Današnja
številka
obsega
10
stranij.
Amerikanski Slovenec.
Današnja
številka
obsega
10
stranij.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
:}6. številka.
Joliet. Illinois, 19. avauslo lota. 1904.
Imetnik iXTII
JAPONCI BI RADI, DA SE PORT ARTDR UDA.
Izlepa nikdar ne, so rekli Rusi, dasijih sovražnik pritiska.
K oropat k in se ne bo vež umikal.
Čifu, 12. avg. — Ruski križarici Askold in Novik sta sinoči (četrtek) pluli v zaliv Kiatušav in Kamenjali pozdravne strele z nemškimi ladi-jatni.
Fusan, ig. avg. — Rusi so pred-Itratkim ojačili svoje utrdbe pri Liaojangu. Težave za vojne poročevalce, odpošiljati brzojavke, se po-amožujejo.!
Brez primere.
Liaojang, 13. apr. — Begunec iz Fort Arturja pripoveduje, da Rusi vkljub žareči vročini dan in noč vztrajajo na svojih mestih in da jim ženske donasajo vode, medtem ko kroginkrog sejejo smrt in pogubo bombe iz japonskih obležnih topov. Časih se je zdelo, kot bi vsa trdnjava izginila v dim, tako dostikrat so eksplodirali sovražni streli. Slika japonskega napadana Voleje griče, zasedane po Rusih, tako je rekel begunec,mu ostane žive dni v spominu.
Japonci in Rusi junaki.
Nič manj nego pet japonskih divizij, zavarovanih po hudem streljanju iz pušk in topov, sc je čez neko ravan skokoma približalo, in napad ali juriš je sledil s tako divjostjo, da je bila skoro podobna blaznosti. Maršal O vama je ta japonski uaskok baje osebno vodil, in v ospredju so se borili baje mnogi princi cesarske krvi iu izkušeni, stari vojščaki. Grmenje s svežim strelivom opremljenih . japonskih topov je glušilo ušesa. Todanaskok sovražnikov se je razbil ob odporni -ili Rusov, vrednih sinov in vnukov sebastopoljskih braniteljev. Begunec ceni izgubo japonsko v boju krog Volčjih gričev na 10,000, a rusko na 1500 mož mrtvili in ranjenih. Kitajci trumoma dohajajo v Liaojang, ker beže iz strahu pred bližnjo bitko.
Mednarodno pravo kršeno.
Čifu, 13. avg. — Zarana ob 2. uri 30 min. sta poslali japonski torpedolovki “Asašio” in “Kasu-mi”, ki sta sinoči pod krilom temote dopluli v luko,odposlanstvo na rusko torpedolovko ‘ ‘ Rješiteljnij,”|katero so Kitajci preje razorožili. Ruski kapitan je izjavil, da je ladija razo-rožena in stroj neraben, a razun tega je sedaj ladija pod zaščito kitajskih oblastij. Vodja japonskega odposlanstva je odgovoril, da se mora ladija vendar udati, nakar mu je ruski kapitan eno zasolil, da je Japonec kar zletel v morje. Po hudem boju so potem Japonci na “Rješiteljnein” razobesili svojo zastavo in odpluli ž njim severno.
Kapitan rešen.
Čifu, 13. avg. — Šestakovskij, v nogo ranjeni kapitan od Japoncev proti vojni pravici ugrabljene ruske torpedolovke “Rješiteljnij”, je bil dvajsetimi mornarji, ki so padli ž njim v morje, rešen smrti v valovih po čolnih kitajske križance “Haiyung”.
Portartnrsko brodovje.
Petrograd, 14. avg. — Carjev namestnik Aleksejev poroča z dne
12.	t. m.:	Zarana 10. avgusta je
odplulo na morje naše portartursko brodovje, obstoječe iz 6 bojnih ladij, 4 križaric in 8 torpedovk. Japonci so rusko brodovje napadli s 5 bojnimi ladijami, 11 kvižaricami in 30 torpedovkami. Vkljub silni premoči je naše brodovje prodrlo skozi sovražno. V bitki je padel poveljnik našega hrodovja, podad-miral Witboeft, ki je poveljeval na “Cesarevicu” in mu je granata odtrgala obe nogi in glavo, nakar, j® poveljstvo prevzel podadmiral
knez Uhtomskij. “Cesarevič”, je bil precej poškodovan. Srečen sem, Vaš. veličanstvu po očividcih sporočiti o brezprimerni hrabrosti častnikov in mornarjev med trdovratnem bojem.
Car protestira.
Petrograd, 14. avg.—Na povelje earjevb je minister vnanjih zadev grof Lamsdorf poučil ruskega poslanika v Parizu Nelidova, naj naprosi Francijo, odposlali v imenu Rusije oster protest na francoskega poslanika v Tokiu zoper “pl-edrzno” kršitev kitajske nevtralnosti in splošno priznanih načel mednarodne postave po ugrabljenju ruske torpedolovke “Rješiteljnij”. Tuje ve-levlasti so tudi obveščene o ruskem protestu.
Katniraur«.
Tokio, 15. avg. — Podadmiral Kamimura je davi zarana zadel ob rusko vladivostoško brodovje severno od otoka Tsu in isto takoj napadel. Bitka je trajala 5 ur in končala z japonsko zmago. Ruska križarica “Rjurik” je bila pogreznjena in križarici “Rosija” in “Gromoboj” sta utekli severno. Tokio navdušenja kipi.
600 mornarjev rešenih.
Washington, 15. avg. — Ameriški konzul v Nagasaki poroča drž.. tajniku, da je 600 preživelih od pogreznjene ruske križariee “Rjurik” dospelo v Sasebo, japonsko luko.
Port Artur.
Petrograd, 15. avg. — Car je prejel od Aleksejeva sledečo brzojavko z dne 13. avgusta:	“Po po-
ročilu iz Port Arturja so Japonci napadli v noči od 9. na 10. avgusta Taku in Siaohau-griče z velikansko premočjo in jih vzeli po 15 urnem boju zvečer 10. avgusta. Med hudo nevihto s točo so .Japonci podjeli napad na vzhodno ospredje, a bili odbili na vseh točkah. Tudi napad z Volčjih gričev na celo ospredje se je ponesrečil. Trdnjava je bila obstreljavana štiri dni od vzhoda.” Baltiško brodovje.
Petrograd, 15. avg. — Baltiško brodovje je dobilo ukazj odpluti na daljni vzhod. Nekatere ladije so že zapustile Kronstadt, druge, med njimi “Oleg”, jim bodo sledile vkratkem.
Nevtralnost kitajskaC
Tientsin, 16. avg. — Foročana kršitev nevtralnost^kitajste po Ja-poniji, ki je ugrabila brez pravice rusko torpedolovko “Rješiteljnij” v čifu, je jako ohladila sočutje kitajskih uradnikov do Japonije. To se tiče celo uradnikov, ki pripadajo stranki japonskih prijateljev.
Zopet v Vladivostoku.
London, 17. avg. — “Central News” objavlja brzojavko iz Vladivostoka z dne 17. avgusta, da sta se križarici “Rosija” in “Gromoboj” tjakaj vrnili- Tudi križarici “Di ana” in “Novik” od portarturske-ga brodovja sta dospeli v Vladivostok.
Rusi se «e udajo.
Petrograd, 17. avg. —Vest, da so se Japonci obrnili do generala Štoessela z zahtevo, naj se uda in izroči Port Artur, je vzbudila tu zasmeh. “General Stoessel,” je rekel neki višji častnik “bi po ruskih določbah pač imel pravico, izročiti trdnjavo sovražniki, ko bi to smatral potrebnim; a z gotovostjo se lahko pričakuje, da možak kot je Stoessel,ne bo storil kaj tace-ga. Naša vojna zgodovina ne pozna nijednega slučaja, v katerem bi kak poveljnik predal kako trdnjavo, da se izogne boju. Sébastopol j je bil vzet z naskokom.”
Odločilna bitka.
Petrograd, 17. avg. —General Kuropatkin je poslal carju čestitke na bojišču stoječili čet k rojstvu prestolonaslednika ter pristavil brzojavki: “Pričakujemo odločilne bitke z japonsko armado, proti nam prodirajočo. Veselimo se na to, sovražniki, zadeti in dokazati svojo zvestobo do carja in države.”
ZOPET UMIRAJO CRNCINAGRMADAH.
V Georgiji drhal iztrgala iz rok oblastim tri in jih sežgala.
Nova slovenska katoliška cerkev sv. Jožefa v Joliet, 111.
Milico srboriteži premagali.
Statesboro, Ga., 17. avg. — Paul Reed in Will Cato, dva č/nca, ki sta bila spoznana krivima umora družine Hodges in obsojena na smrt, sta bila včeraj popoludne ugrabljena milici in na kolu sežgana. Cincarji so vojakom orožje iztrgali s silo in telegrafista zaprli, tako, da se ni moglo odposlati nobeno poročilo. Pomožni šerifi so se baje udeležili razorožbe vojaške in linčanja.
Črni žrtvi je besneča množica privezala z vrvmi ob dvanajst čevljev visok kol in ju oblila s petrolejem. Cel voz lesa so potem naložili okrog kola, tudi oblili s petrolejem in potem zažgali. Množica je ukala od veselja, ko so plameni zakrili ne srečna črnokožca.
Cato je zatrjeval svojo nedolžnost in prosil, naj ga ustrele, a zaman. Reed je priznal zločin in označil necega druzega črnca, imenoma Bella, za sokrivca.
Linčanca bi bila imela biti obešena dne 9. septembra.
Družina Hodges, oče, mati in troje otrok, je bila šest milj od tukaj umorjena in njena domačija zažgana.
Tretja žrtev.
Statesboro, Ga., 17. avg.—Osem milj od tukaj je bil neki črnec razstreljen na kosce in potem sežgan. Cincarji so ga imeli za Bella, ki se je baje udeležil umora družine Hodges, a doznalo se je, da je bil linčanec nekdo drug in nedolžen.
Strela — slikarica.
Butte, Mont., 15. avg. — Harrv S\vett je skočil med hudo nevihto pod neko drevo in tu ga je omamila strela, ki je zadela drevo, a njemu vžgala popolno sliko drevesa na život.
('erkev je zidana v moderno-romanskem slogu po načrtih, ki jih jenapravil arhitekt W. .1. Brinkmann. Kadar gotova bode veljala okrog $100.000 in bode jedna izmed najlepših cerkev v deželi.
Cerkev je.152 čevljev dolga in 62 čevljev široka, visočina stranskih zidov znaša 42 čevljev, okna so lSčevljev, zvoniki, po 160 čevljev visoka. Na desni strani ima okroglo kapelo, v ozadju dva prostorna žagracla. Stebri so iz jekla, takisto ostrešje. Vsa cerkev je iz rezanega bedfordskega kamna (Buti' Bediord Stone). Tlak hode iz rimskega mozaika. Vcerkvi bode prostora za 1000 oseb.
Vogelni kamen bode blagoslox il v nedeljo popoldne 21. t. m. mil. g. škof Jan. N; Stariha, k slavnosti pričakujemo de 50 čč. gg. duhovnikov. Parade, ki jo prirede ta dan naša slovenska društva, se bodo vdeležila katoliška društva celega mešta ne glede na narodnost.
Toča in ptiči.
Omaha, Neb.. 16. avg.—Po hud nevihti s točo je bilo danes tukaj mrtvih 'najdenih samo pod enim drevesom 200 vrabcev. Eno pišče in eno mačico so našli zmrznjena sredi toče.
Mesarski štrajk.
Chicago, 111., 18. avg. — Straj-karji nameravajo otvoriti dolg in hud boj s klavničarji, a ne z nasiljem, nego s konkurenco v trgovini z mesom. Prvi korak je že storjen v tem oziru. Predsednik Gompers od “American Federation of Labor” je namreč naprošen, da naj pozove 3,000,000 članov svoje organizacije, gmotno podpirati štrajkujoče klavniške delavce. Takisto dobljeni denar se ima potem uporabiti za napravo novih klavnic. “Če dobimo od vsacega člana samo po en dolar,” je rekel Donnely, predsednik mesarske unije, “imeli bomo več kot dovolj za zgraditev več velikih klavnic. Pokazati hočemo ktgvničarjem, da moremo boj dlje nadaljevati, nego opi.”
Papirnice spet odprte.
Neenah, Wis., 14. avg.— Strajk delavcev v papirnicah, ki je trajal 11 tednov, je končan in ljudje so se vrnili na delo. Konec štrajka po menja zmago tovarnarjev.
Spet železniška nesreča.
Chicago, 111., 17. avg. — Strašna železniška nesreča se je dogodiia popoludne kmalu po 2. uri na križišču Chicago & Great Western železnice in 48. ave., ko se je vzhodno vozeč ekspresni vlak omenjene železnice zaletel ob vlak električne pocestne železnice, ki je vozil na dirkališče v Hawthorne. Izmed
I
potnikov na zadnjem vlaku so bile tri osebe na mestu usmrčene, ena je umrla v bolnišnici in kacih 35 je bilo bolj ali manj ranjenih.
9iewyorški zidarji.
New York, 16. avg, — “Building Trades Alliance” — organizacija, proti kateri je naperjen “lock ,ut” — je danes napravila prvo protipotezo s tem, da je odtegnila vse delavce od četvero najveojih poslopij, ki se tu grade, in razpostavila povsod opazovalce, da zabrani namestitev “skabov”. Kot se čuje, ponujala se je raznjm štrajkarjem od kon-traktorjev dvojna plača, ako bi hoteli delati dalje.
Car dobil sina.
Petrograd, 12. avg. — Car je dobil sina in prestolonaslednika. Car in carinja (roj. Nemka) sta izza dne
14.	novembra 1894. poročena in imata štiri hčere: Olgo (1895), Tatjano (1897), Marijo (1899) in Anastazijo (1901). Ruski narod in nje-oovi duhovniki so molili že več
O
mesecev za prestolonaslednika, in slavnoznani oteč Ivan iz Kronstadta je večkrat dospel v vilo Aleksandra da se v molitvi pridruži carjevi rodbini.
‘ORNA ROKA’ STRAŠI LAHE V NEW YflRKU.
Italijanski rokovnjači boga* temu rojaku ukradli jedinca.
Zahtevajo odkupnine $50,000.
New York, 17. avg. — Antonio Mannino, 9letui sin bogatega italijanskega kontraktorja v Brooklynu, ki je bil pred tednom ugrabljen, je še vedno v rokah “črne roke” ali sicilijanskih rokovnjačev. Oče dečkov je dobil pretilno pismo, naj lepo molči in kar hitro pošlje $50,-000 odkupnine: sicer se dečku porežejo prsti na rokah in nogah, a oče in mati se usmrtita.
Za plačilo brca.
Angelo Cucozza, ki je ugrabljenega baje izvabil z doma, je zaprt. Policiji je priznal, da je otroka pod neko pretvezo in po naročilu več mož izvabil ter ga potem izročil do-tičnim možem. Ko pa je zahteval za uslugo plačo, prejel je par kletvin j n dokaj brc.
Razpisana nagrada.
Oče ugrabljencev je razpisal liaj-
prej $500 nagrade tistemu, ki m« vrne sina, a včeraj je povišal nagrado na $10,000. Tajni policaji so danes dejali pod ključ Italijana Salvadore Altadonno, ki je posredoval med roparji otrok in zadnjih družinami. Kontraktor Mannin® izgublja vse upanje, da dobi spet sinka živega.
“Črne roka”.
Da ni60 pretilna pisma “Črne roke” samo igrača, dokazuje dolga, vrsta zločinov, ki vznemirjajo veliko italijansko naselbino ž« izza. osem let, ko so se pojavila prva pretilna pisma. Od tedaj je poln® bogatih Italijanov izginilo ali bil® umorjenih, a nad 100 jih,je rajši plačalo svoj davek “Črni roki”.
Ni pozabil tovarišev.
Louisville, 15. avg. — Joseph Bornschien, ki je zadnjič umrl v Paducah, je zapustil po $40,00© vsakemu izmed sedmih strojevodij, ki so pod njim kurili na Illinois Central-železniei, ko je bil še sam strojevodja. Bornschien je Lil bogat, predno je stopil v službo k železnici. Ko je njegov oče umrl, zapustil je strojevodstvo' in še? upravljat dedščino.
Joliet, 111., 17. avg. — V nedeljo popoldne 21. tega meseca bode nal rojak mil. g. škof J. N. Stariha iz Lead, So. Dakota, slovesno blagoslovil vogelni kamen naše nove slovenske cerkve sv. Jožefa. Ob ti priliki prirede naša slovenska društva slavnostno parado, ki se je bodo udeležila tudi druga katoliška društva našega mesta raznih narodnosti j. Člani naših društev naj se prično zbirati z regalijami v svojih navadnih društvenih dvoranah točno ob 1. uri popoldne. Dobro bi biio, da se vsak nekoliko požuri, da bo slo vse hitreje od rok. Glavni maršal parade je g. Stefan Stanfel, pod-maršali pa so gg. Math. Nemanich, Jos. Sitar, Anton šraj, Geo. Stonič, Blaž Čulik. Od teh jih pojde nekaj na zapadno stran mesta z godbo po poljska, nemška in irska društva ter jih bodo dovedli na Jefferson cesto do Court house; nekaj pa jih pojde z drugo godbo na vzhodno stran po slovaška, italijanska in drugji društva, ter jih dovedo do naše cerkve. Tu se vstopi v ospredje slovensko uniform o vano društvo sv. Jurija z glavnim maršalom ter odpelje novo dovedena društva proti mestu, zadaj 'pa se jim priklopijo hrvatska društva in uazadnje naša ostala štiri slovenska društva sv. Jožefa, gg. Cirila in Metoda, sv. Frančiška Sal. ter sv. Martina. Pri Court house se snidejo vsa skupna društva ter odidejo nato z društvom sv. Jurija na čelu severno po Chicago cesti do naše slov. cerkve, kjer jim društvo sv. Jurija napravi špalir nakar se društva razido. Slovenska društva, izvzemsi sv. Jurija, korakajo tudi v ti paradi zadnja. — Na naših gg. maršalih je ležeče veliko, da vlada lep red pri paradi; ter je torej želeti, da se natančno dogovore o ti važni zadevi predno odido v nedeljo vsaksebi. Godbi najeti za to parado so Stone City Band in pa Citizen’s Consolidated Band. — V vogelni kamen se bode poleg običajnih listin, zazidal tudi iztis današnje številke Amerikanskega Slovenca ter krajevnih dveh angleških dnevnikov. Na pergamentu, ki gre v kamen bodo tudi podpisi predsednikov vseh naših peterih slovenskih društev. Zazidalo se bo tudi nekaj komadov denarja manjše veljave. Po blagoslovljenju bode slovenski in angleški cerkveni govor. — Ker bo ta dan jako važnega pomena za vso našo slovensko kolonijo, upajmo, da nam pošlje Bog lepo vreme.
—	V jolietski kaznilnici (penitentiary) bi nekaterniki radi uvedli med drugim delom za kaznjence tudi tiskarstvo: vse v državi Illinois predpisane šolske knjige naj bi tiskali in vezali kaznjenci, češ, potem bodo učni pripomočki cenejši. Proti tej nameri se pa ostro oglašajo razne šolske oblasti, kot chieaške in druge, ki dobro vedo, da je tiskarstvo umetnost, za katero treba vse drugačnih izobražencev, nego jih je dobiti med “ptiči”, zaprtimi po železnih kletkah kake kaznilnice.
—	V ponedeljek je zadobila veljavo mestnega zbora naredba zoper pljuvanje na pristanske tlake (sidewalks). Bljuvanje v javnih prostorih, kot so gledališča, dvorane (halls) itd., je tudi prepovedano.
—	Dejstvo, da je kacih 150 psov v našem mestu in da se ni oglasilo več nego 150 lastnikov, voljnih plačati licenco v znesku $2 za vsa-cega psa, je napotilo oblasti, da so ukrenile ostro tozadevno preiskavo, in marsikdo bo še obžaloval, da ni plačal predpisane licence. Že nad petdeset pozivov pod kaznijo (subpoenas) je bilo izdanih proti lastnikom psov, in morali so pred policijskega sodnika, da povedo in se tudi opravičijo, zakaj ne upoštevajo predpisa. Vsi tisti, ki imajo psa pa ga utaj ujejo, bodo poleg licence morali plačati še $5 kazni in sodnijske stroške, in povrhu bodo imeli še pota in sitnosti, a psa jim utegne policija uioviti in usmrtiti.
—	Neka črnka je smrtnonevarno obstrelila necega črnca na svojem domovanju, 403 Qhio st., zadnji petek zvečer, ko je prišel dotičnik še z nekim tovarišem malce v vas k nji. Zaljubljenost, pijača, prepir, pretenje z nožem in, streljanje—vse to se je kar v par hipih odigralo, nakar je nastopila policija, ki je obstreljeuca prepeljala v bolnišnico sv. Jožefa, a črno junakinjo z revolverjem pa v železno kletko.
—	V železninsko prodajalno tvrdke Larson & Benson, 801 Cass st., so zadnji teden vlomili tatovi in odnesli obilico nožev, samokresov in nekaj denarja. Malopridneži so bili baje še novinci v svojem tihotapskem poslu, vendar jih policija še ni zasledila.
—	Pazite na otvoritev prodajalne L. L. Cloak Suit and Millinery Co., 210 N. Chicago St., Joliet, 111. tl
—	Slovak Jos. Sova, 1504 Collins street, je umrl zadnjo soboto v bolnišnici sv. Jožefa za neozdravnim krčem v ustih. Ta strašna bolezen je bila posledica rane, zadobljene pri delu v tukajšnji jeklarni pred nekoliko tedni.
—Mestni zbor je na ponedeljkovi seji razpravljal vodovodni načrt, po katerem se ima vglobiti in uravnati Hickory creek ali potok od reke severno do Michigan Central mostu na Washington cesti, kar bo od obče koristi za vse mesto.
—	Leta 1902. se je naturaliziralo ali je sprejelo zadnje papirje ameriškega državljanstva v našem eoun-tvju 287 oseb in k 1903. pa 141. Svoje prve papirje je prejelo 1.1902. 171 oseb in 1. 1903. pa 116. V obeh letih je bilo devet prosilcev zavrnjenih. Prosilci so bili večinoma Švedi in Italijani.
—	Parada na letošnji Delavski dan (Labor day) se bo vršila v notranjem mestu ob 9. uri 30 min., nakar bodo udeležiliki takoj odkorakali v Theilerjev park na zabavo. Soditi po pripravah, prekosila bo letošnja parada vse prejšnje.
—	Martinu Žagarju, 609 Ehvood Street, se je dovolil prenos kramarske licence na Andreja Grenčika, istotam.
—	Pazite na otvoritev prodajalne L. L. Cloak Suit and Millinery Co., 210 N. Chicago St., Joliet, 111. tl
—	Will County Fair se vrši letos prvi teden v septembru, in sicer od 6. do 9. Zaznamek premij, ki se bodo izplačali letos je veliko večji kot prejšna leta in sicer za 50 odstotkov. Premije v dirkanju znašajo skupno $1,500 ter se je bodo vdeležili najboljši konji celega county.
—	Izmed osem salunarjev, pozva
nih pred sodnika zadnji petek radi kršenja nedeljske postave, sta dva, prvi Italijan in drugi Anglež, spri-čavala, da sta nedolžna:	druzega
dotično nedeljo niti ni bilo v Jolie-tu, a prvi o dotičnem ovaduhu nima ne duha ni sluha.
—	Chas. Kobetich, ki je bil dejan pod ključ vsled obtožbe, da je ukradel $1 05 Franku Stonichu,salunarju na Bluff cesti, je bil na sodišču zaslišan predzadnji četrtek. In sodnik je odločil, da mora obtoženec jeseni pred porotnike. Dotlej ostane pod ključem.
Cleveland, 0., n. avg. — Da napredujejo Slovenci v Clevelandu, dokaz nam je zadnja nedelja, ko je tukajšno “Slovensko dramatično društvo” priredilo zopet dve predstavi v Ullmanovi dvorani na Will-son ave.
1. Veseloigra s petjem: “Dobro jutro ali Strijc Groga s strahovi o polnoči”, predstavljala se je jako izborno; posebno omeniti je g. E. Sršena (Hočevar) v vlogi strijca Groge, ker je v resnici svojo vlogo z največjo pozornostjo pogodil. Potrudil se je tudi g. Srečko Kramar-šič kot stričnik Grogov, samo naj bi bil v prihodnje bolj glasan v govoru. Vsa čast pa se mu mora prištevati v solo-petju.
Drugo osobje je svoje vloge po
volji občinstva in izvrstno pogodilo.
2.	Veseloigra: “Mutec in nje govo čudežno ozdravljenje.” Mutca predstavljal je g. Anton Tischler in rešil svojo težko vlogo prav izborno.
Občinstvo je radovedno čakalo, kedaj da bode mutec France spregovori), a ni ga prevaril ne deuar, ni ga zmotil njegov gostobesedični sluga Luka (g. Sršen), ni ga zamogel ozdraviti doktor Skaza (g. F. Černe), pač pa ga je ozdravila ljubezen Minice (gdč. Albine Okoren), da je v veselje materi in očetu zopet spregovoril.
Vkljub sedanjim slabim časom je bila predstava dovolj obiskana, ter želeti bi bilo, da bi se Slovenci še bolj zanimali za take in jednake zabave, pri katerih se potroši malo novcev ter so v poduk in veselje.
Želeti bi bilo tudi, da društvo zopet kmalu priredi kak zabavni večer s predstavo. 'A-
( alumet, Midi., 12. avg. — Zadnjo nedeljo poklonila se je de-putacija Slovencev iz Mohatvku mil. g. škofu Eisu, kateri jih je zelo prijazno sprejel. Določil je, da spadajo Slovenci na Mohawka pod calumetsko župnijo ter se izločijo od Phoenixa, kamor so dosedaj pripadali. Našim bratom na Mo-hawku je na tem uspehu le častitati.
Kakor se čuje iz nedvomljivega vira, nameravajo naši vrli Mohaw-čani zgraditi si svojo cerkev.
— V nedeljo 81. jul. bil je res pravi praznik za tukajšnjo slovensko in tudi za bratsko hrvatsko cerkveno občino. V slovenski cerkvi je bilo v jutro prvo sv. obhajilo, j>o-poludne pa sv. birma in potem bla-goslovlienje novega zvona v hrvat-ski cerkvi. Slavnostno mašo imel je naš domači gospod Luka Klopčič, kateremu sta asistirala v. č. gg. župnika Josip Polič in o. Sigsmund Pirron. V. č. g. Klopčič imel je ob tej priliki krasen uagovor do mladega slovenskega sveta in priznati moramo, da se je redko kedaj čul tu na Calumetu tako dovršen cerkveni govor. Popoludne ob 3. uri je podelil pa mil. g. škof Friderik Eis 11 8 birmancem zakrament sv. birme. Birmancev bilo je 118, med temi 97 Slovencev in 21 Hrvatov; prvo sv. obhajilo prejelo je pa 90 otrok. — Po končani birmi blagoslovil je g. škof zvon v hrvatski cerkvi in s tem so bile cerkvene slavnosti dovršene. V torek priredil je pa v. č. gospod Klopčič svojim birmancem piknik ob hladnih bregovih Gorenjega Jezera in vsi, ki so bili navzoči, potrjujejo, da so imeli lep dan.	Gl.
Helena, Mont., 12. avg.—Isaac C. Gravelli, ki je železnico poškodoval z dinamitom in bil v dveh slučajih obsojen v kaznilnico po 10 let, je ustrelil pomožnega šerifa Kori-čeka, ki je stal v pisarni tukajšnje ječe. Ključar Jones je odprl vrata v eelico Gravellijevo in ukazal zadnjemu, naj stopi ven, da pojde v sodnijsko sobo. Gravelli je stopil do vrat, in proti ključarju idoč, je ukazal temu, držati roki kvišku, inače ga ustreli. Ker je- bil Jones neoborožen, odzval se je zahtevi, nakar je Gravelli dvakrat ustrelil na Koričeka in ga zadel v prša, blizo srca. Nato je Gravelli ukazal ključarju, odpreti vrata, kar je zadnji storil. Zločinec je potem bežal blok daleč v vzhodni smeri in poskušal, zajahati konja; a ker mu je bil zasledovalec že za petami, nadaljeval je beg peš. Tekel je v uličico (alley) poleg hiše guvernerja Toole, odkoder je na zasledovalca streljal. Gravelli, ki je bil medtem ranjen, je tekel potem v podtličje hiše guvernerjeve in si pognal kroglo v glavo. Bil je obsojen, ker je pošiljal pretilna pisma uradnikom Northern Pacific-železnice in zahteval $50,000. Dokazalo se je, da je vlake in drugo lastnino omenjene železnice poškodoval z dinamitom, da prisili družbo, ugoditi njegovi zahtevi. Po dolgem zasledovanju, ki je stalo družbo $50,000, je bil končno prijet, šerif O’Connell ne ve, odkod je Gravelli dobil revolver, a misli, da od kacega takozvanega “trusty” ali obiskalca.
Kast Helena, M011., 10. avg. V našem mestu, ki leži v gorski ravnini, živi nad sto rojakov, ki se razen nekaj gostilničarjev in par trgovcev drugi večinoma ukvarjajo v
Ne tako dobro kot pred nekaj leti? Vaš apetit se zdi slabši kot prej, vaše mišice niso več tako močne, zdite se stareji kot ste v resnici, vaša polt ni take jasna kot navadno. Vse to kaže, da ali ni vaša kri zdrava, ali pa ni dovelj močna, da bi hranila telo.
Trinerjevo zdravilno grenko vino
je jedini lek, ki vam more pomagati. Isto spravi kri v hitrejše pretakanje in prebavne organe v zdravejše delovanje.
I	'
Ozdravi vsak želodec.
Zdravi ljudje, ki si žele utrditi zdravje in je zavarovati proti boleznim, bodo našli Trinerjevo zdravilno grenko vino najprijetnejše in najzanesljivejše sredstvo.
“Trinerjevo zdravilno gren ko vino deluje čudovito na želodec. Povzroči zdrav	JOSIP	“Trinerjevo zdravilno grenko vino je naš. družinski lek, ki nas ohranja pri dobrem
apetit in je v resnici najboljši lek za želodec. MARKETA KOZEL, Tyndall, S. Dak.”	TRINER	zdravju. Debije vedno v našo najboljšo zadovoljnost. JAKOB KOČIŠ, Mammoth, Pa.”
	799 S. Ashland Ave. Chicago.	
V LEKARNAH IN DOBRIH GOSTILNAH.
Kadarkoli želite hitrega stimulantain tonike za želodec, rabite Trinerjevo Angelika Grenčico, jedino želodečno grenčico napravljeno iz naravnega vina. Nič boljšega proti poletnim boleznim!
rudotopilnici, ki sedaj še dobro po- j sluje. Združeni z drugimi narodi imajo lično zidano cerkev, v kateri se ob nedeljah vrši služba božja.
East Helena leži v bogatem kraju, kjer se zlasti po gorah okoli nahajajo bogati rudniki. V mnozih krajih čistijo z vodo zemljo in s tem izpirajo ven čisto zlato, ki ponekod se jim bogato izplača. In pod mestom Helena se neki nahaja bogata zaloga zlata. Mesto Helena, ki je 4 milje od East Helene, je glavno mesto cele Montane ter ima tudi dr-žavno višje sodišče. V tem mestu žive večinoma bogatinci- Tu imajo krasno poštno poslopje, ki je zgrajeno lansko leto. To mesto je pod gorami in ima zdravo lego. Daši je v visočini, vsejedno poleti pritiska huda vročina, tako n. pr. bilo ,je 13. t. m. nad 100 stopinj vročine.
___________M. P.
Cokedale, Mont., 14. avg. —j Naše mestice začelo se je oživljati! po 8 letnem počivanju. Kajti tuje bii nekdaj dober zaslužek in bivalo precej Slovencev, a po prenehanju dela pred osmimi leti je vse zapustilo to mestice in hiše so ostale prazne. ' Sedaj je pa druga družba tu začela z iskanjem premoga pred enim letom. In te dui našli so zanesljivo žilo premoga do 14 čevljev visocega. Nekateri trgovci tu, kjer je tudi par slovenskih gostilničarjev, se vesele tega, kot tudi delavci, ki se jim obeta bolj stalno delo. Tu,' ko hitro narede prostore v pre-mogokopu, rabili bodo več sto delavcev. In ker je premog mehek in se iz njega kuha dober kok (eoke), bode zaslužek imelo več delavcev pri kuhanju koka, ki so peči za to vse že urejene. Sedaj je tu le malo rojakov.	J/. P.
Severov balzam zoper prehlad brzo olaj-ša v vseh slučajih nosnega nahoda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje in očisti prehode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 25c, po pošti 28c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
St. John’s University
COLLEGEVILLE, MINN.
Klasični,
bogoslovni,
znanstveni,
7 $
trgovski in
pripravljavni
kurzi.
Ta zavod, katerega vodijo Očetje Benediktinci, je najstarejši in jeden najboljših katoliških kolegijev v severozapadu. Izborno ga priporočajo krasna in zdrava lega, izbrano število učiteljskih močij ter izvrstna postrežba. Na stotine najvnetejših in najučenejših ameriških duhovnikov je bilo vzgojenih v St. John’s. Za one, ki se nameravajo posvetiti trgovskemu ali kateremu drugemu poklicu so posebno priporočljivi naši trgovski in znanstveni kurzi. Dijaki lahko vstopijo vsak čas, a v njih lastno korist bode, če vstopijo v začetku šolskega leta, ki se otvori 6. septembra in konča 23. junija.
POGOJI:
Za šolnino, hrano, postelj, pranje in popravljanje perila $100 od 6. septembra do 1. februarja (prvi tečaj); in $100 od 1. februarja do 23. junija (drugi tečaj). Plača se vedno za vsak tečaj naprej. Oe vstopijo dijaki tekom leta, računalo se jim bode primeroma. Za katalog in drugo piš'te na
THE REV. DIRECTOR.
»05-50; OHIO ST., JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod I11 konjiiHiiioa.
Chicago Phone 2273.	Northwestern 41«.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstili, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
SianoA iin jp 0175 V y**<*ott Street,
Northwestern Telephone 344.
■ -	...................J
—Umrl jg v Ljubljani solicitator Viktor Ivarlinger.
—	Na Bled je do dne 10. julija došlo 1152 tujcev.
—	Utonila je na Radoviči v vodnjaku Marija Bajuk.
—	Pobegnil je od dela pri hotelu “Union” prisiljenec Razinger.
—	Pet hiš je pogorelo na Sent-urški gori v noči od 12. na 13. jul.
—	Veteransko društvo v Ratečah na Gorenjskem je dobilo novo zastavo.
—Iz Litije poročajo, da bo stavba
novega sodnijskega poslopja kmalu pod streho.
—Suša v Belokrajini je že grozna. Ako v kratkem ne bo dežja, bode vse zvenelo.
—	Utonil je 52letni tovarniški delavec Janez Žirovnik iz Vaš pri Medvodah.
—	Velika riba. Pri Litiji so v Savi vjeli sulca, dolgega 1 meter in težkega 10 kg.
—	Vihar na Gorenjskem so imeli 41. jul. tak, da je lomil drevje v blejski okolici.
—Zidanje gasilnega doma v Loki vrlo napreduje. Stene se dvigajo in bodo kmalu pod streho.
—	Utonil je v Muri pri kopanju 2iletni rudar Franc Šenčur. Doma je bil iz Gorenjega Logatca.
—Pri delu oslepel je v Trbovljah delavec Jožef Fresl. Pripeljal se je po zdravniško pomoč v Ljubljano.
—	Prijeli so pri Logatcu izpod policijskega nadzorstva pobeglega Franca Poženela iz Gorenje Planine.
—Nove lOkronske bankovce bodo začeli kmalu izdajati. Bankovci so baje umetniško delo v bakrotisku.
—	Gorelo je v Trzinu. Pogorel jeZankarjev kozolec poln pšenice. Zažgal je šolski otrok. Skoda je precejšna.
—	Umrl je na Črnučah nagloma posestnik Matej Cibašek, večletni župan in cerkveni ključar, po mnoy goletnem bolehanju.
—	Povozil je posestnik Janez Kavčič iz Stare Vrhnike olletnega Ignacija Rodeta, ki je dobil take poškodbe, da je umrl.
—	Družba sv. Cirila in Metoda sije 18. julija na Jesenicah kupila pripraven prostor, da na njem postavi svoj lastni otroški vrtec.
—	Velika vročina. Iz Ambrusa se poroča: Dne 23. jul. je bila tukaj
taka vročina, da se je med košnjo vnela trava, katero so kosci komaj pogasili.
—	Pri Fari poleg Kostela so bile minoli mesec občinske volitve; izvoljeni so skoraj soglasno z malo izjemo vrli možje katol. narodnega prepričanja.
—	Velik vihar s točo je bil 22. jul. zvečer v ljubljanski okolici. V Klečah so bili kupi toče. Polja pri Šmartnem in Tacnu ec opustošili hudourniki s Šmarne gore.
—	Novomeška podružnica sv. Cirila in Metoda je 3. jul. priredila ljudsko veselico, ki je nenavadno dobro uspela ter glavni družbi do-nesla 550 kron čisfega dobička.
—	Zrelega ptička so zaprli v Kamniku v osebi Fr. Žirovnika. Komaj je ušel iz kranjskogorske ječe, je že zopet enega zabodel. Fant je komaj 20 let star, pa je bil gotovo že 15-krat zaprt.
—	Ljubljanski turnarji pljuvali na češke dame. Z Jesenic poročajo, da so ljubljanski turnarji na jeseniškem kolodvoru pljuvali ondi češkim damam v obraz. Kaj takega zmore le kaka baraba.
—	Utonil je 20. julija v Savi pri Zagorjji Martin Markič. Ko so imeli opoludne odmor, šel se je kopat v Savo, kjer ga je dohitela smrt. Truplo so okoli pol 2. ure popoldne našli v Hrastniku.
—	Nesreče. Martin Pozaršek z žebelj je padel z voza in se nevarno
poškodoval na glavi. — Ivana Dolenc iz Kozdrjev si je zlomila nogo.
—	Jožef Sova, delavec v Tržiču, je padel izpod strehe in si zlomil nogo.
—	VodoVod na Stari Vrhniki je večinoma že dograjen. Ljudje so jako veseli potrebnega vodovoda in se zahvaljujejo vsem, ki so pospešili to delo, osobito g. poslancu Povšetu. Dan slovesne otvoritve ni še določen.
—	Gor. Branica pri Vipavi. Dne 20. jul. je stopil v stalni pokoj naš častiti g. kurat Marko Vales. Dolgotrajno bolehanje ga je prisililo, da je sam prosil pokojnine, dasi bi rad še nadalje poučeval svoje ovčice.
—	Na Vrhniki so prijeli berača Valentina Podobnika radi hudodelstva javne nasilnosti. Podobnik, doma iz Ledin nad Logatcem, je bil že večkrat kaznovan in vedno le radi hudodelstva javne nasilnosti in pretepa.
—	Ob pravem času prijet. Janezu Pintarju iz Loma pri Gorenji vasi je ukradel kočarjev sin Pavel Ramovš hranilnično knjižico v vrednosti 1600 kron. Orožniki so aretirali Ramovša dan pred njegovim odhodom v Ameriko.
—	Stoletnica mestne župnije loške se je praznovala te dni. Ravno 22. jul. je preteklo 100 let, kar je bil umeščen tedanji vikar Klemenčič na novo župnijo Škofjo Loko. Prej je spadal škofjeloški vikarijat v Staro Loko — k materi fari.
—	Bled obhaja letos devetstoletni spomin, kar ga je daroval cesar Henrik II. briksenskemu škofu Al-buinu. Dotično listino je cesar izdal 10. apr. 1004. Isti Henrik II. je pomnožil to daritev 22. maja 1011 s 30 zemljišči med Korensko in Bohinjsko Savo.
—	Ogenj v Savljah. Dne 22. jul. zvečer ob 11. uri je strela udarila v bajto Španove Marijane v Savljah. Slaboumno revico so komaj rešili iz goreče bajte, katera je pogorela do tal. Domača požarna bramba se je zopet izkazala. Tudi toča je naredila nekoliko škode.
—	Nov hotel. Bivšo Copičevo hišo v Kolodvorski ulici v Ljubljani je pivovarna Žalec Laški trg prezidala v hotel. Nov hotel “Ilirija” je bil otvorjen 1. avg. Vodstvo hotela je prevzel gosp. Fric Novak, vodstvo restavracije v Švicariji pa dosedanji restavrater v “Narodnem domu” g. Kenda.
—	S koso po glavi. V Lazah pri Planini je napadel Anton Mrzlik delavca Antona Sublja, ker mu ni hotel dati za pijačo. Mrzlik je udaril Sublja s koso po glavi in mu prizadel nevarno rano. Odsekal mu je tudi uho. Sublja so prepeljali v ljubljansko bolnico, Mrzlika so pa prijeli v Logatcu orožniki.
—	Predora skozi Karavanke je bilo narejenega od koroške strani koncem junija 3938 metro v, bd kranjske strani pa 26*75, torej skupaj 6613 metrov. Ce pojde tako naprej (na mesec od kranjske strani po 125 metrov, od koroške pa 166 metrov), 'bo res koncem decembra koroški zrak pihal skozi predor na Kranjsko. Popolnoma izdelan, obzidan pa ne bo še tako kmalu.
—	Iz Senožeč: Huda suša gospodari po teh krajih. Žito je tri tedne prej dozorelo, kakor druga leta. Dočim je sena prve košnje polovico od lani, od druge košnje ni pričakovati prav nič. Travniki so od vročine razžgani, po njivah je vse suho.
—	Vode je jelo primanjkovati celo tukaj, kjer dovolj močan studenec obilno zalaga vodovod. Pivovarna je morala zaradi tega omejiti svoje delo. Za vodo ji gre sila trdo. Dovaža jo iz sosedne vasi Potoče, stane pa 6 K na dap.
—Mohamedanca pripeljali v Ljubljano. Na Brdu so te dni aretirali brezposelnega mohamedanca AViliy Morgan iz Meorliug v Severni Ameriki, za katerega se ne ve, kako je prišel na Kranjsko. Govori samo angleški in španski. Orožnik ga je zasačil pri beračenju. Ker pa na Brdu ne govore in ne razumijo angleški ali pa španski, so ga prepe-
ljali v Ljubljano. Kako in pa kam ga bodo spravili po prestani kazni, se še ne ve, ker obdolženec trdi, da je brez roditeljev.
—	Ljubljana se jima dopade. Marija Virant z Iga pri Ljubljani in pa Jera Sparovic iz Cerknice, bili sta že večkrat kaznovani radi brezposelnega vlačugarstva in radi tatvine. Obedve bili sta tudi že v prisilni delavnici v Lankovicu, ker jima delo smrdi. Pri zadnji kazni, katero sta imeli prestati, jima je bila tudi Ljubljana prepovedana. Ker se pa le ne ozirata na prepoved, ju je polioija zasledila pri vlačugarstvu in ju aretirala. Baje pojdeta zopet na daljši dopust v Lankovic.
—	Moravče v nevarnosti. Iz Moravč poročajo: V nedeljo 24. ju-lijamed krščanskim naukom je začel goreti Markezkov kozolec. Zažgal je kak “šnopsar”, ali pobje, ki imajo radi tam “krščanski nauk”. Sreča je bila, da je veter plamen odganjal od bližnjih gospodarskih poslopij, ker sicer bi bil pogorel velik del Moravč. Zelo udarjen je voznik Pekov, kateremu so zgoreli trije vozovi pod kozolcem. Sedanji posestnik Jemc — nezavarovan (!)
—	ima seveda tudi kakih 2000 kron škode.
—	Žeja brez denarja. Franc Pre-lovšek, rojen ▼ Trzinu, pristojen v Mengeš, je prišel 22. jul. v gostilno na Dunajski cesti pri Figovcu v Ljubljani. Imel je hudo žejo in hitro je spil par vrčkov pive, a hotel je oditi brez plačila. Natakarica ga je še pravočasno opozorila, da naj plača, on pa je rekel modre besede: “Doma imam dosti denarja!” Gostilničar je hitro poklical stražnika. Prelovšek je stražniku rekel, da je Franc Smrkol. Stražnik je Prelovška odpeljal na rotovž, kjer so ga spoznali, da je znane tatinske družine Prelovškovih iz Trzina.
—	Novice od Save. V sredo 20. jul. je prišel v Krško nadvojvoda Jožef Ferdinand. Poleg vojaštva čakala sta visokega gosta na kolodvoru okrajni glavar in župan. Mesto in Videm sta bila v zastavah. V četrtek je bil nadvojvoda navzoč pri vojaških vajah, katerih se udeležuje tudi rumunski ataše. Po vajah si je nadvojvoda ogledal meščansko šolo; popoldne se je odpeljal v Zagreb in dalje. — Krško pokopališče je v sredi mesta. Sme se reči, da je eno najlepših v deželi, postaja pa premajhno, zlasti odkar se tu pokopujejo tudi mrliči iz bolnice. Zatorej se sedaj dela novo pokopališče na primeunem kraju med Savo in okrajno cesto ne daleč od bolnice. Pokopališče je precej obširno in bi najbrž zadostovalo za vso krško faro. Dotično zemljišče in pokritje vseh stroškov je dar plemenite dobrotnice ge. Hočevarjeve.
—	Vsled suše silno trpe vsi poljski prideljki, in če nam dobrotno nebo kmalu ne da izdatnega dežja, imeli bomo prav slabo letino. Manjkalo bo živeža za ljudi in živali, zlasti za prešičerejo. Trta je nastavila mnogo grozdja, katero je tudi zelo napredovalo, a je zdaj tudi zaostalo.
PRIMORSKO.
—	Dezerterji ameriške eskadre. Z Reke poročajo, da je soboto 30. jul. pred odhodom ameriške eskadre z Reke pri apelu manjkalo 23 mož. Reška policija jih je našla 12 v raznih gostilnah in kavarnah in le po dolgem in mučnem nagovarjanju se jej je posrečilo spraviti jih nazaj na ladije; li oseb je pa zginilo.
—	Cehi na potovanju. O potovanju Cehov v Benetke se piše: Italijani v Benetkah so priredili Cehom prisrčne ovacije. Ko so se vozili zvečer Cehi v razsvetljenih gondolah, je na stotine občinstva na bregovih kanalov klicalo: “Eviva
O
la Boemia!” Pred odhodom je iz sto in sto čeških grl zadonel mogočni spev “Hej Slovani!”
—	Suša. S Kastavščine javljajo, da je strašna vročina in suša uničila v ondotnem okraju vso letino. Vročina je taka, da stari ljudje ne pomnijo take. BJižnja reka je ostala skoraj brez vode; tako da mora magistrat po nekoliko ur na dan zapirati vodovod. Tudi iz Hrvaške prihajajo od vseh strani poročila o silni suši. Poljski pridelki trpe silno, zlasti koruza.
TL

£)Q=
Frank Sakser"*
109 Greenwich Street., New York, N. Y.
USTANOVLJENO LETA 1893
b d

Ç
USTANOVLJENO LETA 1893

pošiljam najceneje in najhitreje v staro do» movino. Milijon® kron pošljem vsako leto Slovencem iii Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.

DENARJE
Sedaj pošljem lOO kron z,£l $ 20.55
in IS centov postarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
P A DORDnn\'P I IQT^P prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli-r .Al\V DI\Vy UH L Llij 1 I\ L kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo.naj
---------------------------- mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v
New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno gledé prtljage in dovede potnika v soliden in cen* hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne vê kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami sh venski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
FRANIC SAICSER,
109 GREENWICH ST.,	NEW YORK, IN. V.
7 sakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefon: 3795 Cortlandt
Telefon: 3795 Cortlandt
—	Nevihta in toča. Iz mozirske okolice: Y petek 22. jul. ob 10. uri je obiskala našo okolico huda nevihta. Vihar je bil strašen. Bučalo in šumelo je po zraku, da je bilo človeka kar strah. Mnogo drevja je poškodovanega. Koruzo je vihar vrgel na tla. Pa vse hi še bilo, ko hi ne prišla nesrečna toča, ki je pobila mnogo šip, uničila dosti sadja in naredila mnogo škode na polju. Ubogi kmet!
—	Letošnja trgatev na Stajer skem bode žalostna, akoravno so vinogradi obljubljali bogatega pridelka, kjer ni toča istih oklestila. Prikazala se je zopet nova bolezen, takozvana “Lederkrankbeit” na grozdju. Ena sama noč uničila je vinogradnikom up na ugodno povračilo njihovega truda in njihovih stroškov, koje so žrtvovali za svoje vinograde.
HRVATSKO.
—	Biskup Strossmayer je že vstal. Baje za njegovo življenje sedaj ni več nevarnosti.
—	“Togo”-marš je igrala vojaška godba v Oseku. Ker so Hrvatje živahno protestirali, je vojaško po-veljništvo zabranilo nadaljnje svi-ranje te koračnice.
-- Tragedija berača. Stefanu Jelinčiču v Dolju pri Podsjusedu so v rani mladosti odrezali obe nogi. Revež se je preživljal s tem, da je beračil na kolodvoru samoborske železnice. To pa mu je bilo nedavno zabranjeno. Sedaj je revež pomikal se od hiše do hiše in živel samo od izpros jačenega suhega kruha in vode. Ta hrana pa se mu je v drobju zaustavila. Strašno je revež trpel. Prosil je v Zagrebu pomoči. Revež se je hotel potem v Savi utopiti, a vsakokrat ga je voda prinesla na površino. Berač je šel nato v neko jamo, da umre lakote; ondi so ga pa te dni našli nezavestnega. B;1 je enajst dni brez hrane. Težko da bi revežu rešili življenje.
KUPITE
JIH SEDAJ!
Pozitivno zadnji teden Adler-jeve velike Red Tag prodaje čevljev.
Kupite sedaj šolske čevlje za svojo deco, ter se preskrbite za jesen. M soboto je zadnji dan prodaje.
ADLER
|»M»OMUMe8a»MMCM>W» «aWWfltoaflWOTMWWWW
POTREBUJETE PREMOGA?!
Pri nas dobite najboljše vrste mehki premog po $3.25 ton. trdega pa sploh najboljšega na svetu za $7.25 ton
Garantiramo polno vago in premog
prost vsake primesi in kamenja.
t'e pripadate k Steel Works klubu, prinesite k nam svoj order za premog in izpolnili ga bomo po ravno istih cenah kot v klubu.
IJrad in železniški tiri na 600-608 Clinton StTreet.
L. M. RUBENS
Nasproti E. J. <k E. Depot. Oba telefona 602.	JOLIET, ILL.
mmmu sms.
Ustanovljen 1. 1891.
frvi slovenski IMM Mi àmerilti
Izda'm
Slovetisko-amerikansko
tiskovno društvo
V JOLIET-O. ILL.
IZIDE VSAKI PETEK.
Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko,
kadar se ista naprej plača: sa celo leto •	•	$ t 00
Kadar se naročnina plačuje za nazaj, a« celo leto	•	■ J 2.00
Za Evropo in drugo inozemstvo
anaša naročnina $1,00 več ko za Zdruz. države, Kanado in Meksiko,
Ua naročila za pošiljanje lista brez prij poslatve naročnine, se ne ozira pod nobenimi pogoji.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
<5e se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
»OPISI naj se pošiljajo na uredništvo:
812 N o rtU Chicago St.
JOLIET, II,L.
DENAR in naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKI SLOVENEC,
«sr. Benton & Chicago J0I.1ET, ILL,
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon St. 1541.
dano nenravnostjo” (Becker). Resnični učenjaki niso samozadovoljivi in prevzetni; nego oskromni in ponižni so. Jasno si predstavljajo, kako malo more človek vedeti; nikakor si ne domišljajo, da je veda prišla v ta svet ž njimi. Noben pravi modroslovec se ni zanašal izključno na razum, zametajoč vero. Zelja po veri je pomanjkljivost duha. Zame-tati vero pomenja razum oropati njegove največje pomoči.
Zgodovina nas uči, da so svetovni glavni mislitelji bili verni; plitveži in ošabneži so se razbili ob temnem bregu nevere.
Zoper neverne znanstvenike, ki pretijo podreti uerazrušno Cerkev Kristusovo, lahko postavimo brezkončno vrsto umstvenih velikanov kot udauib kristijanov in resničnih dobrotnikov človeškega plemena. Sv. Tomaž, najgloblji in najtemelji-tejši veleum srednjega veka, je v obilni meri dokazal mislečemu svetu ozko zvezo med umom in vero. Ponosni smo lahko, to je res, na naj novejše čudovite pridobitve v naravoznanstvu, a pozabiti ne bi smeli besed Tyndallovih: “O začetku in koncu narave ne ve znanstvo ničesar.” Gosta temota visi nad našim znanjem. “Kolikorkrat v znanosti napredujemo, tolikrat nahajamo prepad; samo slaboumniki mislijo, da lahko vse pojasnijo in vse razumejo” (Jules Simon).
Premišljaj besede sv. Duha: “Vsa modrost je od Gospoda Boga” (Skr, raz. I. 1).
“AMERIKANSKI SLOVENEC’
Published toeekly at Joliet, 111. by *,The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton tfc Chicago Strs., Joliet, Ills.
'Zheoldest SlovenicpaperinUnited States and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America.
Subscription $1.00 per year invariably in advance. Advertising rates sent on application.
Jfentered at the Post otfice at Joliet, 111. as second Class matter.
CERKVENI KOLEDAR.
21.
22.
23.
24.
27.
avgu. nedelji:	13. pob. Frančiška
“	pondeljek	Timotej in Simfo.
“	torek	Filip Benizi, spoz.
“	sreda	Jernej, apost.
“	četrtek	Ljudevit, kralj.
“	petek	Samuel, muč.
“	sobota	Josip Talasanski
Verska premišljevanja.
Rojakom v potrditev njih vere.
XI.
Položaj katoličanstva na Japonskem.
Mnogo učenjakov je, ki ne verjamejo v nobeno Cerkev.
znanje je nemožno človeka. Poučen je kdo lahko dobro f eni znanstveni stroki, a popolnoma je na morju t. j. na negotovem v drugi. Ta ali oni utegne biti veščak m pravoznanstvu, a docela nevešč zdravilstvu ali ranocelništvu. Oni sli ta utegne veljati za velicega znanstvenika., a je lahko popoln nevednež sjjode vere in morda mu je tuja vsebina prvih petih stranij navadnega katekizma. Z druge strani se pa v naših dueli površne odgoje mnogi imenujejo učeni, ki vedo jako" malo. 3n» malo znanje je nevarna reč. '■‘Znanje je moč. Malo znanje lahko vodi do bogotajstva; večje znanje spravi misel nazaj k Bogu”, pravi Bacon, velikan učenosti. Naši novodobni neverniki niso večinoma niti modroslovei niti veliki znanstveniki: nego knjižniki so; dobro pišejo in govorijo. Pravo modroslovje in snanje vodi k Bogu.
“Površna omika ali samo plitvo znanje, dočim se resnična veda zanemarja, to je reč, ki se je treba najbolj bati, v sedanjosti, ko je znanstveno polje tako široko in ko se toliko več pričakuje od izobraženih ljudij; kajti vsled samih poskusov, obvladati vse predmete, se do-tičnik ni naučil ničesar. Zadnji nasledek plitvega učenja je preziranje vse višje vede in vzvišenejših stremljenj in ciljev, z njegovo neizogibno tovarišico — divjo in nebrz
V Rimu biva ravnokar msgr Mugabure, koadjutor škofa v Tokiu s pravico nasledstva. Dopisniku “Osservatore Cattolico” je povedal sledeče zanimive podatke:
Msgr. Peter Ksaver Mugabure je bil 1. 1902. imenovan za škofa sala-gaskega kot pomočnik zelo staremu nadškofu v Tokiu Ousofu. Oba sta i/. “Društva zunanjih misij v Parizu”. Mugabure je star 54 leb in je mnogo let živel v japonskem glavnem mestu. Na vseučilišču je predaval o francoskem jeziku; tudi sedaj je profesor francoščine na japonskem vseučilišču katoliški misijonar Mariste.
Msgr. Mugabure pravi, da ima naj lepše nade za razvoj katoličanstva na Japonskem. —Sedaj je katoličanov tam okoli 70,000, mnogo več kakor jih štejejo razne ločine. Daši je število misijonarjev primeroma majhno, se vendar število katoličanov množi. Zdaj je katoliških misijonarjev tam 110, protestantov-skih pridigarjev pa skoro tisoč.
Na japonskem so zdaj vsa verska izpovedanja zelo svobodna. Nič ne kaže danes, da so v prejšnjih časih udušili katoliško vero v potokih krvi. Katoličani prirejajo svobodno javne procesije. Letos je bila jako lepa procesija presv. Rešnjega Telesa v Tokiu, katere seje udeležilo čez tisoč katoličanov. Misijonarji razširjajo katoliško vero večinoma s kouferencami o najsplošnejših verskih vprašanjih, kakor so: bivanje božje, namen človekov, človeška duša itd. Iv takim konferencam prihajajo mnogokrat velike množice poslušavcev. Katoličani in misijonarji uživajo velik ugled na Japonskem in so splošno spoštovani.
Nevajeni delavci.
V zadnjem fiskalnem letu, končujočem z dnem 30. junija, se je 815,361 priseljencev izkrcalo v Združ. države. Izmed teh sta bili dve tretjini moških, in izmed odra-stlih moških je bila velika večina nevajenih ali neveščih delavcev. Kje naj se najde zadostnega dela zanje v tem času, izvzemši, da se ga odvzame drugim nevajenim delavcem, ki so bili tukaj malo dlje?
Na jugu je nujna potreba pridnih delavcev za uavidezno preprosto delo, ki pa dejanski zahteva vajenih rok. Več- sto tisoč delavcev lahko dobi delo po bombaževiščih, v državah Mississippi, Alabama in še kacih šest drugih. Vprašanje je pa, da li se morejo novodošleci iz vzhodne in južne Evrope, ki še niso nikdar videli bombaževega nasada svoje žive dni, s pridom uporablja-
ti po bombaževiščih. Mnogi zasa-jalci nameravajo napraviti poskuš-njo. Odposlali so agentov v vzhodna mesta iskat delavce/, s katerimi je sedaj dežela preobilo založena. Velika mesta v Združ. drž. bi bila zelo hvaležna južnim sodeželanom, ko bi ti mogli vzeti v delo preobilico priseljencev.
Nevajeni delavec na severu, ki ima kak posel, naj bi ne bil slep za uvaževanje navala drugih istovrstnih delavcev, ki so voljni delati za manjšo plačo nego on. Mesta nekaterih delavcev, ki so zaštraj-kali po klavnicah, so prevzeli novodošleci,ki še ne poznajo razlike med evropskimi in ameriškimi plačilnimi lestvicami.
V tem času, ko se malo železnic gradi in uporabljajo velika izdelovalna podjetja manj delavskih rok, napravlja nevajeni delavec, ki opusti svoj posel, novodošlemu prise ljencu prostor in mora potem dostikrat ostati brez dela, pa naj ga še tako išče. —
Tako piše “The Chicago Record -Herald” z dne 9. t. m. Članek je pomisleka vreden. Sklep nas spominja znanega reka: Bolje drži ga, nego lovi ga — namreč, delo v tem slučaju.
“Žolta nevarnost”.
Trgovina z “državljanskimi papirji”.
Skoro splošno je znano, da kaj bujno procvita trgovina s ponarejenimi ameriškimi državljanskimi papirji. Pravično začudenje pa je pač vzbudila po vsej deželi izjava predstojnika newyoiske volitvene pisarne, da je bilo samo v New Yorku v enem letu nad stotisoč državljanskih papirjev ponarejenih in v velikem prodanih po šest do larjev kos. Ponarejalci in “vele tržci” so torej pograbili dobička $600,000 najmanj, kajti papir in tisk ni baš preveč stal. Omenjeni predstojnik, imenoma Morgan,-' misli, da se je kacih 30,000 teh “državljanskih papirjev” razpečalo na drobno po petnajst dolarjev v New Yorku, dočim je velika mno žica romala v inozemstvo. Že preje se je nekoč poročalo, da se ameriški državljanski papirji zlasti v Italiji razprodajajo za ceno po dvajset dolarjev in več ter da se ljudje kar pulijo zanje. Iz tega je raz vidno, da daje trgovina v malem s tem blagom še večji dobiček, nego izdelovanje in razpečavanje v velikem.
Ponarejanja je navidezno težko razkriti, kajti vkljub natanki preiskavi, ki se je vršila v New Yorku, se je vendar posrečilo samo, podati kacih 150 obtožeb; od teh slučajev pa se je resnično moglo kazniti samo polovico obtožencev, to je prevaranih varalic ali ljudij, ki so na podlagi ponarejenih papirjev poskušali zahtevati dotičnih pravic. To je pa nasproti g. Morgana številkam res reven izid preiskave. Zadnja nudi seveda v toliko znatnih težkoč, ker so podpisi na papirjih ne samo izvrstno ponarejeni, marveč v mnogih slučajih celo dejansko pristni. Iz klerkove pisarne zveznega sodišča v New Yorku je izginila namreč pred nekaj časom velika množina formularov ali vzorcev za državljanske papirje, ki so bili spričo takrat pričakovane naturalizacije v velikem opremljeni vnaprej z lastnoročnimi podpisi dotič-uili uradnikov.
Kupci ponarejenih državljanskih papirjev v inozemstvu ujamejo kar dve muhi na en mahljej. Ne samo da preskočijo vse zavire ob priselitvi, marveč morejo tudi po svojem dohodu v New York ali druga velika mesta v deželi zahtevati koj posla pri javnih podjetjih, pri katerih se smejo uporabljati samo ameriški državljani.
Čudno bi bilo vrh tega, ko bi se tako mastna industrija kot monopol Omejevala na New York. Ko bi si zvezne oblasti hotele malce ogledati druga velika mesta v deželi, zasledile bi bržkone, da se ne mastijo s to trgovino newyorški ponarejalci popolnoma sami in brez vsake konkurence — ej, kot listja in trave je tihotapcev vsepovsod.
Z- umetnim dovajanjem vode je doslej angleška vlada v Indiji
25,000,000 akrov pustinj spremenila v plodovito zemljo, a v Egiptu 6,-000,000 akrov.
Neki zastopnik francoskega lista “Temps” je zadnje dni v jedrnatem članku očital “žolto' nevarnost”, značaj in namere žoltopoltih Japoncev. Rečeni pisec je imeniten vojni poročevalec, ki je ostal v Tokiu, da prouči Japonce med vojnp. In mož piše, da je za belo pleme še nekaj bolj ponižujočega, nego so njegovi porazi na bojiščih, namreč lahkovernost, s katero so spremljali in ponavljali vse, kar so sami o sebi govorili Japonci, ki so se Evropcem spretno prilizovali, a so obenem izkoriščali njih nevednost o skrajnem vzhodu.
Japonija je velika, za moderno vojno prav zelo oborožena sila. Japonci so skozinskozi vojašk narodni živi v svojih vojnih izročilih. Japonci so narod, lri je ostal zvest fevdnemu strogemu redu, in japonski parlament nima nikacega pomena; ministri niso odgovorni zbornici. Ta zaseda razven tega samo dva meseca v letu, ima samo državno gospodarstvo urejati in se razpusti, če le količkaj ugovarja. Vsemogočno , je nasproti starešinstvo, ki pravzaprav vlada in nima narodu objavljati svojih sklepov. Iz tega sledi za Japonce navada trpne poslušnosti proti vladi, ki zastopa mikada (cesarja). Pretiviti se njenim ukazom, na to mislijo istotako malo, kot dvomiti o božjem dostojanstvu mikadovem. Zato so izvrstna siroviDa, iz katere se lahko delajo divno etrogoredni vojaki. Japonija je častihlepna dežela, ki o tem sanjari, stopiti na čelo vseh Azijatov:	Japonija je izborno
sadišče za vohune.’ Vse vedo Japonci, kar se godi v inozemstvu, dočim inozemci ne vedo, kaj se godi v Japoniji. Japonci sovražijo vse belokožce, katere hočejo prognati iz skrajnega vzhoda. Konečno imajo Japonci svojstva vztrajnosti in zmernosti, ki delata skupno z njih resnično izvenredno hrabrostjo in njih domišljavo ošabnostjo iz tega naroda strašnega nasprotnika. Teh par podatkov si treba vedno predočevati, kadar se gre za Japonijo, Rusija je Japonijo prezirala in je ni poznala,in to je njena velika napaka. Ko bi si bila samo o njenem maščevalnem značaju na jasnem, ne bi [bila nikdar niti sanjala o možnosti miru in sprave. Ponavljam, daje “mala uboga Japonija” silna nevarnost za vse evropske narode. Skrajni čas je, da se Jo spozna in prepreči njene spletke. Pač vem, da je smešno, govoriti o žolti nevarnosti, in vendar ne morem drugače, nego da mislim nanjo. Akoi Evropa ne stopi vmes, posrečilo se bode Japoniji kmalu, Kitajsko preobraziti po svojem vzorcu. Pozabiti ne smemo, da troši Japonija nad polovico svojih dohodkov za mornarico in svojo armado. Pod temi okoliščinami je njena bodočnost samo zagotovljena, aki si prisvoji skrajni vzhod. Samo tedaj more nadalje obstajati, če vse druge Azijate vzame pod svoje pokroviteljstvo ali jim vsaj svoj upliv usili. Japonija'živi samo za vojno in samo vojna ji more dati nadvlado, katere si ne more pridobiti z nobenim drugim sredstvom. O tem naj se vsak evropski narod, ki imana vzhodu kaj opraviti, dobro prepriča! To vsaj kot Francoz ponavljati, ne bom se naveličal.” —
Tako francoski poznatelj Japoni-je. In sedaj stojte še nadalje na strani žoltokožcev, zaslepljenci, ki se vam zde Japonci vzor-ljudje, ker tako pisarijo in sleparijo sovražniki slovanske Rusije.
Žabja koža daje v pri-meri k svoji debelosti najtrpežnejše usnje.
Padajoče snežinke-d o-našajo ves prah iz zraka doli in proizvajajo takisto najčistejše ozračje.
Čez Atlantski ocean se navadno vozijo po štirje med-krovni potniki na vsacega kajutnega potnika.
Nova križarica “Br e m e n” je najhitrejša nemška vojna ladija; pri poizkušnji je dosegla hitrost nad 23 vozlov na uro.
Orožnih vaj v okolici Marijinih toplic na Češkem se udeleže trije vladarji: avstrijski in nemški cesar in angleški kralj.
Rumunsko je dne 1. januarja 1904 imelo 6,292,032 prebivalcev. Zadnjih pet let je prebivalstvo narastlo za 25 odstotkov.
Srednja temperatura ali toplina je precenjena na 50 sto pinj, potemtakem bi bila srednja Nemčija blagoslovljena ravno s to normalno (pravilno) množino to plote.
Vode je na japonskem otoku Oshima tako malo, da je postala za neveste navadna šega, da donese vsaka v svojo novo domačijo velik bedenj ali čeber vode kot za-ženilo ali doto.
Najpopolnejša zaloga zlatnine V Jolietu.
Vsakovrstni prstani t,a moške in ženske ante in dekleta in deco po zelo nizkih cenali. Vse blago dobro in garantirano.
Sladek grah, 1 i 1 i j e, n a-gelnove žrebice in blagodišeče rastline, kot sivka (lavander), so priporočila najbolj vredna zelišča za bolniško sobo; hiacinte in tuberoze so pa bržkone najslabša.
Za izgubo njegovih obeh nog, ki mu jih je vzdigalen stroj zmučkal in skoro utrgal, je zvezno sodišče v Superior, Wis., prisodilo nekemu tamošnjemu delavcu odškodnine $20,000.
Kubelik, slavni češki goslar, je naprosil angleško časopisje, naj popravi svojo nedavno trditev, po kateri je imenovanec spremenil svoje češko ime v ogrsko “Polgar”. Obenem izjavlja, da je zadovoljen s svojim imenom in svojim plemenom.
Voda ima sposobnost, posesavati plinaste nečistote. Voda, ki je stala celo noč v nezadostno prezračeni spalnici, je zato za pitje ne samo neslastna, marveč uprav škodljiva, ker je posesala strupenih plinov, izločenih vsled dihanja in kožne delavnosti.
Bršljan ne sme nikdar na svojem stojišču postati presuh, ker se takisto takoj nabere mrčes. Tudi ne prenaša pretople, solucu izpostavljene lege. Priporočati je, bršljan poleti vsak več škropiti, da dobe tudi listi hrane; potem se tudi redkokdaj prikažejo listne uši.
Moški prstani od *2.50 do $10.00.
Ženski in drugi prstani po $1, $1.50 $2.00 do $15.00. V
Htvatska cerkvena občina v St. Louisu je zadnjič kupila židovsko sinagogo B’Nai El ob Chouteau ave. in 11. cesti za $10,-000. Sinagogo bodo prenovili in septembra mešeca bo ista posvečena v katoliško hišo božjo, ko bo obenem zborovala N. H. Zajednica v St. Louisu.
Poročni prstan $1.50, $2.50 do $10.00.
Prstani za otroke po
50c, 75c, $1 in $1.50.
Naša trgovina je že dooro poznana Slovencem ter se jim še nadalje priporočamo v blagohotno naklonjenost.
RoTot. 3P. KIie;p
juvelir in optik.
205 N. Chicago St. JOLIET
Anton Schager
411-412 Barfier Bldg.
JOLIET, ILL.
Oba telefon a_štev. 400
Zavaruje hiše in poslopja kakor tudi pohištvo in premakljivo lastnino proti ognju. Zavaruje tudi vaše življenje proti nezgodam in smrti. &
GGOGOGGOOOOOOOOOOGOOOOOOOGI
ZELO ZNIŽANE CENE.
American, White Star in ( unard Line,
kterih parniki vozijo v Evropo vsak torek, sredo in soboto, so znižale ceno prekmorske vožnje na:....$17.00
Torej se plača:
Do Ljubljane.............$23.80
Do Zogreba...............$24.40
Da Karlovca.. .......   $24.00
Do Reke................, $24.30
S francosko črto čez Havre pa se plača: Do Ljubljane.....$31-70
Parniki odplujejo vsako soboto. Pot niki naj bodo v New Yorku v petek-Prihod naj se nam naznani pismeno,, brzojavno, ali pa naj se nas pokliče iz kateregakoli newyorškega kolodvora na telefon, naša štev. je 3795 Cortland. Vožnja iz Hamburga v New (A .00 York velja............---------
.....$24-00
Ekspresni parnik • Deutschland'’..
Frank Sakser,
109 Greenwich St.	NEW YORK.
Junak otroške nežuosrčnosti.
Louis de Bourbons, nadepoln princ, ki je večkrat dokazal res občudovanja vredno hrabrost v obrambo svoje domovine, je slišal o smrti svojega preljubega očeta, ki je naglo umrl kot podkralj nea-poljski v Puzzuolu 1. 1495. in od katerega je sedaj živel kaj daleč. Hitel je po dobljeni vesti o njegovi smrti do njegove grobnice, katero je dal odpreti, nakar je pogledal truplo svojega očeta, otrpnil in umrl. — Imenovali so ga takrat “junaka otroške nežnosrčnosti”.
Seveda. Če te je prevzela glavobol alinevralgija, uživaj Severoveoblate za glavobol in nevralgijo. Cena 25c., po pošti 27e. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Politika marsikomu preveč glavo meša. Pamet zmešala je pa zadnjič g. M. E. Morelyju, odličnemu kapitalistu in bančnemu predsedniku v Lake City, la., ki se je udeležil demokratske narodne konvencije v St. Louisu in je vsled razburjenosti zblaznel. Revček je vnet pristaš sodnika Alton B. Par-kerja in od veselja nad istega nomi nacijo je izgubil pamet.
Z delom s-vojih rok se je preživljalo po zadnji cenitvi 1 1900. v Združ. državah 29,073,233 oseb. To število je skoro polovica vseh čez deset let starih prebivalcev v Združ. državah in skoro dve petini skupnega prebivalstva. Izmed teh delavcev pripada 22,486,415 moškemu spolu, 4,833,630 ženskemu in 1,750,178 jih je v otroški starosti, namreč 1,264,411 dečkov in 485,767 deklic.
0000(XXXX200000000000000000
FRAM ROGEL
101 Indiana St., voglu Jackson N. W. Telel’. 1303. Joliet, III.
Slovenski gostilničar
Toči se vedno sveže Porterjevo pivo, stare domače vino, raznovrstne druge pijače in tržijo se najboljše smodke : :::::: Postrežba solidna in se priporočam vsem rojakom, tujcem in domačinom.
Na razpolago je vedno dober iunč.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOTOOOOO
POSEBNO OBVESTILO.
Nova prekomorska vožnja čez sredozemsko-adrijansko morje, po proiskušeui črti
Cunard Line
ustanovljena l. IS40.
...Najstarejša prekomorska črta....
S 26. aprilom je upeljala Cunard Line direktno vcžnjo iz New Yorka v Trst in na Reko, s prestankom v Neapolju.
Ti izborni in moderni parniki z dvojnim vijakom, zidani leta 1904, imajoč naa
10,000	ton teže, odpljujejo iz New Yorka kakor sledi:
PAJiiiONIA (z dvojnim vijakom, 10,-500 ton teže) v torek 2. avgusta, ter zatem rodno vsakih 14 dnij.
ULTONIA (z dvojnim vijakom, 10.402 ton teže) v torek 16. augusta.
SLAVONIA (z dvojnim vijakom, 10,605 ton teže) v torek 30. avgusta
Povprašajte pri naših agentih o nizkih cenah in posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti so iščejo v vsakem kraju. T. G. WHITING, Mgr., Dearborn in Randolph Sts., Chicago
Frank Medosh ii
2C0 E. 95th St. So. Chicago, 111. ------4004--
G
ostilnièar.
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno In zanesljive. Poštena postrežba vsakemu
Telefon 1841........So. Chicago
SPOMINSKE DOPISNICE
predsedniških kandidatov
republikanske in demokratične stranke
izidejo v par dneh v založništvu

AMERIKANSKEGA SLOVENCA
Pošljite nam takoj svoj naslov, da vam
sporočimo
podrobnosti.
( Henry G.Davis ■) '■
UkH Theodore Roosevelt, 1....,.
Razprodajala bodo imeli velik popust. Naši trgovci in gostilničarji jih lahko prodajo posebno veliko ter so naprošeni
da nam naznanijo svoje naslove, da jim pošljemo natančne podrobnosti in ceno dopisnic.
Poleg dopisnic se bodo tudi dobile spominske pisemske kuverte s sledečimi slikami
po zelo nizki ceni.
¡WoS

Vsa pisma adresujte:	Amerikanski Slovenec, Joliet, 111
COPYRIGHT I6C,
er PAcn Bros-

Zasoljen odgovor.
G. Dobrin:	“Zakaj možje nikdar ne klepečejo?”
Ga. Dobrinova:	“Ker so prenemarni Rajši pošiljajo svoje žene
/doma, da dobe novic.”
Novo mazilo za lase.
“Ubogi stric! Ko bi le mogel od- “Jo že imam! Cul sem, da med praviti muhe, ki mn motijo spanje!” lovi muhe.”
“Glej, no! Vse muhe so ujete. Stric (pr*»budivši sr):	“Kaj vi-
Strie je lahko zadovoljen.	dim? Nikdar nisem mislil, da novo
mazilo za lase tako čndovitodeluje.”
Njene večerne zahme.
Osa:	“Ali se spominjaš zadnjega tedna, ko sva malce govorila, pa
si bil tato zoprn kot si mogel biti, da Te sem kar sovražila, kot bi sploh mogla sovražiti koga na svetu?”
On (pričakujoč pohvale):	“Da spominjam se.”
Ona:	“Veš, tedaj Te nisem tako poznala kot Te sedaj, inače bi ne
bila niti govorila s Tatjo.”
Grb papeža Pija X.
Sedanji papež je, kakor znano, nizkega rodu ter ni imel svojega grba. Kakor papež si je moral prirediti grb. Novi grb sestoji iz ščita, ki je razdeljen v tri polja; zgornje polje ima na rdečem dnu leva sv. Marka, grb Benetk, kjer je bil papež prej patriarh. Srednji del je moder, spodnji pa predstavlja rao-drozelenomorjes poprekležečim tro-voglatim sidrom, čegar gorenji konec sega v srednje polje. Na sidru je šest žarna zvezda. Nad grbom je papeževa tiara z dvema ključema.
V zanjko se ni ujel.
Z inšpekcijskega popotovanja se je peljal v prvem razredu na svoj dom neki pruski general, ki vsled svoje strogosti ni bil med častniki prav nič priljubljen. Nekoliko trenotkov, preden jo je odpihal vlak, je skočil elegantno oblečen mož v isti kupej, v katerem je sedel general. Dva kilometra da leč je veščak lahko spoznal v njem v “civil” preoblečenega častnika. General jez veliko slastjo kadil ha-vano,kar naenkrat mu pravi civilist: “Oprostite gospod,če se vas usojam prositi: blagovolite opustiti kade-nje, ker je meni moj zdravnik ostro prepovedal bivanje v tobakovem dimu.” — Kakor bi ga zadel blisk, je obsedel general, njegove oči so pa metale prave strele v obraz civilista, kateremu je bil ta pogled prav dobro znan. Toda kaj je hotel storiti general? Proč je vrgel ubogo smodko, a njegova duša je kovala črne naklepe, kako bi mogel izvedeti za ime predrzueža, o katerem je kot veščak dobro znal, da je častnik. Dobra misel mu je švignila v glavo, in prijazen smehljaj je razjasnil prej temni obraz generalov. Dvignil se je s svojega sedeža in prijazno nagovoril “civilista”: “Oprostite, da se vam predstavim, moje ime je pl. F. in sem kovni poveljnik .... armadnega kora”. Mladi “civilist” se je tudi dvignil in je zelo prijazno rekel:	“Me
jako veseli, a moje načelo je, da na popotovanju ne sklepam nikakih znanj!” —Kako dolg obraz je sedaj naredil general, si lahko mislimo.
Smeh je zdrav.
/
Sladek, srčen smeh je znamenje zadovoljstva in zdravja. Zato se otroci, ki so zaravi in brez skrbi, radi smejejo. Smeh je v resnici zdrav, ker kdor se sladko smeje, ta mora globoko vdihati zrak. Taka zračna gimnastika krepi pljuča in p si. To dela le srčni smeh, ki prihaja iz vsega grla; prisiljeni smeh pa ne zahteva globokega dihanja, Dr. Hufeland pravi, da je smeh eno najboljših sredstev za prebavljanje. Nemški modrijan Kant piše,da deluje smeh na mišice, ki spadajo k prebavljanju, jih pretresa in tako pospešuje prebavljanje. Zev 18. stoletju je pisal duhoviti Anglež dr. Arbuthnot razpravo o zdravstveni vrednosti smeha ter je med drugim napisal, da dober komik v gledališču več koristi zdravju občinstva, nego vsi zdravniki v mestu. To je malo pretirano, toda nekaj resnice je vendar-le na tem. Eden največjih humoristov, zdravnik Rabelais, je pisal kardinalu Chatillonu:	“Glovna svrha mojih
spisov je ta, da razveseljujem bolnike.” Isti Ni tzsche, ta pesimistični filozof, piše:	“Smeh proglasu
jem svetim —ne pozabite se smejati —naučite se mi smejati.”—Iz vsakdanjega življenja in izkušnje znamo, da smeh in dobro razpoloženje ko risti zdravju.
Javne bolnice.
Koncem prve polovice 1. 1904 je bilo v Avstriji 241 javnih bolnic, v katerih je prostora za 35,000 bolnikov. Na Češkem je 68, Kranjska in Solnograška pa imata le po eno deželno bolnico. V Galiciji je 26, na Spodnjem Avstrijskem 25, na Tirolskem 24, na Štajerskem 14 in na Moravskem 10; ostale dežele imajo manj kakor 10 javnih bolnic. Oskrbni stroški so se v zadnjih desetih letih zvišali za 14 od stotkov in znašajo povprek na dan K 1.58 na osebo.
PrgT nič sitnostij.
Kar mu treba.

G. Zaspane:	“Možgani se mi kar vnemajo od dela. Kaj bi mi pri-
poročali, gospodična?”
Gospodična:	“Hojo”.
Preslišal na plesu.
Mr. Strahomer:	“Imenitna tla, v tej dvorani! Kar ljubim jih!”
Gospica (suhoparno); “Zakaj potem plešete po mojih mogali?”
Kazvltek visoke note.
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Longhran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Pieskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske voŽBe listke
Cor. Cass & Chicago Streets,
I nadstropje,
Na proda) še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih,
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer tožim vedno sveže pivo, fino kallfornijtkc vino, dobro žganje in tržim najboljSe smodke.
1012 N. Broadway, Joiiet, lils.
Telef. 2252.
TROST & KRETZ
t— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMOOK.
Posebnost so naše
‘’The D. S.n lOc. in ‘leerscHaam” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joiiet, llls.
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta
J. A, HENRY. predsednik JOSEPH 8TEPHEN, podpredsednik O. H. TALOOTT. blagajnik
M. T*. Schuster
Young Building
Joiiet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Co. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenje
GE0. LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
— priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago. ,
NAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je. garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway. Joliet, III.
Northwesiern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
Ml HOCEMOITCJ J)i>AK, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z, na j nižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
i; ; 1 žy 1 c bič in imp mehki In trdi les, »ate, cederne stebre deske in	/¡ic /•;!?
Nas prostor je na Desplaines nlicl blizu uotega kanala.
Predno kupiS Lauum plusi se pri ima, In oglej si naSo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in U prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu,
DESPLAINES IN CLINTON 1'IIC
Nadzor- J niki:	1
Finančni j odbor:	j
Inkorponrana v državi Illinois dne 12. jan. D. A. 1898.
Predsednik: John R. Sterbenc, ‘2008. Calumet ave., Calumet, Mich. Podpredsednik: Mihael Skebe, Collinwood Box R. Ohio.
I.	Tajnik- Mihael Ward.;an, 903. Scott St. Joliet, III.
II.	Tajnik: Joseph Stukel, Indiana St. Joliet, 111.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Joliet, III.
Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111.
Louis Duler, ‘26. W. 23rd Place. Chicago, 111.
Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, 111.
George Latch, 168.—95th St., So. Chicago, 111.
Anton Skala, 9225. Marquette aye., So. Chicago, 111.
Rev. F. S. ŠusTERŠič, 812. N. Chicago St., Joliet, 111.
Max Buh, 115J 7th St., Calumet, Mich.
Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
John Ziherman, 1314 N. Center St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich.
M. J. Krakar, Anaconda, Mont.
VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika (M. Wardjana) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedflOtioega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Pristopili :
K društvu Srca Jezusa 54, Ribbing, Minn., 7045 Janežič Jožef, roj 1885, 7046 Dobravec Jakob, roj 1876, 7047 Repez Anton, roj 1867, spr.
Pravni
odbor
■
Prizivni
odbcr:
Ely, Minn., 1 Minn.,
048
Dr. š. 55 udov. Stornik Rudolf, roj Dr. š. 26 udov.
7049	Kofalt Anton, roj
Dr. š. 41 udov.
7050	Tomec Matija, roj 7052 Jurlano Alfons, roj
Dr. š. 69 udov.
04040404040404040404
Iz slovenskih naselbin
► ♦0+04040 ♦œo-eo+o+o+o+o-eo
0+0++0
Ibin. I
Goff, Pa., 13. avg. — Kakor sem vam v zadnjem listu naznanil o nesreči s smodnikom, tako vam sedaj poročam o izteku.
Po preteku 12 dnij in po hudih bolečinah vsled opeklin od smodnika je umrl v starosti 19. let Feliks Mandel dne 10. t. m. v Grentzburg-bolnišnici. Pokojnik je bil ud društva sv. Antona Pad. št. 71, Goff, Pa. V Ameriko je dospel pred enim letom. Njegov rojstveni kraj je bil Šmartno pri Litiji, ozir. vasica Ušt. V stari domovini zapušča žalujoče starše, dva brata in pet sestra, v Ameriki pa strica in teto. Pogreb se je vršil dne 11. t. m. v prav lepem redu. Društvo je storilo^svoj o dolžnost, in rajnika spremilo v cerkev in potem na pokopališče. Bodi mu tuja zemljica lahna!
Mihael Rajev.
9. avg. 1904.
K društvu sv. Antona Pad. 72,
1884,	spr. 8. avg. 1904.
K društvu Srca Jezusa 70, St. Louis,
1883, spr. 8. avg. 1904.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa.,
1885,	7051 Kristan Vincenc, roj 1885,
1879, spr. 8. avg. 1904.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 7053 Hren Jožef, roj J884, 7054 Stružinski Jožef, roj 1883, spr. 15. avg. 1904. Dr. š. 72 udov.
Suspendovana uda zopet sprejeta:
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 5760 Tovornik John, 510i Stefanie Janez, 8. avg. 1904.	Dr. š. 58 udov.
Prestopila:
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 4252 Bajuk Jure, 13. avg. 1904.	I. dr. š. 166 udov.
II. dr. š. 195 udov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O. k društvu sv. Štefana 1, Chicago, lil., 6034 Banič Franc, 13; avg. It,04.	I. dr. š. 423 udov.
II. dr. š. 130 udov.
Odstopil:
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 3832 Balkovec Jožef, 8. avg. 1904.	Dr. š. 68 udov.
Suspendovani:
Od društva Srca Jezusa 54, Hibbing, Minn., 2681 Kreb Lovrenc, 4237 Kosmač Martin, 5305 Kuhar Marko, 4737 Volovlek Jožef, 4841 Breznik Alojz, 5713 Planinšek John, 9. avg. 1904. Dr. š. 49 udov. Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 5612 Cligoj Anton, 6138 Zabukovec Jakob, 12. avg. 1904.	Dr. š. 71 udov.
Od društva sv. Barbare 23, Bridgeport, O., 5838 Kotar Mihael, 15. avgusta 1904.	Dr. š. 39 udov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 6758 Belič Anton, 6759 Kramžer Franc, 15. avg. 1904.	Dr. š. 70 udov.
Pristopile soproge:
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 2216 Čurozi Marija A., roj 1876, 2217 Kapeta Baškolina, roj 1870, 2218 Čirjog Filomena, roj 1878, spr. 8. avg. 1904.	Dr. š. 20 sop.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 2219 Mance Marija, roj 1862, spr. 15. avg. 1904.	Dr. š. 31 sop.
MIHAEL WARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet, Illinois.
Hibbing, Minn., 12. avg. —
Dne 26. jul. je ponesrečil naš rojak Peter Mohorič, star 36 let. V ru-dokopu Clark je namreč eksplodiral dinamit in nesrečnega raztrgal na kosce. Pokojnik je delal s svojim tovarišem v rovu globoko pod zemljo, in je bil ravno pripravljen razstreliti dinamit, kar se začuje grozen pok in reveža požene v zrak, da so posamezni udje zleteli sto korakov na okrog. Petrov tovariš je srečno ubežal smrti, čeravno bi ga kmalu dim zadušil. Ponesrečenec zapušča v stari domovini vdovo in jednega otroka. Ravno na istem prostoru je bilo pred tremi leti ubitih devet delavcev, ko se je už-galo več zabojev dinamita. Ali je bila neprevidnost ali kaj drugega vzrok nesreče, se še do sedaj ne ve.
Gl.
l♦©♦oo♦o♦o♦o♦o♦0♦o♦9
štvene vesti, f
Joliet, 111., 16. avg. — Naznanjam udom društva sv. Jožefa, da se v nedeljo 21. t. m. zberejo skupaj v društveni dvorani točno ob eni uri popoldne v možno kar največjem številu, da po močeh povečamo in poveličamo slovesno parado v proslavo naše nove farne cerkve, katere vogelni kamen bode blagoslovljen.
S pozdravom Geo. Stonich, predsednik.
Joliet, [11., 18. avg. —Vsem članom društva Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. Jednote, uniformiranim in neuniformiranim, se nazna-n ja, da se v nedeljo21. t. m. zbero v šolski dvorani ob 1. uri pop. Neuniformirani elani naj prineso kape in regalije!
Anton JVemanič, predsednik.
Joliet, 111., 18. avg. Kot sklenjeno na zadnjem mesečnem zborovanju, naj se zbero člani društva sv. Martina št. 80 W. C. U. ob 1. uri pop. v Golobičevi dvorani z društvenimi znaki. Želeti je, da pridejo vsi društveniki in se udeleže
parade kot člani sv. Martina, če že prav spadajo h kateremu drugemu društvu ali ne, da bodo naše vrste tem številnejše.
S pozdravom
Josip Dunda, predsednik.
Springfield, 111., 15. avg. — S tem naznanjam rojakom Slovencem, stanujočim v Springfield in okolici, da smo ustanovili tukaj novo društvo sv. Barbare, katero tudi obenem spada h K. S. K. Jed noti. In ker vem, da je veliko Slovencev, stanujočih blizo Springfielda, kateri so večinoma vsi pre-mogarji in torej še bolj nevarnosti izpostavljeni, jih vse uljudno vabim, da pristopijo k društvu in Jednoti, katera je prevelike koristi za nas Slovence v ti deželi. Društvo je sklenilo na zadnji seji, da bode vstopnina samo 3 dolarje do novega leta. Zatorej naj nobeden Slovencev ne zamudi te lepe priložnosti.
Če kdo izmed Slovencev želi pristopiti, naj se pismeno obrne do prvega tajnika, kateri mu da vsa natančna pojasnila.
Z bratovskim pozdravom
Peter Kobetich, I. tajnik, 1518 South Uth St.
Iz Adlešič pri Črnomlju, 1.
avg. — V zadnjem dopisu z dne 15. jun. v št. 30. “Am. Slov.” naznanil sem rojakom, da kaže letošnja letina lepo. In res smo se nadejali takrat prav dobre letine. A vse drugači pa je danes po preteku poldrugega meseca. Sedaj pa kaže vsa letina prav slabo in žalostno vsled velike suše, katero smo imeli ves minuli mesec julij in trpi še danes. Ves julij smo dobili samo parkrat nekaj malo dežja, ki pa ni dosti izdal pri tej silni vročini in suši. Turšiča se je po kamenitih in peščenih njivah že posušila, da je ne bo nič. Istotako tudi krompir po slabih njivah.Zelje se je skoraj tudi že posušilo, da ga bo ali prav malo, k večjemu po kakih dragah, ali pa prav nič. Otave ne bo prav nič. Za repo do zdaj tudi še ni bilo mogoče orati in jo sejati. Danes teden smo imeli procesijo za dež v Dolenjce,danes pa na Veliko Plešivico. Rojaki, kateri imate delo in zaslužek, ne bodite letos domu, bojimo se, da bo za naprej glad ali lakota, kakor zdaj vse kaže.
Rojakom, zlasti Tribučanom naznanjamo, da smo naročili za Tri-buško podružnico nov, lep križev pot, katerega je res prav potreba, vsaj od sedanjega, starega in grdega manjka ena tabla, a 2 sta ubiti. Ker imamo nov prav lep altar, bo zdaj z novim križevim potom cerkev še bolj olepšana. Stal bo pa 200 K. Upam, da boste k temu tudi Vi, rojaki, zlasti Tribučani kaj pomogli in nam poslali kak dolar, za kar Vam bomo prav hvaležni. Doma ne bomo za dosti dobili. Tudi na altarju je še dolga 280 K. Z božjo pomočjo upam, bomo ves dolg poravnali. Vse rojake in znance prijazno pozdravljam.
Ivan Šašelj.
obrnili na župana in ga naprosili posredovanja. Da li bo imelo to kak uspeli, pokaže bodočnost. “Federation of Laboi” ni s tem postopanjem prav nič zadovoljna, ker je bil župan Harrison svoječasno dejan v prepoved; njeni zastopniki so zato nalašč zapustili dotično konferenco. Mesovozni uposlenci so sklenili, začasno ostati na svojili mestih, ker vidijo, da jim njih delodajalci skušajo kar najmožneje ustrezati.
—	Š t r a j k, ki so ga “L7 ni-ted Garment Workers” v New Yor-ku začeli pred dvema mesecema zoper “Open Shop”, je izgubljen, po brzojavki z dne 11. t. m. Od 32,000 delavcev, ki so bili zaštraj-kali, je nazadnje ostalo samo še 5000. Izgubo štrajkarjev cenijo na $1,500,000 do $2,000,000.
—	Dvanajststo krojačev v Bostonu, Mass., je dne 11. t. m. zaštrajkalo, ker so se delodajalci upirali, podpisati pogodbo, katero so jim predložili združeni bostonski krojači. Pogodba je baje v resnici samo ponovitev lanske, a delodajalci trde, da je ista proti dogovorom, ker se nanaša samo na zaprte delavnice (closed shops).
—	V Coloradi se vrše š e
vedno nasilja. Z dne 11. t. m. poroča brzojavka iz Cripple Creeka sledeče:	Iz petih mož obstoječ
odbor je vstopil sinoči v stanovanje George Scheidta, da ga prožene. Ko je zadnji zapazil nakano, začel je na vsiljence streljati, ki so pa tudi jeli pokati. Nikdoni bil ranjen a odbor jo je nazadnje pobrisal. Policija ni bila vstanu, najti peto-rico, in zadovoljila se je s tem, da je Scheidta odvedla v zapor. — Ustanavlja se baje nova organizacija, ki hoče hoditi srednjo pot med rudarji in meščansko zvezo (Citizens Alliance). — Rev. T. S. Le-land iz Victorja, ki se je živo zanimal za dogodke v tem distriktu, je bil pozvan, naj nemudoma zapusti okraj. Pastor Leland je izjavil, da hoče vztrajati na svojem mestu in se po močeh proti viti vsakateremu napadu na svojo osebo. Ako bi trebalo, tako je rekel, silo odganjati s silo, potem se v ta namen ne bo obrnil šele na šerifa. Leland, dušni pastir škofijske metodiške cerkve, je po vsem zapadu znan kot “cowboy-preacher” in je mnogo grmel s prižnice zoper brezpostavnost v Coloradi, čimdalje bolj razširjajočo se, in zoper sistem neljube osebe kar čisto navadno proganjati. Pri županu Frenchu iz Victorja se je oglasile 25 gospa od Lelandove cerkvene občine, ki so prosile, naj zadnjega po možnosti brani.
—	“Ne, imeti ga moram, naj stane karkoli.”
Po dolgem iskanju v tržnih kleteh sta našla zaželjen arbus, ki je bil dokaj velik in še večjo ceno sta pa plačala za unikum. Čehov si je dal veliko melono lepo zaviti v papir in potem jo je držal v kočiji z dvema rokama kot nekaj krhkega, razlomljivega in dragocenega.
“Ampak, Anton Pavlovič, po sredini je pa vendar gotovo gnil.”
—	“Ničevo! Rusija je tudi!’*
^ ožila sta se mimo nec-ega goro-dovoja (policaja).
“Hoj! Gorodovoj, pridi koj!” Cehov reče voz ustaviti. Važno, tajinstveno mrdo’napne, pa zašepeče policaju:	“Vzemi to bombo — a
previdnost, za božjo voljo! — in nesi jo na policijsko postajo! Ču-ješ?”
“čujem!” zabrblja osupli gorodovoj in drži “bombo” v svoji roki.
In odpeljala sta se dalje.
Kako krasno bi bil pač Anton Čehov, ki je svoje ljube rojake tako dobro poznal, naslikal prizor na policijski glavni postaji, ko so tam trepetaje pod velikim obredom odvili “bombo”!. . „
I MALI OGLASI
i
Li
■’•Ki-404<)-4C*»»*~®«*'4<X>4'l>4*©4£
r0++0+0+0+0+0+0+0+0+0+09
Razn oterosti. f
to40*0*04
«040404040K)4040(
040*KIK)40404<»404040+0*040
$ Iz delavskih krogov. 2 S	—— S
04404040404040404040404040
— Ker morajo chicaški trgovci z mesovino pod štrajkom klavniških delavcev zelo trpeti in jim je vrhtega še pretila nevarnost, da se njih vozniki pridružijo stav-karjem, poskušali so pretekli teden klavniearje pregovoriti za zopetno pogajanje z njih prejšnjimi uposlenci. Njihovi trudi so pa bili popolnoma brezuspešni, kajti dobili so tudi oni odgovor, da je čas za pogajanja potekel. Nato so se pa
Duhovett zobozdravnik.
V Rimu je umrl pater Orsenigo. Vest se je razširjala bliskoma po mestu; saj ni pač Rimca starega ali novega kopita, ki bi mu častljivi menih z dolgo, valovito, belo brado ostal neznan. Pater Orsenigo je namreč v naj večjo žalost vseh ce-hovnih zobozdravnikov večnega mesta irdiral zobe v neki kolibi na tiberskem otoku in ker ni nič računal in ničesar zahteval, stekalo se je veliko ljudij k njemu, zlasti iz revnejših predmestij in slojev. Njegovi bolniki so morali, predno so bili na vrsti, dalje čakati nego pri najslavnejših zobozdravnikih večnega mesta, in most na tiberski otok je dobil, ker je vedno nosil oči vidne slede zobozdravitve patrove, v narodni govorici priimek krvavega mostu. Pater Orsenigo je prijemal svoje bolnike malce okrutno, a uspeh je bil vedno taistb Velikanska vreča, polna izdrtih gobov, ki je vabljivo stala ob vhod nih durih in se vsak dan bolj polnila, je jasno pričala o njegovem skoro štiridesetletnem delovanju. Od darov, prejetih od svojih bolnikov med svojim delovanjem, je mogel 1. 1896. zgraditi lepo urejeno bolnišnico za siromake v Net-tuno. Sredi svojih ubožcev je sedaj tamkaj umrl Za neko želodčno boleznijo v starosti 70. let. Ž njim je zopet izginil imeniten posebnež starega Rima.
KADAR IŠČETE SLUŽBE, SV0-jega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu, ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrščen je 25c, za 4kratno pa 75c. Svoto je poslati z oglasom naprej.
NA PRODAJ GROCERIJSKA
prodajalna in mesnica sredi kolonije in blizo slovenske cerkve z dobro kup. cijo. Lastnik proda vsled drugega posla. Več pove Frank Bernik, 9469 Ewing ave'., South Chicago, 111.	36t4
V NAJEM ALI NA PRODAJ
pod ugodnimi pogoji v McGregor, Pitkin Co., Minn.,'1 miljo od mesta oddaljeno posestvo s hišo v dva nadstropja ter hlevom za živino, 80 oralov travnika za 30 glav govedi skozi celo leto po\eg jezera, mrva zraste tu tri čevlje visoko: v mestu pa tri lote s hišo, kletjo in vodnjakom ter obdelanim vrtom. V mestu je sedaj vsako leto stalno delo za 4 mesece, čez zimo pa za 5 mesecev v šumi. Za odgovor priloži znamko. Več pove Frank Jakše, Powers, St. Louis Co., Minn. 36t4
SLUŽBO DOBI DOBRA DEKLA
za kuharico v boarding house. Plača $12 na mesec. Več pove Anton Bar ec, 1005 N. Scott St., Joliet, 111.	34t4
SLUŽBO DOBI DEKLA ZA DE
. lov gostilni. Stara nad 25 let in pametnega zadržanja ima prednost. Plača $4 na teden, ki še po možnosti poviša Več pove John Novak, 9000 Strand St., So. Chicago, 111.	34t4
NA PRODAJ HIŠA S PET SO-
bami na North Hickory St. V hiši je voda. plin, kopelj in vse moderne udobnosti. Več pove F. A. Barthelm®, 1141 N. Hickory St., Joliet, 111. 34t4
DR. LUJIZA L. MUNCH
Stanuje na 905| N. Hickory St.
LTrad na 117 Exchange St., nad Flexer-jevo lekarno.
Telefona v uradu oba štev. 232 v stanovanju pa Chicago 379, Northwestern 894.
MRS. KARLA REHN,
IZPRAŠANA BABICA.
(Midwife)
608 Cass Street,	JOLIET, ILL.
N. W. Teleph. 741.
Čehov in bomba.
Zadnjič umrli priljubljeni ruski pesnik in pisatelj Anton Čehov je vsled nevesele mladosti — bil je sin necega nevoljnika ali sužnika — in vsled svojega telesnega trpljenja postal samoten, otožen in ljudij ogibajoč se. Tako je prišlo, da je skoro celo leto preživel v svoji vili ali selskem dvorcu v Taltiter moge le redkokdaj in samo za malo časa obiskati svojo preljubo Moskvo, ki mu je ostala mesto njegovega hrepenenja. (Sovražil je, kot večina pristnoruskih pesnikov, “sivi, leni”, mednarodni Petrograd.) Tako je presedeval Čehov dostikrat, ko ga je mučilo njegovo trpljenje, počele večere do trde noči v neki temni sobi svoje vile v Yalti pred širokim oknom in gledal na bučeče, mračno, tajinstveno morje ter hrepenel po kupolah matjuške Moskve, po os-kromni ruski pokrajini, po žalostnih stepih in “ruski duši” Velike Rusije. V takih trenotkih so se pač porajali njegovi oudapolno mračni, turobni, odpovedipolni in udano trpljivi čuti, ki prevevajo njegove najboljše spise zadnje dobe. Toda, kadar mu je trpljenje odleglo, mogel je Čehov biti vesel in ljubezniv in razpoložen za šalo in dovtid, kot to kažejo mnoge njegove pripovedke.
Ko je bil lani marca meseca v Moskvi, spremljal ga je neki prija telj, znan odvetnik moskovski, na kolodvor.^ Ko sta sedela v kočiji, prišlo je Čehovu na misel, da mora
Zahvala.
Podpisani tem potom potrju jemo, da smo prejeli po zastopniku društva sv. Jožefa št. 57 K. S. K. Jednote, Brooklyn, N. Y., vsoto tisoč dolarjev ($1000) od K. S. K.' Jednote kot usmrtnino za pokojnim Petrom Bižal. Zahvaljujemo se torej tem potom društvu sv. Jožefa kot tudi slavni K. S. K. Jednoti za izplačano nam vsoto ter ob jednem želimo društvu kakor tudi Jednoti vspešen napredek.
Brooklyn, N. Y., 16. jul. 1904.
Jožefa Bižal, Jakob Bižal,
za Ano Bižal John Bižal.
Velika dedščitia.
UTog natakar v neki gostilni, delajoč za malo plačo, je zadnjič prejel brzojavko, da mu je stric zapustil nad milijon dolarjev. To ga naprav1 neodvisnega in bržkone srečnega-Pravimo, bržkone, kajti sreča ni vedno tovarišica dedščine. Če, poleg bogastva, podedujemo po svojih starših slabotno telo, bolezen ali nagnjenost do bolezni, nas bogastvo ne napravi srečnih, kvečjemu, če uživamo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To imenitno zdravilo, narejeno iz čistega grozdnega vina in izbranih rastlin ter ne-imajoč nikakih kemičnih tvarin v sebi, spremeni ves sestav našega telesa, ker prenovi kri. Deluje kar naravnost na želodec ter ga napravi krepkega in sposobnega, prejemati in prebavljati hrano; obenem okrepi črevesje, da more podpirati prebavo
MARTIN TRLEP,
222 So. Genessee Street, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA.
Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo’ žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče.
Agent for Besley’s Waukegan Ale and Porter.
Bar Goods,
J. O
SMITH
BOTTLER
414VanBuren St. Telephone 171
(TfTMimers
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon 1343,
N.229 Bluff Str.. JOLIET, ILL.
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY.
10 centov.	5 centov.
403 OassSt., nadst r.
JOLIET.
C. W. Brown, precis Kobt. Pilcher, podpreds, W. G. Wilcox, kasir.
Kapital $100.060.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
Denar nat posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
ilt M
Razpošilja deuar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,00 0.
T.A. MASON. predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
in spreminjati hranivo v čisto in imeti .arbus (južnorusko melono), ziravo kri, temelj moči, zdravja in “Ampak, Anton Pavlovič, sedaj j lepote. V lekarnah. Jos. Triner, ob tem letnem času ga ni dobiti.” | 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.
STENSKI PAPIR
za prihodniih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander fiaras,»?
Chicago telef. 2794 mJ K. W. telef. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET, ILL
Nesrečna žrtev.
Napisal Iv. Baloh.
Sedel sem pred Čošeljnovo hišo v senci zelenega košatega kostanja. Izza koroške strani je pihal mrzel, neprijeten veter in zdelo se mi je, da se hoče zima povrniti, ko je komaj odšla. V rliovi planin so bili še pokriti s snegom, ali v nižavi je bilo skalovje že okrašeno z rumenim ženikeljnom, zelene trate pa s pol-, nocvetooimi hlebčki.Modre vijolice so se skrivale pred grabežljivo človeško roko in pred mrzlimi jutri, ki bi utegnila zamoriti mladi cvet.
Po klancu doli je počasi stopal mož srednjih let, zelo slabo oblečen. Šel je mimo hiš in mimo ljudi, pa zdelo se je, kakor da ue vidi nikogar. Ko je prišel do, košatega kostanja, krenil je na levo ter se usedel za kamenito mizo. Ti kraji so mu morali biti dobro znani. Odložil je svoj klobuk, popotno palico naslonil na drevo, podprl glavo z obema rokama ter mirno predse gledal.
Nekak strah se me je polotil, ko sem gledal v ta črni zgubanceni obraz, na katerem ni bilo ne ene lepe poteze, pač pa globoke brazde, ki so pričale, da je to telo dalo iz sebe vse moči. Na rokah njegovih se je poznala skoro vsaka žila, obleka je visela na telesu, da se je videla skoro vsaka kost.
Vzbudil se je iz svojih sanj, segel je v svojo suknjo, kakor da bi iskai, če je še kaj kaj deuarja v
“Dež bo!”, dejal je sam pri sebi kratko in hitro,da se mu je poznalo, da mu te besede niso prišle iz srca.
“Morda res, na planinah so megle in to ni dobro znamenje.”
Dekla mu je prinesla merico žganja, katero je ob prvem požirku takoj izpraznil do polovice. Popotnik je moral biti znan gost, da so mu vedeli postreči, kakor je njegova navada.
“Da, res, posebno kedar se oblaki od Trente sem pripode, takrat je navadno nevihta.”
“Ali so vaih ti kraji znani?” — ga povprašam, ko sem videl, da je je njegova govorica tako čista in lepa.
“Meni?” — vprašal je začudeno popotnik, vzel svojo merico v roko ter se igral z njo po kameniti mizi.
Za hip je umolknil. Potem pa je vzdihnil močno in krepko: “Ko bi jaz danes imel tisto vino, kar se ga je tukaj na moj račun izpilo, ne bil bi sedaj to, kar sem dandanes.”
Zopet je umolknil.
“Poglejte tam na šipo, tam boste videli zapisano moje ime. Z de-mantom svojega prstana sem ga nekdaj začrtal. Ah, to šobili zlati časi!”
Naslonil se je na klop, podprl svojo glavo in mislil. Listje je šumelo nad nama, njegova duša je pa trpela.
Pogledal sem na šipo okna in tam bral z okornimi črkami zapisano ime:	Al. R.
Popotnik je nagnil zopet kupico ter strastno izpil, kakor da bi hotel izpiti v trenotku vse greuke kaplje iz kupe svojega življenja.
“Gospod, ali imate srce?” me je vprašal nekako gibljivo.—Čudno se mi je zdelo to vprašanje iz ust tega človeka.
“Če ga imate, potem poslušajte zgodbo nesrečnega človeka. Ne sodite me ne po obrazu, ne po obleki, kajti fo kar sem jaz sedaj, to; nisem bil nekdaj. Iskal sem člove-! ka, ki bi mu zaupal, ki bi mu od- j kril svoje gorje, pa nimam ga na i svetu, da bi imel z menoj sočutje. Ah, kako je to hudo trpeti in sicer j sam trpeti! Sicer vem, da vas. bodo : moje besede dolgočasile, ali —”
“Ne, nikakor ue, vi imate, kakor sodiin, srce, ki je sočutja potrebno, in vredno.”
Te besede so mu vzbudile zaupanje.
“Jaz čutim, da sem zelo slab, ! neki notranji čut mi pravi, da naj svetu zapustim, ker druzega nimam, vsaj spomin na svoje nesrečno življenje. Zdi se vam morda, če sodite* po mojih laseh, po moji postavi, da
imam že šestdeset let, pa glejte, še petdeset jih nimam, šele dvainštirideset, pa sem že— starček. Zadnjih deset let sem se zelo postaral. Saj ni čuda, pretrpel sem toliko duševnih in telesnih muk, toliko zaničevanja in preziranja, da se meni samemu čudno'zdi, da sem še sploh pri življenju.
Jaz sem sin premožnega kmeta, skoro veleposestnika iz St. L. pri Beljaku. Moj oče je imel veliko zemlje, okoli sto oralov samega gozda, in jaz sem bil njih edini sin Mater svojo sem izgubil že kot otrok, in morda je bila ravno to moja poguba. Oče me je dal v šolo in po dovršeni ljudski šoli sem moral iti, dasi nerad, v beljaško gimnazijo. Mene je veliko bolj veselilo kmetijstvo, zlasti živinoreja, ali pa recimo, lahko, brezskrbno življenje. Študirati se mi sicer ni ljubilo, a moj oče je bil strog mož in ubogati sem moral, tako ta sem prišel srečno do šeste šole. Tu moram nekaj pristaviti, ker je odločilnega pomena za vse moje življenje. V naši vasi je bil poleg mene le še en dijak, županov Albert namreč. Z njim sva skupaj rastla, skupaj se igrala, ker so bile naše hiše blizu druga drugi, skupaj v šolo hodila in skupaj tudi pozneje študirala. Kaj čuda, če sva se ljubila. Moj oče tega prijateljstva sicer ni posebno rad videl, pa ne radi Alberta, ker ga je poznal,da je nadarjen in nepokvarjen mladenič, ampak radi očeta njegovega, s katerim se nista mogla. Različne stvari so ljudje govorili. Eni so rekli, da bi bil moj oče sam rad na čelu občine, pa to ni bilo res, ker je imel itak preveč skrbi s posestvom, drugi so djali, da so osebne zadeve vzrok sovraštva, ker mu je moj oče vzel nevesto; tretji so zopet govorili nastrašnejše reči: skratka, mogla se nista. In tu je bil pravi vir moje nesreče. Midva z Albertom sva se pa ljubila kot prava prijatelja.
Ko sem pa bil v šesti šoli, doletela me je huda nesreča. Mojega očeta je kap zadela in umrl je nenadoma brez oporoke. Kot edini sin sem seveda vse jaz podedoval, plačati sem moral visoke pristojbine in dobil sem varuha. Šolo sem pustil, še dandanes’ to obžalujem, ker bi ne bil nikdar tako daleč pri šel. S kmetijstvom sem imel spočetka veselje, ali posli so me jezili in dal sem veliko v najem. Le toliko sem prihranil, kar je bilo treba za dom. Doma sva bila le dva; jaz in moja teta, ki je bila vedno bolehna. Ona je imela precej premoženja in vedel sem, da ho, vse meni zapustila. Z Albertom sva večkrat občevala, saj sva bila blizu drug druzega. Njegov oče je bil po smrti mojega očeta nekako bolj prijazen z menoj kakor popreje. Ali je to storil iz" dobrega ali sebičnega namena, tega takrat še nisem, žalibog, spoznal. Njemu sem dal precej posestva v najem, da sem imel manj skrbi j. Albert je srečno dokončal šole in postal vojak. Tisto leto je umrla moja teta in mi zapustila čez deset tisoč kron. Na račun bodoče dedščine.katere nisem dobil koj v roke, ker sem b.il mladoleten, sem kupil krasne konje in ekvipažo ter se vozil sedaj l je,sedaj tam. Komaj sem čakal, dabo Albert prost, da bova popotovala po svetu. Postal sem polnoleten in dobil v roke vse premoženje. Albert se je vpisal na vseučilišče, jaz sem mu pa obljubil, da ga bom na tihem podpiral, ker sem vedel, da mu njegov oče, ker je bil skop, ne ne bo da' veliko denarja. Ah, to vam je bilo življenje! Pili smo šampanjca, renska vina, bakarsko vodico, potovala sva v Pariz, Be-j-oliu, Dunaj i. t. d., stanovala sva vedno v prvih hotelih, dobro, sva živela, nič si odrekla, a moje premoženje se je zelo zmanjšalo.—Ko sem prišel domov, je bilo vse narobe. — Imel sem sicer oskrbnika, a ta ni delal zarje, ampak za svoj žep. Spoznal sem sam, da tako ne more iti naprej. Moj oče mi je sicer zapustil posestvo brez najmanjšega dolga, a če tudi sem dobil dedščino po svoji teti, vendar denarja nisem
imel. Prodal sem les iz velikanskega gozda in zopet dobil par tisočakov. Albert je šel na Dunaj in jaz sem mu pošiljal mesečno podporo. Njegov oče je bil zelo dober z menoj, ter sam mi je denarja ponudil, če mi ga je slučajno zmanjkalo. Tako sem-prišel polagoma, v njegovo odvisnost. Se en korak sem storil, da bi se rešil:	potom neke
agenture sem se oženil, ali odkrito rečem, ne iz ljubezni. Hotel sem si nekoliko opomoči, pa sem še bolj zabredel v nesrečo. Ona je bila preveč lahkoživa, hodila bi le rada po toplicah in po veselicah, to pa ni bilo primerno mojemu premoženju. Začela sva se prepirati — in nekega dne mi je kar izginila in pobrala še tiste dragocenosti, kar sem pri hiši imel. — Prodal sem ravno takrat gozd, da bi tako plačal vse svoje dolgove ter postal samostojen. Ko je videla, da imam denar, odprla je blagajno ter vse odnesla —kam, še danes- ne vem. Mi tudi ni prav nič žal za njo. Cim preje bi bila šla tem boljše bi bilo zame. Qd tega trenutka pač nisem imel vesele ure. Zopet sem se zadolžil z veliko vsoto pri Albertovem očetu. A dokler je še živel moj Albert, se nisem bal nič hudega. Pa mene je usoda preganjala.
Nekega vročega poletnega dne se je Albert kopal v Dravi in—utonil. S tem je izginil zadnji up na mojo rešitev. Sreča je bežala od moje hiše, kot bi jo podil. Dolg sem delal tukaj in tam, spal nisem cele noči, katerekoli stvari sem se lotil, povsod je bila nesreča. Upniki so se oglašali, a jaz plačati nisem mogel. Prišlo je, kar je priti moralo, — vse mi je bilo prodano.
Hišo je kupil Albertov oče, jaz pa sem sel po svetu. Delati nisem znal, ne hotel, in tako sem postal to, kar sem sedaj.
Pravijo, da sem pijanec; saj ne pijem zato, ker sem žejen, ampak, da se omamim, da pozabim, kar je bilo. Ravno sedaj prihajam od nekdanje svoje hiše. Prenočiti sem hotel v hlevu, pa me ta stari skopuh in|pustil, češ, da bom zažgal. Da, hotel sem že, hotel, pa premagal sem se, a preklel sem njega in njegovo hišo.”----------
Blesketale so se njegove oči, ni jedna solza ni pritekla iz njih, a duša njegova je tem več trpela. Zagrabil * je palico, vrgel klobuk na glavo in odšel po klancu navzgor.
Par dni pozneje sem bral v nekem koroškem listu kratko notico:Mrtve-ga so našli v Žili berača A. R. Vzrok: žganjepitje.
gO*©*CsK>*'«>«5«'©4>CO*©*
o > A MORJU
♦ «
6 Fraucosjki spisal Guy de Maupassant. C
S	♦0»0»0>00404+040»040*<}40C
n
Čitalo se je v časnikih:
Boulogne sur Mer, 22. jan. Piše se nam:	“Strašna nesreča se je
pripetila pri nas. Ribiški čoln posestnika Javela je vrgel vihar ob skalo, ravno ko je hotel v pristan zaviti, da se je razbil. Vkljub rešilnim poskusom so utonili štirje možje in vajenec v morju. Nevihta še traja. Bojimo se novih nesreč.”
Kdo je ta posestnik Javel? Ali je brat onega z eno roko?
Če je ta, ki je poginil z ostanki svojega čolna, tisti mož, na katerega mislim, je bil že pred osemnajstimi leti priča druge žaloigre, ravno tako strašne, kakor vsi grozni dogodki na morju.
Starejši Javel je bil tedaj posestnik šalupe.
Če je veter svež in če morje ne dela prevelikih valov, se začne ribji lov.
Mreža je po celi dolgosti na veliko, z železom okovano bruno pritrjena, ki se z dvema vrvema po škripcih razvije. — čoln vleče to pripravo za seboj, ki razorje dno morja in ga razi j uti.
Javel je imel svojega mlajšega brata, štiri može in vajenca v čolnu. Pri lepem vremenu se je odpeljal ribe lovit.
Kmalu se je dvignil veter, nastala je nevihta in prisilila ribiče bežati. Dospeli so na angleško obrežje, toda vihar jih ni pustil na obrežje dospeti. Čoln se je podal zopet na morje in prišel kmalu zopet na francosko obrežje. Nevihta
ni popustila,; ampak je obdajala vsa pribežališča s penami, šumenjem in nevarnostjo.
Čoln se je obrnil vnovič, da bi se dal še dalje od valov semintja metati, na visoko morje, že skoraj na grdo vreme navajen, ki ga je dostikrat prisililo po pet do šest dnij med obema deželama bloditi, ne da bi mogel priti na suho.
Ko je bil že tretjič na odpitem morju, je nevihta ponehala in, četudi se je morje še visoko valovilo, je vendar zapovedal Javel mreže vreči.
Mrežo so torej vrgli v morje in štirje možje, dva spredaj, dvazadi, so začeli vrvi odvijati in mrežo spuščati. Naenkrat pa je dosegla dno, velik val je vrgel v tem trenotku čoln naprej, Javel mlajši, ki je pomagal spredaj vrvi odvijati, je padel, in njegova roka je prišla pri tem mčd vrv in med drog, s katerega so jo odvijali.
Obupno se je mučil, da bi vrv z drugo roko vzdignil, toda mreža je spodaj vlekla in ni izpustila.
Od bolečine je vpil. Vsi so prihiteli, prijeli vrv in skušali oprosti ti roko. Zastonj.
“Mora se prerezati”, je rekel eden mornarjev in potegnil nož iz žepa, ki bi bil z dvema rezljajema rešil roko.
Toda rezati bi se reklo celo ribiško Opravo uničiti, in mreža je bila denarja vredna, veliko denarja, petnajst sto frankov, in je bila starega Javela, ki je zelo pazil na svojo last.
Tudi zdaj je v strahu klical: “Ne prereži, počakaj še, bodem čoln obrnil”, in hitel jeb krmilu in začel obračati čoln.
Čoln se je komaj premaknil, ker ga je mreža zadrževala in ker so ga veter in valovi naprej gnali.
Javel mlajši je padel na kolena, njegovi zobje so se stisnili, oči so mu izstopile. Rekel ni ničesar. Njegov brat je prišel, ker se je bal, da bode mornar vendar vrv prerezal, in še enkrat je boječe zaklical: “Počakajte še; počakajte še, da sidro vržem!”
Izpustili so sidro, čoln so lahko malo nazaj pomaknili, vrv se je malo zrahljala in mogli so potegniti ven mrtvo roko v krvavem rokavu.
Javel mlajši je bil skoraj ob pamet.—Slekli so mu suknjo in videli so nekaj strašnega — popolnoma zmečkan kos mesa, iz katerega je vrela kri kakor iz sesalke.
Mož je pogledal roko in zamrmral:	“Proč je!”
Ko je kri že celo jezero naredila v čolnu, je rekel nekdo:	“Kri mu
bode vsa iztekla, žilo mu moramo zavezati!”
Vzeli so trak, debel, rjav, ovili ga okoli rane in ga z vsemi močmi zavezali. — Tok krvi je malo ponehal in se slednjič vstavil.
Javel je vstal, njegova roka mu je visela ob strani. Prijel jo je z zdravo roko, jo vzdignil, obrnil in stresal. Vse je bilo zlomljeno, kosti tudi. Le kite so še držale ta kos mesa s telesom. Opazoval ga je zamišljen z motnimi, osteklene-limi očmi. Potem se je vsedel na zložena jadra. Tovariši so mu svetovali, rano neprestano umivati, da se ne prisadi. Postavili so vedro k njemu in vsak trenutek je zijel vode z malim kozarcem in ga izlil v dolgem curku po strašni rani.
“Gotovo bi bilo boljše, da bi se spodaj vlegel”, je menil brat. Šel je doli, toda prišel je zopet čez dobro uro nazaj, ker ni mogel biti sam. Bil je tudi rajši na svežem zraku. Vsedel se je zopet na jadro in polival zopet roko.
Lov je bil dober. Velike ribe z belimi trebuhi so ležale poleg njega in se stresale v smrtnem boju. Opazoval jih je, ne da bi pirekinil trenutek polivanja.
Ko so hoteli v Boulogne nazaj, je nastal znova vihar; čolnič je zopet plesal semintja in ubogi ranjenec je butal vedno na krovu semintja.
Nastala je noč; vreme se ni iz-premenilo do jutra. Ko je solnce zopet posijalo, so zagledali zopet angleško obrežje, ker se je pa morje malo pomirilo, so jadrali nazaj na Francosko.
Proti večeru je poklical Javel mlajši tovariše in jim pokazal črna
MATH. H. NEMANICH
711 N. CHICAGO STREET, NA VOGLU JACKSON STREET JOLIET, ILL.	x
six> vi:aski pogrebnik
Rojakom priporočam svoj novo otvorjeni pogrebniški zavod ter jim jamčim točno in zanesljivo postrežbo. Na pozive po noči se hitro ustreza.
Telefon Chicago 2204. Nortlnvestern 445.
3qo?kx>oo(X»ooooooooooockxx)ooooooooooooooooocooooqooooc
SEVEROVA ZDRAVILA.
W
w
...SEVEROV...
ŽELODČNI GRENI EC
poveča telesno krepost, pospeši eilost duha ter uravna
prebavljivost. 50c in $1.00.
* (Nadaljevanje na 9. strani).
Severovi praški
zoper glavobol
gotovo ozdravijo vsak glavobol in nevralgijo.
•	25c s pošto 27c
SEVEROVA
SRČNA TONIKA
uravna tok krvi, ojači mišice okoli srca in premaga vse srene hibe.	$1.0.0
Severov
...LAXOTON
sovražnik vsake želodčne za-basanosti. Najboljše zdravilo za mlade in stare. Hitro in zanesljivo.	25c
S * TEROVO
\
| olje sv.	G |
NEMUDOMA OLAJŠA IN "OZDRAVI REVMATIZEM, NEVRALGIJO, OTEKLINE, BOLEČINE V ČLENIH, SPAHNENJA UDOV IN VSA VNETJA.	S|
Oen.3i 50 cero-toTT-
Severovo zdravilo •	zoper kolero
zanesljivo zdravilo zoper krč in zvijanje v trehnbii nn-letne bolezni ir.
25c in 50c
Severove kapljice
za otroke
••■nesejo mir in spanje bo-• otrokom. Nimajo v sebi ..	- škodljivega.
centov
Severovo zdravilo , zoper revmatizem
ozdravi zanesljivo vse napade revmatizma in otrplost ••d o v ter izžene ves strup iz -lesa.	St.oo
Severovo zdravilo za jetra iti ledvice
uravna in okrepča te organe ozdravi vse njih bolezni ter uravna odtok vode iz telesa. > 75cin$1.25
NA PRODAJ V VSEH LEKARNAH IN TRGOVCIH Z ZDRAVILI. NASVETI O VSEH BOLEZNIH ZASTOŠ
	snälfei 604 z	
	CEDAR RAPIDS, IOWA.	
		
—SLOVENSKEGA NARODA SIN —
GLA80VITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
IDVt. IV-A-UST ipohek:
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor. Park & Central Strs., Kansas City, Mo..
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu oočinstvu.
Glasovit’ !h proslavljeni zdravnik,
ci se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z naj večjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvafcskem; ima 25!etno
zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel jo mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, boiezni v mehurju, živčno
bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d._
Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil,’ posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. 6. Iran Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok
----:VSI ONI:------
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebne®.
Kaj govorijo od Ura. Poheka nižje podpisani:
Svedočim. da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti.
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Km. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek finaneijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A
Spoštovani zdravnikNaznanjam vara, da sera vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in črevih in sera mislil, da ni več pomoči njojo bolezen.	Vaš udani	JOS. ZGANIČ, Hastings, Pa.
Spoštovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem trpel celih 20 let	JAKOB KELLER. Helena, Mont.
Dragi g. Dr. Pohek: —N oznanjam vam, da «oj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za vaše vspešno zdravljenje.	STEVE MARAK, Cameron, Texas.
Dragi zdra nik:—S. tem vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni na ob« oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravlleuje
BEN HENDERSON, Kansas City.
Spoštovani gosp, zdravni Velia vam hvala za svoje zdravljenje z težke boiezni
T DM. JURKOVIČ, Iron
Mountain, Mioh
NASVETE DAJE ZASTONJ.
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na:
I>n. Ci. ITATS POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563.	KANSAS CITY, MO
HENRY * LATZ kontraktor in stavbenik
501 North Hickory Street, ’PHONE 914
JOLIET ,ILL.
SPOMINI NA BOMOVINO.
g	Spisal M. P.	T
XLIII
Zadnjič opisane kraje pri Planini obiskal sem bil v družbi več prijateljev in prijatel jic. Že proti večeru tistega dne se je naša družba peljala iz Rakeka čez Unec, kjei imeli so neki koncert,o katerem sem že svoječasno poročal.
V Planini se v gozdovih kneza Windisch-Graetza neki tudi nahaja ¿Cesarjeva hoja in to menda je cesar |F. J. tu stal kot čakajoč divjega (petelina, in zato hranijo to drevo kot svetinjo F. .1. Tudi blizu Škocjana je naravna Skala, malo obdelana, z napisom:	“V slavo cesarju
5Francetu Jožefu.” t Zadnje dni obiska domovine, ki fmi je rodil te spomine, bil sem le v rojstnem kraju. In še par dni sem dalje časa ostal doma in to zato, ker dobil sem amerikanskega tovariša, ki je prišel iz W. Virginije domov v Planino, ves bolehen i Bolezen, ki ga je lomila po udih, dobil je v premogokopu; nekoliko pa menda tudi od jeze in žalosti vsled svoje nezveste žene. Pardni hodil je okoli doma ter se potem ulegel na posteljo, iz katere so ga I nesli med mrtve sobrate v zemljo domačo, ker je pred smrtjo želel,da v njej počiva. Vsaj tako mi je povedal, da je v bolezni kot i na morski vožnji ves bolan zdihoval k 'Bogu in Mariji na Planinski gori,
’ naj mu izpolnita željo, da bo legel k počitku v domačo grudo. In ta sadnja želja se mu je izpolnila, 'iladko počivaj v zemlji domači, dragi Anton!
Že v Ameriki je bil bolan skoro •eno lfctor, potem je umevno, da ni domov.prišel preveč petičen. In ko je par tednov ležal v bolečinah na postelji, hotel je zdravnik, ki je k njemu hodil, svoj denar za po-sete, in tudi njegova nezvesta žena mu je brenčala na glavo:	“Bi bil
denar iz Amerike prinesel” itd. Da, siromak bolni imel je še s tem križ, da ni bilo tistega, ki se pod palcem umika... V že večkrat imenovani grajščini kneza VVindisch-Graetza je pa živela neka dobrodelna prin cezinja, ki je bila naokoli znana kot dobrotnica siromakov. In k tej dobrodelnici šel sem neke soboto. Razložil sem ji položaj svojega prijatelja, z opombo, da sem ga poznal kot poštenega delavca v Ameriki in danes da leži na postelji, v bolečinah vijoč se, in nazadnje sem jo naprosil, akoibi bila njena volja, da bi bolnika obiskaval brezplačno grajski zdravnik. In usmiljena princezinja je mojo prošnjo sprejela. Med tem časom, ko sem bil ž njo v kratkem pomenku v angleščini, hodili so ji mimo gredoči služabniki poljubovat roko. In potem drugi dan bilo je, da sem tudi jaz s klobukom v roki pozdravljal obitelj kneza Windisch - Graetza. Nato smo se pred grajščino vsedli na voz, dobrodelna princezinja in zdravnik in jaz, in se vsi skupaj peljali k mojemu bolnemu prijate lju. Princezinja je mnogo skrbela za bolnika in ga še potem večkrat obiskala. Pred odhodom iz Planine me je za slovo pozdravila z besedami:	“Bog Te spremljaj srečno
po Ameriki!” Seveda sem ji kot dobrodelnici siromakov tudi jaz želel nebeškega blagoslova na zemlji in pri Bogu plačila.
Omenjena princezinja, z imenom Aleksandrina, je občezuana tam okrog, ker precejšne svoje dohodke večinoma deli s siromaki. Ob mojem času doma opazoval sem, kako je lepo skrbela za nekega češkega rojaka, čez Planino potujočega, ki je bil v potrebi in na potovanju s precejšno družinico, ter je pri tem otročiče na malem vozičku seboj i vozil.
Dne 3. oktobra obiskal sem še enkrat Ljubljano, kjer je bila v deželnem gledališču predstava z imenom “Večni mornar”, in to prvikrat v sezoni ter v proslavo godu Nj. veličanstva cesarja Franceta Jožefa. Ta dan hodil sem po Ljubljani, v kateri razobešene bile so f nekod zastave in z grada plapolala j je cesarska črnožoltnica in grmeli so streli iz topov, medtem, ko je hila vojaška parada. V škofijski cerkvi bila je v navzočnosti škofa ■n mnoge duhovščine slovesna služba božja za cesarja. Vse na slavo «esarjui Se celo pri velicih vratih *e v cerkev ni smelo, ker tam so tnenda vstopale samo imenitne c. kr. osebe.	(Dalje prih.)
POSKUSITE JE!
Na morju.
(Nadaljevanje s 8: strani).
NAZNANILO.
The Sunny Brook Distillery Co.
BO IMELA CELO DISTILERIJO '
v popolnem poslovanja
NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS
Ne pozabite obiskati
Mizo
agrikulturnega
poslopja
!*
te velezanimive izlozbe.
JOLIET, ILL.
Matiin Dnrrnralu prodajalec ur, verižic, nbanov, iTiu I IJu 1 UgUI CIL prstanov in droge zlatnine.
4* BOGATA zaloga raznih knjig *§»
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni..........$16.00
Srebrna, močna ura z enim pokrovom in 15 kamni...............$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni...$ 6.00
Dobe se tudi srebrne	ure /. d vojn i m
pokrovom, isto tako tudi 14 karatov ijplp	;
zlate kar naj cenjeni naročniki po «H. .	/	j
želji navedejo v pismip	«sfe
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham.
Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo.
Raz prodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Družinska pratika za 1. 1904, 10c.	#
Naslov v naročbo knjig je napraviti: Naročila za ure in v^e druge stvari
M. POGORELC, Bos 226, Wake- naj se pošiljajo pod naslovom. M.
Held, Mich.	?25e of B- Sth"ette’
«2 State St., Chicago.
AH ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo-
Poskusite nase pivo in nebodete se goljufali.
mesta, strašna znamenja gDilega uda, ki ni bil več njegov.
Ribiči so jih opazovali.
“S slano vodo se mora polivati”, je menil nekdo.
Prinesli so torej slane vode in jo polivali po rani. Javel je obledel, zaškripal z zobmi, malo se krivil, toda kričal ni.
Ko ga je nehalo peči, je rekel bratu:	“Daj mi nož”. Brat mu
ga je da!.
“Drži roko ravno in malo vleci
Starejši je storil, kakor mu je velel.
Potem je začel rezati. Rezal je počasi, premišljeno kiti z nožem, ki je bil oster kakor britev in kmalu je imel mesto roke še majhen konec. Potem je globoko vzdihnil in rekel: “Bilo je potrebno, če ne bi bilo po meni.”
Zdelo se je, da je malo olajšan, vzdihnil je globoko in pral dalje konec v vodi.
Noč je bila nemirna, in niso mogli na kopno.
Ko se je zdanilo, je prijel Javel mlajši svojo odrezano roko in jo dolgo preiskavah Brez dvombe je že začela gniti. Tudi drugi ribiči so jo opazovali.
Njegov brat je rekel:	“Tomo-
ramo takoj v morje vreči.”
Toda mlajši se je razhudil:	“O
ne, tega jaz nočem. Roka je bila moja!”
Vzel jo je in jo položil na svoja kolena. “Segnila bode vseeno”, je rekel starejši.
Tu se je ranjenec nečesa spomnil. Da se ohranijo ribe sveže, jih osolijo v sodih, če ostanejo dolgo na mor j u.
Vprašal je: “Bi li ne mogel roke v sol djati?”
“Res je”, so menili ostali.
Izpraznili so sod, ki je bil od včerajšnjega lova poln in so položili na dno roko, potrosili soli in naložili zopet ribe gori.
Vihar je še vedno trajal. Do drugega dne do desete ure niso smeli na izkrcanje misliti, čeprav so Boulogne že videli.
Ranjenec si je rano vedno z vodo polival.
Od časa do časa je vstal in hodil po čolnu od enega konca do drugega.
Brat, ki je držal za krmilo, ga je opazoval in kimal z glavo.
Slednjič so dospeli v pristan.
Zdravnik je preiskal rano in izjavil, da ni nevarnosti. Obvezal jo je in zapovedal mir. Javel pa ni hotel iti v posteljo prej, dokler ui imel zopet svoje roke, zato se je vrnil hitro v pristan in poiskal sod, ki ga je s križem zaznamoval.
Izpraznili so ga in vzel je roko v soli dobro ohranjeno, nagubano, toda svežo, ter jo je zavil v prt, ki si ga je zato prinesel in šel je domov.
Žena in otroci so si ogledovali očetovo roko, oblivali prste in odstranili zrna soli, ki so ostala na nohtih.
Potem so poklicali mizarja, ki jc zmeril malo krsto.
Prihodnjega dne je šlo moštvo čolna za pogrebom. Brata sta šla skupaj in bila sta v žalno obleko oblečena. Cerkovnik je nosil krsto pod pazduho.
Javel mlajši ni šel več na morje. Dobil je službo v pristanišču, in če je kdaj komu svojo nezgodo pripovedoval, je dostavil poslušalcu tiho: “Da bi bil pustil brat takrat mrežo odrezati, bi še imel zdaj roko. Toda njemu je bilo preveč za njegove stvari.”
Anheuser-Busch Brewing Association
Največji pivovarji m svetu!
Žrtve zverij Ih kač v Indiji.
O varnosti v Vzhodni Indiji piše neki francoski list: V 1. 1953 so raztrgale zverij 2296 oseb, in sicer: 27 7 volkovi, 973 medvedje in 1046 tigri. Vsled kačjega pika je umrlo 23,104 oseb. 'Tako je torej na ta način umrlo. v enem letu 25,300 oseb. V istem letu so zveri raztrgale 83,872 domačih živali in sicer: 2387 hijene, 4000 medvedinje, 4719 volkovi, 30,555 tigri, 38,2! 1 leopardi, 4000 pa jih je poginilo vsled kačjega pika. Škodljivcev pa je bilo uničenih: 1330 tigrov, 4413 leopardov, 1850 medvedov, 2373 volkov in 700 hijen, skupno 10,082 živalij.
St. Frauds Solanos College
QUINCY, ILLINOIS.
otvori svoje 44. šolsko leto '7. septembra, 1904. Učni predmeti obsegajo vse stroke, ki se navadno poučavajo v modroslovnili, klasičnih in trgovskih kurzih. V zvezi z zavodom je poseben kurz za trgovsko izvežbanje, ki se začne s prvo sredo v novembru in konča s prvo sredo v aprilu. Samo katoliški dijaki se vsprejmo na stanovanje in hrano. Za n&daljne podrobnosti se je obrniti do
N
VERY REV. P. ANSELMUS MUELLER, 0. F. M. Rector.
Resnica
je da je največja nesreča v A-merika za človeki — !►<>!<*-zon. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne dela neniore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? * Kadar je dlovek Kolsiii — more «e zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neizkušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j muči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti.
Zato i*ojaki Nlovtuici kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — posluša ji e ©as., fcer mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete ©a atajbol-šega zdravnika v Ameriki, in to je;
Prof. Dr. E. C. COLLINS,
iz vseučilišča v New Yorku,
in to zato, ter je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseli bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete.
Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki vah-valujejo da so popolnoma ozdraveli.
Dragi gospod Profesor !
V začetki moje bolezni nut m ras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me jé glava, noge i roke, napetost v ¡trebuhu in nejsem moga hodit. Imel sem 3 zdrav nike m nič mi neso mogli po-Revmatizem in magat. Potem se obrnem na Vas dr.. bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat Zdra- e
ozdravleua vila in zdaj sem popolnoma zdrav. 11 ‘J
Toraj se Vam srčno zahvalim zato 'a 0,ztb av penil, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel.	Maik Strah,
Oo Arimont St. Massillon, O.
Walnut Lake, Ark.
Zdej jest Anton StamfelVam dam Maria Skušek, Box 37,	vejdit da sem ozdravel in da se-po- Box 67,
Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od m oj eh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem naj večjem dobrotniku.	Anton StiunfeL
Prof. Collinsjamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti:
Kakor l»olee»tl na pincah, prsih, želodcu, <•revah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemoroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje ; bolesti, nepravilno prefoavanje želodca kakor vse ostale 110 ‘ t ran je in zunanje bolesti. Prof. Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi šušico in sifilis kakor tudi vse
Spolske bolezni pri možkih in ženskah.
Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zrn ira j, ozdravil.
Zato. ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiši.to isto v maternem jeriku in adresujte na
PROF. Dr. E. C. COLLINS,
1-40 W. :; l» It St., NEW YORK.
Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite m se bolezen gotovo mgdar več ne povrne.
Maik Guštin,
37,
F. KORBEL & BROS.
prodajalec vina od trte in žganja
Sonoma Co. California,
Vsbodna zaloga vina .in urad: 684-686 W 12 St. jJJjjQQgQ |jj|
TELEFON: lin CANAL.
ANA VOGRIN, I BRAY-EVA LEKARNA
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 i se priporoča slovenskemu občinstvu IZKUŠENA BABICA.	vJoIietu.
(Midwife.)	V elilta zaloga. Nizke ctne.
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam. ;	104 Jefferson St., blizo mosta.
Meteor.
Meadville Pa., 12. avg—Meteor ali velik izpoduebnik, v severnem pravcu, je zadel ob zemljo blizu tukaj ob 2. uri davi. Strašna eksplozija je spremljala zadetje, nakar je nastal hud veter, trajajoč petnajst sekund. Več milj oddaljeni železničarji so videli velik svit, ki je trajal 5 do 10 trenutkov. Eksplozija je pretresla poslopja v Titusville, dvajset milj daleč.
Franc Jožef in Edvard.
Marijine toplice (Marienbad), Lesko, 10. avg. — Cesar Franc Jožef je semkaj dospel obiskat angleškega kralja Edvarda. Zadnji je pričakoval cesarja na kolodvoru. Vladarja sta se prav prisrčno pozdravila. Med skupno* pojedino govorilo o politiki.
se ni
Hereri in Nemci.
Berolin, 10. avg,—Štirje nemški oddelki so napadli Herere zvečer 11. avgusta pri llamakari v nemški Afriki. Boj je trajal ves naslednji dan in se končal s porazom črncev. Nemci so imeli 11 častnikov in 7 3 mož mrtvih in ranjenih.
Nekoliko o časopisih.
Prva po številu časopisov je Nemčija, kjer izhaja 5500 časopisov, med njimi 800 dnevnikov. Druga je Anglija s 3000 časopisi, med njimi 809 dnevnikov. Skoro isto-toliko, namreč 2819 jih ima Francija. V Italiji izhaja 1400 časopisov. Potem pridejo Avstro-Ogrska, Španija,t Rusija, Grška in Švica. Skupno izhaja v Evropi 20,000 časopisov. V Aziji izhaja 3000 časnikov, večinoma v Indiji in na Japonskem. Samo na .laponskem izhaja 1500 listov. Na zadnjem mestu glede časopisov stoji Afrika. Tam izhaja namreč le 200 časopisov, in sicer 30 v Egiptu, ostali pa v evropskih naselbinah. V Združenih dr žavah izhaja 12,500 časnikov, od teh 1000 dnevnikov. V Avstraliji izhaja le malo časnikov. Izračunih so, da pride na vsakih 82,600 zemeljskih prebivalcev po en časopis.
l!H<HO«>4D4<H04<HCmH404C!j
Ï Z a kratek čas.5

0404404(m}40«04040«0d
Odkritosrčno.
‘‘In kaj mislite o svojih sosedih, gospa?”
“To so ljudje, o katerih ni možno nič slabega govorili.”
Varan.
Gost:	“Mislil sem, da je v tem
hotelu koncert — vsaj tako sem slišal zunaj!”
Natakar:	“Oh, to so samo vrata
ki tako škripljejo.
Odslovljeni premogarjl.
Petersburg, Ind., 13.— Ker niso železnice hotele več kupovati premoga od rudnikov v južni Indiani, odslovila je danes Muncie Coal Co. svoje delavce in zaprla rudnike. Tu -je kaeih 23 rudniških posestnikov^ v polurnem 6. milj od Petersburga in pravijo, da bo več njih zaprlo premogovnike.
Prisiljeni počitki.
Wilkesbarre, Pa., 12. avg.—Prihodnji ponedeljek bode delo ustav-Ijenjo v <21 rovih Lehigh Valley Coal-kompanije in 15,000 premo-garjev ho moralo teden dnij praznovati.
Ponarejena vina.
Washington, 17. avg. — Ameriški konzuli v vinorodnih deželah evropskih so vsled predpisov državnega departmenta, pošiljati natančnih poročil o izdelovanju in odpošiljanju v Ameriko namenjenih vin, v jako neprijetnem položaju. Kajti dotični Evropejci jim pač zamerijo, da morajo poročati o odpošiljanju — ponarejenih vin, francoskih, nemških itd.
Bogata pevka.
Pri orfeju v Velikem Varaždinu poje tudi neka Annie Wirkley. Tam že deluje nad šest let in nihče ni vedel do sedaj, da je hči znanega ameriškega milijonarja Astora. Pred kratkim pa je to skrivnost odkrilo pismo iz Amerike, katerega je prejela, ko je bila ravno v večji družbi. Ko jp prebrala pismo, pričela je jokati, nakar je razodela prisotnim celo skrivnost. Annie se je v New Yorku zagledala v Edmunda Pigani, kar pa ni ugajalo njenim starišem. Ker vse njene prošnje niso nič pomagale, pobegnila je s svojim ljubimcem v Pariz. Ko pa jima je zmanjkalo denarja, pustil jo je njen ljubimec samo. Ker se je bala sta-rišev, se ni hotela vrniti, ampak je nastopala po raznih mestih kot pevka. V onem pismu so vabili stariši hčer domov.
Pes in morilec.
Gozden požar na Nemškem.
Berolin, 17. avg.—Iskra iz loko motive je v zapadni Šleziji zažgala suho listje v nečem gozdu.' Plameni so divje švigali naokrog in uničili ves les v razsežju 190 štirjaških milj. Največ škode trpita brat nemške cesarice in neki grof.
Jasno.
Tujec (ki je dal po ogledu gradu razkazovalcu prav malo napitnine): Povejte mi, prijatelj, ali straši tu kdaj?”
Razkazovalec (sirovo): “Pod eno krono ne!”
Prava modrost.
“Ali je res, da je Tvoja sestra tako češčena?”
“Neumnost, za to je mnogo pre-modra.”
V ženitnem uradu.
“Na Vaše priporočilo gospodične sem se včeraj zaročil z njo, a potem sem imel vendar pomisleke.”
“No, če Vam ne ugaja, saj je pri nas zamenjava vedno dovoljena.”

Kije je naj Tool j varno naložen denar?
- 1 1	'	’ "
"'JJJJP

«•«Oh»*
Hranilnih ulog je: 18,147,856 kron 60 vin.
Rezervnega zaklada je: 611,000 kron.
:: Mestna hranilnica ljubljanska
je največji, najmočnejši in uajstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulngatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato e. k. sodišča nalagajo denar nialoletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, papilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatili gradov v zraku, (ampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi.
Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER,
109 LUKEN WICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA ? PODRUŽNICA 17 78 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O. ?
rtH4040404004044040404040
Jolietskojgledlliš^ |
♦ (Opera House.) Wm. H. HUlshizer, M gr. Q »♦0+0*04-*0*C-00-H>4«0-0<m5 *>0+0
BODOČE PREDSTAVE
V nedeljo zvečer 21. avgusta.
\V. E. Gorman-ova furijoz.no komična burka
Iz izkušnje.
Učitelj (govoreč očutilih): “LenVu ima človek ušesa?”
Minka:	“Za nastavljanje.”
Občutil ost.
Stara devica (prejevši zaročno naznanilo):	“Ta nesramnica, danes
na moj rojstni dan!”
Radium.
Denver, Colo., 16. avg.—“News’ poroča:	“V treh raznih krajih di-
strikta Cripple Creek se je odkrila zdravilna ruda, takozvani “radium” in na dveh mestih je žila debela 18 palcev do 2 čevlja. Po nekod se nahaja ruda blizu površja, a deloma so jo metali v stran ljudje, ki so iskali zlata in niso poznali vrednosti te dragocene rude.
Sledečo brzojavko iz Berolina so dnevniki objavili nedavno:
Neki pes v Hagenshofu na llrun-sviškem je pripomogel, da se je našel morilec necega otroka. Žrtev je bila 11 letna deklica necega kmeta. Najdena je bila mrtva v nekem hlev«, in sum se je takoj vzbudil, da je zločin izvršil kak hlapec, ki jih je bogati kmet ime) kacih dvajset v službi. Orožniki so jih pozvali skupaj in postavili v vrsto na dvorišču. Psa so potem vzeli v soho, kjer je ležalo truplo umorjene deklice, in potem v hlev, kjer so nraorjenko našli.
Potem, spuščena na dvorišče, je žival tekla naravnost do nekega hlapca, imenoma Duwe, in ga ugri-zla v nogo. Misleč, da se je to zgodilo samo slučajno, so orožniki ukazali Duweju zamenjati obleko in premeniti stališče v vrsti hlapcev. Drugič so spustili psa in ta je zopet tekel do omenjenca in ga zopet ugriznil v nogo. I)uwe je bil tako prepaden, da je pripoznal svojo krivdo.
Kako se princi vzgajajo. Odgojitelj: “Ali mi morete povedati, visokost, v katero morje vodi sueški kanal?”
Princ (v zadregi pordeči.) Odgojitelj:	“Čisto prav — v
Rdeče morje.”
---“A FRIEND
OF THE
< 'ene 25c, 35e, 50c,
FAMILY”
5c in $1.00.
V torek zvečer 23. avgusta: Melodramatična šaloigra
“ATHOROUGHBREDTRAMP”
fene: 25c. 35c, 50c in 75e.
V soboto 27. avgusta popoludne in zvečer. ( arokrasna melodrama
“A LITTLE OUTCAST”
Cene popoldne: Otroci 10c, odraščenci 25c. Cene zvečer: 25c, 35c. 50c, in 75c.
Nova parniška črta
New York, 10. avg. — Poroča se, da namerava hamburg-ameriška družba ux-avnati novo črto od tukaj v Neapolj, Trst in Reko, bržkone, da zadene smrten udarec Cunard črti.
Oblak se utrgal.
Kingman, Ariz., 16. avg. — Vče raj popoludne se je na višinah ceru-batskib gora utrgal oblak in povodenj se je valila 15 čevljev globoko po gorskih dolinah, vse na poti stoječe seboj trgajoč. Oh Night Hawk rudniku se je velika hiša podrla in dva moža sta uton’la.
Suša na Nemškem.
Berolin 15. avg. — Vsled strašne suše izostanejo bržkonetudi cesarski manevri. Armadno vodstvo se boji, da bi v zapadnem Meklenburškem utegnilo pomanjkanje vode četam napravljati nepremagljive težkoče.
Zlobno.
Buček: “Veste, če govorim s kom četrt ure, pa že vem, kaj si o meni misli!”
Pavliha:	“To pa mora biti jako
neprijetno!”
Protislovje.
Gospa A.:	“Za božjo voljo, kaj
pa je tukaj, da je danes tak nered pri Vas!”
Gospa B.:	“Oh, pomislite, to
noč sotatovi pri meni pospravili.”
Požari na Ogrskem.
Dunaj, 17. avg. — Na Ogrskem so vsled skoro brezprimerne suše izbruhnili strašni požari. Več nego 150 hiš je pogorelo in v plamenih našlo smrt nad 20 oseb.
Glavno vprašanje.
Ni toliko vprašanje, kako je kaka bolezen nastala, nego kako naj se ozdravi. Če te je prevzela kolera, poletna težava, driska ali kaka druga bolezen, ki nastane vsled neprimerne diete (zmernosti v jedi in pijači), zlasti od nezrelega sadja, vročine ali slabe zdravstvene okolice, ne odlašaj. Nikar ne pravi, to je prišlo samoodsebe in preide istotako. Taka domneva utegne postati pogubna. Vzemite n. pr. drisko, o kateri mnogi mislijo, da je neznatna stvarca. A ista utegne biti predhodnica griže ali takozvane “cholera nostras”, in s to se gotovo ni šaliti. Zato, če imate želodčne težave, drisko ali bljuvanje v poletnem času, rabite Severovo zdravilo zoper kolero in drisko nemudoma, ki ublaži mrenico in napravi, da čreva svoje delo primerno opravljajo. Sestavljeno je izključno iz rastlin in tudi otroci je radi pijejo. Mr. ViDc. Valiček iz Dillwortba, Tex., pravi: “Severovo zdravilo zoper kolero in drisko je rešilo mojo-družino.” Cena 25 in 50c. V vseh lekarnah ali pa pošlje naravnost W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
Tudi posel.
G. Lakota:	“In kaj ste pa delali
vse poletje?”
G. Trebušček:	“Jaz — o, potil
sem se!”
k
Nov vajenec:	“Lepo prosim,
čim naj začnem svoje delo?”
Trgovec:	“I no, pa vlovi par
muh, zadavi jih in deni na muholovni papir v razložnem oknu!”
Zbadljivo.
Odjemalec: “Kako mi morete na čevlje pribiti tako slabe podplate?’ Čevljar:	“Prosim, podplatov ni-
sem naredil jaz, ampak vol.”
Odjemalec: “To je pač vse jedno!”
Lep np.
Zupan (ob razkritju slike prejšnjega župana): “Po mojem bi mo rala slika viseti na drugi strani, le-tam.”
Odbornik: “Zaupno Vam povem, g. župan, tam boste Vi obešeni.”
Dobro seje odrezal.
Dva šetalca se ustavita ob reki in gledata na gospoda, ki lovi ribe na trnek. Tedaj reče prvi drugemu: “Povej mi, ali najdeš na svetu več jega topoglavca nego je takle ribo lovec s trnkom?” — Ribolovec s trnkom (ki je to slišal): “O gotovo, namreč tistega, ki ga gleda.”
Namestniki.
“I, povejte mi vendar, ljuba so-sedka, zakaj pa puščate svoja fantka, da tako lazita in plazita po gnojišču?!”
“No, veste, ljubi sosed, včeraj so nam bili prodani zadnji trije pujski in če vidim fantička, kako se tu valjata, si mislim, da so pujski še tu!”
Znižane cene
na
Jugozapad
in
Kalifornijo $33
$20
Oni ki zamude videti “A Friend rf the Family” (Prijatelj družine), prihodnjo nedeljo zvečer 21. avgusta v Joliet Theatre, bodo zamudili igro, ki jamči več smehu v dveh urah in pol kakor ga je bil kdaj poprej stisnjenega v dvakrat večjo dolžino časa. Igra sama, umetniki, oprava, kulise in druge okoliščine tvori jo skupno najboljši proizvod, ki ga sploh more predstavljati kaka potovalna družba.
Sestrska ljubezen.
V soseščini Belostoka na Češkem se je hotel, kot je svoječasuo poročala praška “Politik”, obvdovel kmet, ki je imel 5 let staro deklico in 3 leta starega dečka, zopet oženiti s hčerjo necega sovaščana. Kmetska deklina je privolila v možitev pod pogojem, da se otroci jrvega zakona odstranijo od hiše. Vdovec je bil s tem zadovoljen in je naznanil dotičnemu sovaščanu, da popelje otroke k sestri svojeiprve žene; in res se je podal na pot kljub v hudemu mrazu. Ko je pa došel z otroci v gozd, odvzel jima je zimsko obleko in ju zapustil. Dva dni pozneje so našli potniki oba malčika v gozdu zmrzla in sedeča pod drevesom. Ganljiva je bila nežnosrčnost petletne deklice do manjšega bratca. Kot so kazale stopinje v snegu, iskala je najprej dlje časa izhoda iz gozda, potem vzela svoj predpasnik in zavila vanj glavico svojega bratca; s svojo ovratnico odela je njegovi nogi in ga potem vzela v svoje naročje, da bi ga bolje grela. V tem stanu so našli ubogi otročji parček.
$25
iz Jolieta v Kalifornijo, jedno pot, vsaki dan od 15. sept. do 15. okt. Tiket veljaven v spalnih vozovih če se doplača cena za postelj. Sedeži v vagonu s stoli brezplačni
iz Jolieta v Oklahomo, Indian Ter. in Texas; za tje in nazaj, 23. avg., 13. in 27. sept. v prvem razredu, čas povratka tri tedne.
iz Jolieta v Pecos dolino v New Mexico, iste dni ko v Oklahomo.
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
J A TV X
NOTAR
-V-
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
GoTori nemško in angleško.
7*4
Nadaljne podrobnosti vam pove
H. C. Knowlton, Agent. A. T. & S. F. Ry., Joliet.
STEFAN KUKAR
— trgovec —
IGROGERIJSKIM BLAGOM,
» PREMOGOM IN •• SALOON.
Prodajam parobrodne karte za vse brze parnike ter pošiljam deuar v staro domovino zanesljivo in po nizki cene.
920 No. Chicago St.,
Telefona številka 348.
Joliet, IB*
JOHN UMEK
toči Schlitz-evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.'
Varujte se
zimskega prehlada in kašlja. Ak gazanemarite napravi grozne muke
Severov Balzam za pluča
je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad in plučne bolezni. Ob pomiri vse vznemirjenosti in už-ganja ter tvarja organe zdrave in naravne. Cena 25e in 50c.
Ako trpite kakor si bodi reuma-lično na nevralgiji ali v kosteh in členih. Vas Severovo St. Gotthard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25e in 50c.
Grozovit prizor pri ustitrčenju z elektriko.
V Columbus, Ohio, je bil pred kratkim na smrt obsojen morilec svoje soproge, Mih. Schiller. Skozi zloeinčevo telo pa so morali trikrat spustiti električen tok, predno so ga usmrtili. Smrtni boj je trajal pol ure. Dvakrat so ga spoznali zdravniki za mrtvega, toda obakrat je zopet oživel ter se pričel gibati. Tret jič pa so spustili tako močan električen tok skozi njegovo truplo, da je bilo truplo skoro popolnoma ožgano. Tedaj šele je bil popolnoma mrtev.
Dobro fino!
Naznanjam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po 50c galon in višje. Dobro črno vino po 45c galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galonov mora dodati $2.00 za posodo objednem z naročilom. Denar je treba vselej poslati po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo.
ROGI USTJA
P. O. Box 64.	CROCKET, CAL.
W. F. Severa
Cedar Rapids, Iowa.
POCXJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Anton Košiček
toči najboljše Anheuser-Busch pivo, raznovrstne pijače in trži najboljše smodke. Vabi vse rojake, tu stanujoče, kot nanovodošle, da ga pridejo posetit. Vedno hitra in dobra postrežba.
914 N. CHICAGO STREET,
JOLIET, ILL.
Nova parobrodna črta med
Trstom, Reko in New Yorkom.
Izvenredno nizke cene, fini novi parniki, hitra vožnja, dobra postrežba. Iz Ljubljane do Jolieta $45.30, le Zagreba do Jolieta $46.05, iz Reke do Jolieta $44.55. /.a nadaljne podrobnosti kakor tudi za cene od tu de tje in razna druga mesta po državah obrnite se name.
Zastopani tmli Hambnrg-Anie-rika črto ter izdelujem vsa v | notarsko stroko spadajoča dela.
Dobiti me je doma vsak večer po šesti uri.
Jos. Stukel,
209 Indiana Street, Joliet, lil