podmsteh:, Novi župan. (Spisal J. Barle). Mekužje ni niti vas niti trg. Spostovani Mekužanje se sicer ponašajo in hoBejo biti nekaj ve8 fcot navadni kmetje, pravi tržanje pa vendar-le nlso. Sicer nekateri res dokazujejo, da je Mekužje trg in da je ona stara listina, pisana na oslovski koži za 6asa kralja Matjaža, v kateri je bilo Mekužje povzdignjeno v trg, zgorela pred 200 leti, ko je bil v Mekužju velik požar, vendar marsikdo tega ne veruje. Res je v Mekužju nekoliko lepih, enonadstropnih hiš, vendar Se ve8 jih je takih, katerim bi malo veBji možak, 8e se dobro stegne, lahko dosegel do strehe, katera je s slamo pokrita. Spoštovane Melcužanke ravno tako nosijo vodo na glavi, kot po drugih vaseli, a Mekužanje pridno orjejo, kopajo, kose in mlatijo kot navadni kmetje. To, da jiekoliko Mekužanov hodi tudi ob delavnikih prazni6no oblečenih in da se na ženski glavi vidi gosposki klobuk in v rokah rdefii ali pa pisani solnBnik, to se najde dandanes, ko se je vse nekako pogospodilo, tudi v drugih veBjih vaseli. Nekoliko jare gospode Še ne napravi iz vasi trga, kot tudi ne prineseta ena ali dve lastovki pomladi. Nu, pa ce baš ruora biti, pa jim bodi, da se jim ne zamerim, govoril bodem o slavnem trgu Mekužje, o njega ponosnih tržanih in zgovornih tržankali. Izvestno se jim s tem prikupim in ob prvi priliki prineso mi morda Se pismo. v.' kaierem bodom potrjen za Bastnega tržana slnvnega trga Mekužje, a to ni kar si bodi, kaj bi tisto! Slavni mekužki župan, gospod Peteršilj, je za zraira] zatisnil svoje oči. Županil je, kar pomnim, in Be ;sc kdaj spravira, .da napišem zgodovino Meknžja, tedsj bodem nazval dobo županovanja gospoda Peter- Šilja zlato dobo v mekuški zgodovini. PredaleB bi zašel, da opišem vse njegove naprave in zasluge. Preje bi preštel vso mnogoStevilno žabjo družino v mekužki mlaki, kot pa število onih. živinskih popotnic, katere je podpisala njegova spretna roka. Pokojni župan vpeljal je razsvetljavo po tržkih ulicah, ne sicer elektrifino, vendar tudi ono nekoliko petrolejskih svetilnic je dobro razsvetljevalo malo nerodne in blatne ulice, katere je popreje ponoBi pokrival tajinstven mrak, da je bilo tema kot v rogu. Sicer se je tudi sedaj vedno raBunalo na mesečino, pa 6e je nagajivi mesec vcasih skril svoje zabuhlo lice za goste oblake, zato spoštovani prižigalec tržkih svetilnic, Mati8ek Koleselj, vendar ni prižgal svetilnic, saj je bila v pratki polna luna, a kdor je ne vidi, naj si jo pa misli. Da dalje govorim o zaslugah gospoda Peteršilja, povera samo to, da je njegova smrt zavila celo Mekužje v globoko žalost. Kdo nam bo sedaj županil, povpraševali so se žalostno tržanje, takega, kot je bil gospod Peter&ilj, ga ne bo vec rodila mati. Županiti v Mekužju, to ni kar tako, kakor bi si kdo mislil! Vendar usoda je poskrbela tudi zažupana. Kmalu po županovi smrti so se zaBeli oglašati v Mekužju županski kandidatje, saj je bila to najvigja 6ast in služba v Mekužju, katero je marsikdo na skrivaj želel. Nu, med prvimi kandidatl je bil umirovljeni stotnik, gospod Peter Puran. Zibelka mu je tekla baš v Mekužju, in ko se je že navžil vojaških lovorik, povrnil se je na starost zopet v svojo domaBijo. Dela ni imel, izprehajal se je ves božji dan po mekužkih ulicah, postavil lu pa tam, ko je umrl stari župan, mislil je, da ne bi bilo napaBno, da bi se malo pozab.aval z župansko službo in imel prvo besedo v Mekužju. No, tudi drugi so imeli skomine po županski službi; gospoda Pavla Kalina, najbogatejSega tržana, je tudi mikala županija. a imel je tudi nekako pravico do nje, ker je bil dolgo let prvi svetovalec. Njega bodo rnoralj paB Mekužanje izbrati, 8e tx)de le on hotel, mislil si je gospod Kalin, V pritliBju njegove lepe enonadstropne hi§« je pa stanoval trgovec Lovro Kos. Tudi on je Butil v sebi dosti sposobnosti za župana, a pri tem je mislil tudi na svojo korist. Njegova prodajalpica bi si s tem pa8 mnogo pridobila, ker kje bi kupovali tržanje, Be ne pri županu. Takemu gospodu se pač nobeden ne bi hotel zameriti in hodil bi vsak k njemu kupovat. SreBno Mekužje, katero ima toliko in pa takih mož na izbiro! Cas pred volitvijo je vsak kandidat dobro porabil. Gospoda Puran in Kalin sta bila Budno prijazna s tržani, za vsakega sta imela prijazno besedo, kar preje baš ni bilo v navadi. O gospodu Kosu mi tega ni treba niti omenjati, on je imel kot trgovec vedno namazan jeziBek. Gospoda Puran in Kalin sta pa tudi široko razvezala svoji moSnji in marsikaterikrat plaBala tržanom pijaBo, Ji kateri se je dobro prilegel mastni golaS, ali pa prav ogrski paprikaš, katerega so umeli mati gostilnifiarka ,,Pri mastnem praSiSlru" tako izborno pripravljati. Gospodu Kosu tega ni trebalo, odprl je samo bolj na široko svoje raBunske knjige, in precej je bilo v Mekužju vse oduševljeno za njega. Vsakemu od teh gospodov se je tedaj smejala sladka nada, da se bode nekega lepega veBera vlegel kot mekužki žuipan. Vendar vsi trije obenem niso mogli županiti Mekužju, zato se je jako željno priBakoval dan volitve, ko se je morala odlo6iti usoda. In ta dan je naposled prišel in vzdignil celo Meknžje na vplilne noge. SreBno Mekužje, 8e se trgajo taki možje za tvojo župansko Bast. Bilo je veselo tistega dne v Mekužju. Na obBinski hiši je vihrala rde6a zastava, kakor na kakšni turSki trdnjavi, in od vseh strani so prihajali volilci v praznični obleki/ Gospodje kandidatje so.se jako spretno olrkavali med njimi, bodrili jih in jim obljulx)vali marsikaj, med tem tudi gosposko kosilo. Na mekužkem zvoniku je poBasi odbilo fl. uro in volitev se je priBela. Bnj je bil hud, ker Je imel vsak kandidat lepo Stevilo svojih pristaSev, taico, da se ni niB gotovega žnalo, kdo bode Županil, Mnogo zvedljivib tržanov, še bolj pa tržank, je obsipalo obeinsko higo, ker so pričakovali konec volitve. Na, in sre6a se je nasmejala gospodui Puranu, dobil je pet glasov ve8ine. Gospod Kalin in Kos sta stala poparjena, ko se je oglasil gromoviti: ,,Naj žlvi župap, Naš gospod Puran!" Gospd Puran si Je vihal zadovoljno dolge brke \n smehljaje pogledoval svoja protivnika, katera sta se jezno pobrala kmalu iz voliŠBa, Potem je pa stopil k zeleni mizici in dejal blizo tako-le: »Gosppda moja! Hvala vam, srfina hy,ala za odlikovanje, s katerim ste me danes pocastili. Bodite uverjeni, da od srca rad sprejenusm na svoja pleča težko breme, ki ste je mi danes naložili,. Gospoda moja, sin sem slavnega trga Mekužje, in povem vam, da bodem z vsemi svojimi moBmi deloval na prospeli in razcvit njegov. Trudil se bodem, da postanem vretfen naslednik pokojnega gospoda župana PeterSilja, slava njegovemu spominu, a prosira vas, da me tudi vi složno podpirate. Usojam se vas prositi, da greste z menoj ,,K mastnemu pra,ši8ku", tamkaj vam bodem obširneje razložil svoj program. Slava slavnemu trgu Mekužje, živeli Mekužanje, živeli vrli volilci!" In zopet ]q zagrmelo po sobi: ,,Naj živi župan, Naš gospod Puran!" In dolga vrsta volilcev in drugih vrednib. tržanov. pomikala se je slovesno proti gostilni ,,K mastnerau prešiBku", Novi župan korakal je pa ponosno pred njimi in zazdelo se mui je, kot da vodi svojo nekdanjo stotnijo v krvavi boj. RudeBa zastava je pa veselo plapolala raz streho obBinske hiSe, saj je dobilo zopet slavno Mekužje svojega župana — gospoda Purana. A gori na hribcu nad Mekužjem pokali so pa topiči, kot da ]e prišel v goste sam Mustaia paša, saj ni mala stvar, kadar volijo Mekužanje župana. Preslabo je moje pero, da opiSem slavo, katera se Je razvila ,,Pri mastnem prašiBku". SpoŠtovana gospa gostilničarka je bila podobna ogromni žogi, ko je skakala med laBnimi in žejnimi gospodi ^olilci, pred katere je postavljala velikanske sklede golaža in ponosne štefane rujnega vinca. Ko sta se želodec in grlo za silo potolažila, razvezal pa se je jezik zgovornih volilcev in začuli so .se prekrasni govori v slavo novemu županu. Cicero in Demosten naj bi se prišla očit semkaj učit zgovornosti! Podal bi rad vse te govore v celoti, ali bojim se, da bi se spis preveB raztegoil, pa zato raje o tem moieim. Povem le toliko, da so bili gov.ori izvrstni, ker kako bi mogli pac Mekužanje govoriti, Be ne izvrstno. Oglasili so se tudi godci, cvilile so gosli in jeBal je mogoBni bas, da nikoli tega. Da se je tudi pelo, to se že tako razume, Refren vseui pesmim je bil paB le oni: ,,Takega ni paB, kot naŠ je župan, Slavni mekužki stotnik Puran," katerega je znajni mekužki kapelnik gospod Klenet za to priliko prav izvrstno zložil in po neki narodni pesmi uglasbil. A ko je razgrelo dobro vince vsem glave, tedaj je pa gospod Klenet pristavil še sledeBe vrstice: ,,Ni ga, 8e tudi Kalin in pa Kos Danes sta dolgi obesila nos." In vsi so se sraejali in hvalili gospoda Kleneta, da ima dobro pevsko žilico. Gostija je trajala do pozne noBi, Vsem se ]e bilo težko raziti, a ko so se volilci naposled vendar-le razšli, glasila se je Se tu pa tam vesela pesem. Gospocl Puran se je pa zadovoljno vlegel tisto noBi v postelj kot novi župan, da se drugega jutra zbudi na delo v prospeh slavnega trga Mekužje. Županiti, to pa8 ni Šala! Palje prili.)