Celjski tednik CELJE, 4. novembra 1960 Leto X., štev. 44 GLA5n.O SOCIALISTIČNE ZTEZI DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE UST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK. DIÄEKTOR IVAN MELIK-GOJMIl UREJUJE UREDNIŠKI ODBOE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Minuta tišine... Minuta tišine. Na vrhnji stopnici ob spome­ niku so stali praporščaki. V ro­ kah so držali zastave svojih or­ ganizacij. Med številnimi trakovi je to pot visel tudi črn trak v spomin na vse tiste, ki so žrtvo­ vali svoja življenja za to, da mi danes svobodni gradimo novo iživljenje... \ Minuta tišine... Žalostinka je sledila žalostinki. Zdaj jo je zapel moški komorni zbor, zdaj spet jo je intonirala godba na pihala železničarskega I prosvetnega društva »France Pre- , šeren«. Spominu padlih junakov sta se poklonila tud recitatorja. Vsem tem, ki so darovali svoje najdražje za svobodo, pa je bil posvečen tudi govor, ki ga je imel član občinskega odbora Zveze borcev in nekdanji komandant Kozjanskega odreda tovariš Mar­ jan Jerin. Stoterim, ki so se ude­ ležili osrednje žalne svečanosti pri spomeniku na Slandrovem tr­ gu v Celju, zlasti pa celjskim pio­ nirjem, ki so v lepem številu pri­ sostvovali komemoraciji, je zno­ va obudil like padlih junakov, i trpljenje talcev... Spomnil se je W^rtev, ki so položili temelje novi 'svobodni, socialistični državi. Po salvi, ki so jo izstrelili pri­ padniki celjske garnizije JLA je znova sledila — minuta tišine ... K spomeniku so pristopili čla­ ni okrajnega in občinskega ljud­ skega odbora, zastopniki okrajnih in občinskih političnih organiza­ cij ter položili k veličastnemu spomeniku lepe vence. Minuta tišine ... Tako je bilo na osrednji žalni svečanosti v Celju in prav tako je bilo tudi pri vseh tistih spo­ menikih in pominskih ploščah, ki opozarjajo mimoidoče o junaški borbi za svobodo in o žrtvah, ki jih je ta borba zahtevala. OBISK AFGANISTANSKEGA KRALJA V JUGOSLAVIJI Kralj Afganistana Mohamed Zahir je v ponedeljek popoldne na povabilo predsednika Tita prispel na osemdnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Na letali­ šču v Batajmci so visokega go­ sta iz Afganistana sprejeli z najvišjimi častmi, s kakršnimi sprejemajo šefe prijateljskih držav. Obisk Mohameda Zahira, vla­ darja prijateljskega afganistan­ skega ljudstva, bo prispeval k nadaljnji krepitvi in razširitvi prijateljskih odnosov med obe­ ma državama, k razvijanju ena­ kopravnega mednarodnega so­ delovanja in k splošnim napo­ rom za utrditev miru v svetu. Med svojim obiskom v Jugo­ slaviji bo afganistanski suve­ ren obiskal tudi Slovenijo. , SAMOUPRAVLJANJE je sprostilo iniciativo delavcev OB DESETLETNICI DELAVSKIH SVETOV V CINKARNIj Zadnji dan preteklega tedna je delovni kolektiv 'Cinkarne po­ častil deseto obletnico delavskega samoupravljanja. Po sprejemu gostov se je v sindikalni dvorani začela slavnostna seja delavske­ ga sveta, takoj zatem pa še množično zborovanje kolektiva. Ka­ kor seje, tako so se tudi zbora kolektiva udeležili številni gosti; med njimi podpredsednik Zverne ljudske skupščine Franc Lesko- šek-Luka, predsednik republiškega odbora sindikata rudarskih, me­ talurških in kemičnih delavcev Jože Plevnik, nadalje Franc Simo- nič, Cveto Pelko, polkovnik Franc Rojšek, Franc Rupret, Janko An- čik, Jože Beve in drugi. Slavnostno zasedanje delavskega sveta je z^čel predsednik Jakob No­ vak. Potem, ko so v delovno pred­ sedstvo izbrali vse dosedanje pred­ sednike delavskih svetov, je o pre­ hojeni poti v zadnjih desetih letih, pa tudi o glavnih smernicah per­ spektivnega načrta razvoja tovarne govoril predsednik sindikalne po­ družnice Jože Naraks. Ko je anali­ ziral uspehe, ki jih je kolektiv Cin­ karne dosegel v zadnjih desetih le­ tih, je na prvem mestu opozoril na stoodstotno povečanje proizvodnje. V istem razdobju se je povečala pro­ izvodnost na zaposlenega za devet­ deset odstotkov. Hkrati s tem pa je rasla ekonomičnost proizvodnje; iz­ boljšali pa so se tudi izkoristki su­ rovin. Vsi ti usp'ehi so vredni naj­ večje pozornosti tembolj, ker jih je kolektiv dosegel le na račun manj­ ših rekonstrukcij in v glavnem na dotrajanih kapacitetah. Ed.no pove­ čanje proizvodnje žveplene kisline je rezultat nove naprave. Na vse te uspehe smo lahko ponosni, je med drugim dejal tovariš Naraks, saj re­ zultati gospodarjenja potrjujejo, ka­ ko močno se je z uveljavitvijo delav­ skih svetov sprostila iniciativa de­ lavcev. Zatem je v imenu občinskega ljudskega odbora ter občinskih po­ litičnih organizacij čestital članom delavskega sveta in po njih celot­ nemu kolektivu predsednik ljudske­ ga odbora celjske občine Franc Ru­ pret. Po krajšem odmoru se je na dvo­ rišču Cinkarne začelo zborovanje kolektiva. Tu pa je o uspehih kolek­ tiva, pa tudi o bližnjih nalogah, ta­ ko proizvodnih kot tudi onih, ki jih nakazuje skrb za zboljšanje delov­ nih in življenjskih pogojev zaposle­ nih, govoril predsednik delavskega sveta Jakob Novak. V tej zvezi je še zlasti opozoril na gradnjo stano­ vanj in nekaterih sanitarnih naprav v tovarni. Naloge niso majhne, je ugotovil, toda s skupnimi napori jih bomo rešili tako, kot smo vse dose­ danje. Nato je kolektivu spregovoril še sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Franc Simonič. Najprej je kolektivu čestital za dosežene uspehe, nato pa dejal, da jih bo tu­ di vnaprej dosegel prav takšne, če ne še večje, v kolikor bodo pri re­ ševanju problemov sodelovali vsi in če bodo pri tem upoštevali predlo­ ge ljudi. Zavedati se je namreč tre­ ba, da je delavsko samoupravljanje prineslo članom kolektiva ne samo pravice, temveč tudi dolžnosti. Zato bo treba tudi vnaprej delati na tem, da se bodo proizvajalci zavedali da brez dolžnosti tudi pravic ni. Ko pa je govoril o demokratizaci­ ji v kolektivih, o uveljavljanju pra­ vilnih odnosov med zaposlenimi je dejal: Organi delavskega samoupravlja­ nja, sindikalna organizacija ter or­ ganizacija Zveze komunistov bodo morali delati ne samo, da bodo pro­ izvajalci v redu izpolnjevali proiz­ vodne naloge, temveč tudi, da bodo v tovarni delali pošteni in zavedni ljudje. Ш sicer gradimo nove to­ varne, krepimo materialno osnovo in razvijamo kmetijstvo in podobno^ toda vse to nam ne bo pomagalo, če istočasno ne bomo vzgajali lju­ di, ki si bodo med seboj zaupali. Za­ to bi morali prav komunisti in člani sindikalnih organizacij v podjetjih skrbeti za to, da bodo ljudje odkri­ to povedali vse, kar mislijo, da bo­ do povedali svoja mnenja o zbolj­ šanju proizvodnje, o organizaciji de­ la, o notranjih odnosih itd. Ko go­ vorim o teh nalogah, bi rad dodal še to, da bi v Cinkarni ne dosegli takšnih uspehov, če bi ne šli po tej poti. To pa ne pomeni, je nadalje­ val, da ste naredili vse. Delavsko samoupravljanje je za nas šola, zla­ sti kar tiče prevzgoje ljudi. V nadaljevanju je tov. Simonič govoril o materialni decentralizaci­ ji in želji kolektivov, da bi razpola- i^ali še z večjimi sredstvi. Ko za­ htevamo zase večja sredstva, je po­ udaril, potem moramo vedeti, da ne bomo mogli pričakovati iz central­ nih skladov pomoči za rekonstruk­ cije. V tem primeru bodo morali ko­ lektivi sami preskrbeti sredstva za nadaljnjo modernizacijo svojih obratov. Prav tako pa bodo morali v večji meri kot doslej sodelovati pri reševanju problemov komune. To pa jim hkrati nalaga, da bodo mo­ rali postati dobri gospodarji tudi v merilu občine. Na zaključku svojega govora se je spet povrnil k uspehom, ki jih je dosegel kolektiv Cinkarne v zadnjih desetih letih. Pri tem pa je opozo­ ril še na velik delež strokovnih ka­ drov. M. B IMELI BODO VEC TEČAJEV Poleg ostalega izobraževalnega dela bo letošnjo zimo v konjiški ob­ čini še več strokovnih tečajev za de­ lavce, ki si želijo pridobiti kvalifi­ kacijo. Tečaje bo organizirala de­ lavska univerza ob pomoči gospo­ darskih organizacij. Razen tega bo­ do v Konjicah in Zrečah pripravili strojepisne tečaje. V. L. Trije posnetki s svečanosti: spodaj — pogled na del udeležencev zbo­ rovanja; zgoraj levo — predsednik DS tov. Jakob Novak, desno — predsednik sindikalne podružnice tov. Jože Naraks. VREME V NASLEDNJIH DNEM Do 6. novembra še nestalno s po­ gostimi padavinami. Nato pretežno lepo vreme z meglami v nižinah Okrog 9. novembra nekaj krajevnih padavin. Perspektive gostincev v Celju Ko so člani Sveta za turizem in gostinstvo pri celjski občini pred dnevi razpravljali o perspektiv­ nem načrtu v gostinstvu, so me­ nili, da bo v prihodnjem obdobju petih let potrebno poleg hotela in obrata družbene prehrane obnoviti in modernizirati obsto­ ječa gostišča. Gostišče »Na gričku« bodo ure­ dili v okviru rekreacijskega centra, obnovili pa bodo tudi go­ stišče »Na-Na«, restavracijo Po­ šta in Ljudsko restavracijo, ka­ tero že obnavljajo. V gostilni >Pri ribiču« bodo uredili vrt, v restavraciji »Koper« pa razširili gostinske prostore. Prav tako bodo obnovili gostišče »Dalma- cija«. Na Ljubljanski cesti pred­ videva perspektivni načrt grad­ njo motela. Ze prihodnje leto pa oodo zraven gledališča, kjer je sedaj skladišče pohištva, uredi­ li sodobno restavracijo in kavar­ no, ki bo priključena mlečni re­ stavraciji Mignon. Tako bo Celje dobilo še eno kavarno, ki bo zla­ sti prikladna za prebivalce Oto­ ka, ki se vedno bolj širL Ta kavarna bo na lepem kraju, pro­ stori prikladni in dovolj prostora za kavarniški vrt. 7 dograditvijo in obnovo vseh gostišč se bo šcevilo sedežev sko­ raj podvojilo. Ker se bo zmoglji­ vost gostinskih obratov precej povečala, so člani Sveta razprav­ ljali tudi o gostinskih kadrih, ki jih že sedaj primanjkuje, zlasti je v Celju veliko premalo vajen­ cev. Pri tem so menili, da bi naj zaposlovali ljudi izključno iz najbližje okolice, saj že sedaj občutno primanjkuje stanovanj. Razpravljali so tudi o izbiri jedil in pijač, ki je nezadovolji­ va ter so menili, da bi morali biti jedilniki bolj pestri. Glede nagrajevanja gostiuskega osebja so predlagali Gostnski zbornici, da bi še bolj proučila nagraje­ vanje po učinku, katerega bi mo­ rali v gostiščih bolj smelo uva­ jati, morda v obliki p>ostrežnine, ki se je ponekod že dobro ob­ nesla. Ko so razpravljali o perspek­ tivnem planu T gostinstvu in tu­ rizmu, so člani Sveta le anali­ zirali stanje in potrebe razvoja, ki bi moral iti v korak z osta­ lim življenjem. Zato bo temeljil perspektivni načrt, ko bo izdelan, predvsem na ipolrebah, ne oziraje se koliko bo na razpolago v ta namen denarnh sredstev. Zato pa bo letni nacrt slonel izključ­ no na konkretnih p>ostavkah, ki bodo v skladu z razjpoložljivimi sredstrL -zna* Konferenca delavskih svetov Danes dopoldne se je v veliki dvorani Narodnega doma začela prva konferenca delavskih svetov celjske občine. Občinski sindikalni svet jo je sklical predvsem z name­ nom, da novim predsednikom delav­ skih svetov obrazloži najvažnejše naloge, hkrati pa jim posreduje po­ zitivne in negativne izkušnje iz do­ sedanjega dela organov delavskega samoupravljanja. A\imo tega bodo na konferenci obravnavali še razvoj­ ne programe podjetij. Po predlogu dnevnega reda bo konferenca trajala danes in jutri. Med referenti so znani politični in javni delavci celjske občine kot To­ ne Skok, Franc Rupret, Beno Kri­ vec, Drago Spendi, Tugomer Voga in drugi. Več o konferenci bomo pi­ sali v prihodnji številki. AU KLMUIVAK ABSOLUTNI DRŽAVNI PRVAK Pred približno enim mesecem so bila končana vsa ekipna tekmovanja države v atletiki. Čeprav je članska vrsta Kladivarja v finalu zasedla še­ le peto mesto, je vendarle kolektiv celjskih atletov in atletinj ohranil tudi v letošnjem letu neuradni na­ slov absolutnega državnega prvaka. Zanimiva je ugotovitev, da sta po­ leg Kladivarja le še Mladost iz Za­ greba ter osiješki Metalac sodelova­ la s sovjimi tekmovalci in tekmoval­ kami v vseh skupinah ekipnega tek­ movanja. Od teh treh pa so se le ekipe Kladivarja in Mladosti uvrsti­ le v vsa zaključna tekmovanja. Ce pa seštejemo točke, ki so jih atleti in atletinje Kladivarja ter Mladosti zbrali v vseh finalih, potem ugoto­ vimo veliko prednost za Kladivarja. Medtem, ko je Kladivar zbral vsega skupaj (od vseh petih ekip) 96.618 točk, je Mladost dosegla 91.915 točk. Vse to govori, da je Kladivar tudi letos ohranil naslov absolutne­ ga državnega prvaka v atletiki. V posameznih skupinah pa so celjski atleti dosegli naslednje uspe­ he: Ф mladinci do 18 let — drugo mesto — 15.904 točk; Ф mladinci do 20 let — prvo me­ sto — 19.736 točk; Ф mladinke — prvo mesto — 14.414 točk; Ф člani — peto mesto — 30.317 točk; Ф ženske — drugo mesto — 16.247 točk. Ti podatki kažejo, da je imel Kla­ divar v letošnjem letu svoje najbolj­ še moči v mladincih in mladinkah. Lepo pa je napredovala tudi ženska ekipa; medtem, ko so se morali mo­ ški, predvsem zaradi odsotnosti ne­ katerih tekmovalcev, zadovoljiti šele s petim mestom. Osvojitev naslova absolutnega državnega prvaka je rezultat večlet­ ne pravilne politike društvenega de­ la, zlasti pa posledica resnega in si­ stematičnega dela pri vzgoji mladih tekmovalcev in tekmovalk, še pose­ bej pa ženskega naraščaja. Na obisku v Кгсп(и Pretekli teden eo člani Svete za кш1- tnro pri Občinskem ljudskem odboru т Celju pod vodstvom svoje predsednice Marice Zorko obiskali Kranj in se sre­ čali s člani enakega sveta pri tamošnjem ljudskem odboru. Celjske goste je med drugim sprejel tudi tajnik Občinskega ljudskega odbora Rudi Balderman in le 1 njimi zadržal v daljšem in prisrčnem razgovoru o problemih, ki jih ljudski odbor rešuje in srečuje шш kulturnem in prosvetnem področju. Srečanje je bilo koristno za člane obeh svetov predvsem zaradi izmenjave delovnih izkušenj. Čeprav nimamo na­ mena na tem mestu pisati o tem, kaj imajo v Kranju boljše urejeno in kaj v Celju, je vendarle razgovor in poznej­ ši ogled nekaterih kulturnih ustanov dal spodbudo za marsikatero akcijo. Zlasti posrečeno so v Kranju rešili problem Ljudske knjižnice, ki je postala osred­ nja občinska ustanova, ki tudi skrbi za delo in poslovanje manjših knjižnic v obrobnih predelih občine. Razen tega ima ta knjižnica т Kranju prekrasne prostore; sicer pa posluje tako, da njeni obiskovalci sami pristopajo k policam in izbirajo knjige. Nad knjižnico so ure­ dili prostore Kluba kulturnih delavcev. Klub je zaživel in uspešno dela. Zlasti pa se lahki^^ponašajo z njegovo uredit­ vijo, pa tudi delovnim programom. Čeprav so mnenja deljena, ali je bilo prav, da so v Kranju ukinili poklicno gledališče, pa navzlic temu ugotavljajo, da z delom amaterskega odra ni nastala večja vrzel. Sicer pa abonmajski pro­ gram izpopolnjujejo gostovanja ljubljan­ skih poklicnih ansamblov. Razen tega drla v Kranju stalna servisna delavnica, ki izvršuje vsa dela za amaterske odre. Razen tega imajo tri poklicne režiserje, ki stalno obiskujejo amaterske odre in jim pomagajo pri delu. Študijska knjižnica in muzej se za­ enkrat stiskata v tesnih prostorih. Sicer pa je na vidiku skorajšna rešitev pro­ blema. Vodstvo glasbene šole pa tudi ostali činitelji v občini se zavzemajo, da bi kranjska šola dobila status sred­ nje glasbene šole. Za to imajo vse po­ goje! In ko bo premagano še ljubosum­ je ljubljanskih sosedov, potem je go­ tovo, da bo dosegla glasbena vzgoja v Kranju še večje uspehe. Kot rečeno so celjski gostje obiskali tudi več kulturnih ustanov,- si ogledali poslopje Okrajnega ljudskega odbora, obiskali šolo v Stražišču ter končno tudi Prešernov gaj. Tu, pri Prešernovem na­ grobnem spomeniku, jih je ujel tudi naš reporter.