LETO 161. — Št. 33.
FoŠfnofekoČi račun iie?. 28.
dome*, is. AnausTJi 1921.
Posamezna številka 20 čent.
GORIŠKI SLOVENEC
IZHAJA VSAKO SOBOTO.
Uredništvo in Upravništvo: Via Carducci št. 10, H. nad.
Naročnin«: Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10,— Pol leta Lir 5.— Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1,—
Gglaii: Oglasi na drugi strani Lir 1.— za vrsto. — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo. — Znižane cene za letne naročnike.
„Dajte nam šol“
Ta klic se vedno razlega po našem časopisju. Človek bi mislil, da je našim ljudem res silno ležeče na tem, da dobijo takoj dobre slovenske srednje šole v Gorici in i-stotam tudi slovenske ljudske šole.
Mi sedaj nimamo časa in veselja, da bi dokazovali slovenskim demagogom v Gorici, kako so sami pod-kopali slovensko šolo v Gorici, ki komaj vegetira tako, da sili isto slovensko učiteljstvo vun na deželo, a o-pozoriti moramo javnost s koliko hinavščino delujejo merodajni veljaki.
Pred kratkim se je vršilo namreč neko zborovanje srednješolskih profesorjev v Trstu. O slovenskih šolah je govoril neki Crepaz, ki je povdarjal, da hoče biti Italija Slovencem pravična v vsakem kulturnem pogledu, toda opaziti da mora,j da se mu zdijo slovenske šolske zahteve v tem trenotku nekoliko pretirane.
Nato je prišlo Budalovo pojasnilo o »minimalnem« in »maksimalnem« programu in konečno — glej čudo —navzoč slovenski zastopniki (Bog si ga vedi, kateri) umaknejo svoj predlog »za boljše čase« in se zadovoljijo z minimalnim programom.
Kaka vest jim je to nasvetovala, nam sicer ni znamo, a konstatirati moramo, da se Slovenci sami ne čutijo dovolj močne, da bi vzdrževali naš maksimalni šolski program.
Konečno pa se nam zdi potrebno opozoriti te šolnike, ki izdelujejo tako na tihem »maksimalne« in »minimalne« programe, da te svoje programe vendar objavijo in izpostavijo javni kritiki.
Tisto zakulisno delovanje in pisarenje (celo šolske knjige se menda pišejo na tihem) ne more roditi ničesar dobrega, kajti vse dobro se rodi na luči in ne v temi.
Položaj v Rusiji
V zadnjem času prihajajo iz rtuaije obupni klici po pomoči.
Kakor pri nas, tako jo tudi v Piusiji suša vse pobrala. Poma-njkuje živeža in vsega, Ijud-dstvo umira trumoma za lakoto in kolero.	j
Na tretjem kongresu ruske internacijonale se je to vprašanje strastno razpravljalo. Pod pritiskom javnega razpoloženja je morala ruska vlada storiti osodepolen korak in zaprositi ves svet materijelne pomoči, da reši Rusijo pogina.
Sam Gorki se je obrnil zlasti do bogatih Amerikancev za kruh. Ker je to vprašanje e-minentno političnega pomena, kajti podpirati bolševiško državo niso pač šale, čitamo tudi take glasove ki so proti vsaki pomožni akciji.
»Matin« poroča, da je francosko ministrstvo za zunanje zadeve dobilo odgovor vlade Zjedinjenih držav na francosko ponudbo za sodelovanje pri pomožni akciji v prid Rusiji. Washingtonska vlada ao v svojem odgovoru zahvaljuje radi francoske ponudbe in pravi, da se washingtonska vlada neposredno ne bo brigala za pomožno akcijo, temveč bo prepustila zadevo zasebnim organizacijam, predsem Relief Asso-ciation, katere predsednik je Hoover. To društvo bo porabilo za pomoč Rusiji svoje velike zaloge živil, ki jih ima v baltiških pristaniščih.
»Temps«, ki je poluradni tolmač mišljenja odločilnih krogov v francoskem ministrstvu za zunanje zadeve, piše o tem »človekoljubnem« koraku francoske vlade toko-le : «Franco-ska vlada, ki ni pozabila uslug, katere ji je napravila Rusija v prvih treh letih vojne, in ki ni
trpljenja ruskega naroda, je dala ravnokar dve spodbudi glede pomožne akcije ki so pripravljala«. Prva spoobuda je znani predlog ministrskega predsednika Brianda, naj se na sejah vrhovnega sveta, ki se sestane jutre v Parizu, razpravlja tudi o tem vprašanju. Drugi korak je napravila francoska vlada pri ameriških Zedinjenih državah. Polet usmiljenja, ki so ga pokazali Amerikanci po mnenju lista ne zadostuje. Treba je, da zavezniki izdelajo obširen načrt za obsežno akcijo.
Ali naj bo ta pomoč brezpogojna? Za »Temps« ne gre le za reden čin človekobljubja in usmiljenja, temveč bi morala ta pomoč dati zaveznikom dober političen dobiček. In »Temps« predlaga: »Prvi predpogoj, ki bi se moral izvršiti, naj bi bil ta-le: Zavezniške in pridružene države, ki so pripravljene pomagati ruskemu narodu, morajo zahtevati, da hodi v Rusiji takšna vlada, ki bo zares predstavljala to ljudstvo in ki b0 njegova poobla-ščenka in ne tlačiteljica. Vzrok trpljenja, ki mori Rusijo, je boljševiška diktatura. Ovira v-saki pomoči, s katero bi se Busija rešila, je ravno tako boljševiška diktatura. Prepričani smo, da mislijo v Wasbing-tonu o tej točki ravno tako kakor mi.«
Odgovor ameriške vlade je dokazal, da mislijo vvashingtong-ski vladni krogi vendar le malo bolj nesebično kakor pariški.
postopa v sporazumu z drugimi državami. Pripraviti se mora načrt za prehrano stradajočih, proračun, načrt, za prevoz, ni treba dobiti jamstva, da bo sovjetska vlada pomoč pravično delila. Ravno tako je potrebno podpirati ruske begunce. Minister Husak je poslal Zvezi narodov in Rdečemu križu v Ženevi noto o pomoči za Rusijo. Predsednik Ador se je zahvalil Čehoslovaški in je izjavil, da se mu čehoslovaški predlogi zdijo izvedljivi.
Listi socialistične stranke objavljajo poziv vsem strankam, naj prispevajo za Rusijo. Minister Beneš jo obrazložil socialističnim poslancem načrt za sodelovanje Cehoslovaške pri pomožni akciji. Razen zdravil bodo Čehi poslali tudi poljedelske strojo. Minister za prehrano bo določil, katera živila se bodo lahko dala na razpolago za pomoč Rusiji. Čehoslo-vaška oblastva bodo zbrala prispevke iz raznih krajev in jih bode potem poslala v Rusijo.
Čeholovaška pomoč Rusiji.
Predsednik Masaryk je poslal iz Capri-ja ministru za zunanje zadeve Benešu pismo, v katerem svetuje, naj se ne organizira samostojna pomoč Če-
bila nikdar ravnodušna spričo j hoslovaške, temveč naj vlada
Nadaljna poročila iz Rusije se glase jako obupno.
Ljudstvo beži iz požganih pokrajin in išče mest, da bi se nasitilo. Ozemlje, ki je po suši popolnoma pokončano, se razteza od Perma do Istrabana,
v dol-iiii It*00 mil) in v širini
bOO milj. Pomanjkanje in trpljenje prizadetega prebivalstva je nezaslišano. Na tisoče in tisočo ljudi se brani edino se suhim listjem in travo.
Pri tem je ljudstvo seveda po nekod žo popolnoma zgubilo ravnotežje.
V vzhodni pokrajini Volga je prebivalstvo razdrlo radijo-grafski aparat, ker je mislilo, da je vzrok suši drevo, ki moli na radijografskih postajah v nebo. Nekateri pa se nočejo niti dati vpisati v registre za razdeljevanje živeža meneč, da popisuje duše Antikrist.
Poleg vse te bede se kolera vedno bolj širi, v Rosto-wu, Volgi, Voronešu in Orlu razsaja kolera in sredstev za omejevanje te bolezni ni nika-kih. Nasprotno je upravičena bojazen, da se zna ta bolezen razširiti tudi proti zapadu.
Prva država, ki se ima od Rusiji najhujšega bati, je Poljska, v katero trumoma prihajajo ruski begunci.
Pomožno akcijo, ako pride ista Rusom od zapadnih držcav, bode sila težko razviti, ker prometnih zvez v Rusiji tako-rokoč ni.
Za to pa tudi vse večje časopisje Anglije in Prarije hudo napada sovjetsko vlado, češ, da je ista kriva vsemu zlu.
Sovjetska vlada pa straši s svojo lakoto in kolero ves zapad. Tako se govori, da misli sovjetska vlada spustiti lačne in obupane mase na sosedne države, da si vzamejo same, česar potrebujejo.
Edino časopis »Daily Herald« uvideva to nevarnost in zahteva, da naj se Rusiji na vsak
način pomaga in da je sedaj dana priložnost sooijalističnim voditeljem, da vzamejo v svoje roke inicijativo in potom angleškega proletarjata pomorejo bedni Rusijij,
Italijanska zbornica
Dne 4. t. m. se je zaključilo poletno zasedanje italijanske zbornice z zelo laskavimi govori na naslov predsednika zbornice De Nicola, kateri uživa pri vseh strankah veliko simpatij. Prihodnja seja bo sklicana jeseni s povabilom na dom. Smatra se, da se bo zbornica zopet otvorila v prvi polovici meseca novembra. Medtem se bo razjasnil tudi notranjepolitični položaj, kajti posamezne stranke, ki jih je zadnja vladna kriza presenetila, bodo tekom počitnic držale kongrese, na katerih bodo bolj jasno določile svoje nadaljno stališče in delovanje. Tako se bo vršil v drugi polovici meseca septembra kongres reformistične stranke, pod konec septembra fašistovski kongres, prve dni oktobra kongres socialistične stranke, kateri se pričakuje z naj večjo radovednostjo, in končno v istem mesecu tudi kongres ljudske stranke.
Irska pogajanja
Pašistovska in socijalistična dogajanja so sicer pri kraju, pravijo da se je sklenil slovesen dogovor in premirje, ki mora po svoji vsebini biti obvezno za obe stranki.
Sicer pa ima ta dogovor le malo kredita, kajti spopadi se še vedno ponavljajo in tudi splošna socijalistična delavska zveza je izdala proglas, v katerem pojasnuje položaj na poseben način :
»Rmiski dogovor — pravi proglas — ni listina miru med se vojujočimi, temveč poizkus, da se vsi pozovejo k spoštovanju one pravice, ki je samo divjaki ne priznavajo: pravice do življenja: to je poizkus da se polit, in gospodarski boji privedejo zopet na naravna tla, ki niso tla tla zased, napadov, požigov, umorov, in tatvin. Rimski dogovor ni niti premirje v razrednem boju, ki šene more končati drugače nego potom odprave vzrokov, ki so ga pozvročile in so mu v povod, temveč je samo izjava, da se bo naredilo vse mogoče, da boj ne bo več bitka med strankami, katera nas je prenašala v preživele čase vsem v škodo in nobenemu v korist.«
Potemtakem je seveda odvisno vse le od dobre volje ene in druge stranke. Upajmo, da vporabijo voditelji ves svoj upliv, da ostane pre tem, kar je
bilo načeloma dogovorjeno.
*
Nekako ravno tako se razvijajo irsko-angleška pogajan ja.
V zadnjem času se je začelo v teh pogajalnih nekaj kisati. Uradno se javlja, da je vla-
da v soglasju z Lloyd Georgovo obljubo sklenila, *da bodo vsi člani fenijanske vlade, ki nahajajo v zaporu, izpuščeni brezpogojno na svobodo. Ta sklep angleške vlade je nov dokaz, da je Anglija trdno namenjena storiti vse mogoče, da se začeta pogajanja ne razbijejo in da pride do rešitve an-gleŠko-irskega spora.
Kljub tej dobri volji angleške vlade pa grozi pogajanjem resna nevarnost z druge strani. Dasi je ministrski predsednik severne Irske odklonil vsaka direktna pogajanja s fenijanci, se je tem poslednjim posrečilo priti v stik z raznimi voditelji ulsterjanskib strank po ovinkih. Vsled tega je ministrski predsednik severne Irske 8ir James Craig, ki je bil do preteklega četrtka v Londonu, nenadoma povrnil na Irsko.
Posebni poročevalec lista »Daily News« poroča iz Belfasta svojemu listu, daje nastalo v P08ajanjih za pomirjenje Irske zopet slabo vreme. Ulster-janci so končno odklonili predloge angleške vlade. Šest severnih pokrajia noče ničesar vedeti o dominionski ustavi, ki jo ponuja angleška viada. Ravno tako nočejo te pokrajine pripadati« Irski federaciji«. Vlada severne Irske izjavlja, da je zadovoljna s položajem, kakršnega ji daja sedanji »ho-me-rule«. Ulster priznava, da ima Irska pravico, da si sama izdela ustavo, toda v splošno irsko skupščino v Dublinu bodo šli Ulsterjenci le tedaj, ako se jim prizna enakost, to se pravi, ako bi šest protestantskih pokrajin s severa imelo ravno toliko poslancev kot v-seh 26 katoliških pokrajin z juga.
Vse upanje — pravi dopis-uik — je treba za sedaj polagati v to, da bodo južni Irci sprejeli ponudbe irske vlade sami zase, dočim bi se politično zedinjenje celega otoka u-resnicilo pozneje pod železnim pritiskom gospodarskih interesov. Ker so interesi enaki za sever in za jug bi se prote-stanski krogi, ki so sedaj ne-odnehljivi, prej ali slej morali ukloniti.
Homatije v Jugoslaviji
Zadnje čase se gode v Jugoslaviji velike stvari. Nezadovoljnost tli širom države, kar dokazujejo nenadni izbruhi jeze v raznih pokrajinah in atentati, ki so se otvorili z napadom na regenta in in bivšega ministra Draškovica. ki je podlegel morilčevi roki.
Vsi ti znaki so bili za jugoslovansko vlado resen opomin, da organizem ni povsem v redu.
Temu dosledno se je z mrzlično naglico pričelo proučevati sredstva za pravočasno v-dušitev vsakega protidržavnega gibanja.
To protidržavno gibanje se je navidezno koncentriralo v komunistični stranki, ki šteje 59 državnih poslancev.
cOORIŠKI SLOVENEC.
Jugoslovanska vlada je bila j K sprejemnim izpitom za I. mnenja, da zadene zmaja, ako jj razred tukajšne realke in gim-se mu vrže naravnost nasproti. | nazije se morajo zglasiti otroci Uničiti je bilo treba teh 59 j v spremstvu očeta, matere ali poslancev. Za to je hlobil pre- j kakega drugega sorodnika na
iskovalni sodnik in za njim državni pravdnih nalog, da raztegne obtožbo radi Draškoviče-vega umora na vse komunistične poslance kot moralne in deloma tudi materjelne povzročitelje ministrovega umora.
Dalje je bil sprejet zakon, s katerim so se mandati komunističnih poslanpev razveljavili in zakon o varstvu in redu v državi, temeljem kojega so spravili v luknjo vse komunistične poslance. Najbrže jih j jftisli srbski državni prav- ' plnjk tako temeljito zašiti cja poide sapa vsem nadaljnitp komunistom Jugoslavije,
Q3ividni načrt jugosiovensko vlade je, otresti se s silo notranjega sovražnika in preprečiti za vse bodoče čase notranje razjedanje države po sub-yerziynih eleroentiji,
Jugoslovenska vlada se je ustrašila in ukrenila nezaslišane odredbo proti državljanom, ki so ali se nagibajo h komunizmu.
V	tem boju proti komunizmu jo podpirajo vse stranke izvzemši slovensko ljudsko ali klerikalno stranko.
Jsta se postavlja na legitimno stališčp, da se vlada ne umre in pe sme spozabiti na zastopnikih^ ki jih jo poslalo ijudstvq v parlament, ker bi to impljcite pomenilo oropanje (jržaYijannhih pravice one mase naroda, ki jo volila v km munističpem smislu.
Pomisliti je tudi kako težko zna postati stališče vlade, ako pošlje narod v državno zbornico Zopet komuniste,
AH naj se jim zopet nasilno vzamejo mandati? Menda do danes ni bilo še države, ki bi se upala kaj takega storiti. Sicer pe vemo kot vnanjiki v koliko so te varnostne odredbe proti boljševizmu opravičene v tamkajšnih razmerah, a vendar al upamo trditi, da s storjenimi ukrepi vlada ni uničila boljše-viske nevarnosti, ampak jo je gotovo le povečala.
Tudi Rusija ne bode večno komunistična država, a težke odredbe proti komunistom bode ruski narod tudi tedaj težko pozabil, ko se bode znebil komunistične državne oblike.
Razven tega jo nastopanje jugoslovenske vlade vse one življe, ki se no morejo tako naglo uživoti v vsejugoslovansko politiko in ki sanjajo še dandanes o pokrajinskih avtonomijah, tako silno razburilo in razkačilo, da bodo imela v-lada na slovenski strani večino, ki jo zastopa »Slovenec«, vedno v zelo ojstri opoziciji,
V	tem pogledu nam zadostuje v zadnjem času pjstro Slovenčevo pisanje proti dra-
ravnateljstvu do 9. ure zjutraj s krstnim listom in z zadnjim ljudskošolskim spričevalom. Sprejemi izpit se polaga v slovenščini in v računstvu.
Po uspešno dokončanih sprejemnih izpitih se vrši vpisovanje. Vpisati se morajo tpdi oni otroci, ki so že prestali sprejemni izpit v juliju t, 1, Pri v-pisovanju se morajo" položiti šolske pristojbine in sicer : 4. 20 L. sprejemnme, g. 10 L. za učila, 1 L, za dijaško knjižnico in —.40 L. za igrala, torej skupaj 7. 70 U,
27, 28. in 29. septembra : Ponavljalni, dodatni in spre? jemi izpiti za višje razrede.
lia vsak sprejemni izpit v višje razrede se mora položiti pristojbina 24 L.
Za pripustitev k sprejemnim izpitom v vršje razrede je potrebna kojekovana prošnja (kolek — .60 L.) na ravnateljstvo najkasneje do 15. septembra. Priloge: krstni list domovinski H st, domovinski list ati potrdilo županstva o bivanju v dotični občini; zadnje šolsko spričevalo; dokaz identiteta potom dokumenta s fotografijo (potni list i. t. d.)
30. septembra: Vpisovanje v II.-VII. razred.
Učenci ki so že obiskovali tuk, zavod v minolem šolskem letu, plačajo pri vpisovanju i-ste kakor za I. razred, od-števši sprejemnino torej skupaj 3.50 L. Kdor se pa vpiše
Ua novo na zavod, plača cele pristojbine v skupnem znesku 7,70 L.
1. Oktobra: Začetek rednega pouka,
Vse tu navedeno velja celotno tudi za državno nižjo gimnazijo v Idriji,
Na oba zavoda se sprejemajo pod istimi pogoj kakor dečki tudi deklice.
Opomba ; morebitne spremembe terminov se objavijo pravočasno v časopisih.
Zrelostni izpiti Opozarjajo se vsi oni privatisti, ki hi želeli maturirati na državni višji realki v Idriji v jesenskem terminu, da morajo vložiti tozadevne kolekovane prošnje na ravneteljstvo najkasneje do 15. septembra. Kolek in priloge kakor za sprejemne izpite v višje razrede. Pristojbine: 50 L. za zrelostni izpit in 10 L. za diplomo.
Onim privatistom ki so deloma že prestali zrelostni izpit v poletnem terminu tek. leta in bo samo odložili izpit v posameznih predmetih na let. jesen, ni potrebna nikaka nova prošnja. Vložiti pa morajo tozadev-
koničmin vladnim ukrepom na i ne Pro^nj0 on' kandidati, ki so kvar komunističnih poslancev. ‘ Padli v posameznih predmetih Temu primerno pa je pričela j v poletnem zasedanju in hoče-jugoslovenska vlada očividno 1 .j0 ponoviti zrelostni izpit v pritiskati na slovenske kleri- j Jesen!-
kalce, ker jim noče potrditi ; Pristojbina v obeh navede-niti novo izvoljenega župana v ! ndl slučajih je 20 L. za izpit
Ljubljani nekega Pes .a.
Domače vesti
Državna višja Realka v Idriji. — 27. septembra: Spre- : jemni izpiti za I. razred. Vpisovanje v I, razred.
t in 10 L. za diplomo.
• Vse tu navedeno velja tudi j za državno gimnazijo v Idriji.
Termin zrelostnih izpitov se ! določi pozneje.
DdPISI
Iz Vipavske doline. — Spoštovani gospod Urednik ! Iz naše vasi le malo je Citati. Četudi ni posebnih dogodkov kar na debelo, je vendar tu pa tam kaj zanimivega, ki je vredno, da pride med svet, Najprej vam moramo sporočati, da pnp duševno krizo, ki je tesno zdužena % lUfiKisko pogodbo. Smo precej preboleli. >jO se dobi kakšnega, ki bi si rad razbil glavo ob zidu. Upajmo, da tudi taki bojo sčasoma prišli k sebi. Zdaj nam mrgoli pred očmi le Pospodarskp v-, prašanje. Pri tem pa se nikakor ne mohemo izogniti perečega vprašanja naše šole. Od naše mladine, kot trdni Slovenci, zvesti našim starim običajem, pričakujemo od naš:h otrok zmeraj kaj več, kakor brušenje pikona. Zato po moramo v prvivrsti gledati na to, da bo kolikor mogoče mladina študirana. Za to pa nimamo vseh pogojev. Že pri učitelju ni vse v redu, kakor bi moralo biti, o tem vam bomo poročali en drugič. Zdaj nam je govoriti o šoli sami. Kadar pogledamo po drugih vaseh, koder so lahko ponosni na lepo sezidane šole, nas zlomi sveta jeza. V-prašamo «e, ali res ne plačujemo in nismo plačevali toliko šolskih davkov kakor v onih vaseh ? Naravnost škandal je, da so gospodje, ki go nam nekdaj dajali (sa našo vas) samo šolske postave in nič drugega, pustili nas in naše otroke na cedilu. Vsled tega pa naši šolarčki morajo hoditi v štalo, kateri kočejo dati ime šola. Po sirni zmrzujejo otroci v njej, poleti pa morajo pozi? rati grozne smradove, ki prihajajo skoži velike špranje pri podu iz spodnjih prostorov, kjer je živina. Tudi učitelje so nam pošiljali take, da so bili skoro vsi samo za število in parado. Tako so gospodje pri tako imenovanem okrajnem šolskem svetu v crknjeni Avstriji odirali kožo z našega telesa in go jo potlej razpenjali na lastno sramoto na našo slavno štalonsko šolo.
Še dobro se spominjamo komisije okrajnega šolskega sveta iz Gorice, ki nas prišla pravzaprav poštene imet za norca, kako so se nje člani zgražali nad dotedanjo zanemarjeno šolo in ravno v naši vasi. Obdelovali so z vsemi »spoti« svoje prednike ter hrustih so, da hočejo brez, dru-•zega zbrisati okrajnem u šolskemu svetu to veliko sramoto i. t. d. Izmed vseh se je najbolj širokonstil zastopnik učiteljstva iz Dornberga. Po dobrih 14 letih od takrat moramo priti do zakljčka, (ker smo še na slabšema od takrat), da tudi tista komisija ni bila prav niš boljša kakor prejšnje, pač še slabša, ker je prejšnjo na nesramen način kritizirala in nič napravila. Iz tega sledi da so bili pravi »Špilmaheri«, ki so nas prav grdo povlekli za nos in naše šolske otroke zopet zaprli v štalo, namesto v šolo. Upanje imamo, da zdaj bo kaj boljše, ker slabše sploh ne more biti.
Upravitelj in urednik : Karol Juli?. Tiskarna G. Judi V Gorici.
I Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
fl»Qnimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
Agencije:
Ajdovščina, Ajello, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kormfn, Tržič.
Depoziti - posojila - odračuni
Brezplačna emisija bančnih naKazov, Ki so vporablijvi po celem Kraljestvu

mi&BBKm
Societa Serrizi Aulomobilistici
im. ribi &c.i
sprejema predznambe za izleto ob nedeljah in praznikah v — Gradež. —
Za nedelje se bile stavljene proge Kojasko-Dobra, Ajdovščina -Vipava, Krmin - Čedad.
Tiskarna G. Juch
GORICA, VIA MfSELLi 14
SPREJEMA VSAKO TISKARSKO DELO
) Agrarni zadružni Konsorcij v Gorici
K	Zadruga z omej«no zavezo
^	Tekališče »Giuseppe Verdi“ št. 29 (Mestni dvorec)
^	Pri tem konsorciju se razprodajajo:
z	I. KRMILA: Oves, otrobi,	moka	za	krmljenje,
\ sezamove pogačo, sol za živino.
J II. SEMENA ZA PAŠNIKE: Različne vrste detelj,
^ rastlin za krmljenje in vrtnin.
R	III.	GNOJILA: napravljena	umetno	iz	najboljših
d kemičnih snovi.
P	IV.	VITRIJOL IN ŽVEPLO.
A	V.	PLUGI znamke «Sack»	in drugih	ter razni
poljedeljski stroji.