šentjur pri Celju, Slov. Konjice in
Slov. Bistrica.
Na srečanju, ki je postalo za
omenjene občine že tradicionalno,
so udeleženci izmenjah številne
izkušnje na področju varstva prome-
ta in reševanja kaznivih dejanj v teh
občinah.
Prireditve, ki so bile letos pod
pokroviteljstvom predsednika ob-
činske skupščine Slov. Bistrica, so
nato nadaljevan v športnem vzdušju.
Pomerili so se v streljanju s pištolo
in v šahu. Tekmovalo je več ekip.
Najuspešnejša v streljanju s pištolo;
je bila ekipa oddelka mihce iz Rog. j
Slatine, ki je zbrala 121 krogov, i
pred ekipo oddelka mihce iz
Pragerskega z istim številom krogov,
Vendar manjšim številom desetk.;
Tretje mesto v tem tekmovanju je
dosegla ekipa milice Slov. Bistrica,
je zbrala 113 krogov. Med posamez-
niki je bil v streljanju s pištolo
najusepšnejši Fratnik, (postaja mili-
ce Slov. Bistrica - 45 krogov) pred
Šuntnerjem, (oddelek milice iz
Poljčan).
V šahu se je pomerilo pet ekip.
Najuspešnejša pa je bila ekipa
oddelka mihce Poljčane z 9
osvojenimi točkami pred ekipo
postaje milice SI. Bistrica z 4,5
točkami in ekipo postaje milice
Šentjur pri Celju z 6 točkami.
Med posamezniki je bil v šahu
najuspešnejši Galič, (oddelek mihce
Poljčane) pred Radulovičem (posta-
ja mihce Slov. Bistrica) in Fratni-
kom, (postaja milice Slov. Bistrica).
Ekipe in posamezniki, ki so zasedlT
prva mesta, so prejeli priznanja in
diplome. Podehh so jim tudi pokal
in nekaj praktičnih daril. Udeleženci
so bih še posebno zadovoljni nad
dobro organiziranostjo prireditev in
sprejemom v lovskem domu Lappr-
je.
V. H.
NALOGE KOMUNISTOV
V ponedeljek, 15. maja t. 1. po-
poldne je bil v Ptuju posvet
sekretarjev organizacij ZKS iz delov-
nih organizacij in krajevnih skupno-
sti. Več kot tri ure so razpravljah o
nalogah komunistov pri uveljavlja-
nju ustavnih dopolnil, zlasti o
oblikovanju temeljnih organizacij
združenega dela.
Uvodno predavanje je imel Slavko
SORŠAK, sekretar medobčinskega
sveta ZKS Maribor. Po izčrpni
teoretični razlagi bistva ustavnih
sprememb, kar je podkrepil s
številnimi konkretnimi primeri od-
tujevanja pravic delavcev do nepo-
srednega odločanja, je nakazal na-
slednje neposredne naloge komuni-
stov:
V delovnih organizacijah je treba
ustvarjati ustrezno vzdušje za formi-
ranje TOZD. K uresničevanju te
naloge je treba pristopiti strokovno,
saj je treba preučiti vrsto stvari, jih
pripraviti in z njimi seznaniti kolek-
tiv; prav tako pa je potreben
pohtični pristop, da bomo zadeli
bistvo, to pa je - pripeljati delovne
ljudi do tega, da bodo dejansko
odločali. Ob tem se bo nujno tudi
spopasti s silami, ki zavirajo uveljav-
ljanje ustavnih dopolnil. Najbolj
škodljivo bi bilo, če bi vse delo
opravljah v komisijah, ločenih od
kolektiva, ampak je treba vse
predloge obravnavati z delovnimi
ljudmi v podjetjih, jih tako z vsem
seznanjati in obenem preverjati
ustreznost predlogov.
Po razpravi so sprejeli sledeče
sklepe:
- Čimprej je treba formirati
komisije, v vseh tistih delovnih
organizacijah, kjer tega še niso
storili, katerih naloga je - preučiti
možnosti in pogoje za ustanovitev
TOZD. Komisije naj imenujejo de-
lavski sveti.
- Pri tistih komunistih, ki so
proti uveljavljanju ustavnih dopolnil
je treba iti na idejno diferenciacijo.
- Ze sedaj se je pripraviti na to,
da bomo z drugo fazo ustavnih
sprememb temeljito seznanili delav-
ce v delovnih organizacijah in
občane v krajevnih skupnostih.
Pod drugo točko dnevnega reda
pa je prof. Alojz GOJCiC govoril o
Zvezi komunistov in njenem odnosu
do religije. F. F.
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 18. maja 1972
Tekmovanje ekip prve pomoči
Na letošnjem tekmovanju ekip prve pomoči v Ptuju je bilo zelo živahno.
V soboto je bilo na ptujskem
stadionu zelo živahno. Zbralo se je
trinajst ekip prve pomoči iz ptujske
občine, ki so se pomerile v znanju in
spretnosti pri prvi pomoči ponesre-
čencu. Tekmovanje se je delilo v
teoretični in praktični del. Žal pa
zaradi slabega vremena nismo mogli
videti zares pravih veščin, saj so
morale tekmovalne ekipe delati
praktične vaje na betonski tribuni,
kjer je primanjkovalo prostora.
Končni vrstni red ekip je bil sledeči:
1. TGA Kidričevo (prva ekipa), 2.
Mesokombinat Perutnina, 3. KS
Grajena, 4. TGA Kidričevo (druga.
ekipa), 5. Tovarna avtoopreme, 6.
KS Cirkovce, 7. Petovia, 8. KS
Zavrč, 9. Kmetijski kombinat, 10.
KS Zavrč (druga ekipa), 11. Tovar-
na perila in konfekcije Delta, 12. KS
Majšperk in 13. Komunalno podjet-
je Ptuj.
Ekipa iz Kidričevega je to pot že
tretjič osvojila prvo mesto in si je
tako priborila občinski pokal v
trajno last, dobila pa je tudi pravico
do udeležbe na republiškem prven-
stvu. Tekmovanje je bilo organizi-
rano v okviru Tedna Rdečega križa.
-mn-
ORMOŠKI KOMUNISTI
O GOSPODARSTVU
Clapi komisije za družbeno eko-
nomske odnose in ekonomsko po-
htko pri komiteju občinske konfe-
rence ZKS Ormož so pred kratkim
razpravljaU o finančnem poslovanju
delovnih organizacij za leto 1971 ter
o pripravi poročila o uresničevanju
sklepov 3. seje konference ZK
Slovenije o socialnem razlikovanju.
Sestanek je vodil predsednik komisi-
je Milan Ritonja.
Izrazili so zadovoljstvo nad lan-
skoletnimi uspehi gospodarskih or-
ganizacij; vzporedno pa so nanizah
nekatere probleme, ki se pojavljajo v
tekočem gospodarjenju. Pri tem so
še posebej podčrtah odnos nekate-
rih denarnih zavodov do manj
razvitih območij, ki je več kot
mačehovski. Tako je npr. tovarna
Jože Kerenčič pokazala lansko leto
izredno dobre gospodarske rezulta-
te, vendar na merodajnih mestih v
repubhki, kjer se delijo kreditna
sredstva, očitno njihovega dela ne
upoštevajo. Ta delovna organizacija
bi po načrtu morala letos odpreti
drugo novo proizvodno dovamo.
Stroji so že na poti in jih ne bodo
imeh kam postaviti! ,,Zadevo je
potrebno vzeti resno" je poudaril
Franc Novak. S potrpežljivostjo se
daleč pride. Tako bodo tudi Ormo-
žani verjetno dočakali kdaj čas, ko
bo zakon o manj razvitih dejansko
delal v prid manj razvitih območij.
Vse težave v zvezi s krediti bi
verjetno bile mnogo manjše, če bi
Ormožani imeli kakega svojega člo-
veka v bližini skupnih rezerv.
Anica Lukaček je povedala, da
čakajo delovne organizacije v teko-
čem letu izredne težave glede
izplačevanja osebnih dohodkov, lik-
vidnosti in drugega gospodarjenja.
Glede kliringa je bila mnenja, da bo
potrebna vsestranska pomoč s strani
Občinske skupščine, družbenopoli-
tičnih organizacij in komisije za
družbeno ekonomske odnose in
ekonomsko politko pri komiteju
občinske konference ZKS Ormož.
Tudi Matija Ratek je bil enakega
mnenja in še podkrepil potrebo po
resničnem vsestranskem prizadeva-
nju in napenjanju vseh sil, če bodo
Ormožanci hoteh vsaj delno obdrža-
ti nivo lanskega uspeha gospodar-
stva.
Ob koncu so člani komisije
sklenih, da bodo za drugo sejo
občinske konference ZKS Ormož
pripravili poročilo o realizaciji skle-
pov 3. seje ZKS o socialnem
razlikovanju.
jr
Mitja Vošnjak je obiskal Ptuj
V četrtek popoldne, 11. t. m. je
obiskal Ptuj naš rojak Mitja
VOŠNJAK, ki je veleposlanik SFRJ
na Dunaju. V Ptuj ga je povabila
komisija za mednarodna ekonomska
in politična vprašanja pri občinski
konferenci ZKS.
S člani komisije in predstavniki
družbeno-političnih organizacij
ptujske občine se je Mitja Vošnjak
razgovarjal o položaju koroških
Slovencev v Avstriji in naglasil, da se
avstrijska vlada trudi, da bi izpolnila
vsa določila iz znanega 7. člena
mirovne pogodbe. Pri tem je orisal
položaj druge jugoslovanske nacio-
nalne manjšine v Avstriji -
gradiščanskih Hrvatov.
Govoril je tudi o dobrih meddr-
žavnih odnosih med Avstrijo in
Jugoslavijo, kar je tudi v interesu
obeh vlad in sosednih narodov.
Avstrija je tudi naš edini sosed, ki ne
pripada nobenemu vojaškemu blo-
ku, zato je v obojestranskem
interesu, da imamo čimbolj urejene
odnose in da sodelujemo na vseh
področjih.
F. F.
GASILCI: V TISKU ZA NAS NI PROSTORA
Ormoški gasilci so se pogovorih o svojem delu in napravih načrte za
bodočnost.
Minulega občnega zbora občinske
gasilske zveze Ormož so se poleg
predstavnikov vseh gasilskih društev
s področja občine Ormož udeležili
tudi predstavniki občinskih gasilskih
zvez iz Čakovca, Ljutomera in
Ptuja. Na občnem zboru ni bilo
nobenega predstavnika kakšne druž-
benopolitične organizacije ah skup-
ščine občine Ormož.
V uvodu je o delu in dosežkih
gasilcev spregovoril Franc Pucko,
predsednik občinske gasilske zveze
Ormož. Med drugim je povedal, da
je večina krajevnih skupnosti kon-
čno našla razumevanje in skupaj z
gasilci pričela reševati vprašanja
vodnih zajetij. Ob koncu' svojega
poročila je podrobneje razčlenil
delo posameznih društev.
Po poročilu poveljnika občinske
gasilske zveze Adolfa Rižnarja se je
razvila živahna in bogata razprava, v
kateri so  gasilci ponovno  načeh
probleme v zvezi z nakupom nove
gasilske tehnike in opreme. Mnogo
besed je bilo izrečenih tudi na račun
neupoštevanja humanega gasilskega
dela. Navedene probleme je potreb-
no reševati v okviru občine, saj se
le-ti tu tudi pojavljajo.
V razpravi je močno prišlo do
izraza tudi vprašanje informiranja
javnosti o gasilskem delu. Razprav-
ljale! so menih, da časopisi posveča-
jo izredno veliko pozornosti in
prostora športu in kriminalu, med-
tem ko za gasilce ni nikjer prostora.
,,Edini, ki nas še ni pustil na cedilu"
je menil Franček Pucko ,je TED-
NIK, ki včasih le kaj napiše o našem
delu."
Po sprejetju finančnega načrta za
prihodnje obdobje enega leta so
gasilci končali uradni del občnega
zbora in se malo zadržali v prijetni
družbi.
jr
TEDNIK — CEJRTEK, 18. maja 1972
STRAN 5
V Času od 15. do 21. maja
v bistriški občini akcija:
»Uredimo okolje prijetnejše«
Pred kratkim so se v Slovenski
Bistrici zbrali predstavniki Turistič-
nega društva in vseh družbeno
pohtičnih organizacij občine. Ker so
razpravljali o urejanju okolja do-
mov, ulic, naselij in turističnih
objektov so se posvetovanja udeleži-
li tudi predstavniki krajevnih skup-
nosti, TlS-a, gostinski in turistični
delavci kakor tudi občani, katerih
skrb je urejanje zunanjega videza
naselij in turističnih krajev.
Takšen zbor je bil po besedah
večine prisotnih potreben že pred
več leti, saj je danes čistoča naselij
in turističnih objektov v nezavidlji-
vem stanju, razen manjših, žal samo
občasnih poskusov posameznikov in
organizacij, ki pa danes ne morejo
več zakriti številnih praktičnih do-
kazov (smetišča, opustošene zeleni-
ce, zanemarjenost parkov itd.) na
območju občine, ki si prav v tem
času prizadeva pritegniti kar največ
tujih in domačih gostov.
Pod vodstvom Turističnega dru-
štva iz Slovenske Bistrice so tako
pričeli načrtovati, skupno z vsemi
družbeno pohtičnimi organizacija-
mi, TIS-om, osnovnimi šolami, akti-
vi ZM in še posebno z vsakim
posameznim občanom, to leto kot
obdobje povečanih prizadevanj za
ureditev okolij in vseh pomembnej-
ših turističnih objektov v občini.
Med nalogami, ki so jih postavili
na prvo mesto, je potrebno poudari-
li prizadevanje, da bodo pri vsakem
posameznem občanu vnesh občutek
potrebe po lepo urejenem življenj-
skem okolju, združiti je treba vse
turistične in gostinske delavce v
občini, tudi delovne organizacije ter
ustanoviti posebni vodstveni odbor,
ki bo skrbel in organiziral izvedbo
sprejetih nalog Turističnega društva
kot osnovnega nosilca te akcije, ki
bo uspešna samo ob vsestranski
pomoči in sodelovanju vsakega
občana in organizacije.
Prva akcija bo v času od 15. do
21. maja 1972, da bi dan mladosti
in 80-letnico rojstva predsednika
TITA prebivalci pričakali v lepšem
okolju. To pa' bo samo uvod v
številne akcije na tem področju, če
bodo hoteh povsod odstraniti od-
padni material, ki ne sodi v okvir
lepo urejenega okolja in ki se je
nabiral že nekaj let kot nedotakljivo
svetišče na najvidnejših mestih.
Občinska skupščina je v tem okviru
že sprejela določene ukrepe, v
naslednjih dneh pa se bodo sestale
tudi krajevne skupnosti. Predvsem
odločnost in doslednost bi naj bih
glavni obliki v izvedbi akcije skozi
leto.
V. H.
»Polže peljem v zadrugo«
Ko sem se pred časom mudil v
Majskem vrhu nad Vidmom, sem na
sicer dobro utrjeni cesti, ki jo je že
pred leti tod zgradil kmetijski
kombinat iz Ptuja, srečal konjsko
vprego, v katero sta bila vprežena
belec in črnec, ki sta vlekla kmečki
voz, na katerem je bilo več kot pol
ducata fantičev in deklet.
Ustavil sem jih ter jih povprašal,
kam se peljejo. Oglasih so se
sopotniki, zastonjkarji, ki so mi
složno dejali, da peljejo v zadrugo
polže. In res sem videl na vozu
polno vreč in košar, v katerih so
lazih polži, s hišicami na hrbtu.
Vajeti je imel v rokah Ludvik,
Bratušek s tromeje med Majskim
vrhom, Ljubstavo in Podlehnikom,
ki je včasih mnogo ,,prefurar' po
teh haloških globačah ter si tako
služil svoj vsakdanji kruh. Zato še
danes rad poprime za vajeti ter
prepelje ljudem vse tisto, kar si sami
ne morejo prinesti na svoje domove
ali morda odpeljati. F. H.
Cesta proti Vidmu
Delo na cesti Suha veja-Videm se
je začelo. Prva faza del sega do
pokopahšča v Vidmu, nato pa še
skozi Videm in prek mosta skozi
Dravinjo pa do hiše Franca Purga v
Dravinjskem vrhu.
Organizirana je akcija za zbiranje
finančnih sredstev od občanov na
prostovoljni osnovi. Pri tem se je
pokazalo, da večji del občanov na
območju Vidma z razumevanjem,
spremlja ter dodatno prispeva svoj
delež k modernizaciji tega cestnega
odseka. Pokazah so visoko raven
razumevanja in poznejši rodovi jim
bodo hvaležni.
Imamo pa še nekaj občanov, ki
nimajo interesa za skupno akcijo za
zboljšavo kraja in cest. Kljub temu,
da imajo večja posestva, prevozna
sredstva, ki z njimi dnevno vozijo po
tej cesti in so socialno dobro stoječi,
nočejo prispevati ničesar. Želja vseh
je, da javnost izve nekaj več o takih
primerih v našem časopisju.
Vse tiste, ki so se obvezali za
dodaten samoprispevek obveščamo,
da bomo začeli zbirati denar pri
vsakem doma ter prosimo, da ne bi
pošiljali zbiralcev praznih rok od
hiše. Prvi obrok zapade v plačilo 1.
maja 1972. Prosimo, da bi plačah
najpozneje v petih mesečnih
obrokih ah do konca oktobra. Kdor
pa lahko prej, pa nam bo mnogo
pomagano, ker bi morali že prej
nakazati določeni znesek.
Tisti, ki še niste štorih svoje
dolžnosti, še imate čas in vpišite
znesek, ki ga zmorete. Vsem tistim,
ki so pa že vpisali, se naj topleje
zahvaljujemo v imenu vseh koristni-
kov te ceste.
Maks Vaupotič
Socialno razlikovanje v praksi
v teh dneh oddajamo na šolah
sezname učencev, ki bi naj šh v
počitnicah letovat na morje, torej
tistih, ki bodo šli v kolonijo.
Katerim otrokom bomo omogočili
takšno obliko rekreacije? Mishm,
da je namen kolonije, da gredo
letovat bolehni otroci s šibko,
telesno konstitucijo, še posebej pa
socialno ogroženi otroci.
Predloge smo dajali učitelji na
šolah. Odločilnega pomena je bilo
zdravnikovo mnenje. Pri tem izbira-
nju smo naleteli na velik problem.
Zdravstvena služba (po navodilih
zavoda za socialno zavarovanje) je
namreč odklonila vsakega učenca,
ki ni socialno ali vsaj kmečko
zavarovan. Zaželeni so bili socialni
zavarovanci.
Kdo so otroci, ki sploh niso
zavarovani?
To so predvsem otroci bajterjev,
brez staršev. Oprostite, „bajtarjev"
in   ,,kočarjev"   pri  nas  ni  več!
Govorim o konkretnih primerih.
Nekateri izmed teh učencev bi bih
nujno potrebni kolonije. Toda po-
stavlja se vprašanje: Kdo bo plačal?
Jaz pa vprašujem, kako je mogo-
če, da nekdo ni zavarovan.
Pa pustimo to vprašanje ob strani
in se povrnimo k dinarjem. Otrok
torej ni zavarovan, potreben je
pomoči, na morje pa le ne bo šel.
Kdo mu bo pomagal? Pri nas, v naši
družbi bi se to ne smelo dogajati.
Dovolite, da opozorim na novelo
Milana Pugla ,,Splavljene!". Televi-
zijski gledalci se bodo verjetno
spominjali drame z istim naslovom
(SNG Maribor). V _ vasi najdejo
neznana utopljenca. Župan se spra-
šuje, kdo bo plačal pogrebne stro-
ške.
Ne vem, če je primera dovolj
učinkovita in tudi primerna. Upam,
da je razumljivo, kar sem hotel
povedati.
STANKO BEZJAK.
SPREJET PROGRAM ASFALTIRANJA LOKALNIH CEST
(Nadaljevanje s 1. strani)
, 8. PTUJ: Ceste Budina-Brstje in
Župančičeva-Vodova-Nova vas, v
skupni dolžini 800 metrov. Po
predračunu bodo dela stala 124.000
din, krajevna skupnost pa bo
prispevala polovico.
9. ROGOZNICA: Cesta od
Rogoznice do meje KS Dornava in
Rogoznica-Žabjak-Kicar, v skupni
dolžini 2 in pol km. Dela bodo stala
nekaj nad 265.000 dinarjev, krajev-
na skupnost pa bo od vseh
prispevala največ, to je kar 75,42
odstotka potrebnega denarja.
10. VIDEM pri Ptuju: Cesta Suha
veja-Videm v dolžini 3,1 km. Po
predračunu bodo dela stala 922
tisoč dinarjev, krajevna skupnost pa
bo iz prispevkov občanov prispevala
polovico.
Poleg naštetih cest, na katere
bodo letos položili prvo plast
asfalta, so v letošnjem programu
predvideli še asfaltno prevleko na že
asfaltiranih cestiščih v Hajdini,
nekaj nad 3 km in v Ptuju pa
Rogozniško in Osojnikovo cesto, v
dolžini 1,2 km. Po predračunu bodo
ta dela stala okrog 448.000 dinarjev,
kar bi v celoti kril cestni sklad iz
svojih sredstev.
Franc FIDERŠEK
Pred vrhovnim sodiščem v Olden-
burgu sta se ločila mož in žena.
Žena je tožila moža, češ, da je
vedno, kadar je odhajala iz hiše,
igral na klarinet pesem: „Hvala ti,
gospod Bog!"
Zavarovalnica SAVA,
poslovna enota Maribor
RAZGLASA
prosta delovna mesta
1. vodje pisarne Zavarovalnice SAVA Ptuj
2. zastopnika za mesto Ptuj
Pogoji:
pod 1. popolna srednja šola
pod 2. končana osemletka.
Poizkusna doba pod 1. traja 3 mesece, pod 2. eno leto.
Razglas velja 8 dni po objavi.
Prošnje z dokumenti o strokovni izobrazbi in z opisom
dosedanje zaposlitve sprejema tajništvo zavarovalnice
SAVA, poslovna enota Maribor, Slomškov trg 1.
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 18. maja 1972
30 letnica Slovenskogoriške
čete
6. nadaljevanje
Zatekali so se
tudi v jugoslovanski vojaški bunker
iz železobetona ob cesti Vitomar-
ci Trnovska vas. Večkrat so
oglašali pri komunistu Francu
Rajšpu v Doliču, po poklicu
ključavničarju, ki jim je popravljal ■
orožje.
Ko so se po junijskem napadu na
orožniško postajo v Vintarovcih
umaknili proti vzhodu, so našh prvo
novo domovanje pri posestniku
Ivanu Toplaku v Mostju pri
Juršincih.
Nekaj dni so partizani spali v
Mostju na Toplakovem seniku, nato
pa v gozdu za njegovo hišo. Proti
koncu junija so se preselih v
podzemeljsko jamo, skopano konec
19. stoletja v sklade peščenca,
oddaljeno od Toplakove domačije
za hišo okrog 50 m. Iz Mostja so se
včasih za nekaj dni odselili v
zidanico na Gradiščaku, last kmeta
Cuša.
Jama v Mostju je bila dolga okrog
5 m in nekaj ožja, visoka pa okrog
2 m. Od vhoda je vodil do nje strm
rov navzdol. V času, ko so partizani
domovali v Mostju, so se oglašali
tudi pri Lovrencu Čušu v Grlincih in
Janezu Čušu v Zg. Velovlaku.
Oglašali so se pa tudi pri sodelavcih
v Novi vasi, na Kicarju in v Ptuju. V
Ptuj so prihajali k trgovcu Ervinu
Štegerju na Ormoški cesti, h
krojačema Maksu in Adolfu Murku
tudi na Ormoški cesti, h drevesni-
čarju Cehu na Ljutomerski cesti. V
ptujski bolnišnici sta dajali zdravni-
ške potrebščine za partizane sestri
Flora in Erika.
Trgovec Šteger je bil bratranec
bratov Rešev, zato so mu partizani
posebno zaupali. Pri njem so aprila
shranili kolesa, ko so nato odšh peš
do Vičeve k pletarski delavki Olgi
Megličevi. Ta jih je prepeljala na
desni breg Drave. Od tam so jo
mahnili k Lovrencu po orožje v
Ivančičev mlin. Šele čez dober
teden so se vrnili k Štegerju po
kolesa in se z njimi odpeljali v
Slovenske gorice. Pri sorodniku
Gačarju v Ptuju so Reši shraniU
kovček ilegalnega tiska in ga nato
spet odnesh.
V Ptuju so zbirali za partizane
mnogi sodelavci, predvsem mladina.
V trgovini Fini Vugove je zbirala
zanje potrebščine Lojzka Kojc.
Krojaškemu vajencu Slavku Juriču
je oddajala zbrano blago šiviljska
vajenka Katica Kojc, kar je on
oddajal partizanom. Partizanom so
priskočili na pomoč še Milica
Vučak, šiviljska pomočnica, Anica
Pere, šiviljska vajenka, vajenec Jože
Kaučevič, izdelovalec brezalkohol-
nih pijač Franček Zorčič, gospodi-
nja Štefka Berlinger in drugi. Na
bregu pri Ptuju je dajal za partizane
mlinar Korošec. Na Hajdini je bil
povezan s partizani trgovski pomoč-
nik Maks Najbauer.
Četa je bila povezana z osvobodil-
nim gibanjem v ljutomerskem
okrožju prek mladinke Nade Rajho-
ve z Mote pri Ljutomeru. V
Slovensko Bistrico so segale vezi
Slovenskogoriške čete do delavca v
tovarni bakrenih izdelkov Ludvika
Kranjca, ki je bil doma s Hajdine in
do bratov Ivana in Toneta Kanclerja
s Polskave. Z njimi je Barčka
povezala Osojnika.
Pri Markovcih sta bih partizanski
javki pri Štrafelovih in pri trgovcu
Kostanjevcu. V Novi vasi pri Ptuju
je bila javka pri Kolenkovih, v
Žabjaku pri Brenčičevih, v Rogozni-
ci pri Kovačevih.
V občini Cerkvenjak so se
partizani oglašali pri Jožetu Kocbe-
ku. Zanje je deloval Lojze Štefanič,
njegova sestra Slavica, Franček
Vršič, Joče Paluc, KI ement Levalt,
Lojze Šafarič in drugi. Štefančič je
pridobil Janeza Ceha iz Stanetinec,
da se je odločil za odhod v
partizane.
Dalje prihodnjič
V. R.
MLADINA BISTRIŠKE OBČINE
V MESECU MLADOSTI
Tudi letos bodo mladi v bistriški
občini proslavili rojstvo maršala
TITA in mesec mladosti nadvse
svečano. Letos so pričeli s
proslavljanjem že takoj po
prvomajskih praznikih, ko je v
občino Slov. Bistrica prispela
kurirčkova torbica.
Letos bodo v okviru meseca
mladosti in 80-letnice rojstva
predsednika TITA pripravih skupen
kulturni program mladi občine Slov.
Bistrica in vojaki garnizije JLA.
Vojaki in starešine se bodo
udeleževali tudi vseh drugih
prireditev in športnih tekmovanj v
tem okviru, ki jih bodo organizirah
aktivi ZM. Med športnimi tekmo-
vanji bodo posebno zanimiva
srečanja v malem nogometu,
streljanju z zračno puško, odbojki
in namiznem tenisu. Za športne igre
se je že prijavilo 18 aktivov ZM z
okoh 80 ekipami.
Med najpomembnejšimi priredit;
vami bo tudi letos prihod štafete
mladosti. Občinsko mejo bo letos
prestopila v Poljčanah, še isti dan pa
jo bodo mladi te občine predaU
svojim mariborskim vrstnikom v
Framu.
V tem mesecu bodo petim
najzaslužnejšim mentorjem in petim
mladim družbeno pollitičnim
delavcem podehh plakete mladosti
za leto 1972.
Med pomembnejšimi prireditvami
bodo še shod mladih iz šestih
slovenskih in hrvatskih občin na
bistriškem Pohorju (Osankarici) v
okviru tedna bratstva in prijatelj-
stva, katerega že 11 let gojijo
občine: Cakovec, Koprivnica,
Ormož, Ptuj, Slov. Bistrica in
Varaždin. Skupina mladih si bo
25. maja 1972 ogledala vojašnico,
medtem ko bodo predstavniki JLA
obiskali mlade v delovnih organiza-
cijah IMPOL in Steklarna. 27. maja
organizira aktiv ZM IMPOL kviz, na
katerem bodo sodelovale ekipe ZM
iz IMPOL, JLA in OK ZMS Slov.
Bistrica. Nad 100 mladih pa bo 2.,
3. in 4. julija odpotovalo po poteh
domicilne enote. Predstavniki OK
ZMS se bodo udeležih tudi pohoda
AVNOJ 1972 od Jajca proti
Ljubljani.
VHs
Pot kurirčkove torbice skozi bistriško
občino
3. maja 1972 je pripotovala iz
občine Ptuj v občino Slovenska
Bistrica kurirčkova torbica s pozdra-
vi in iskrenimi željami ob 80-letnici
rojstva predsednika TITA.
Torbico so na Pragerskem pred
spomenikom NOB sprejeh pionirji
in predstavniki šol. Pionirji ptujske
občine so predah torbico pionirjem
občine Slov. Bistrica. Učenci iz
Pragerskega, Zg. Polskave in Sp.
Polskave so izvedli kulturni pro-
gram, kateremu so prisostvovah tudi
številni najvidnejši družbeno pohtič-
ni delavci občine, med njimi pred-
sednik SO Miro Kolenko in predsed-
nik 00 ZZB NOB Maks Peklar.
Po kulturnem programu je kurir-
čkova torbica nadaljevala pot skozi
SP. Polskavo in Zg. Polskavo. Ob
14. uri so jo v Stari vasi sprejeli
pionirji Smartna na Pohorju, ki so jo
predali pionirjem Tinja, kjer je
prenočila. V zgodnjih jutranjih urah
(4. 5. 1972) je nadaljevala pot prek
Keblja, Lukanje vasi, Oplotnice,
Prihove, Zg. Ložnice in ob 16. uri
prispela v Slovensko Bistrico pred
spomenik NOB na Trgu svobode.
Ob tej priložnosti je pionirski odred
osnovne šole iz Slovenske Bistrice
pripravil prijateljsko srečanje učen-
cev vseh šol s področja občine.
Slabo in deževno vreme je sicer
omejilo predvideno širino akcije, ni
pa zmanjšalo razpoloženja, ki je
vladalo med pionirji na celotni poti
torbice skozi občino. Na mitingu, v
osnovni šoh Slovenska Bistrica so
vojaki pripravih pionirjem partizan-
ski golaž.
Naslednji dan (5.5.1972) ob
11. uri pa so jo pionirji bistriške
občine predali pred novo osnovno
šolo v Slovenskih Konjicah. Predaje
se je udeležilo veliko število pionir-
jev in bistriške občine, ki so izvedU
več glasbenih točk.
V vseh krajih občine, skozi katere
je potovala kurirčkova torbica, so
pripravih bogate kulturne programe.
Glavni kurirčkovi torbici se je v
Slovenski Bistrici pridružila še lokal-
na, ki je s svojo potjo pričela
3. 5. 1972 v Makolah in nato
nadaljevala skozi Studence, Poljča-
ne, Laporje, Crešnjevac in nato se je
v Slovenski Bistrici pridružila osred-
nji. Letošnja pot osrednje kurirčko-
ve torbice je bila jubilejna (10) pa so
v tem okviru potekale tudi vse
prireditve na njeni poti, ki se jih je
udeleževalo veliko pionirjev in dru-
gih občanov.
V. H.
REKLAMA
Ameriški zakoni zahtevajo, da se v
rojstni list otrok, rojenih v avtomo-
bilu, vpiše tudi registrska številka
avtomobila.
Približno 350 otrok se letno rodi
v avtomobihh.
Tovarna avtomobilov FORD pa je
zaprosila, da se naj poleg registrske
številke avtomobila vpiše tudi znam-
ka avtomobila.
Pričakujemo lahko, da se bodo
skoraj pojavile take reklame:
„Za svoj rojstni kraj je 200 otrok
izbralo avtomobil znamke Ford.
Pojdite po njihovem zgledu in
izberite forda za svoj prvi sprehod."
»PETROL«, POSLOVNA ENOTA PTUJ
razpisuje prosta delovna mesta:
1. fakturista- šifranta
2. več prodajalcev za bencinske servise
Pogoji:
Pod š.t. 1 dokončana srednja šola
Pod št. 2 kvalificiran trg. delavec
Prijave z življenjepisom naj se pošljejo na „PETROL",
poslovna enota, Ptuj
S sestanka ZKJ
v ptujski
garnizljl
Pred kratkim je bil v Ptuju
sestanek članov ZKJ ptujske garnizi-
je. Na dnevnem redu je bilo nekaj
vprašanj, ki so sprožila razpravo o
standardu in življenju vojakov, o
novem načinu finančnega poslova-
nja in modernizaciji in posobljanju
vojaških vaj, o varčevanju in bolj
ekonomični porabi sredstev in iska-
nju možnosti za racionalizacijo.
Obravnavali so vse mogoče oblike
varčevanja in so zavzeli skupna
stahšča glede varčevanja v celotnem
kolektivu.
O ciljih posodobljanja pouka in o
varčevalnih ukrepih je spregovoril
tudi Albin Štok. Ocenil je dosedanje
napore pri opremljanju kabinetov in
urejanju sobnega strelišča ter o
drugih problemih v zvezi s posodob-
Ijanjem pouka. Naglasil je, da so
dosedanji uspehi doseženi z mini-
malnimi sredstvi, zahvaljujoč zavze-
manju vojakov in oficirjev in pod-
oficirjev, kar bi naj bila tudi praksa
za v bodoče.
Glede uvedbe žetonov v prehrani
je menil, da je to sodobnejši način
serviranja ter opozoril na druge
naloge v zvezi s prehrano.
V drugem delu sestanka pa je bilo
bolj svečano. V ZKJ so sprejeli nove
člane, najboljše vojake. Članske
knjižice pa bodo novi člani dobih na
prihodnjem sestanku, ki bo posve-
čen rojstnemu dnevu predsednika
Tita.
TDl
TEDNIK — ČETRTEK, 18. maja 1972
STRAN 7
Njihov zabavni prostor je jarelc
Mladina Naselja bratov Reš v
Ptuju se je zadnjega aprila letos
sestala na ustanovnem sestanku
osnovne organizacije Zveze mladine
tega naselja. Od 50 mladincev, kijih
to naselje šteje, se je sestanka
udeležilo 12 rnladincev, vnedar je
število članov naglo naraslo in jih je
sedaj 36. Na seji so izvolih tudi
odbor. Za predsednika je bil izvoljen
Ivan Žemljic, za tajnika pa Tomo
Pucko.
Istočasno so prejeli tudi delovni
program za letošnje leto, v katerem
so na prvo mesto postavili izkop
jarka ob glavni cesti v dolžini 300
metrov, ker bodo tako speljali vodo
iz naselja v Grajeno. Do sedaj je bil
ta jarek zasut in obraščen z
grmovjem, prebivalci pa so vanj
metali razne odpadke. S to akcijo so
mladinci že pričeh, delo pa jim bo
plačala Krajevna skupnost Ptuj. Z
zbranim denarjem od članarine in
denarjem, ki jim ga bo dala KS,
bodo organizirali izlet na Osankari-
co.
Velik problem za novo ustanovlje-
ni mladinski aktiv pa so primerni
prostori, kjer bi se lahko mladi
sestajali in prirejali razne prireditve.
Trenutno za te namene uporabljajo
novo izkopani jarek, kjer se v
sončnih popoldnevih sestajajo in
kujejo načrte za bodočnost ter
delajo, kajti odločili so se, da si
ho(\o 7. delom prislužih denar za
primerne prostore. Pri njihovem
delu jim daje vso podporo Občinska
konferenca ZMS Ptuj in Krajevna
skupnost Ptuj.
Odločih so se tudi, da bodo v
dogovoru s kmetijskim kombinatom
sodelovali pri obiranju jabolk,
grozdja in breskev ter, da bodo zanj
nabirali gobe. Upajo, da bodo tudi s
tem zaslužili nekaj denarja, ki bo
pripomogel k uresničevanju njihovih
narčtov.
Na ustanovnem sestanku so ostro
kritizirali odnos in mnenje starejših
do mladine.
Mladina naselja bratov Reš pri izkopavanju jarka ob glavni cesti'
UMRLA JE PLEMENITA SLOVENSKA
ŽENA
Tik pred biserno poroko nam je
8. maja letos kruta smrt iztrgala iz
naše sredine TEREZIJO GABRIEL,
ženo znanega borca za delavske pra-
vice Franca Gabriela.
Pokoj niča je bila rojena 18. maja
1892, torej je morala umreti nekaj
dni pred svojo osemdesetletnico. Iz-
šla je iz družine Bošid s štirimi
otroki na Ledenicah pri Baškem
jezeru na Koroškem. Razumljivo je,
da so morali otroci čimprej za last-
nim zaslužkom in tako se je Trezika
zaposhla najprej kot služkinja pri
že ezniškem inšpektorju v Beljaku,
nato pa kot sobarica v hotelu „Tri-
glav" na Jesenicah.
Kot zavedno Slovenko-Korošico
jo je tam spoznal znani slovensko-
koroški delavec Franc Gabriel in se
z njo poročil 28. oktobra 1912.
leta, ki je bil tam zaposlen kot
kovinar. Iz Jesenic je bil mož Franc
poslan kot zastopnik delavskega raz-
reda v službo na socialno zavarova-
nje v Borovlje na Koroškem, od tod
pa sta prišla leta 1920 v Ptuj, kjer je
bil prav tako zaposlen kot socialni
delavec, oziroma uradnik takratne
bolniške blagajne. Oba z ženo Trezi-
ko sta se vedno in povsod rada in
požrtvovalno udejstvovala v vseh de-
lavsko-prosvetnih in kulturnih, ka-
kor tudi pohtičnih organizacijah.
Trezika je svojemu možu dala mno-i
go pobude in podpore pri njegovem,
udejstvovanju. Sama jr bila tudi
pevlca pri delavskem pevskem zboru
„Naprej" v Ptuju pod vodstvom
znanega mojstra Bernarda. Tudi je
bila nekaj časa predsednica RK v
Ptuju in rada povsod sodelovala,
posebno pa še po zadnji vojni pri
AFŽ in drugih organizacijah. ^
Bila je narodno-zavedna slovenska \
Korošica, polna humorja, vedno na-'
smejana in prijazna. S svojo naravno ;
inteligenco je rada pomagala in sve-".
tovala povsod, tako tudi pri pev-'
skem zboru upokojencev, katerega'
soustanovitelj in častni predsednik '
je njen Franček ter ga je vedno rada ^
spremljala na žborovih sestankih in;
prireditvah. ;
Draga Trezika! - Sedaj te ni več! ^
Kljub temu, da si učakala visoko;
starost, si nas prerano zapustila.'
Vesehli smo se že in kovah načrte,
kako bomo z vama čim lepše pripra-;
vili 60-letnico poroke. Toda smrt ne j
prizanaša in ne pozna rokov in tako
tudi tebi ni dovolila, da bi praznova-
la to redko slavje. ]
Imela sta s Frančekom lepo življe-
nje, izpolnjeno in bogato v delu za
skupnost, zato boš lahko mirno
jočivala v naši lepi slovenski zemlji,
ci si jo tako ljubila.
ALOJZIJ TUMPEJ i
STRELA ZANETILA
POŽAR
Prejšnji torek, 9. maja je ob
16. uri izbruhnil požar na stanovanj-
skem poslopju Emila Tropa, posest-
nika v Šardinju pri Veliki Nedelji.
Ogenj je zanetila strela, ki je udarila
v hišo. Stanovanjsko poslopje je bilo
pokrito s slamo. Ogenj je v trenutku
zajel vse ostrešje. V tem času sta
bila v hiši gospodinja Ana Trop, ki
jo je ob udarcu vrglo po tleh,
njenega 8 let starega sina pa je vrglo
skozi vrata na dvorišče.
Gasilci gasilskih društev iz Velike
Nedelje, Trgovišča, Hardeka, Ormo-
ža, Pršetinec in KUučarovec niso
mogli stopiti v akcijo z gasilsko
tehniko, ker se zaradi močnega raz-
močenega in strmega terena niso
mogli približati požarišču. Do o^nja
so odšli peš ter skupaj z domačini
prinašali vodo v vedrih in tako gasili.
Širitev ognja so preprečili tudi tako,
da so razrušili del ostrešja. Gasilci in
vaščani so pri gašenju pokazali iz-
reno požrtvovalnost.
Telesno ni bil poškodovan nihče.
Na poslopju je nastalo škode za
približno 5 milijonov starih dinarjev.
jr
V PODLEHNIKU SO USTA-
NOVILI GASILSKO DRU-
ŠTVO
V Podlehniku, ki se zadnje čase
vse bolj razvija, doslej niso imeli
gasilskega društva. Pobudo za
njegovo ustanovitev je dal Božo
Slehta, vodja krajevnega urada v
Podlehniku, ki je tudi gasilski
podčasnik.
Kraj danes šteje skupaj z 12
zaselki skoraj 3000 ljudi in skozi
dohno bo še letos stekla nova
avtomobilska cesta. Menijo, daje v
kraju potrebno gasilsko društvo.
Sedaj so to območje obvladovali
gasilci iz Jurovc, ki so najbližji, pa
tudi od drugod.
Ker v kraju še ni gasilskega doma,
bo njihova prva naloga, ga zgraditi,
kar upajo, da jim bo s pomočjo
vaščanov in nekaterih delovnih
organizacij uspelo. Potrebno bo
seveda nabaviti tudi najnujnejšo
gasilsko opremo, zlasti pa pritegniti
v gasilske vrste čimveč mladih ljudi.
F.,H.
NESREČA NE POCiVA
Pretekli teden so se zdravili ali se
še zdravijo v ptujski bolnišnici na-
slednji ponesrečenci:
Lažje poškodovani: Marjeta Ko-
stanjevec, Stojnci 80; Dragan Vuko-
vič, ambulanta Ptuj, vojna p.; Milan
Ranf, Kidričevo 60; Marija Krajnc,
Trnovska vas 10; Elizabeta Maroh,
Gradišče 13; Nada Vogrinec, Gereč-
ja vas 76; Miran Zoreč, Mihovci 23;
Zlata Simonovič, Tičjevac 21; Eliza-
beta Majcen,-Cvetkovci 13; Alojz
Sever, Podgorci 30; Irena Kr^nc,
Janški vrh 24; Franc Pernek, Sobe-
tinci 44; Ivanka Grabar, Kicar 95;
Ivan Vodušek, Pleterje 43; Štefan
Koren, Bišečki vrh 13; Branko
Doki, Rogoznica 2; Terezija Koco-
van, Rjavci 21; Metka Kristovič,
Stojnci 21; Vinko Potočnik, Sp.
Jablane 36.
Težje poškodovani: Franc Venta,
Cvetkovci 47; Marija Jamnik, Kolar-
ave 2; Roza Petek, Formin 33;
Stanko Fridrih, Savci 82.
OSNOVNA ŠOLA MAJŠPERK
razpisuje naslednja
prosta delovna mesto
1. PODRUŽNIČNA SOL A PTUJSKA GORA:
— snažilka za nedoločen čas, nastop službe 1. 8. 1972.
— kuharica z nepolnim delovnim časom (polkvalifikacija)
za nedoločen čas, nastop službe 1. 9. 1972.
2. PODRUŽNIČNA SOL A NARAPLJE:
— snažilka in kuharica obenem za nedoločen čas, nastop
službe 1. 9. 1972.
3. OSNOVNA SOL A MAJSPERK:
— kuharica s polkvalifikacijo za nedoločen čas, nastop
službe 1. 9. 1972.
Prošnje pošljite svetu šole osnovne šole Majšperk.
8 STRAN
TEDNIK — CUTRTEK, 18. maja 1972
155 praznih hiš v KS Podlehnik
v Podlehniku so se na razgovor o
krajevnih problemih zbrah Maks
Kranjc, Božo Šlehta .- tajnik KS,
odbornik SO Ptuj Andrej Sega in
Rado Verk, predsednik osnovne
organizacije SZDL.
Krajevna skupnost Podlehnik meri
4998 ha, ki so pretežno hribotivi in
šteje 2.705 prebivalcev. Razdeljena
je na dvanajst vasi, od katerih so
največje Podlehnik, Gruškovje in
Sedlašek. Prebivalci se bavijo
pretežno s kmetijstvom. Kljub
temu, da je Podlehnik znano
vinogradno področje pa ni poglavi-
ten vir dohodkov prebivalstva
vinogradništvo. Mladi so namreč
odšh v mesta in tujino, starejši pa
vinogradniških del ne zmorej več.
Kakor za celotno ptujsko občino,
zlasti še Haloze in Slovenske gorice,
so tudi za podlehniško KS značilne
številne prazne in propadajoče
kmetije. V KS je 798 hišnih številk
in samo 643 gospodinjstev. 155 hiš
je ostalo v podlehniški krajevni
skupnostUi nenaseljenih. Tudi števi-
lo socialnih podpirancev je precejš-
nje (130), pravijo pa, da bi vsaj
toliko ljudi še moralo dobiti
podpore in da bo to število čedalje
večje. Višina socialnih podpor znaša
v povprečju 80 dinarjev, le dvanajst
ljudi prejema 250 dinarjev.
Kakor v celotni občini je tudi v
Podlehniku cestna mrzlica in so do
sedaj zgradili in uredili že precej
cest, zlasti v hribovitih predelih.
Tako so preuredili cesto iz Zakla v
Strojno v dolžini 5,5 km, cesto
Sedlašek-Gruškovje (2,5 km), cesto
na Rodni vrh (2,5 km) in precej
drugih.
Veliko pozornost posvečajo tudi
urejanju pokopahšč v Podlehniku in
na Rodnem vrhu. Deloma so jih že
ure dih, preostala dela pa bodo
opravili letos. V Podlehniku bodo
popravili, oziroma nadaljevali s
popravilom ograje in adaptirah
mrliško vežo.
Pri vseh teh delih pa je treba
poudariti, da v KS Podlehnik nimajo
krajevnega samoprispevka, ampak
vsa denarna sredstva zberejo z
nabiralnimi akcijami. Vsa buldože-
rska dela pri gradnji in adaptaciji
cest so plačali vaščani sami.
Lani je bUo na eni izmed sej SO
Ptuj določeno, da bo zadružni dom
v Podlehniku prešel v last KS. Ta
zadeva je sedaj formalno rešena,
vendar še niso dobili odločbe. Ker
so prepričani, da bo to kmalu, se
resno pripravljajo na adaptacijo
doma, ki je sedaj v zelo slabem
stanju. V domu bi radi uredili
dvorano za prireditve in seje.
Na eni izmed zadnjih sej KS so
sklenih ustanoviti vaško skupnost,
kajti pokazala se je potreba, da je
treba krajevno samoupravo bolj
približati vaščanom. To bo verjetno
edini način, kako ljudem prikazati
splošne potrebe KS in daje treba pri
razvoju in napredku kraja gledati
bolj široko, da je treba misliti tudi
na bodočnost in ne videti samo
trenutne potrebe. Ljudje navadno
vidijo samo slabo cesto, podrto
ograjo in druge drobnarije, ne
zavedajo pa se, da se Podlehniku
pribhžujejo boljši časi, samo da bo
treba prijeti na pravem mestu.
V mislih imamo novo cesto
Macelj-Ptuj in nov rekreacijski
center ob ribniku. To pa sta dva
objekta, ki ju ne smemo zanemarja-
ti, saj bosta, kljub temu, da ljudem
trenutno nista najbolj pri srcu,
prinesla v kraj ogromno. Res je in
tega se zavedajo tudi odborniki KS,
da ne smejo čakati, da bi denar
prihajal v žep sam, ampak bo treba
zanj trdo delati. Nedvomno pa je
sedaj čas, da začnejo razmišljati o
razvoju turizma, ki pa je pogojen z
ureditvijo kraja in njegove okolice.
Verjetno je prav KS Podlehnik edina
ob novi cesti, ki ima dovolj gozdičev
in drugih naravnih objektov, ki
bodo za tujega turista privlačni, kjer
se bo rad ustavil in odpočil od
naporne vožnje po hitri cesti.
Razmishti pa bodo morah tudi o
domnči trgovini, kjer bi lahko ljudje
prooajali svoje domače pridelke.
Podlehničani vprašujejo, zakaj še
niso izdelani načrti za objekte ob
glavni cesti, kot so: bencinska
črpalka in drugo, od česar je
odvisen razvoj njihovega kraja.
Ko že govorimo o cesti moramo
opozoriti še na nekaj. Kljub
opozorilu in zahtevam občanov, da
bo treba narediti na novi cesti več
nadvozov in drugih varnih prehodov
prek nje, do realizacije teh zahtev ni
prišlo. Nova cesta pa je dohno in
vasi od Žetal do Podlehnika
razpolovila, s tem pa odprla
nevarnost velikega števila prometnih
nesreč, čemur bodo zlasti izpostav-
ljeni otroci. Podlehničani vprašujejo
tudi, ali je bilo treba za gradnjo
ceste vzeti prav najboljšo zernljo.
Lani so v Podlehniku dobih novo
šolo in vodovod, ki pa trenutno
služi samo šoU in razmišljajo, kako
bi napeljali vodovod tudi prebival-
cem. To bo verjetno težko, kajti s
tohkimi sredstvi ne razpolagajo.
Dejstvo pa je, da je prav zdrava
pitna voda eden največjih proble-
mov v KS Podlehnik. «
Nova šola, ki skoraj popolnoma
ustreza predpisom, je bila za kraj
velika pridobitev. Težave so le še z
učih in učnimi pripomočki, ki jim v
veliki meri še manjkajo. Zato so
organizirah nabiralno akcijo po
mariborskih in ptujskih podjetjih, ki
je bila precej uspešna. Za zbrana
sredstva bodo nakupih nekaj učil.
Velik problem so tudi stanovanja za
učitelje, saj se morajo sedaj nekateri
voziti z Borla, Ptuja, Gruškovja in
od drugod.
Se pred nedavnim je bilo shšati
velike in hude pripombe na račun
mladinskega aktiva. Zato so pred
nedavnim izvolili novega predsedni-
ka, ki je znal rešiti odprta vprašanja
mladih. Mladina je pod vodstvom
novega predsednika postala delavna
in bo pomagala pri gradnji igrišča in
telovadišča ob šolskem poslopju.
Upajo pa tudi na pomoč vojakov,
ker bi bila gradnja z njihovo
mehanizacijo dosti cenejša, kot pa
če bi delo opravljalo katero
podjetje. Mladinci so se zavzeli
pomagati ostarelim pri nabavi drv,
prinesli jim bodo potrebščine iz
trgovine in podobno. To bo zares
humana in morda enistvena akcija
mladine v občini.
-mn-
Pogled na Podlehnik, ki ima vse možnosti za razvoj turizma. Treba jih bo
samo izkoristiti.
O delu in problemih KS so pripovedovali: Maks Krajnc in Andrej Šega
(stojita) ter Božo Šlehta in Radovan Verk.
KOLESAR OBLEŽAL
NA HRBTU
Na klancu Kolodvorske ceste v
Ormožu je prišlo do prometne
nesreče zaradi neprimerne hitrosti
in vinjenosti kolesarja.
Stanko Horvat, mizar iz Strezeti-
ne pri Ivanjkovcih, zaposlen pri
Konstruktorju v Mariboru, se je
peljal s kolesom po klancu proti
železniški postaji Ormož. V levem
preglednem in blagem ovinku je
nenadoma zapeljal v obcestno
železno ograjo, ki loči cestišče od
železniške proge. Vrglo ga je v tri
metre globok obcestni jarek, za njim
pa je priletelo tudi kolo. V jarku je
obležal s hrbtom na stari zidni opeki
in kamenju. Zlomil si je desno nogo
v stegnu ter dobil močno odrgnino
na bradi.
Poškodovanega so takoj odpeljah
v ptujsko bolnišnico, kjer so
ugotovili, daje bil močno vinjen.
jr
I NVALID
Zaradi službenih potreb si je
mlada bolničarka v podeželskem
mestu kupila kolo.
Nekega dne je bolnik, ki mu je
dala injekcijo, dejal:
„Vaše noge so lepše od vašega
kolesa, ki se mi zdi precej zdelan."
,,Veste, če bi bili vi na njegovem
mestu, osem ur dnevno med mojimi
nogami, potem bi bih že zdavnaj
mrtvi," mu je odgovorila bolničar-
ka.
PTUJSKA TISKARNA PTUJ
razpisuje razprodajo osnovnih sredstev:
1. Tiskarski stroj »GRAFOPRESS'< zaklopni format
25x35.
2. Tiskarski stroj »FRANKENTAL« format C 1
Stroj pod št. 1. je v izpravnem stanju, rabljen.
Stroj pod št. 2. je v razstavljenem stanju.
Razprodaja bo 24. V. 1972 od 8. do 12. ure v prostorih
uprave podjetja, Jadranska ulica 17.
,MK — ČETRTEK,. 18. maja 1972
STRAN 9
}ominjaj se življenja
gpil sem v njeno življenje in se
Tial pred portretom, čigar izraz
ovne  tvorbe  je razgrnjen na
ujoči belini z graviranim kolovo-
1 njene široke poti, sovpadajoče
jodno letnico 1886, ko ji je bilo
g sprejeti življenje v vsej njegovi
čini in bridkosti. Že ob prvem
lu gugajoče se zibelke je bilo
jti, da bo pot, speljana skozi
časa imela asketski en face,
Q ni slučaj, da se v bitnosti tega
■tjeta zrcalijo: skromnost, ideali-
n požrtvovalnost in nacionalna
rjst. To so dragoceni kristali, ki
ijijo plemeniti mozaik - skoraj
zabljene osebnosti Marije Kožu-
y,e v Desterniku.  Sedaj živi v
lisju, pomaknjena v ozadje; kljub
oki starosti je še vedno čila in
java.   Njen   poseg  v   življenje
irenini   globoko    pod   gladino
iprečne vsakdanjosti, zato zasluži
,kai bežnih mish, ki bi jih rad že
ladi osebnosti  kot take in pa
•edvsem zaradi etično-humanega
igiba do  sočloveka razpletel  v
inapisani dnevnik slovenjegoriške
iiteljice.
V razgovoru sva se najprej spustila
to sledovih njenega življenja. Marija
f naše gore list, torej pristna
jlovenjegoriška grča, rojena pri
L'rbanu.  Prvi  ,,spopad" z učilno
£dano je opravil v domačem kraju,
isel na uk jo je speljala v svet in
ta^io se je resno lotila študija že v
ptujski gimnaziji. Ker izhaja iz
inane učiteljske družine Kocmut, ni
pdno, da se je sama odločila za
prosvetno dejavnost. V Gorici je
Uspešno končala učiteljišče, nato pa
Ijje sama pričela lomiti kruh, ki je
N v takratnih časih dokaj trd. Prvo
pužbeno mesto je dobila v
Majšperku. pozneje pa je postala šol.
upravitelj v Dornavi, kjer se je tudi
poročila. Val vojne jo je ujel v Jurju
ob Pesnici. Nacisti ji niso prizanesli,
zato je morala z njimi v lenarški
zapor, od tu pa so jo odpeljali v
zapore mariborske vojašnice. Po
večkratnem zashšanju in ob zloglas-
nih metodah je bila določena za
izgnanstvo. Poslali so jo v Srbijo
(Veliki Šiljegovac), kjer je lačna
morala opravljati težka dela, nič
kolikokrat pa je morala bežati pred
nasilnimi četniki. Ker je znala
nemški, je postala kuharica, toda po
osvoboditvi so jo poslali v Bolgarijo
poučevat bolgarske otroke. Leta
1945 se je Marija vrnila v ljubljeno
slovensko deželo in kljub izčrpano-
sti pričela graditi na ruševinah vse
do upokojitve. Več kot 40 let je
zvesto in zanesljivo opravljaJa
pedagoško poslanstvo, žal pa je
njena pokojnina zelo skromna in ne
more biti nikoh identična s trudom,
ki ga je žrtvovala družbi.
Toda Marija Kožuhova ni mirova-
la, čeprav je bila upokojena. Posluh
za dobrobit človeka je spletel kdo
ve koliko humanih akcij. Organizira-
la je igre, krvodajalce, delila socialno
šibkim hrano, oblačila, čevlje,
pomagala je z zdravili in denarjem.
Pod njenim vodstvom so se prirejali
izleti, predavanja in druge koristne
oblike. Marija praznuje 25-letnico
dela v RK, delo, ki ga ni moč
nadomestiti z nobenim drugim
delom Vse je storila za njega -
človeka, le-ta pa ji je marsikdaj
vračal svoje plačilo z nehvaležnostjo
— in, če je človek del družbe, potem
je tem bolj žalostno, da ta družba ni
našla priložnosti, da bi ji rekla vsaj
hvala lepa in morda s tem postavila
v dohni njenega srca primeren
spomenik.
Marke ž.
Na cesti II. reda Ormož-Središče
ob Dravi se je minulo nedeljo
pripetila prometna nesreča zaradi
neprimerne hitrosti na spolzki cesti.
Voznik osebnega avtomobila Stje-
pan Plantak iz Sračinec (občina
Varaždin) strugar, zaposlen v
tovarni Jože Kerenčič Ormož, se je
peljal proti Središču. V avtomobilu
je bila tudi voznikova zaročenka
Danica Cimerman iz Obreza.
V blagem desnem ovinku je
avtomobil zaneslo po mokri cesti na
bankino in dalje v betonski prepust
mostu. Pri trčenju je voznika vrglo
iz avtomobila. Dobil je hude telesne
poškodbe in so ga odpeljah v
ptujsko bolnišnico. Sopotnica je
ostala v avtomobilu nepoškodovana.
Materialne škode je za pribhžno
3.000,00 dinarjev. Voznik je bil
popolnoma trezen.
TV doktor v spačku
v prejšnji številki smo v članku
Spaček in spačkarji omenih, da je
na letošnjem srečanju članov
YU-AS kluba v Skopju odpeljal
največ nagrad Ptujčan Tinček
Ivanuša.
Tinček pa je Ptujčanom in
okohšanom znan tudi kot dober TV
zdiavnik. Ce vam je ob epidemiji.
črnih koz odpovedal televizor, se
kar obrnite nanj in neprijetnosti
zaradi nemega ekrana bodo minile.
Nekaj podobnega se je zgodilo
namreč tudi nam. Pa smo poklicah
Tinčka, ki se je pripeljal s svojim
spačkom, malo pobrkljal televizorju
po ,,drobovju" in spet je bilo vse v
redu. Vse razen tega, da je mene
spet zgrabila neozdravljiva bolezen
- radovednost. Vendar, Tinček je
zelo prijazen sogovornik in je na
moja številna vprašanja rad odgovo-
ril. Nekaj zanimivosti posredujemo
tudi vam, dragi bralci.
,,Slišali smo, da že zelo dolgo
vozite spačka in da ga ne bi kar tako
prodali."
„S spačkom sem začel svojo
šofersko kariero in me doslej še ni
pustil na cedilu. Pogumno se zažene
v vsako vzpetino in jo po pravilu
počasi in sigurno, tudi vedno
premaga. Spaček je predvsem avto
za teren in kot tak, mi v mojem
poklicu zelo dobro služi. Poleg vsega
drugega je zelo udoben za moje
večne sopotnike - televizorje, ki jih
lahko posadim na zadnja sedeža.
Kar tri naenkrat lahko naložim.
Poleg drugih vrlin ga imam zelo rad
tudi zato, ker ni požrešen in zahteva
za vsakim 100 km le nekaj več kot
5 1 bencina. Novejši letniki so že
bolj požrešni, a moj je še iz dobrih
starih časov. To pa se pri
204.000 km že precej pozna."
,,Znano nam je, da ste član
YU-AS kluba. Za tiste, ki so od
zadnjič do danes pozabih, kaj
pomeni omenjena kratica, naj
povemo, da je to oznaka za
jugoslovanski ami spaček klub.
Prosili bi vas, da nam zaupate nekaj
zanimivosti o letošnjem srečanju, ki
je bilo v Skopju in, ki se je za vas,
kot predstavnika Ptuja, sila uspešno
končalo."
„Mislim, da je bilo zame res
uspešno, saj sem prejel 5 nagrad, od
katerih sem najbolj vesel prvega
mesta za največ prevoženih km.
Razen tega sem prejel nagrado tudi
za trud in požrtvovalnost, za
dekoracijo,   nagrado   za   najbolj
oddaljenega člana kluba od centra
srečanja in nagrado za ekipno prvo
mesto, ki si jo delim s tekmovalcem
iz Srbije in Makedonije. To
tekmovanje v okviru bratstva in
enotnosti je bilo prav zanimivo, saj
smo se zbrali skupaj predstavniki
treh narodnosti."
»Povejte nam kaj o dekoraciji
vašega avtomobila, saj ste zanjo
prejeli eno izmed nagrad."
, Vsak spačkar mora svojega
ljubljenca za srečanje primerno
, obleči". S prijateljem sva si
omislila nekaj karikatur in napisov,
ki najbolj nazorno pričajo o
spačkovih vrlinah. Kot tekst sva
uporabila nekaj verzov znanih
jugoslovanskih popevk, prirejenih za
to priložnost.
Tike, tike, tačke,
naš Tomos dela spačke;
Tike, tike, tačke,
vsi ljubimo mi spačke.
Obriši suze draga,
zdaj veUk avto je razvada,
zato le spaček ostane naša nada.
Le tri sladke rječj:
spaček, žaba al' ami,
na svetu boljšega zdaj ni.
Za nervozne šoferje, ki ne trpe
nikogar pred seboj na cesti pa tole:
Ce si divjak in si nervozen,
sj kupi spačka.
Živel sto let boš,
v grob ne boš prepozen!
„Kako pa vas poznajo stranke?
Verjetno so se navadile na to, da vas
vsak dan videvajo v spačku? "
„Ceprav sem vedno na cesti s
spačkom, se mi je zgodilo že tudi
to, da so me zamenjali z
živinozdravnikom, ki je tudi spač-
kar. Tako me je neki kmet namesto
k televizorju odgnal v hlev h kravi.
Pomota se je seveda takoj pojasnila,
ko sem ugotovil, da sta v vasi dva
vaščana z enakim priimkom, le daje
enemu odpovedal televizor, druge-
mu pa je zbolela krava."
, Kako pa kaj drugi šoferji gledajo
na voznike spačkarje? "
, Odvisno od tega, kakšen avto
vozijo. Ko sem nekoč na bencinski
črpalki postavil svoj avto ob
avtobus, me je njegov šofer dokaj
resno opomnil, češ, beži proč s tem
(Nadaljevanje na 10. strani)
Tinčekov spaček je bil pokrit z dekorativnimi napisi
^^DIMO DOBER NAKUP:
pjčke za novorojenčke, prej 7,30, sedaj 3,40;
"'delne garniture za novorojenčke po 66,40;
P'eteni hlačni kompleti za 2-6 let, prej 110, sedaj 69 in 75 din;
pice z dolgimi rokavi, 4-12 let, 34,20, sedaj po 19 din.
•'^'e srajce nylon, 4-16 let, od 19 din naprej;
f^^^tegljive kopalke, 2-14 let, znižanje za 40 %, 6,30 do 11,20
"^'anca kratke hlače, 10-14 let, 40 % znižano, 21 do 25 din;
*'"tetični puliji, 2-14 let, 40 % znižano, od 20,70 naprej;
^^^egljivi puliji, 2-14 let, od 15,60 naprej;  •
p^eni puliji, 2-14 let, 40 % znižano, od 37 din naprej;
'^^ vseh vrst, perilo, pletenine, fantovske in dekliške obleke -
''a vašega otroka, v veliki izbiri in nizkih cenah pri
CICIBANU, v Prešernovi ulici 1, v Ptuju
10 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 18. majj
Biserna poroka
Ane in F orjana Mere
Pred časom sta sklenila na ma-
tičnem uradu v Podleiiniku biserno
poroko Ana, rojena Horvat in njen
mož Florjan Mere. Poročni obred
sta opravila Franjo Rebernak, pred-
sednik skupščine občine Ptuj in
Božo Šlehta, matičar v Podlehniku,
ki je povedal, da je to prva biserna
poroka v tem idiličnem kraju Haloz.
Biserna jubilanta sta sklenila za-
konsko zvezo 12. februarja 1912
leta. Florjana so potem kmalu
poklicali pod orožje, kjer je preživel
polnih sedem let. Bil je na soški
fronti in v Galiciji, vendar mu je bila
sreča naklonjena, da se je po
končani vojni vrnil k svoji izvoljen-
ki. V zakonu se jima je rodilo šest
otrok, živi jih še pet. Doma je ostala
hčerka Danica, ki lepo skrbi za svoje
starše, da niso prepuščeni breme-
nom let ter samoti, ki stare ljudi
tako ubija ter jim greni jesen
življenja.
Zakonca sta si zgradila leta 1926
nov dom v Kozmincih ter se
preselila iz Strajne v dolino, kjer je
bilo življenje nekoliko lažje. Jubi-
lant je sicer bil v svoji mladosti
mnogo z doma, ker je bil zidar ter
gaje zato pot vodila tja daleč v Trst,
Zagreb, Ljubljano, Leoben in v
druge kraje. Samostojno je gradil
tudi lovske koče, zlasti na Maclju in
drugod. V svojem prostem času pa
je igral na harmoniko ali klarinet ter
tako zvabljal premnogim haloškim
ljudem kanček veselja na obraze,
zlasti ob gostijah, domačih prazni-
kih (kolinah), godovih in ob drugih
priložnostih. Po navadi ga je sprem-
ljala žena Anica, ki je s svojo
šegavostjo in družabnostjo znala z
besedo v obliki anekdot, pregovorov
ter petjem razveseljevati družbo ter
je bila povsod dobrodošla. Oba sta
bila v življenju skromna, le krepka
volja do življenja in ljubezen do
otrok sta ju obdržala pri življenju,
da sta dočakala svoj biserni jubilej,
ki ga doživijo le redki zakonci.
Jubilant ne prejema pokojnine,
čeprav je v svoji mladosti mnogo
delal, največ seveda daleč od svoje
družine.
Druga svetovna vojna jima ni
prizanesla. Sinovi so morali oditi v
vojsko, eden se ni več vrnil, mislila
sta, da se tudi drugi ne bo, vendar je
prišel nenadoma s tremi odlikovanji.
Hčerki sta bih med vojno na Bledu,
kjer sta sodelovali s partizani. V
njuni hiši so se zbirah prvi ilegalci s
ptujskega okraja ter imeli zatočišče
pri Merčevih v Kozmincih. Tu so
bili prvoborci: Lacko, Zavec in
drugi. Zanesli so se na izkušenega
zidarja ter njegovo ženo, ki jim je
poznejje nosila hrano, medtem, ko
je najmlajša hči Zalika bila kurirka.
Ta ni smela več v ptujsko gimnazijo,
ko so Nemci zasedb Ptuj.
Po vojni je bila Merčeva domačija
središče za napredek kraja. Florjan
je združil Haložane, da so začeli
zbirati potreben denar za elektrifi-
kacijo. Ljudje so mu zaupah in bilje
predsednik elektrifikacijskega odbo-
ra in kmalu je tod okoh zasvetila
elektrika in to je za vse mnogo
pomenilo, zanje je to bil veUk
praznik. Florjan je bil tudi član
častnega razsodišča, ki je po vojni
delovalo v Ptuju. Za svoje prizadeva-
nje pri obnovi in gradnji domovine
je bil odlikovan.
F. H..
Z bisernima jubilantoma Ano in Florjanom Mere se je za spomin na njun
jubilej fotografual tudi Franjo Rebernak, predsednik ptujske občine.
Foto: F. H.
Obisk mladincev
IZ ARANDJELOVCA PRI MERCATORJU, PE P^n
NIJAPTUJ
Prejšnji teden so na pobudo
mladinske organizacije trgovskega
podjetja Mercator, PE Panonija Ptuj
prispeli na 4 dnevni prijateljski
obisk mladi trgovci iz pobratenega
Arandjelovca.
Namen obiska je bil, da bi se
mladi čimbolj seznanili s pogoji dela
svojih vrstnikov, da bi poskusili
posnemati in prenesti dobre lastno-
sti in navade v svoje delovno okolje
in končno, da bi spoznah čim več
tovarišev.
Predstavniki trg. podjetja ,,Kolek-
tiv" iz Arandjelovca so si med
drugim ogledali bogate zgodovinske
znamenitosti mesta in bližnje oko-
hce, nato se seznanih z delovnimi
navadami in pogoji dela v podjetju,
si ogledali nekatera skladišča in
trgovine, obiskali novo blagovno
hišo, ki je tik pred otvoritvijo in še
nekatere druge poslovne prostore
TP Panonija.
S kratko zgodovino in razvojem
podjetja, s sedanjo organizacijo in
poslovanjem ter z bodočo poslovno^
pohtiko podjetja, jih je se,
direktor trg. podj. Mercatoi
Panonija Ptuj Branko Gorjup.
Gostje so se o vsem izrazi)
pohvalno ter povabili mladin
Panonija, da v kratkem ob
Arandjelovac in trg. podjetja
lektiv" ter izrazih željo, (
sodelovanje postalo tradiciona
bi v prihodnje navezali tudi p
ne stike v obojestransko korist
Mladince iz Arandjelovca je
jel tudi predsednik občinske
Masten, ki jih je v kratkih o
seznanil z aktivnostjo mladi
aktivov v posameznih podjet
območju občine Ptuj in o
aktivov.
Zadovoljni in v pričako
ponovnega snidenja so se mh
trgovskega podjetja „Kolekti
Arandjelovca vrnili na svoja de
mesta z mnogimi koristnimi sp
nji in izkušnjami, ki so jih a
od tako neučakanega obiski
vrstnikih v TP Mercator -
Panonija Ptuj. j
Gostje iz Arandjelovca pred novo blagovno hišo (Foto: Kosi)
- Si slišal, kakšno ženo je dobil
naš učitelj? Zna sedem jezikov.
- Kakšen revež. Moja zna samo
enega, pa nikdar ne pridem do
besede.
TV DOKTOR V SPAČKU j
(Nadaljevanje z 9. strani)
, šparhetom", tu je prostor sam
avte."
„Nekateri imenujejo spačke
„motor z dežnikom". Kdo »
največ poslužuje teh motorizij
dežnikov? "
„Nekega določenega pravili
vozi spačke ni. Kupujejo jih s
ljudje, ljubitelji počasne, a u
vožnje, za volan pa radi sedajo
mladi, predvsem študentje, kal
je skromna potrošnja goriv
phtev žep kar dobrodošla."
„Torej iz vsega, kar ste pol
lahko sklepamo, da boste t
bodoče ostah zvesti svoji
rački."
„Res je. Ne bi je menjal za J
drug avto, če pa bi kdaj kul
drugega, bi si pa tega si
jubilanta obdržal za spomin."
To in še marsikaj mi je p<
Tinček, potem pa je spet sei
volan svojega ljubljenčka in o
naprej po svojih opravkil
Majšperk, Vitomarce, Zetale i
ve kam ga bodo popeljala 1
njegovega ,,motoriziranega i
ka". Mi mu želimo tudi vi
srečno in udobno vožnjo, ot
pa mu iskreno čestitamo z
osvojene nagrade, ki sijih je il
bo kot Ptujčan pridobil na srd
YU-AS kluba. S. Sp<
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage žene, tete in svakinje
TEREZIJE GABRIEL
iz Ptuja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
prijateljem, ki so jo spremili na zadnji poti. Lepa hvala
tudi darovalcem vencev in cvetja. Posebno se zahvaljuje-
mo tov. Vinterju, Novaku, Koželju in Majcenu, ki so nam
nudili vso pomoč, zdravnikom in boln. osebju bolnišnice,
pevskemu zboru upokojencev, g. duhovniku in tov. Tum-
peju za poslovilne l^esede pri odprtem grobu.
Ptuj, Jesenice, Brežice, Ljubljana, Ormož, Maribor,
St. Jakob v Rožni dolini, Miinchen, 8. maja 1972.
Žalujoči: mož Franc, nečakinja Lila, brat Simon in ostalo
sorodstvo.
fipNiK — ČETRTEK. 18. maja 1972
STRAN 11
[AKO UREDIMO GUMIJASTI VOZ?
Gumijasti ^ voz med slovenskimi
Ji ni več nobena novost. Reče-
0 lahko, da se je tako naglo in
Inožično razširil, kakor nobeden
ruei kmetijski pripomoček. To pa
Iradi velikih prednosti, ki jih ima
red navadnim kmečkim vozom.
Navadno pa tak voz kupimo
gpolnoma ,,gol", brez raznih na-
jfjv, ki bi nam omogočile prevoz
Irobnega in debelega bla^a. Te
laprave pa so: pod med ročicami,
,b straneh nekaj desk ali pa
ojtrnice ter kripe, ki pa so lahko
•aznih oblik. Najprikladnejše pa so
jlato kripe, kljub temu, da se na
lečini kmetij prevladujejo klasične,
nsoke kripe, ki so bile značilne za
navaden kmečki voz in so bile zelo
Dzke. dolge in visoke. Cesto pa so
lako visoke kripe zelo neprikladne,
ilasti še, če računamo, da so
nakladalci v mnogih primerih otroci
in starci, ki se težko vzpenjajo tako
visoko, lahko pa je tako vzpenjanje
tudi življenjsko nevarno. Zato se v
zadnjem času vse češče pojavljajo
plato kripe, ki so znatno nižje,
imajo isto prostornino, zaradi pri-
tlične obtežitve pa so še varnejše za
prevoz (ne prevrnejo se tako hitro).
Višinsko razliko med visokimi in
plato kripami nam kaže naslednja
razpredelnica:
VISOKE KRIPE
višina voza do podnice
je ca. 75 cm;
podnica 2 cm;
stranice krip so visoke 68 cm;
Skupaj: 145 cm;
PLATO KRIPE
pri plato kripah 75 cm;
nosilci 10 cm;
pri plato kripah 34 cm;
pri plato kripah 119 cm;
Bistvene višinske razlike med
visokimi in plato kripami torej ni,
saj znaša le 26 cm, vedeti pa
moramo, da se lahko stranica pri
plato kripah odpre in se zato višina
pri nakladanju zmanjša še za 34 cm.
Večino nakladanja , tudi opravimo
pri odprti stranici. Če ta faktor tudi
upoštevamo, dvigujemo večino to-
vora pri platoju na višino 85 cm
(višina voza in nosilcev), pri visokih
kripah pa na višino 145 cm.
Navedeni podatki nam torej kaže-
jo, da v vsakem primeru prednjači
plato, ki ima še to prednost, da se z
nekaterimi dodatnimi napravami
lahko uporablja kot prekucnik,
bodisi z ročnim aH hidravličnim
dvigalom (vinto). Če tako plato
prikolico opremimo še z primernimi
zavorami in svetlobnimi napravami
je primerna tudi za promet v javnem
prometu.
Omenimo naj še, da je prekuceva-
nje pri manjšem razinaku (68 cm)
vzdolžnih nosilcev lažje, vendar je
manjši razmak nevarnejši za samo-
voljno prekucevanje, zato moramo
nosilce pritrditi za soro ali kakšen
drug del voza.
Morda bo kdo mislil, da se je
prostornina krip zaradi nižjih stranic
pri platoju zmanjšala, vendar temu
ni tako, saj smo iz materiala istih
dimenzij napravili dvoje različnih
krip, skratka za izdelavo plato krip
rabimo prav toliko desk kot za
visoke kripe. Primer: podnica navad-
nega voza je široka 68 cm in jo
uporabimo za srednji del poda
platoja. Stranice visokih krip merijo
v višino 68 cm (ena). Zato bomo od
vsake stranice visokih krip odvzeli
desko, široko 34 cm in jo položili na
eno stran osrednjega poda. Isto
napravimo z drugo stranico. Tako
dobimo podnico platoja^ široko
136 cm. Ostali sta nam se 34 cm
visoki stranici krip, kar pa popol-
noma zadostuje. Dodamo še 34 cm
visoko in 136 cm dolgo prednjo in
zadnjo končnico. Iz istega rnateriala
smo torej dobili dva različna tipa
krip.
Če smo^ ustregli motorni in
vprežni vlečni sili, da jima isti tovor
zaradi gumijastega voza olajšamo pri
prevozu za polovico, potem mora-
mo ustreči^ tudi našim (po sili
razmer) najčeščim nakladalcem, tj.
starcem in otrokom in jim ta vozila
z malo dobre volje prikrojiti.
-FO, mn-
Zadnji slovenski
kmečl(i punt
Zadnji slovenski kmečki punt je
bil meseca decembra 1917 na
Forminu, v vasi na koncu Ptujskega
polja.
Leto 1917 je sploh bilo čudovito,
polno važnih dogodkov. Svetovna
vojna se je prevesila v korist antante
in je že vse kazalo na neslaven konec
Avstrije in njenih zaveznikov. Že
februarja je v Rusiji izbruhnila
revolucija. Amerika je napovedala
Nemčiji in Avstriji vojno. Friderik
Adler, ki je prejšnje leto ustrelil
grofa Stuergkha, je bil obsojen na
18 let ječe, v Parizu je bila usmrče-
na plesalka Mata Hari kot špijonka
in veleizdajalka. Novembra je prišla
v Brest-Litovsk komisija treh ruskih
komisarjev - Trocki, Kamenev in
Jofta - in sklenila mir.
Ti dogodki so na nek način
povezani z mojim slučajem, ker sem
prišel takrat s soške fronte na daljši
dopust domov na Formin, da sem tu
doživel zadnji kmečki punt.
Začetek vzroka temu puntu je bil
precej naraven. Ravno za božične
praznike tega leta je namreč na vseh
avstrijskih frontah izbruhnila taka
lakota, da je moral celo ptujski
okrajni glavar poslati svojega komi-
sarja Wiederwohla na rekvizicijo
prehrambenih artiklov po vaseh na
ptujskem polju.
Potem, ko so bili pobrali že vse
zvonove - razen kravjih zvoncev -
in zamenjali zlato za železo, je
zadnje dni decembra kljub mrzli
zimi in visokemu snegu prišel na
Formin glavarjev pomočnik nemški
komisar Wiederwohl. Ta mož je bU
zelo služben in tako zavzet za svojo
nalogo, da je povohal k vsakemu
kmetu in bajtarju v hišo, skedenj,
shrambo, svisll in hlev, pa tudi
seniki in hstnjaki so mu bili sumljivi.
Prekucnil je vsako kad s plevami in
repo, prebrskal vsak žakelj, zeljnato
kad in kup cunj, pošlatal vsako tele
in potegnil za rep vsako svinjče. Ce
je našel kaj primernega za fronto in
uboge lačne landesfertajdigarje, je
zapisal in odredil, da je moral kmet
to zapeljati v Ptuj in oddati v
zbirališču.
Ljudstvo na deželi je takrat tudi
že precej stradalo, saj je moralo vse
sposobne pridelke in živino oddajati
za vojsko, kar pa je ostalo, so
pobrali železničarji in drugi iz
Maribora in Gradca, ki so prihajali s
svojo starejšo in novejšo manufaktu-
ro ob nedeljah trum orna v vasi.
Zato so bih Forminci - pravza-
prav Forminke, ker moški so bih
večinoma na frontah - jezni na tega
komisarja, mu precej zafrkljivo
odgovarjali na vprašanja in ga grdo
gledah, ko je šaril po njihovih
shrambah za žito in štohal po
hstnjakih in senikih s svojo palico.
Ponekod je celo zahteval, naj
prekopljejo tunke in če se je
slučajno prikazala kakšna klobasa
ali celo pleče, ga je hotel takoj
aretirati. Tudi kokoši in race je
prešteval in zahteval, naj jih nekoli-
ko gre z njim.
(Nadaljevanje prihodnjič)
RAZSTAVA OROŽJA V ORMOŽU
Kdo bi si mishl, čemu vse lahko
služi letno kopahšče? Ormoško je
bilo minulo soboto prizorišče
enkratne razstave sodobne oboroži-
tve naše JLA.
Organizacija Zveze rezervnih voja-
ških starešin občine Ormož je
pripravila razstavo skupaj s ptujsko
garnizijo. Pri tem velja še posebej
omeniti komandanta ptujskih voja-
kov, polkovnika Albina Stoka, kije
pokazal za Ormožance in njihova
prizadevanja izredno vehko mero
razumevanja pri organizaciji tako
imenovanega tehničnega zbora.
Razstava je bila odprta za vse.
Najsodobnejšo oborožitev vseh ro-
dov vojske si je ogledalo čez tisoč
obiskovalcev. O posebnostih in
značilnostih posameznega orožja in
raznih zaščitnih sredstev so radoved-
nežem pripovedovah vojaki -
desetarji.
Ob prihki razstave sta bih v
Ormožu tudi dve predavanji, pope-
streni s filmi. Rezervnim vojaškim
starešinam je predaval polkovnik
Albin Štok, pripadnikom teritorial-
ne enote pa Mirko Novak.
V pogovoru s predsednikom
organizacije ZRVS Ormož Edvar-
dom Pajekom smo izvedch, da so
vse vojaške aktivnosti in še posebej
razstava zelo dobro uspele in
dosegle svoj namen. Moram priznati,
da sem se na lastne oči lahko
prepričal, da je tudi naša armada
oborožena z najsodobnejšim orož-
jem.
jr
TGA »Boris Kidrič« na I. športnih igrah
aluminiicev
29. in 30. aprila so bile v Šibeniku
I. športne igre proizvajalcev in pre-
delovalcev aluminija Jugoslavije. Na
igrah je sodelovalo skupno 6 delov-
nih kolektivov in sicer: TLM ,,Boris
Kidrič" Šibenik, Energoinvest —
alum. kombinat Mostar, Aluminijski
kombinat Titograd, Valjarna barka
in aluminija ,,SIobodan Penezič-
Krcun" Titovo Užice, Impol Slov.
Bistrica in TGA „Boris Kidrič"
Kidričevo. Tekmovanje je bilo v
malem nogometu, rokometu, od-
bojki, ke^lanju, nam. tenisu, strelja-
li" in sahu. Skupno je na igrah
sodelovalo nad 400 tekmovalcev iz
zgoraj imenovanih kolektivov.
Tekmovalci iz Kidričevega so v
skupnem plasmanu osvojili prese-
netljivo 2. mesto, kar je vsekakor
eden največjih uspehov kolektiva na
'em področju. Največji uspeh so
osvojili šahisti z osvoboditvijo
'mesta. Nogometaši so bili drugi,
^abojkarji, rokometaši in kegljači
pa so osvojili 3. mesto. Edini brez
jnedalje so ostali igralci namiznega
tenisa z osvojenim 4. mestom in
l'felci, ki so bili diskvalificirani,
^eprav bi po rezultatih, ki so jih
''osegli, osvojili 2. mesto. Pri strelcih
je bila storjena tudi največja napaka
organizatorja in tekmovalne komi-
sije, ker je bilo pozneje ugotovljeno,
da so bile pri vseh ekipah nepravil-
nosti, krajši konec pa je takrat
pripadel ekipi Kidričevega, ki je
tako po krivici prišla ob srebrno
medaljo.
Tekmovanje je v splošnem bilo
dobro pripravljeno in organizirano.
Naslednje igre 1973. leta bo organi-
ziral Mostar. D. Žlender
KJE JE VOZNI RED,
sprašuje potnik, ki hoče vstopiti
avtobus v Stojncih. Menda ni
Pptreben, ker so številni avtobusi v
°be smeri. Vendar temu ni tako in
' bilo potrebno, da avtobusno
podjetje vendar v takem kraju
"amesti vozni red, da bi se potniki
'^"ko orientirali.
Eden v imenu mnogih
ZAHVALA
Ob nenadni in težki izgubi naše drage matere in babice
MARIJE ŠTRAFELA
roj. Cuš iz Borovec 29 pri Ptuju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
prijateljem, ki so jo spremili .na njeni zadnji poti. Lepa
hvala tudi vsem darovalcem vencev.
Posebej se zahvaljujemo članom kolektiva Davčne uprave
iz Ptuja, Občinski zvezi za tel. kult. Ptuj, TVD Partizanu
Markovci ter govorniku  Viktorju Majcenu.
Hvala tudi g. župniku za opravljen obred in pevcem za
pete žalostinke.
Borovci, Ptuj, 15. maja 1972.
Žalujoči: hčerka Elizabeta ter sinova Jože in Janez
z družinama.
JAVNA ZAHVALA
Po prometni nesreči, ki se nam je
pripetila 6. maja v Ormožu, smo bih
deležni hitrega postopka s strani
ormoške milice, hitre pomoči
ormoške rešilne postaje, takojšnje
intervencije zdravnikov dr. Toša in
dr. Gaberška ter zdravstvenega
osebja v ptujski bolnišnici. Vsem
navedenim se javno zahvaljujem.
Ivan Cvcrlin,
Središče ob Dravi
„Hej, Janez! Ah je tista dama
tam, s svetlimi lasmi in čudovitimi
zobmi, res tvoja boljša polovica? "
,,Da," pravi prijatelj, ,,izbolj-
šana!"
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 18. maja
MIRKO ŠOŠTARIC:
Izleti v ptujsko
okolico in preteklost
(Nadaljevanje")
V zadnjem planinskem „potepa-
nju" smo se s Pohorja spustili čez
Kozjak vedno nižje čez Slovenske
gorice v Maribor tako, da sedaj
nadaljujemo na „najnižjem nivoju",,
prav nič planinsko po Dravskem
polju v Haloze. Prav zaradi takega
nizkega nivoja „nekateri" (ta izraz
je v sodobnem žargonu zelo priljub-
ljen, če se hočemo izogniti imenom
in zameri) pomurski krožni poti
odrekajo planinski značaj. Vendar
planinci, ki obiščejo haloške kleti
ob martinovanju in ,,ga pokusijo",
vedo, kako dolga, težka in nevarna
je pot po razmočenih poteh, ko se
svet in svetovanje vrti okoli žrtve -
taka planinska tura šteje gotovo vsaj
v VI. stopnjo ...
Vendar šale na stran, namenjeni
smo, da se poglobimo v preteklost
naše slovenske pokrajine, da bi lažje
dojeli sedanjo podobo - v kolikor je
še ohranjena in ni že plevel prerastel
opuščenih njiv in vinogradov.
Vsakemu ,,naskoku" na haloške
vrhove je uvod neizogibna vožnja po
dolinskih cestah. Večina planincev
nezainteresirano kinka na sedežih
avtobusa in ne sluti, kakšne zanimi-
vosti švigajo mimo okna, z zgodo-
vino dobrih treh tisočletij se sreču-
jemo takorekoč kot na filmskem
platnu.
Drava je v pradavnini tekla dru-
gače kot danes-v medledenih dobah
je s prodom zasipala vso Dravsko
polje, v katerem danes poniknejo vsi
pohorski potoki razen Polskave, ki
pa teče na skrajnem južnem robu.
Zato na Dravskem polju ni površin-
skih vodotokov od Blašovnice v
Limbušu do ustja Dravinje. Drava je
v poznejših dobah izpodkopavala
naplavljeni prod v štirih značilnih in
več kilometrov dolgih stopnje-
vinastih terasah, ki jih lahko sledimo
od Maribora do ustja Dravinje. Pod
terasami najdemo ob Dravi izvire
podtalne vode, ki priteče iz Pohorja
in ponikne ob vzhodnem robu
izgonske pokrajine na črti Betnavski
ribnik-Rogoza-Rače (Mešlova ja-
ma); izviri ob četrti terasi se zbirajo
v potoku Studenčnici, ki jo najlepše
vidimo z avtobusa tik pod šolo med
Skorbo in Hajdino. Ista terasa
obkroža grajski park v Turnišču in
ribnik v parku napadajo prav ti izviri
polanske podtalne vode.,V Mariboru
vidimo te izvire posebno značilno v
Studencih, začetku prve terase pa v
samem Stražunu, kjer je bilo edino
nižinsko šotno barje hkrati tudi izvir
Stražunskega potoka (potok je da-
nes reguliran in barje izsušeno):
vijugasta dolinica potoka ni nič
drugega kot struga prareke Drave, ki
je v najstarejši dobi spodkopavala.
najvišjo teraso. Na tej prvi terasi
ležijo naselja Tezno, Dobrovci, Mar-
jeta, Prepolje, izgublja pa se za-
hodno od b^adu Ravno polje.
Drugo teraso sledimo od Pobrežja
do Zg. Hajdine; na njenem robu
ležijo vasi Brezje, Miklavž in Gerečja
ves; med poslednjima vasema poteka
ta terasa nekako vzporedno z
današnjim kanalom HC Zlatoličje.
To teraso si moramo posebno dobro
zapomniti, ker jo preseka glavna
cesta med Miklavžem in Loko v
klancu ob gozdičku črnega bora na
zgornjem robu same terase nad
danes suhim rokavom Drave, ki je še
pred 300 leti tekla tod. K tej terasi
se šc povrnemo. Na njej ležita tudi
vasi Draženci in Nova vas pod
Turniščem.
Nadaljevanje prihodnjič
KONCERT PTUJSKEGA MOŠKEGA
KOMORNEGA PEVSKEGA ZBORA
V ČAKOVCU
V okviru XI. Tedna bratstva in
prijateljstva, ki združuje tri sloven-
ske in tri hrvatske občine, je
komorni moški pevski zbor Ptuj,
pod vodstvom prof. Branka Raj-
štf-na 11. maja nastopil s celovečer-
nim sporedom v Čakovcu. Pester
program je vseboval umetne pesmi
jugoslovanskih avtorjev, v drugem
delu pa slovenske, hrvatske in
makedonske pesmi v priredbi naših
znanih skladateljev. Občinstvo, ki je
napolnilo domačo kinodvorano, je
tako zahteven program, pri katerem
je lahko gostujoči zbor pokazal vse
svoje sposobnosti, spremljalo z ve-
liko zbranostjo in naraščajočim
navdušenjem. Težko je reči, katera
pesem je publiko najbolj ogrela, saj
sta bili tudi renesančni pesmi
Jakoba Gallusa in Orlanda di Lassa
toplo pozdravljeni, kar potrjuje, da
je bilo v dvorani tudi precej takih,
katerim tudi stara vokalna glasba
mnogo  pomeni.   Seveda, kot
vsakem vokalnem koncertu, so ; sf
ob tej priložnosti narodne p^ii
žele največ aplavza, saj so nena-
mestljivi del vsakega naroda jn
spremljajo na vsakem koraku ,
veselih in žalostnih trenutkih. NH
v dvorani se ni mogel upreti Ij
mehkobi dalmatinskih, značilne
ritmu   makedonskih   in  koroj
narodnih pesmi.
Ko je izzvenela še zadnja pese
je Vlado Kapun, ravnatelj i
osnovne šole Cakovec in podpn
sednik Medobčinskega sindikalni
sveta, izročil pomembno odliko
nje ob 10. obletnici tedna brats:
in prijateljstva. Na teh prireditvah
ptujski pevci do sedaj vedno nas
pali in to nagrado zaslužili, saj za
amatersko dejavnost žrtvujejo nu
go prostega časa. Priznanje pol
tenih občin jim je v moral
.zadoščenje in najlepša spodbuda
nadaljnje delo, ki bo terjalo še vi
prizadevnosti in vaj. Namreč, zk
začenja z intenzivnimi vajami
mednarodno tekmovanje pevsi
zborov v Gorici, kjer je pred šesti
leti dosegel v obveznem prograi
drugo, v narodnem pa četrto mesi
Organizacija koncerta je bila a
dobra; prireditelja Občinski sla
kalni svet Cakovec in redakc
,,Cakovec četvrtkom" res ni>:
pozabila na nobeno malenkost,
kar sta se gotovo že dalj či
pripravljala. Pevce je takoj previ
plakat, opremljen s silhueto gos
teljskega mesta Cakovca in edinst
nim hrvatskim narodnim omami
tom in nobeden si ni moj
predstavljati učinkovitejše reklaii
za koncert. Domačini so se poti;
dih, da so se gostje počutih tai
sproščeno, kot da se poznajo že«
let in ne samo par ur. O pomei
takšnih srečanj sta na družabne
večeru govorila Ivo Kerovec, pre
sednik Občinskega sindikalnega si
ta Cakovec in Anton Hlupi
predsednik gostujočega zbora,
koncert je vsekakor ponovno dol
zal, da geslo „Pesem združi
narode!" ni prazna beseda.
MLADINA VAS VABI - PELA BO
V POČASTITEV 80-LETNICE
PREDSEDNIKA TITA
Mladinski pevski festivar občine
Ptuj ima že dvanajstletno tradicijo.
V nedeljo 21. maja 1972. ob 14.30
se bo zopet zgrnilo na dvorišču
bivšega minoritskega samostana v
Ptuju nad 1000 otrok iz občine
Ptuj. Nastopili bodo:
- godalni orkester Glasbene šole,
Ptuj
- otroški   pevski  zbor  Glasbene
šole, Ptuj
- harmonikarski zbor osnovne šole
Ivana Spolenjaka, Ptuj
- otroški pevski zbor osnovne šole
Hajdina
- otroški pevski zbor osnovne šole
Toneta Znidariča, Ptuj in
mladinski pevski zbori na-
slednjih   osnovnih   šol   občine
Ptuj:
Posebna osnovna šola Ptuj, Cirkov-
ce, Markovci, Desternik, Juršinci,
Kidričevo, Hajdina, Cirkulane, Le-
skovec, Ivan Spolenjak Ptuj, Tone
Žnidarič Ptuj, Majšperk, Podlehnik,
Rodni vrh, Dornava, Videm pri
Ptuju in gimnazija Ptuj.
Vsako leto so naši otroci peli Titu
za rojstni dan, letos pa bodo vsa
njihova čustva pri njem še tem bolj,
ker praznuje 80-letnico rojstva. V
njihovih srcih bo lebdela le ena
želja: da bi mu otroci peh in ga redi
imeh še mnogo, mnogo let.
Po šolah na območju občine so se
otroci vse leto pripravljali na
nedeljski festival slovenske mladin-
ske pesmi. Z glasbenimi učitelji so
prebih marsikatero urico pri vajah.
Kako težko bi jim bilo, če jih ljudje
ne bi prišli množično poslušat.
Učenci ptujskih šol bodo prodaja-
h programe festivala, ki bodo sluzih
kot vstopnica. Cena je le 3.- din.
Ker je uspeh festivala obenem
tudi uspeh vzgojno izobraževalnega
dela šole, mora biti interes vodstev
šol in vsega učiteljstva, da bodo
programi razprodani do zadnjega in
obisk množičen.
Občinski svet Zveze
kulturno prosvetnih
organizacij Ptuj
Razstava del o življenjski poti
predsednika Tita
Ob praznovanju 80-letnice rojstva
predsednika Josipa Broza-Tita, ene-
ga od največjih osebnosti današnjega
sveta, se bo tudi Ljudska in
študijska knjižnica oddolžila s skro-
mno razstavo. S ,,skromno raz-
stavo" zato, ker se iz množice
pričevanj najbolj znanih domačili in
tujih osebnosti o Titu, zapiskov ob
njegovih srečanjih z znanimi držav-
niki, znanstveniki, umetniki idr.,
lahko le izbere nekaj najznačilnejših
podob iz njegovega bogatega življe-
nja. Saj je njegovo ime tako
povezano s pojmom ,,Jugoslavija",
,jugoslovanski narodi", „miroljub-
no sožitje" ipd., da bi natančnejša
razstava obsegala kilometre razstav-
nega prostora. Poleg prikazane lite-
rature o njegovi življenjski poti, je
razstavljeno tudi več njegovih del
zbranih člankov in govorov.
Otvoritev razstave bo v ponede-
ljek, 22. maja ob 11. uri dopoldne v
prostorih Studijske knjižnice v mi-
noritskem samostanu. Razstava bo
odprta dalj časa, tako da si jo bodo
lahko ogledali zlasti dijaki in šolarji.
Več o razstavi prihodnjič. Vabljeni
na otvoritev in na ogled!
Uprava Ljudske in
študijske knjižnice Ptuj
Letos več knjig
Ljudska in študijska knjižnica P
namerava v letošnjem letu oboga
svojo knjižno zbirko za okoh 3.(
knjigami in 330 periodikami. Zb
pa bodo tudi domoznansko grad
po ptujskem in ormoškem obmo(
dela domačih avtorjev in njih^
prispevke v periodičnem tisku,
sorodno hrvatsko-kajkavsko obm
je-
Osnovna naloga študijske knji:
ce bo delo z bralci. Predvidevajo
bo letos v krog bralcev zajetih 2.
'Odraslih in mladine. Bralci si b<
na dom izposodih 40.000 knji|
čitalnici študijske knjižnice
okrog 10.000 knjig, revij
časnikov. Z povečanim nakuf
knjižnega fonda nameravajo povi
ti tudi knjižno izposojilo, zlas
oddelku študijske knjižnice.
Vehko pozornost bodo posv
tudi knjižnicam na podeželju
bodo v ta namen zaposhh knjižn
rja, ki bo izbiral in nakupoval kr
za vaške knjižnice ter pom
vaškim knjižničarjem pri njiho
delu.
......................______............^.......-i
UPRIZORILI SO
„DIVJEGA LOVCA"
Mladinska sekcija KUD Crešnje-
vec je preteklo soboto in nedeljo
(14. in 15. maja) priredila v Domu
kulture Crešnjevec Finžgarjevo ljud-
sko igro "Divji lovec". Igro je
režirala Francka Rajh.
Tako v soboto, kakor tudi v
nedeljo je bila dvorana KUD-a v
Crešnjevcu polna do zadnjega ko-^
tička. Mislijo, da sije obe predstavi
ogledalo skupno okoh 350 prebi-
valcev Crešnjevca in okoliških nase-
lij, ki so ob zaključku izrazih
zahvalo mladinski dramski sekciji in
režiserki Francki Rajh za uspelo
izvedbo igre.
Številen obisk je potrdil, da vlada
med prebivalci veliko zanimanje za
podobne prireditve.
V. H.
ČETRTEK, 18. maja 1972
STRAN 13
se pionirje vabimo k plemenitemu
.krnovanjul
r^ješteto akcij potrjuje, da hočejo
(Ji mladi in najmlajši nadaljevati
ročilo naše revolucije. Najmlajše
,odbuja k temu revija ,,Kurirček".
je nastala hkrati s pohodom
jrirčkove pošte, v kateri so vselej
prispevki Cicibana, Pionuskega
jta in Pionirja. Zgodilo se je celo
, da je bilo napisanih toliko
fjspevkov, da je bilo potrebno
(jati posebno knjižico. Tak primer
bil tudi v Vidmi pri Ščavnici, kjer
, je leta 1968 začela kuručkova
ošta. Čeprav je videmska knjižica
iz leta 1971 po obsegu skromna, so
prispevki zanjo zbrani tako smotr-
no, da povezujejo izročilo narodno-
osvobodilnega boja z izročilom
kmečkih uporov, nadalje oktobrske
revolucije, ki je izzvala upore tudi v
Sloveniji, med drugimi vojaški upor
v Radgoni, in končno z izročilom
španske revolucije, v kateri so
sodelovali tudi Slovenci.
Po vsem tem je razumljiva odloči-
tev učencev 7. razreda videmske
šole, da pozovejo svoje sovrstnike na
drugih osnovnih šolah, naj v poča-
stitev 400-letnice Gubčevega upora
utrdijo in poglobijo znanje zgodivi-
ne kmečkih puntov. Predelah bi
snov iz prispevka prof. dr. Boga
Grafenauerja v knjižici ,,0d kme-
čkih uporov do slovenske državno-
sti", ki jo je izdala založba Obzorja
v Mariboru in prispevka prof.
dr. Jožeta Koropca, ki bo kmalu
izšel v mariborskem ,,Časopisu za
zgodovino in narodopisje." Nato bi
napisah spis; Kaj vem o kmečkih
uporih in poslali enega ah največ
dva najbolje ocenjena na naslov:
Zgodovinski krožek. Osnovna šola
Videm ob Ščavnici, 69244 Videm
ob Ščavnici, najkasneje do 30.
januarja 1973. Posebna komisija bo
nato pregledala vse spise, izbrala
najboljše in povabila njihove pisce k
ustnemu tekmovanju, ki bo ob 1.
maju 1973 v sklopu proslave
400-letnice Gubčevega upora.
Vaše spise pričakujemo
Pionurji iz Vidma ob Ščavnici
Risba iz 16. stoletja. Skupina
kmečkih  upornikov
Prlsnevlci staršev koristno vloženi
lansko jesen smo poročali o
akcin pedagoškega kolektiva osnov-
ne šole „Tone Žnidarič" v Ptuju, ki
]i skupno s starši otrok, ki
obiskujejo to šolo, začel zbirati
idenar za centralno ogrevanje šole. V
zvezi s tem sta ravnatelj šole Franc
Hribernik in predsednik odbora
Zvonimir Kralj izrazila željo, da
obvestimo javnost z naslednjim:
Denar za ureditev centralnegt
ogrevanja šolskih prostorov je v
glavnem zagotovljen. Starši so
prispevali skupno 84.188 dinarjev.
Temeljna izobraževalna skupnost je
nakazala 140.000 din. Krajevna
skupnost Ptuj pa 30.000 dinarjev,
nekaj so prispevale tudi posamezne
delovne organizacije, 300 tisoč
dinarjev pa so najeli kredita.
Z deli so začeli 3. maja. Gradbena
(i^la je prevzelo obrtno gradbeno
podjetje „Gradnje' iz Ptuja; ki bodo
po predračunu stala 65,128.25
dinarjev. Montažna dela je prevzelo
podjetje Elektrokovinar Ptuj, kot
najcenejši ponudnik, po predračunu
bodo ta dela stala 445,529.95
dinarjev. Nabavili in tudi že plačali
so 2 icotla in 2 gorilca, kar je skupno
stalo 140,725.10 dinarjev.
V ponedeljek, 7. t. m. so imeh
tudi sestanek s starši 120 otrok, ki
so letos obiskovali malo šolo, v
jeseni pa bodo poštah redni učenci.
Tudi starši teh otrok so obljubih, da
bodo prostovoljno prispevali za
ureditev šole.
V imenu otrok se kolektiv šole
ponovno zahvaljuje staršem in vsem
družbenim dejavnikom, ki so jih v
prizadevanjih doslej materialno in
moralno podprli, prav tako pa tudi
tistim, ki bodo svoje prispevke
morda še nakazah.
F. F.
POGOVOR S KURIRKO
Obiskala sem sosedo Angelo No-
vak, kije bila v mladih letih kurirka.
Vprašala sem jo, kako je to delo
opravljala in kako so ji te naloge
zaupali.
,,Bila sem stara komaj devet let,
ko je bila vojna. K nam so venomer
zahajali partizani. Nekega večera
niso prišli na obisk, ampak pome.
Razložili so mi vso delo in predstavi-
li prijatelje.
Nekega večera mi je soseda Anica
prinesla pismo iz Maribora.
Odnesti ga je bilo treba družini
Petovar v ivanjkovce. Napisala ga je
hči družine Petovar kot talka. Anica
je pismo težko dobila. Izročila ji ga
je paznica Mici. Anica pa ga je
prinesla meni, da bi ga jaz odnesla
družini Petovar.
Povedala ti bom, kako sem nesla
pismo Petovarjevim.
Zjutraj sem se najedla, nato sem
dala pismo v čevelj in se obula. V
roke sem vzela košaro in odšla na
pot. Ko sem prišla v gozd, sem
zagledala Nemce. Prišja sem do
družine Petovar in tam sem izročila
pismo. V košaro sem nabrala češenj.
Doma sem mami vse povedala.
Ponosna sem na svoje delo.
Kurirsko delo ni bilo lahko. Nam
kurirjem je moral biti vsak kraj
dobro znan. Skrivali smo se po
stranskih poteh. Po glavnih cestah
nismo smeli hoditi. Večkrat nas je
dobila zaseda, ali pa smo naleteli na
boj.
Končajva pogovor!" je rekla v
solzah. Začutila sem, da se tega
nerada spominja.
Ob njenem pripovedovanju sem
videla lep primer težkih opravil
kurirjev.
Tov. Petovar še dandanes ne ve,
kdo je prinesel pismo, ne ve, da ga je
prinesla Anica iz Ključarovec,
Lidija Štuhec
6. a. razred. OŠ
Tomaž pri Ormožu
PREDALI SMO KURIRČKO-
VO POŠTO
4. maja so pionirji ptujske občine
predali kurirčkovo pošto pionirjem
osnovne šole ,,Pohorski odred" v
Slov. Bistrici. Bistriški pionirji so
5. maja odnesli kurirčkovo pošto s
pozdravi predsedniku Titu pionir-
jem v Slov. Konjicah.
Na proslavi ob predaji so se v
velikem številu zbrali pionirji iz vseh
šol v občini Slov. Bistrica, iz
Crešnjevca, Laporja, Tinja, Oplotni-
ce, Poljčan, Smartna na Pohorju,
posebne šole v SI. Bistrici in drugih.
Z vsake šole je bila na sporedu
kakšna recitacija ali pesem mladih
grl. Kratek govor je imel predstavnik
ZB, stari borec pa nam je prisrčno
opisal svoje srečanje s tov. Titom.
Mladinski pevski zbor osnovne šole
Pohorski odred v Slov. Bistrici je
zapel nekaj pesmi, nastopil pa je
tudi harmonikarski orkester in fol-
klorna skupina.
Po proslavi so nam vojaki bistriške
garnizije pripravili partizanski golaž.
VESNA VREŠ
OSEMDESET CVETOV
Zasanjeno ravan v polsnu prekriva
rahla tančica. Iz njenega nederja se
odtrga čriček. S svojim krepkim
glasom naznanja jutro. Sledijo mu še
drugi in vsa poljana na mah zaživi.
Posije sonce. Še zasnežene planine
se zaiskre v sončnem siju.
Na jaso je prišla pomlad. S svojimi
pisanimi cvetovi je privabljala prve
obiskovalce.
Med grmičevjem se je prikazal
žvižgajoč pobalin. Tudi njega je
prevzela pomladna lepota. Bila je se
vsa zaspana, mlada in nežna. Prišla
je in vzbujala upanje onemogli travi,
ki se je trudila in junaško vstajala
med svojimi vrstnicami.
Na jaso so prišli otroci. Nabirali so
pisane cvetove, na katerih se je še
poznal ostanek jutranje rose.
Veliko rož so nabrali. Dali so jih v
vazo in jo postavili pred veliko sliko
z zlatim okvirjem.
Pred sliko tovariša TITA.
Pred sliko junaka, ki ne bo nikoli
pozabljen.
Osemdeset cvetov se je razcvetelo.
Mogočni cvetovi so s svojim vonjem
zasanjali otroke. Osemdeset mogoč-
nih cvetov, ki ne bodo nikoli
oveneli. Pognali bodo še nove,
močnejše cvetove.
Osemdeset mogočnih cvetov pa
cveti in dehti „.
Ivica Pučnik
os. šola Poh. odred
Slov. Bistrica
BISTRIŠKI DELEŽ V
PRIREDITVAH TEDNA
BRATSTVA IN
PRIJATELJSTVA
Iz bistriške občine sodelujejo v
letošnjem tednu bratstva in
prijateljstva šestih sodelujočih občin
naslednje ekipe:
slikarji - amaterji (22.-26. maja)
na hkovni razstavi v Koprivnici;
zabavni ansambel Dobri znanci iz
Slov. Bistrice bo 13. maja nastopil v
Kinu Jadran v Nedehšču;
člani ZRVS iz Slov. Bistrice se
bodo udeležih 25. maja v Ptuju
tekmovanja v orientaciji;
v nedeljo, 28. maja bo ob 9. uri
pri Osankarici na Pohorju srečanje
mladine šestih občin. Ob tej
priložnosti bodo mladi obiskaU
poslednje bojišče pohorskega
bataljona, nato pa bodo še obiskali
izletniškp točko Trije kralji (Dom
Antona Štuheca);
pevski zbor OŠ Pohorski odred iz
Slov. Bistrice bo sodeloval 25. maja
pri srečanju pevskih zborov
osnovnih šol vseh sodelujočih
občin.
Poleg tega bodo še številna
športna srečanja ter iskanje
možnosti za enotne nastope v
pohtični in gospodarski dejavnosti.
VH
KMETIJSKI KOMBINAT -
OBRAT MLEKARNA
razpisuje več štipendij za fante, ki bi,
se zeleh izšolati na dvoletni poklicni
mlekarski šoh v Kranju v sezoni
1972-1974.
Pogoji;
- uspešno končana osemletka
- starost do 18 let
- primerno   zdravje   za   delo   v
živilski stroki.
Štipendija bo znašala 250-500 din
mesečno, oziraje se na premoženj-
ske razmere staršev.
Prijave pošljite do 30. maja 1972 na
obrat Mlekarna Ptuj, Cučkova ul. 6.
Razpis velja tudi za tiste, ki bodo
osemletko končali šele letos.'
Kmetijski kombinat Ptuj
obrat Mlekarna
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ
Obrat Mlekarna
RAZGLASA
PROSTO DELOVNO MESTO:
ADMINISTRATOR — FAKTURIST
Nastop dela s 1. 6. 1972 oziroma po dogovoru.
Pogoj: srednja administrativna ali srednja ekonomska
šola.
Predvideno je poskusno delo.
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 18. maja \jf
DR. FRAN BRUMEN:
Bolezni jeter
(Nadaljevanje)
POTEK in PROGNOZA JETR-
nih CIROZ NISTA UGODNA.
aROZE SO PROGREDIENTNA
OBOLENJA, TO SO TAKA, KI jih
NI MOGOCE USTAVITI. z zgod-
njim in primernim načinom uspemo
napredovanje zavirati. CIROZA, KI
NASTOPA KOT POSLEDICA
kroničnega alkoholizma,
je manj nevarna in je bolj
DOSTOPNA ZDRAVUENJU POD
pogojem, DA SE bolnik OD-
ločno in trajno ODPOVE
UŽIVANJU alkohola. To je
povsem razumljivo, saj je z
odpovedjo odstranjen vzrok obole-
nja. Toda tudi alkoholna ciroza ni
ozdravljiva, le uspešneje moremo
zavirati njen potek, ki ga v ugodnih
primerih lahko raztegnemo tudi na
20 let, medtem ko ciroze drugačnih
izvorov hitreje dozorevajo v smrt.
Poleg alkoholne ciroze spadajo v
skupino toksičnih ciroz tudi tiste, ki
so posledice predolgotraj-
nega, nesmotrnega in ne-
kontroliranega uživanja
nekaterih zdravil, ki spa-
dajo v skupino jetrnim
celicam  škodljivih  snovi.
Ostalih nekaterih posebnih oblik
ciroz ne bomo opisovah. v bistvu so
vse podobne. Zdravljenje vseh vrst je
pravzaprav enostavno, ker sloni v
glavnem na higiensko diete-
TICNIH predpisih. Specifičnega
vzročnega zdravila tudi pri teh
obolenjih ni. Najpomembneje je
skušati čimbolj odločno odstraniti
že omenjene vzročne škodljive snovi
in nekatere škodljive užitne, pred-
vsem živalske maščobe. zmer-
nost pri telesnem naporu
je potrebna. Podrobnejša navodila,
opisana v poglavju o vnetnih
obolenjih jeter, veljajo tudi tukaj.
pri ponovnem vzplamtenju
vnetnega in razpadajo-
čega procesa je potrebno
dalje CASA ležati pri naj-
strožji dieti, ki pa mora biti
vendarle prikrojena tako, da ohranja
apetenco, ki pri teh obolenjih zelo
rada popušča. zdravljenje
TRAJA do konca dni in
mora    BITI    pod    STALNIM
NADZRORSTVOM ZDRAVNIKA.
ZAMAŠCENOST jeter (mastna
degeneracija jeter-Steatosis hepatis).
Tudi to obolenje je dokaj pogosto in
je mnogokrat začetek težjega
obolenja jetrne ciroze, zato si ga
tudi na kratko oglejmo. Za bolezen
je značilno, da se nabira čezmerna
maščoba v jetrnih celicah.
Tudi pri tej bolezni poznamo več
vzrokov. Naštejmo le nekaj najvid-
nejših in najpogostejših: nezadostno
dovajanje kisika v jetrne celice, kot
nastopa pri težjih slabokrvnostih, aU
pa pri že omenjenem oslabljenju
krvnega obtoka. Dalje obolenja z
notranjo presnovo, med njimi
najvažnejša sladkorna bolezen. Težja
in dalje časa trajajoča podhranje-
nost. Toksična delovanja raznih
škodljivih snovi, NA ČELU JE
ALKOHOL! Težja uspavalna sred--
stva in moderna zdravila antibioti-
kov. Med vsemi vzroki je najpogo-
stejši kronični alkoholizem, ki
povzroča ca. 50% te bolezni. Drugi
najpogostejši vzrok je sladkorna
bolezen. Tudi ta bolezen vodi v
jetrno cirozo, če ne ukrepamo
dovolj zgodaj in dovolj pravilno. Pri
tej bolezni dosežemo zelo dobre
uspehe zdravljenja. Ce pa zdravlje-
nje ni pravočasno in pravilno,
nastane tekom 10-15 let neozdravlji-
va ciroza.
Poleg opisanih bolezni jeter je
treba omeniti še različne tumorje ah
bolezenske bule, ki nastajajo v jetrih
samih, ali pa so njih zametki
naplavljeni kot razsevki iz drugih
organov telesa in delajo v jetrih
znane metastaze. Navadno so to
zločeste bule razhčnih rakastih
obolenj. Poznamo pa tudi nekatere
nezločeste bule v jetrih. Pojavljajo
se tudi še razhčne zagnojitve v
obliki abscesov.
Posebej je vredno omeniti tako
imenovane cistične ali vrečaste bule
jeter. Med temi je naibolj razširjena
Echinokokova cista. Človek namreč
lahko postane vmesni gostitelj znane
pasje gliste trakavice, pasje trakulje.
Ličinke te trakulje zanesene v
človekova prebavila se v 60-75 %
okužbe naplavijo v jetra, kjer
napravijo značilne bule velikosti
pesti; včasih pa dosezajo tudi
razsežnost otročje glave. Zdravljenje
je operativno. Važno je preprečeva-
nje potom čistoče.
Konec.
Poslednji kozarček najstarejše
Slovenke
Medtem, ko smo še pred enim
mesecem (7.4. 1972) v našem hstu
poročali o velikem jubileju najsta-
rejše Slovenke, ki je 17. aprila 1972
slavila svoj   103.  rojstni  dan, še
Antonija Capi se na dan svojega
103. rojstnega slavja m odrekla
dobri kapljici. Nihče pa v tistem
trenutku ni pomislil, da bi lahko
ta kozarček tudi eden zadnji
njeni dolgi življenjski dobi.
nismo vedeli, da bo to tudi zadj
čeprav smo ji vsi, ki smo jo ob t '
visokem jubileju obiskali, zaželel;
veliko srečnih dni. '
Antonija Capi je svoja zadnja ^ 5
preživljala v domu počitka Dr. Jo
Potrč v Foljčanah, kjer je bila p,
gotovo najbolj priljubljena osebno
Vsa skrb in zdravniška nega pa
bili nemočni v prizadevanjih, da bi
življenjsko dobo še podaljšali.
Umrla je tiho in skromno, kot
bilo skromno vse njeno življenje,
ponedeljek, 8. maja 1972 je prej
halo biti srce najstarejše Slovenj
Varovanci doma pa se je bodo kij
vsemu vedno spominjali kot žene,
je bila kljub visoki starosti ved
pripravljena sodelovati v njihoi
prizadevanjih za bolj veselo
prijetno vzdušje v domu.
Tekst in foto: V
»Svobodni umetnlkict
v mestnem parku
Velikokrat se lahko prepričamo,
kako neodgovorno se občani mesta
Slov. Bistrica ponašamo (velik del),
ko je vprašanje čuvanja spomenikov
iz preteklosti, katerih na območju
mesta, kakor tudi širše okolice ne
manjka. Lahko bi trdili, da je
takšnih obeležij celo veliko. Žal pa
nam, največkrat vsled malomarnosti
in neodgovornosti, le-ti hitro pro-
dajo.
Med njimi je prav gotovo tudi
kužno znamenje v mestnem parku
Slov. Bistrica, ki je postal objekt, na
stenah katerega izražajo svoja čust
(ki pa niso vedno kulturna) „s(
bodni umetniki", med njimi najvi
mladi. Prav bi bilo, da bi risai
željni občani poiskali za te namej
primernejše predmete pa tudi kia<
kjer bi pod strokovnim vodstvo]
lahko dosegli pomembnejše uspei
in lepšo bodočnost na podrof
slikarstva. Tudi tisti, katerim odi
stvena, kamnita streha tega znair.
nja ne ustreza, naj tega ne izraža
rokami in uničevanjem, ampak
poiščejo primernejše razvedrilo.
Viktor HoP
RODILE SO:
Emilja Jerič, Sveča 5 - Vinka;
Terezija Kostanjevec, Draženci 26/a
- Jožeta; Marija Hanžel, Drakovci
38 - Darinko; Jožefa Koletnik,
Ljubstava 7 - dečka; Katarina Cvet-
ko, Trnovci 50 - Alojza; Anica
Babic, Loperšice 18 - Ivana; Marija
Kralj, Grdina 18 - Angelo; Marija
Ozmec, Podgorci 27 - deklico; Mar^
ta Polanič, Savska 4, Domžale -
Davida; Milica Ploh, Osojnikova 2 -
dečka; Sonja Kupčič, Miklošičeva
10 - Tanjo; Mira Velnar, Loperšice
31 - Matevža; Marija Fras, Smolinci
35 - dečka; Vida Petrovič, Ciril-
Metodov dr. 19 - Blanko; Milena
Pislak, Apače 142 - deklico; Marija
Markež, Skorbe 11 - dečka; Ana
Fišer, Središče ob Dravi 17 - Ves-
no; Majda Poboljšaj, Gaj 17; Prager-
sko - dečka; Marija Petrovič, Hvale-
tinci 9 - Ivanko; Zdenka Emeršič,
Kidričevo 2 - Dimitrija; Angela
Fajt, Cesta Olge Meglic 12 - Mihco;
Marija Plečko, Trgovišče 48 - Dra-
ga; Marija Tušek, Gomilci 10 -
Lidijo; Marija Horvat, Grlinci 23 —
Alberta; Anica Zupanič, Dornava
141 - dečka; Ljudmila Hudin, Hum
103 - Simono.
POROKE:
Jožef Klaneček, Zakl 29 in Tere-
zija Vogrinec, Zakl 28; Slavko Bez-
jak, Medvode 2, Ljubljana in Kri-
stina Korez, Vitomarci 64; Anton
Srdinšek, Apače 137 in Martina
Predikaka, Doklece 22.
UMRLI SO:
Marija Mahorič, Drstelja 11, roj.
1930, umrla 8. maja 1972.; Lovrenc
Kuharic, Lešnica 10, roj. 1904,
umrl 5. maja 1972.; Franc Širovnik,
Ormoška 14, roj. 1906, umrl 9. ma-
ja 1972; Rozalija Šimenko, Gru-
škovje 11, roj. 1912, umrla 10. maja
1972.; Stanislava Kociper, Stanovno
5, Ormož, roj. 1907, umrla 11. maja
1972.
0K — ČETRTEK, 18. maja 1972
STRAN 15
Mr den drogi Prleki na fsa
,^irana žlohta z mojega rezervi-
^eakota!
ajpret bote lepo no srckano
3|ovljeni! Gnes man flajšter gor
gobci pa mo rajši zato tiho.
ijo odstopili mojemi zvestemi
■isniki Mihaleki od Vejke Nedle
Ormoži, ki mi je posla kar dvo
,(53. Gnes mo objavil samo enega,
poslušajte: ,   .   , ,
ferbus kriks kolega Lujzek!
dinolo je že dosti cajta od tistega
•va, ke sen ti zodnjič pisa, pa ti te
'reii zaj   razložiti,   kaj  je   bilo
emi mojemi bati na jeziki vzrok,
šmeja sen smolo. Leterne v očeh
je mi čista pokvorle no opešale
sen moga iti v Marprog v spitol,
so mi jih drgoč malo naglihali, da
iko poleg šlotaja tudi še kaj vidin.
Pokvarjenin leternan so sledile še
ne koze. Pri nas so si Udje gučali,
bili moški cepleni prta kozan,
nske pa  prta   kozlon.   Po   toti
jreji je moglo biti za vsoki spol
Eočišjo cepivo. Prafzapraf pa sen
od negda boj bikofske nature no
me niben hujdič ne prime. Naj ti
poven, da čokan kak ločni pes na
)st - na našo kmečko penzijo, ki
m je tak zvesto obečovlejo pa za
ikrat s toga   nega  še   nibenega
iska.
Zaj se je po začela turistična
zona. Po naših cestah tak plehnate
otie lečejo kak mišice po lufti.
iste so tak zapezecane, da je
ijbolj varno, če človik po jorki
aršira - pa še tan več nesi na
men, posebno zodje cajte ne, saj
fsi jorki puni vode, pa_ tudi
ikšni avto fčosik v jorek skoči. To
joko nerodno za nos kmečke lidi,
moremo za spomladansko setev
iziti na njive gnoj. Naše ceste pri
!jki Nedli so tak zrihtane, da
iko voziš po njih z aftom samo s
:rostjo 20 do 30 km, na vuro
veda. Če voziš 70 do 80 km na
ro te se takoj odpelaš na milico ali
i k sodniki za prekrške v Ormož,
t voziš do 100 km na vuro te si
^ko rezerviraš plac v ormošken
iioli. če pa nad stu kilometrov pa
ivejkonedlšken brutifi . . .
I-ujzek, kak pa je te kaj s tvojo
'<;o - posebno zdaj, ke je vse tak
JO majsko zeleno. Se kaj pomi-
sta mlodih dni, kdo sta sta si v
leni trovici za kokšnin grmom na
šepetala no zvezdice štela? Mija
.mojo Uršiko se še joko dobro
fOmijama na pesmico, ki si jo zaj
\ štora leta se fčosik zapojema:
„Ko midva mlada sva bila, po šumi
se šprancirala, nad nami ptiči peli
so, v srci vroče nama je bilo. Oj leta,
kon ste zaj izginole, zakaj od nos ste
hitro šle, zaj smo stori vsi že za
odpad, saj nas niše nema rad . . ."
Mladina, ti si zaj zavžij, ko maja fse
lepo cveti, v lubezni bote srečni fsi,
to vam Mihalek vejkonedlški želi . . .
Srečno: Mihalek od
Zdravo Mihalek!        ^ejke Nedle
Hvala za tvoje pismo, vidin, da še
nesi na mene pozoba. Resen se mi
smiliš, če so se ti leterne pokvorle.
Veš, tudi mene že neke gledike
montrajo. Saj si že čuja za tisto
medicinsko ugotovitevki provi, da
če človeki odpove en čut, te se mu
drugi boj razvije. To se je pri meni
že dobro pokozalo. Oči so mi
odpovedale, mon pa zato ,,šlotaje"
boj razvito. Moren ti povedati, da
mi zaj zodja leta kdo sen že precik
osiveja — tudi šlotaje odpovedovle.
Lepo si mi opisa tudi dovolene
brzine na vaši vejkonedlški cesti, še
boj pa se mi dopodne tista tvoja
majniška pesen o spominih na
mloda leta.
Veš tudi miJa z Mico se spomi-
jama mladosti, gdo je človik rosno
mlodi, te je pač najlepše. Fse gledaš
skos cvetočo perspektivo no niti za
pekoče koprive nisi občutliv. Na
štora leta pa te začne fse montrati
od revmatizma, išijasa do vseh
drugih starostnih motenj. Pri nos
kmečkih očoncih, ki so na deca v
tujino pobegnoli je zodje cajte
najhujša bolezen ,,nelikvidnitis" no
čokajte na kmečki ,,penzionitis".
No, te pa po hejejmo za gnes no si
še nekaj prišparajmo za drugi tjeden.
Tebe, Mihalek no fse brolce Tednika
lepo pozdrovla Lujzek.
KINO
GORIŠNICA
21. maja francoski film GOSPO-
DAR POD ZEMLJO;
LJUTOMER
20. in 21. maja film JURIŠ NA
BALTIK; 24. in 25. maja ameriški
film JOHN IN NARY; 27. in
2 8. maja ameriški film LOVE STO-
RY  - LJUBEZENSKA ZGODBA;
SLOVENSKA BISTRICA
18. maja francoski film USODNI
PLEN; 20. in 21. maja ameriški film
ZLATO MAC KENINA; 24. maja
francoski film LJUBEZENSKI IZ-
ZIV
Nedelja, 21. maja 1972 -
6.00-8.00 Dobro jutro; 6.05
POROČILA: 6.30 EP; 6|.50 Za vas;
7.00 Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za
kmetijske proizvajalce; 7.50 EP;
8.00 Poročila, radijski in TV spored;
8.05 Veseli tobogan; 9.00 Poročila;
9.05 Iz naših krajev; 9.55 EP; 10.00
Poročila; 10.05 Se pomnite, tovari-
ši .. .; 10.25 Pesmi borbe in dela;
11.00 Srečanje mladine v Kumrov-
cu; 13.00 Poročila; 13.15 Obvestila
in zabavna glasba; 13.30 Poslušalci
čestitajo; 15.00 Poročila; 15.05
Opere; 15.50 EP; 16.00 Radijska
igra; 16.45 Zabavni orkester; 17.00
Poročila; 17.05 Športno popoldne;
19.00 Lahko noc, otroci! 19.10
Obvestila; 19.15 Glasbene razgledni-
ce; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 V nedelja zvečer;
22.00 Poročila; 22.20 Za lahko noč;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 2 3.15 Jazz; 24.00 Poroči-
la;
VSAK DELAVNIK je zjutraj
naslednji spored: 4.30-8.00 Dobro
jutro; 5.00 Poročila; 5.30 Za vas;
5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika;
6.30 EP; 6.50 Rekreacija (ob
ponedeljkih, sredah in petkih); Na
današnji dan (ob torkih, četrtkih in
sobotah); 7.00 Poročila; 7.15 EP;
7.25 Radijski in TV spored; 7.45
EP; 8.00 Poročila.
PONEDELJEK, 22. maja 1972 -
14.00 Poročila; 14.10 Zbori Slavka
Zlatica in Rudolfa Matza; 14.30
Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Lahka glasba;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester
newyorških filharmonikov; 17.00
Poročila; 17.10 Glasbeno popoldne;
18.00 Poročila; 18.15 Pevci: Marjet-
ka Falk, Jože Kobler in Majda
Jazbec; 18.35 Interna 469; J9.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Ansambel Feliks; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Opera , Vojna v domači hiši";'22.00
Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poroči-
la; 23.05 Literarni nokturno; 23.15
Zaplešite; 24.00 Poročila;
TOREK, 23. maja - 14.00
Poročila; 14.10 Glasba mladih;
14.30 Jazz; : 4.40 Na poti s kitaro;
14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Recital baritonista Vremšaka;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester
belgijskega radia; 17.00 Poročila;
17.10 V nove .zarje...; 17.30
Košmrlj; Tito - državnik sveta;
18.00 Poročila; 18.15 V torek
nasvidenje; 18.45 Poti sodobne
medicine; 19.00 Lahko noč otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel
Franca Miheliča; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Prodajalna
melodij (stereo); 20.30 Od premiere
do premiere; 21.30 Lahka glasba;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Popevke; 24.00
Poročila.
SREDA, 24. maja - 14.00 Poro-
čila; 14.10 Izseljenski zbori pojo;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 M, de
Falla: Noči v španskih vrtovih:
16.00 Vrtiljak; 16.40 Simfonični
orkester; 17.00 Poročila; 17.10
Orkestralna glasba; 17.20 Posebna
oddaja; 18.00 Poročila; 18.15
Popevke Jureta Robežnika; 18.30
Nas razgovor; 18.00 Lahko noč,
otroci; 18.10 Obvestila; 19.15
Glasbene razglednice; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Simfonični orkester; — vmes v
odmoru: Glasbena kronika; 21.40
Lepe melodije; 22.00 Poročila;
22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Zabavna
glasba; 24.00 Poročila.
ČETRTEK, 25. maja - 14.00
Poročila; 14.10 Pesem mladih;
14.30 Ansambel Jožeta Privška;
14.40 Enajsta šola; 14.55 .EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Klarinetist Igor
Karlin; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Z
orkestrom Silver strings 17.00
Poročila; 17.10 Posebna oddaja;
18.00 Poročila; 18.1 5 Orgle v ritmu;
18.30 Iz kasetne produkcije RTV
Ljubljana; 18.45 Kulturna kronika;
18.00 Lahko noč, otroci; 18.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Jožeta
Privška; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Domače pesmi;
21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbe-
ni nokturno; 22.00 Poročila: 22.15
Sodobni češki skladatelji; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Jazz; 23.40 Popevke; 24.00
Poročila;
PETEK, 26. maja - 14.00 Poroči-
la; 14.10 Kaj pripoveduje glasba;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Ob lahki glasbi;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester
Andre Kostelanetz; 17.00 Poročila;
17.10 Človek in zdravje; 17.20
Operni koncert; 18.00 Poročila;
18.15 Signali; 18.50 Ogledalo
našega časa; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Trio
Henčka Burkata: 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Naj narodi
pojo - 8. oddaja; 20.30 Top-pops;
21.15 Oddaja pomorščakov; 22.00
Poročila; 22.15 Iz logov domačih;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poroči-
la;
SOBOTA, 27. maja - 14.00
Poročila; 14.10 Sobotno popoldne;
14.55 EP; 15j00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Operni pevci; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Klavir v ritmu; 16.45 S
knjižnega trga; 17.00 Poročila;
17.10 Gremo v kino; 17.50
Ansambel Francija Puharja; 18.00
Poročila; 18.15 Iz operetnega sveta;
18.50 Pogovor s poslušalci; 19.00
Lahko noc, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Ansambel Dobri znanci;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Mladinski radijski klub; 21.00
Za konec tedna; 22.00 Poročila;
22.20 Oddaja za izseljence; 23.00
Poročila; 23.05-01.00 S pesmijo in
plesom v novi teden; 24.00 Poročila
MAJSTROVI BORCI -
OBVESTILO
Širša seja odbora ZPBSM
1918/1919 Ptuj bo v petek, 18.
t. m., ob 9. uri v klubu Društva
upokojencev Ptuj. Tudi člani se
lahko udeležijo seje.
Odbor
KREDITNA BANKA PTUJ,
sporoča .svojim vlagateljem, da lahko opravijo v njeni poslovni enoti, v
Mestni hranilnici
^ Ptuju v Miklošičevi ul. 5 posle v zvezi s
— hranilnimi vlogami
— deviznimi računi
— deviznimi hranilnimi vlogami
— menjavo valut
— odpiranjem žiro in tekočih računov
— vpisom osebnih dohodkov v hTanilne knjižice.
POSLUŽUJTE SE BANČNEGA SERVISA V MESTNI HRANILNICI!
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 18. maj.
NEDELJA, 21. maja - 9.40 Pet
minut po domače; 9.45 Kmetijski
razgledi; 10.12 Kmetijska oddaja;
10.55 Mozaik; 11.00 Otroška mati-
neja: Don Kihot; 11.50 Mestece
Peyton; 12.40 TV kažipot;
NEDELJSKO POPOLDNE: 18.00
Elizabeta Angleška; 19.25 Kratek
film; 19.45 Cikcak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Hu-
moristična oddaja; 21.10 Zabavno
glasbena oddaja; 21.35 Špbrtni
pregled; 22.05 Poročila. ^
PONEDELJEK, 22. maja - 9.05
Odprta univerza; 9.35 TV v šoli;
10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina;
11.00 Osnove splošne izobrazbe;
14.45 TV v šoli; 15.40 Nemščina;
15.55 Angleščina; 16.10 Franco-
ščina; 16.45 Madžarski TV pregled;
17.45 I. Rosic: Riki; 18.05 Risanka;
18.15 Obzornik; 18.30 Šest srečanj
z Barkerjem; 18.55 Mozaik; 18.00
Mladi za mlade; 19.45 Kratek film;
19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik;
20.25 3-2-1; 20.35 Monitor;
21.35 Diagonale; 22.35 Poročila.
TOREK, 23. maja - 9.35 TV v
šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove
splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli;
15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec;
16.10 Angleščina; 17.15 Madžarski
TV pregled; 17.45 Krojaček hlaček;
18.00 Risanka; 18.15 Obzornik;
18.30 Opatija z našimi pevci; 19.00
Mozaik; 19.05 Vdor v globino
možgan; 19.30 Hura Experiment;
19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik;
20.25 3-2-1; 20.25 Desant na
Drvar; 22.00 Glasbena oddaja; Poro-
čila.
SREDA, 24. maja - 8.20 TV v
soli; 16.50 Poročila; 16.55 Zaseda-
nje vseh zborov ZS; 18.30 Don
Kihot; 18.55 Mozaik; 19.00 Od
filma do filma; 19.20 S kamero po
svetu; 19.50 Cikcak; 20.00 TV
dnevnik; 20.40 3-2-1; 20.45 Od-
daja o TITU; 21.45 Nogomet
Glasgow-Dinamo; 23.15  Poročila.
ČETRTEK, 25. maja - 9.35 TV v
šoli in 14.45; 10.30 Nemščina;
10.45 in 15.55 Angleščina; 11.00
Francoščina; 16.10 Osnove splošne
izobrazbe; 16.45 Madžarski TV
pregled; 17.20 Pesmi; 17.35 Risan-
ka; 17.50 Obzornik; 18.05 Boj za
obstanek; 18.30 Mozaik; 18.35
Civilizacija; 19.25 Cikcak; 19.35 TV
dnevnik; 20.00 Proslava ob dnevu
mladosti; 21.30 3-2-1; 21.35 Če-
trtkovi razgledi; 22.35 Poročila.
PETEK,'26. maja,- 9.30 TV v
šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v
šoli; 16.10 Osnove splošne izobraz-
be; 16.45 Madžarski TV pregled;
17.25 Veliki zmagovalec in njegova
sužnja; 18.10 Obzornik; 18.25 Glas-
ba iz studia B; 18.45 Gospodinjski
pripomočki; 18.55 Ekonomsko izra-
zoslovje; 19.00 Mestece Peyton;
19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik;
20.25 3-2-1; 20.35 French Can-
can; 22.00 Nogomet ZRN-SZ;
23.30 Poročila; 23.35 Pokal pevcev.
SOBOTA, 27. maja - 9.35 TV v
šoli; 17.35 Jugoslovanska folklora;
18.05 Obzornik; 18.20 Disneyev
svet; 19.10 Mozaik; 19.15 Humori-
stična oddaja; 19.45 Kratek film;
19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik;
20.25 3-2-1; 20.35 Pesem po
starem, pesem po novem; 21.05
Italijanski gostje v Opatiji; 21.35 Na
poti k zvezdam; 22.00 Tekmeca;
22.50 TV kažipot; 23.10 Poročila.
Edini eliksir mladosti
KI POPOLNOMA
ZANESLJIVO DELUJE
Strah pred staranjem se lahko
javlja v vsaki življenjski dobi. Cesto
se srečujemo z moškimi in ženami,
ki nimajo niti štirideset let, pa .se že
bojijo staranja in vprašujejo zdravni-
ke in psihologe, kako bi se proti
temu borili. To, kar vam bomo o
staranju sedaj povedali, je koristno
za vsakogar med sedemnajstim in
sedemdesetim letom starosti.
Preden odkrijemo ta recept,
moramo razjasniti neke pojme.
Starost ne moremo računati po
številu let, ker biološki čas ni enak
času na uri. Z leti pa gre biološki
tok časa še počasneje. Bolj je človek
star po letih, bolj počasi se stara
biološko. Najhitreje se človek
biološko menja med petnajstim in
dvajsetim letom starosti, manj med
dvajsetim in tridesetim letom
starosti, včasih komaj opazno med
petdesetim in sedemdesetim letom
starosti.
Koledar zaradi tega pripelje do
napačnih sklepov, ker se tudi
posamezni organi različno starajo:
oči že po desetem letu starosti, sluh
po dvajsetem letu, po tridesetem pa
mišice, hitrost reagiranja in sposob-
nost oplojevanja.
Nekateri ljudje so pri osemdesetih
letih enako produktivni kot pri
tridesetih ter tudi mnogo več vedo
in znajo. Stari ljudje cesto trpijo
zaradi pozabljivosti, toda njihova
ustvarjalna fantazija je neodvisna od
dobe. Zaradi življenjskih izkušenj
laže rešujejo težke probleme. Z eno .
besedo: človek si pridobi neko
življenjsko modrost. To je razlog, da
je starejši delavec lahko boljši in
sposobnejši od mlajšega in vitalnej-
šega sodelavca.
Nezrelo duševnost bi bilo napač-
no smatrati za znak prave mladosti.
Brez zrelosti ni mogoče ostati zares
mlad. Ljudje, ki se upirajo, da bi
duševno dozoreli, običajno prvi
oslarijo. Mnogi od teh zapadejo v
kasnejših letih v drugo otroštvo prav
zato, ker iz otroštva niso nikdar niti
odšli. Kdor se dela mlajši kot pa v
resnici je, ni nikoh niti dozorel.
Recept, da ostanete mladi, je zelo
enostaven: koncentrirajte se na
tisto, kar je v vas še mlado, a to je
vaš duh. Ta naj bo vedno buden.
Glejmo okoli sebe z odprtimi očmi
in poizkusimo se vsak dan naučiti
nekaj novega.
V prvi vrsti se ne smemo poleniti!
Okrog tridesetega leta se v človeku
razvijeta dve nasprotni osebnosti.
Mnogi ljudje najdejo še vedno
priložnost, da širijo svoje interese na
nova področja kljub družini in
svojemu znanju. Oni vedno najdejo
neki hobby (priljubljeno delo ali
zabavo), ki jih telesno in duševno
zaposluje.
Potem so pa še drugi, ki s
tridesetim letom zapadejo v topo ali
udobno enoličnost. Iz dneva v dan
gredo na svoje delo, pridejo domov,
jedo, čitajo časopis na športni
strani, prečitajo še kakšno šalo,
gledajo televizijo in gredo v posteljo.
Njihove žene se bavijo z gospodinj-
stvom, še nekaj z otroki, gledajo
televizijo, čitajo kakšen ljubezenski
roman in gredo k sosedi na klepet.
Tisti prvi ostanejo leta in leta
mladi, oni drugi pa postanejo starci
pri štiridesetih in še nekaj letih.
Naj bo človek star, kolikor hoče,
nikoli ni prepozno, da si napravi
življenje zanimivo. Nikoli ne smete
misliti, da ste prestari, da bi šli v
kakšno šolo. Nikoli ni prepozno, da
se obstoječe sposobnosti in znanje
nadoknadi z novim.
Kdor živi v bodočnosti, temu je
lahko ostati mlad, brez ozira na leta.
To lahko tudi vi, če poskušate in se
malo potrudite. Ostanite duševno
budni in aktivni - to je edini eliksir
mladosti, ki popolnoma zanesljivo
deluje!
HOROSKOP
OVEN: Pojavih se boste kot^
in organizator. Zaradi op(,
takoj nekaj opustite. Lepo n
Ijeni se boste pojavili ob p,
času na nekem obisku.
BIK:   Občudovana  oseba vi
privablja.  Uspešni boste na'
področjih. Kot nalašč pride j
s   predlogom.   Poenostavili
pridobitnost.
DVOJČKA: Zaradi velikih p
boste neučakani. Sloka posta
omreži, ko boste najbolj nepi
Ijeni. Okolje, ki ni za vas,
sedaj zapustih.
RAK: Dobri pomenki in razgo
naročilu.   Proslavljanje   ob
prtu. V ljubezni boste bolj po
kot osebnost pa izredno izna
in hitri.
LEV: Suha simpatija vas ho k
ljubila, debela pa hranila. V ve
prostoru boste upoštevani. M
obisk mine po velikem veselju.
DEVICA: Duševni napredek,
na področju, ki je v zv
premikanjem. Predelati boste
nekaj v domu. Kljub ugodju že
nekaj več. >,
TEHTNICA: Še nekaj časa
nadlegovani zaradi nekdanje p
nosti. Končno se predate poi
prenehate misliti na ljubezen. I
greste, ker doma ne bodo vedel
ŠKORPIJON: Za nekaj dni b(
mislih drugje, kot je treba. Pw
sprejmite, saj boste nekaj dok
lepo vrvico bo zavito dokaz
zaljubljenosti.
STRELEC: Domačim boste sai
sebe nekaj preuredih. Vaša razi
na ljubezen se popravlja. Po«
vas bodo poslali, vrnih se I
nagrajeni. i
KOZOROG: Brez posredovalce
ste vse uredih. Z užiktom v ne
zamudite. Sorodnici boste pov(
kaj je storiti in bo veselo sodelc
VODNAR: Sprejmite, kar je
čeno, narediti pa ne bo treba
bodoči sorodnik pokaže prvo i
voljo. Vašo zadevo končno
rešijo.
RIBI: Vse domače držite pol
Enkrat boste potegnili dolgo v
a   doma  ne  poveste,  kje.
ljubezen   se   ravna  po  vrel
Previdnosti ni nikoli preveč. j_
- Ce je jed v loncu prekipela in
umazala ploščo na štedilniku ali
kuhalniku, boste ploščo najlaže
očistih s kisom. Tako boste
odstranih tudi neprijeten vonj.
- Kavne madeže lahko odstranite
s tkanine, če jih najprej operete v
hladni vodi, nato pa zdrgnete z
glicerinom. Tako čistimo tudi čajne
madeže, le da namesto hladne vode
uporabimo vrelo.
- Ce razrezano limono takoj ne
uporabimo, se rada posuši. Temu se
izognemo, če jo postavimo na
krožnik, ki smo ga posuli s
sladkorjem.
- Madeže od rje in črnila
odstranimo z vročim hmoninim
sokom.
- Zavese ah ročna dela iz tila ali
čipke v barvah najprej namočimo v
liladni vodi, v katero smo vlili malo
salmijaka. Tako jih pustimo nekaj
ur. Ce je voda precej umazana, ves
postopek ponovimo. Šele potem
operemo občutljive tkanine v topli
milnici ter jih izperemo najprej v
toph in nato v hladni vodi.
- Limono, sad bogat z vitamini in
prijetnim vonjem, je treba vedno
imeti pri roki. Toda če nam stoji
dlje časa na toplem, se bo posušila
in izgubila svojo lepo rumeno barvo.
V tem primeru jo preko noči dajmo
v mlačno vodo in drugo jutro bo
hmona spet sveža in lepa.
OBRAČALNIK in grablje za
konjsko vprego prodam. Ivan
Vogrinec, Skorba 60.
TRI GRADBENE parcele v Ptuju
(pri Rokovi cerkvi) prodam. Anton
Ljubša, Kicar 75, p. Moškanjci.
PRODAM kosilnico BCS, dobro
ohranjeno. Naslov v upravi.
MANJŠE STANOVANJE v Ptuju ali
okolici išče družina z dvema
otrokoma. Naslov v upravi.
MLATILNICO hoferschranc in trak-
torsko kosilnico za ,,zeeter' pro-
dam Franc Horvat, Zg. Hajdina 63. •
PRODAM 5 tonski kamion ,,csepel"
v voznem stanju, zelo dobro
ohranjen. Možna zamenjava za
osebni avto. Jankovič, Trubarjeva
11, Ptuj.
PRODAM stroj za izdelavo cement-
ne opeke 30 X 20 X 20, domače
izdelave. Ivan Korošec, Zagrebška c.
5, Ptuj.
PRODAM grablje za konjsko
vprego. Vprašajte v Zg. Hajdini 69,
p. Hajdina.
IŠČEM prazno sobo po možn
kuhinjo v Ptuju. Nudim več me
predplačilo najemnine ali poi
večjo vsoto denarja brez ot
Ostalo po dogovoru. Nasl
upravi.
ŽENSKA, ki išče dom in
življenje ter da je poštena in 2
in sama, se naj oglasi 55-let
upokojencu z lastno hišo in v
Pišite na naslov Otmar K
62327 Rače.
UGODNO prodam avto A^
letnik 1961 (julij), odlično
njen. Ogled možen po 21. n
servisu Sigma, Ptuj, Rajšpov
vsak dan od 6. do 14. ure.
NOV trifazni elektromotor
zaradi  bolezni prodam.  Nas
upravi lista.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman - Izhaja vsak če
Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska uhca 14.