' BUENOS AIRES« 7. FEBRUARJA (FEBREDO) 1957 Ano (Leto) XIV. (9> No. (Štev.) 6. Spregleduj e j o Ko je kmalu po blejskem incidentu Tito bil pognan iz Kominforma in se je postavil na lastne noge, so mu v Ame¬ riki brez večjih debat in ovir pričeli dajati pomoč. Ko je nastopila suša, so segli še globlje v žep in ga rešili na ob¬ lasti. Ko je drugo leto spet nastopila suša, kakor so javili iz Beograda, je do¬ bil pomoč kljub resnejšemu pretresu in presoji. A State Dept. se je zdelo, da takšno podpiranje Tita utegne zavesti tudi druge satelite na pot nacionalnega komunizma. Naj je bilo sklepanje amer. zun. min. pravilno ali ne, vsekakor drži, da je v tem finančnem podpiranju igra¬ la precejšnjo vlogo ameriška človeko¬ ljubnost. Ko so v Beogradu prosili tudi za vojaško pomoč, so v USA začeli mal¬ ce sumiti; zatem je prišla prošnja za jet — avione, tanke in nadomestne de¬ le in podobno — in navdušenje za pomoč se je začelo ohlajati. In kljub temu, da Titovi ljudje v Združenih narodih niso nikoli glasovali skupaj z zahodnimi predstavniki, ampak so se vedno v kritič¬ nih trenutkih vzdržali glasovanja, ako niso glasovali naravnost proti koristim svobodnega sveta, je pomoč v milijonih in milijonih drvela v Beograd. Javno mnenje se je počasi pričelo razburjati nad nenasitnim požiralnikom: namera¬ vani obisk je zvrhani meri nezadovolj¬ stva nad osmimi leti neprestanega pod¬ piranja brez vidnih posledic prilil tisto mero ogorčenie, ki je bila potrebna, da je ogromna večina USA dejala: če smo ga že podpirali, prav, a k nam ga ne bo. Po dogodkih na Madžarskem je Tito kljub prijateljstvu s Hruščevim et cons. obvisel v zraku, so menili na zahodu. Če se je z obiskom na Jalti in razgovori z vodilnimi predstavniki ZSSR spet po¬ kazal dovolj jasno v luči pravega in sa¬ mo komunista, so v uporu na Madžar¬ skem videli posledice njegovega nacio¬ nalnega komunizma, ki naj bi začel pro¬ dirati med druge satelite. Tako so bili zaverovani vanj, da so celo Kardeljeve besede “Na svetu je le malo takih, ki bodo zdaj verjeli v dobro voljo jugoslo¬ vanskih voditeljev”, izrečenih ob nerod¬ no izvedeni predaji Nagyja Sovjetom, blagohotno prezrli. Madžarska je v svetu odjeknila. Sve¬ tovni tisk pa, ki pogosto v vsej svoji za¬ slepljenosti sila naklonjeno spremlja “ti¬ tovsko upiranje Moskvi”, je pokazal, da je pravzaprav vsega tega vrenja med sateliti kriv Tito. In stara pobožna že¬ lja beograjskih partijskih krogov, da bi po obisku v Angliji in Franciji šli poka¬ zat Tita tudi v Washington, je spet pri¬ šla na dan. Izmenjali so pisma in dogo¬ vorjeno je bilo, naj bi sredi Velikega 'tedna maršal prišel na obisk k Eisenho- werju. Dvignil pa se je vihar ogorčenja, ka¬ kor ga ni pričakoval ne State Dept. in tudi ne beograjski Politbiro. Poleg Ko¬ lumbovih vitezov sta bili Narodna zve¬ za katoliških mož in Narodna zveza ka¬ toliških žena vodilni organizaciji, ki sta stopili v borbo z namenom, da do Titovega obiska v USA ne bi prišlo. Tem masovnim organizacijam so se pri¬ družili posamezni senatorji in poslanci v svojih izjavah, v katerih so Tita prika¬ zovali kot morilca; moža, ki je dal se¬ streliti ameriška letala nad Bledom; človeka, ki je zvest sluga svetovnega ko¬ munizma, in osebnost, s katero se A- merika ne bi smela toliko družiti. Lahko bi rekli, da je v vsej USA zavrelo pro¬ ti takšni nameri zun. ministrstva. Ne samo posamezni emigranti in poedina narodna predstavništva, dolga vrsta Amerikancev je pisarila in pisarila pred¬ sedniku USA, proseč in roteč ga, da ne dovoli izvedbe takšnega obiska. Tem se je pridružila dolga vrsta se¬ natorjev in poslancev, ki so slovesno iz¬ javili, da se ne bodo udeležili sprejema ip tudi ne tiste seje obeh domov, kate¬ ri naj bi prisostvoval Tito. Tako je pred dnevi uradni predstav¬ nik FLRJ Branko Draškovič povedal, da Titovega obiska v USA zaenkrat ne bo “zaradi razmer in atmosfere”, ki vlada PROSTE ROME Ameriški kongres bo dodal novo po¬ glavje k atomski dobi, ko bo v petek izg'asoval Eisenhowerju dovoljenje za uporabo ameriških, čet na Srednjem Vzhodu, če bo tam prišlo do sovjetske¬ ga napada. Na prvi pogled predstavlja to dovo¬ ljenje — ko o napadu še ni sledu — sa¬ mo psihološki napor ameriške vlade, da bi odpravila sovjetom želje po napadu s tem, da jih že naprej opozori na posle¬ dice. Toda zadeva ima mnogo globlji po¬ men. Dve vprašanji V bistvu se stvar tiče naslednjih dveh vprašanj: 1) Kako se more demokracija, s svo¬ jimi počasnimi in javnimi procesi ščiti¬ ti pred diktaturo, ki more izvesti tajne in hitre odločitve in začeti vojno s hi- drogenskimi bombami, s katerimi si mo¬ re zagotoviti hitro zmago? 2) Kako more demokracija, ki išče pota in načine za svojo samoobrambo z dejanji in odločitvami, hitrimi samo v slučaju nujnosti, preprečiti, da bi ta njena dejanja in sklepi dobili le rahlo barvo diktature? Diktatura? Nujno zadiši po diktaturi v državi, v kateri se narod in z njim kongres, od¬ ločita postopati hitro in za hitre skle¬ pe in odločitve prepustiti proste roke enemu človeku ali majhni skupini lju¬ di. Ko je bila USA še zavarovana z oce¬ ani pred nenadnim in direktnim napa¬ dom s strani velikih prekomorskih sil, si je Kongres mogel privoščiti čas za de¬ bato o vstopu v vojno. Sedaj pa bombniki z lahkoto obkroži¬ jo zemeljsko oblo. Hidrogenske bombe morejo izbrisati z zemeljskega površja cela mesta. Sedež vrhovnega poveljstva držav, m izvzeL. Danes...ne bo jyee časa. za debato, če se bo ZSSR odločila in za¬ čela s hidrogenskimi napadi na USA. V tem slučaju bo Eisenhower, na pod¬ lagi svojih ustavnih pravic kot vrhovni poveljnik vojske, moral takoj ukazati protinapad na ZSSR z ameriškimi bombniki s prekomorskih oporišč. Ne bo mogel storiti drugače, niti kongres ne bo od njega drugega zahteval. Problem bodočnosti Toda problem bodočnosti verjetno ne bo tako enostaven kakor direkten sovjet¬ ski napad na zapadno poloblo. Komu¬ nisti se bodo, kakor so se že, poslužili drugih oblik napada, ki more, če ga za- pad ne bo hitro preprečil, pomeniti rde¬ čo zmago in popolno uničenje volje ce¬ lih narodov za odpor. Na tem področju leži nešteto neznank, ki predsestavljajo trd oreh za demokra¬ cijo. Kako more Kongres obdržati kontrolo nad enim človekom, ki ima možnost z eno potezo potegniti državo v vojno? Kar se sedaj dogaja — kongresno dovoljenje za uporabo ameriških sil, ka¬ kor in kadar smatra predsednik to za potrebno — je najnovejši primer posku¬ sa reševanja tega problema tako, da Kongres prevzame nase odgovornost za odločitev, ki bi jo v bodočnosti izvedel predsednik, za odločitev, ki je še ni in ki tudi morda nikoli ne bo potrebna. Eisenhower je tudi predlagal, naj bi v bodoče Kongres in vsakokratni pred¬ sednik napravila vrsto takih sklepov za bodočnost v današnjem svetu, v katerem hitre in brutalne poteze Kremlja pre¬ senečajo demokracije in jih postavljajo pred izvršena dejstva prej, kakor pa bi se mogle odločiti za protinastop. Korejska izkušn’a Še vedno se najdejo ljudje, ki me¬ čejo krivdo na Trumana, da se je od¬ ločil za ameriško intervencijo na Kore¬ ji, ne da bi za to prej vprašal Kongres. Toda, če bi čakal, bi bila verjetno južna Koreja izgubljena. Zaradi te izkušnje je Eisenhower do¬ bil od Kongresa dovoljenje za uporabo ameriških sil za zaščito Formoze. Do¬ voljenje, ki ga je sedaj zahteval od Kon¬ gresa za Srednji Vzhod, je samo še en nadaljnji korak v tej smeri. Elastičnost amer. politike Severnoameriška zunanja politika, spremljana z močnim vojaškim zaled¬ jem, skuša v zadnjih mesecih, zlasti pa po prenesečenjih okoli Sueza in izbruhih revolucij, krvavih in nekrvavih, zno¬ traj sovjetskega imperija, priti do take elastičnosti v svetovno važnih proble¬ mih, da bo mogla hitro in odločno re¬ agirati na sleherni komunistični izpad, naj pride v Evropi, na Srednjem Vzho¬ du ali v Aziji. Šahovska igra A RIO GALLEGOS ERA EL GENERAL ARAMBURU El presidente de la Nacion, general Pedro Eugenio Arambr#u asistira el 22 del corriente a la inangnracion de la ex~ Edini jezik, ki ga sovjeti razumejo, je pQgj c iQ n rural que se realizara en Rio jezik groženj. Damoklejev meč sovjet¬ skih udarov in presenečenj je deset let Gallegos. La estada del primer magistrado e» po drugi svetovni vojni visel nad vsem esa jp C alidad se ha hecho coincidfrj con svetom. Demokracije so se z demokra- esa f ec }, u para qne pneda asist-r a Ja. tičnimi sredstvi borile proti rdeči dikta- ! mues tra, altelandose algo el programa turi. Hitrost diktatorskih potez je na oportunamente preparado para sn via- neštetih poljih matirala počasnost de- ; e a j snr de ) pafcj. mokratskih premikov. Toda te diktator¬ ske poteze so bile vedno enake, izvršene na enak način v enakih okoliščinah. De¬ set let ponavljanja je odprlo oči demo¬ kracijam, ki so spoznale način igre in danes že delno vedo vnaprej za nasled¬ njo diktatorsko potezo. Zato more in mora demokratični kongres v USA ali katerikoli demokratični parlament na svetu vnaprej pripraviti protipotezo s tem, da svojega predsednika pooblasti za tako in tako potezo v takem in ta¬ kem slučaju. Takih pooblastil kongresa predsedniku bo v bodočnosti vsaj v ame¬ riškem kongresu vedno več. Ameriški časnikar pri predsednika repuMike Predsednik general Pedro Eugenio Aramburu je sprejel buenosaireškega dopisnika severnoameriške revije “Vi¬ sion” ter mu je odgovarjal na enajst po¬ stavljenih vprašanj. Ta so se nanašala na delo sedanje argentinske vlade, na njene gospodarske odnose z USA, na nje¬ ne gospodarske stike z Evropo, na ar¬ gentinski predlog glede prekinitve od¬ nosov s Sovjetsko Rusijo zaradi ma¬ džarskih dogodkov, na gospodarsko so¬ delovanje USA z Lat. Ameriko, na na¬ bavo letal in orožja, na bodoče gospo¬ darske izglede, na plasiranje tujega ka¬ pitala v Argentini, na obliko reembolsa, •na -državno*• 'tiC -pilvatno gospodarsko ~ak- E1 general Arambnrn, en esa oportnr nidad, visitara tambien Rawson, Trelevr Puerto Madryn, Comodoro Rivadavia y Ushuaia, permaneciendo tres dias en esta ultima localidad. Lnego visitarS Rfo Grande, Rio Tnrbio y Puerto De- seado y sobrevolara el archipičlago fne- guino. GENERAL ARAMBURU BO OBISKAL RIO GALLEGOS Predsednik republike general ArambH- buru bo odpotoval 22. februarja v me¬ sto Rio Gallegos, kjer bo ravno tedaj poljedeljska razstava in bo navzoč pri njeni otvoritvi. Ravno zaradi te razstave so tudi spre¬ menili prvotni predsednikov načrt za obisk južnih pokrajin, da bi mu dr^i možnost, da si jo ob svojem obisku ome¬ njenemu mestu ogleda. Ob tej priložnosti bo predsednik ge¬ neral Aramburu ob ; skal še naslednja mesta: Rawson, Trelew, Puerto Madryn, Comodoro Rivadavia in končno Ushnaja, kjer se bo zadržal tri dni. Od tu bo za¬ tem obiskal še Rio Grande, Rio Turbio in Puerto Deseado ter bo tudi preletel polotok Ognjene zemlje. IZ TEMNA V TEMEN Arabski kralj Saud se že teden dni [ mudi v USA na uradnem obisku. Z Ei- senhctverjem in Dullesom je imel raz¬ govore o Eisenhowerjevi doktrini za Srednji Vzhod ter so po konferencah iz¬ dali uradno poročilo, po katerem se Saud strinja z ameriškimi načrti za to področje in zatrjuje, da bo storil vse, da tudi druge arabske države pridobi za ameriško politiko, Takoj za Saudom je Eisenhower sprejel v Beli hiši tudi vladarja Iraka, s katerim namerava Ameriški kongres se pripravlja na preiskavo ameriške politike na Sred¬ njem Vzhodu v zadnjih desetih letih. V ta namen je dal poklicati v Washing- tona na zaslišanja ameriške vodilne po¬ litike, ki so kakor koli posegali v ame¬ riško politiko v tej smeri. Eisenhower, zlasti pa Bulles, sta proti taki preiika- | vi, če bi mogla škoditi odnosom USA z njenimi zavezniki in sta tozadevno o- pozorila kongres. Zunanjepolitični kon¬ gresni odbor je objavil, da se kočljivih razpravljati o istem problemu. Saud je j problemov odnosov z zavezniki v pre- tudi izjavil, da na arabsko področje ko¬ munizem ne bo mogel prodreti, “ker je prebivalstvo globoko verno”, vendar so ga časnikarji vprašali, če v bodoče nje¬ gova dežela ne bo sklepala nobenih po¬ godb z ZSSR. Na to vprašanje pa je Saud orientalsko odgovoril: “Bodočnost ni v naših rokah.” Britanski obrambni minister Sandy in ameriški obrambni minister Wilson sta v enem tednu razgovorov prišla do spo¬ razuma o skupni anglo-ameriški obram¬ bi pred morebitnim sovjetskim napa¬ dom. Prav tako je Anglija pristala na ameriške zahteve po vključitvi nekate¬ rih vrst ameriškega orožja v britanske oborožene sile. Med obema državama po poročilih iz Washingtona vlada popoln sporazum o obrambi zapadnega sveta pred sovjeti. USA so danes največja veles la na ; Evropi, ako bi predstavnik največje de- svetu. Ne samo finančna in gospodar¬ ska, industrijska ali tehnična. So tudi največja moralna opora za vse tiste na¬ rode, ki žive pod komunizmom. Danes, ko meje USA de'ansko tečejo tik ob že¬ lezni in bambusovi zavesi, danes, ko si stojita nasproti samo dva orjaka v bor¬ bi za oblast nad svetom, bi bil takšen obisk Tita, poklicnega revolucionarja in enega najbolj elastičnih komunistov na svetu, nepopravljiv moralni udarec in krepka klofuta v obraz vsem tistim, ki so padli v boju s komunizmom: mili¬ jonom Rusov, ki štirideset let trpe, v Združenih državah. Pa naj kasneje ; Poljakom z njihovim Katynom, Baltij- morda tudi pride do tega obiska, vse¬ eno bo za vedno ostalo zapisano, da je v osmih letih večina ameriškega javne¬ ga mnenja spregledala in v Titu spozna¬ la moža, ki je bil, je in bo ostal komu¬ nist — sovražnik USA. cem in vsem drugim, nam Slovencem z našim Kočevskim rogom, pa Hrvatom s Pliberkom in Srbom z Dražo. Kako strašno bi odjeknilo od Formoze do In- dokine, Koreje do vseh prisilnih tabo¬ rišč onstran Urala, po vsej zasužnjeni mokracije na svetu sprejel v Beli hiši človeka, ki je prisostvoval likvidaciji svojega predhodnika na položaju glav¬ nega sekretarja KPJ. Morda bi obisk prinesel kakršne koli trenutne uspehe. A njegov odmev v za¬ sužnjenih deželah 20. stoletja bi oma¬ jal vero trpečih v poslanstvo USA v so¬ dobnem svetu. Slovenskim emigrantom, ki so priha¬ jali v USA po štirih letih borbe s ko¬ munizmom in več letih trpljenja v ta¬ boriščih, nihče ni rekel, da so heroji. Danes prihajajo Madžari, ki imajo samo tri tedne borbe za seboj in so heroji. Heroji za zahodni svet, tako je Tito he¬ roj komunizma. In oboji na bi se sreča¬ li v newyorškem pristanišču ob prihodu na svobodna tla. Tam naj bi madžarski borec srečal človeka, ki je izdal madžar¬ sko stvar z Nagyjevo vrnitvijo. tivnost ter na petrolejsko politiko. Na vprašanje ali je argen. vlada zavrgla svoj predlog za prekinitev odnosov s So¬ vjetsko Rusijo zaradi krvavih dogodkov na Madžarskem, je predsednik izjavil, da vse delo sed. argent. vlade sloni na zakonu. Ob madžarskih dogodkih je vla¬ da dala zadevna navodila svojemu dele¬ gatu pri ZN* zvesto izpolnjujoč sklenjene dogovore. Od tu dalje je problem preki¬ nitve odnosov s Sovjeti kolektiven in nič več individualen. General Aramburu je tu dejal: “Naše stališče je čisto in ni treba, da bi vzbujalo dvome. Smo z de- p asiyr(i odpor »avarskega prebival- mokracijo in svobodo. In ker smo dolgo gtva teror j U; ki ga izva ja Kadar- trpeh, povsem razumemo položaj vseh ; „ v režim ,, e prene ha. Bndimpeštanslri takm-drž^Tor-je Madžarska.” ~T radi(> f obaril, da je policija ujela to zaprla več sto upornikov, “ki niso ho¬ teli predati orožja.” Smrtne obsodbe iz¬ vršujejo vsak dan. Malenkostna gospo¬ darska podpora, ki- je prišla iz ZSSR, ni mogla vidno popraviti strahotnega gospodarskega položaja, v katerem se nahaja Madžarska. Beograd je sedaj tudi uradno objavil, da se je ‘"Tito odločil, da za sedaj n» bo obiskal USA.” Poročilo pravi, da “razmere še niso zrele” zaradi “pogo¬ jev in ozračja, ki vlada v USA.” Beo¬ grajska “Borba” je ob tej priliki obso¬ dila Eisenhowerja to njegovo vlado, da ni “javno zavzel stališča proti protiju- iskavi ne bo dotikal. goslovanslri kampanji v USA.” V ZN je Francija ponovno odločno | V Kremlju se je 5. t m. sestal na za- sedanje sovjetski parlament, na Kate-, zavrnila zahtevo nakatenh clanic, naj bi ,, . . ' -rem noneravajo razpravljati, odn. iz- vprasanje Alzira obravnavali na skup- ” ščiiii ZN. Francija vztraja na trditvi, da je to njen notranji problem. Borbe z uporniki v Aižiru so ponovno zahte¬ vale težke žrtve med francoskimi obo¬ roženimi silami in med francoskim pre¬ bivalstvom. Združeni narodi so s podporo USA že šestič pozvali Izrael, da naj takoj iz¬ prazni področje Gaze in vse egipčansko ozemlje, ki ga ima še okupirano. Izrael izjavlja, da hoče prej zadostnih garan¬ cij, da Egipt ne bo več napadel judov¬ ske države. Nasser grozi z zaporo sue¬ škega prekopa, če se judovske čete ne bodo kmalu umaknile za svoje meje. Ponovno izbruh napadov EOKE na britanske okupacijske sile in na turško pretrvalstvo Cipra je zahteval več smrt¬ nih žrtev. EOKA je v zadn ih dneh ubi¬ la dva britanska vojaka, tako da je šte¬ vilo od EOKE pobitih angl. vojakov na¬ raslo na 100 v 22 mesecih uporniškega biganja. Napadi in protinapadi med britan¬ skim protektoratom Adenom in Jeme- nom se nadaljujejo. Angleži so izvedli več letalskih napadov na jemenske po- stojanske, jemenske edinice pa so po¬ bile več britanskih vojakov ob adensko- jemenski meji. Protibritanska propa¬ ganda, nadzirana iz Kaira, se nadaljuje po vseh arabskih deželah. glaspvati od vrhovnega sovjeta predla¬ gane spremembe v sovjetski zakonodaji kakor radno poroča agencija Tass. Tu¬ ji opazovalci pa so tudi mnenja, da bodo na tem zasedanju objavili spremembe y vodstvu ZSSR, ki jih napovedujejo še dalj gasa. KRIZA KOMUNIZMA TUDI ¥ VZHODNI NEMČIJI List “Neues Deutschland” je objavil poročilo, ki ga je podal vodja nemškega komunizma Walter Ulbricht Centralne* mu komiteju vzhodnonemške soeial-ko- munistične stranke. V njem navaja, da je nedavna protj- stalinistična gonja, zrahljala tudi kom« vrste v Vzhodni Nemčiji. V zvezi s tem je hudo napadel intelektualce, posebno vseučiliške profesorje v Leipzigu, da so bili prav oni, ki so najbolj rušili stran¬ ko. Vsa revizionistična stremljenja, da so se združila v protirevolucionarno skupino, ki jo je vodil prof. Haricb. Zanj pravi, da so ga po vrnitvi iz Ham¬ burga zaprli, kjer, da je imel sestanke s predstavniki zahodne vohunske službe.: Komuniste opozarja na nevarnost “nae. komunizma” in jih svari pred "o- portunizmom social-demokratov”. Končno se izreka za stalinistično li¬ nijo v komunizmu. Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije sa leto 1957 je najbolj zanimiva in najbolj pestra slovenska knjiga v izseljenstvu Vsaka družina, vsak slovenski fant, vsako dekle, mora imeti Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije sa leto 1957 f Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 7. D. 1957 PISMO Od prijatelja prof. g. Božidarja Baju¬ ka iz Mendoze, ki nam je za letošnji Zbornik - Koledar Svobodne Slovenije napisal izredno aktualen članek “Nekaj misli k problemu vzgoje naše mladine v izseljenstvu”, smo te dni dobili pismo, v katerem pravi: “Prejel sem letošnji Zbornik-Koledar. Kar rad priznam, da sem bil močno ve¬ selo presenečen. Prav prisrčno zahvalo vsem in vsakemu, ki je pri tem soodlo¬ čal”. V nadaljnjem delu pisma pa g. prof. B. Bajuk načenja pereče vprašanje, ki je zelo važno za vzgojo doraščajoče slov. izseljenske mladine in za njeno na¬ rodno ohranitev. Ker je to problem, za katerega se mora zanimati vsa sloven¬ ska skupnost in po svojih močeh poma¬ gati, da bo prišlo do njegove pozitivne rešitve, objavljamo tudi ta del pisma g. B. Bajuka. V njem nam piše tole: “Osebno bi me najbolj zanimalo, ali bi se ne dalo doli v centrali na kak na¬ čin zasnovati izdajanje knjižnih del iz naše preteklosti! Vem, da so verjetno tu na prvem mestu finančne težkoče. A zadeva se mi zdi tako nujna, da bi bi¬ lo primerno žrtvovati ji vse ostale “kul¬ turne” podvige. Kajti ne gre za “pri¬ boljšek” v duhovni hrani, marveč za vsakdanji kruh! Tu nam gre v cvet ge¬ neracija, ki nima, več pojma o vsem, kar je “našega”. In po naših mesečnikih in tednikih ter na sestankih in preda¬ vanjih ji dajemo lekcije in pobude, jo učimo “kozjih molitvic”, a ne dejemo ji pa ne, česar od nje zahtevamo. Da bo bolj razumljivo: Gre za to, kar sem v članku omenil, da bi začeli načrtno izdajati reprezentativna dela naših ve¬ likih mož, bodisi dela v celoti ali pa iz¬ daje izborov iz najznačilnejših stvaritev posameznikov. Vtepel sem si v glavo, da je to tako važno, da bi kazalo začeti magari v najprimitivnejši obliki — po lagerskem načinu—v ciklostilu. Seveda: Muy barato y muy bueno. Vem, zdaj smo pa tam! No, da! Zato pa samo pra¬ vim: Videant consules... Močno me zanima kako gledajo na te probleme drugi ljudje. Mislim, da je to zelo važno vprašanje. Danes smo tukaj in ne moremo živeti tako, kot smo ži¬ veli doma okoli bele Ljubljane pred 15 leti. Saj pa tudi “bela Ljubljana” ni da¬ nes več tista “bela Ljubljana”, kot je bila, niti ne bo, če bi se jutri vrnili. Ti problemi mi zore vsak dan bolj z nagli¬ co, v kateri mi dozorevajo moji štirje fantje. Zato mi tu še najbolj jasno sto¬ pajo pred oči iz — lastne skušnje”. Tako o tem perečem vprašanju g. prof. Božo Bajuk. Je postavljeno sedaj na tapeto in ga bo zaradi narodne vzgo¬ je in narodne ohranitve slovenske izse¬ ljenske mladine treba rešiti. Sestanek zaupnikov S. L S. V nedeljo 3. t. m. dopoldne se je vršil v Buenos Airesu v dvorani Slovenske hi¬ še sestanek zaupnikov S. L. S. Začel ga je g. Miloš Stare, ki se je pred pre¬ hodom na dnevni red spomnil najprej dveh uglednih somišljenikov S. L. S., ki sta pred kratkim umila v Argentini: svetnika Janeza Klemenčiča in Jožeta Mehleta. Kot prva točka dnevnega reda je bi¬ lo poročilo g. Miloša Stareta. V uvodu se je dotaknil zunanjepolitičnega polo¬ žaja in stem v zvezi obiska Tita v USA, ki je za sedaj odložen zaradi sil¬ nih protestov v Severni Ameriki, da bi tak človek prišel tja na obisk. Nato je poročal o udeležbi predsednika stran¬ ke dr. Mihe Kreka na mednarodnem kongresu krščansko - demokratskih strank v Parizu in navajal značilne o- kolnosti, ki dokazujejo kolik ugled uži¬ va predsednik dr. Miha Krek in kako učinkovito predstavlja Slovence v med¬ narodnem svetu. Nakratko je opisal po¬ zdravni večer, ki so ga priredili franco¬ ski diplomati in politiki v počastitev dr. Kreka. Zatem je prečital iz izvirnih po¬ ročil zanimiva poglavja o razmerah y Sloveniji, na Primorskem in Koroškem. Temu je sledilo kot glavna točka dne¬ vnega reda predavanje g. ravnatelja Jo¬ žeta Košička o tisku. G. Košiček, ki je gotovo eden najboljših poznavalcev ti¬ ska, problema propagande in učinkovi¬ tosti tiska, je v enournem predavanju povedal toliko zanimivosti in toliko re¬ snice in dejstev, zlasti v zvezi z naloga¬ mi in potrebami izseljenskega tiska, da so ga navzoči ob koncu nagradili z hva¬ ležnim odobravanjem. Predavanju je sledila živahna debata in razgovor. Nato je g. Rudolf Smersu podal zgo¬ ščen pregled političnega položaja v Ar¬ gentini, predvsem v zvezi z zadnjimi spremembami vlade. Poročilo je bilo za¬ nimivo in stvarno. G. Miloš Stare je zatem zaključil triurni sestanek ter se je zahvalil vsem, ki so pri njem sodelovali s predavanjem, debato in navzočnostjo. BRALI SMO... SRAMOTO DELAJO SAMIM SEBI Pred meseci je svetovno časopisje na široko pisalo o škadalu, ki ga je povzro¬ čila Sonja Južničeva, žena Titovega podkonzula v San Francisco v Severni Ameriki. Zgodba je bila zelo umazana. Sonja Južničeva si je v neki veleblagovnici v San Francisco izbrala precej blaga. Z njim je hotela oditi, ne da bi ga plača¬ la. Pri tem so jo zasačili. In — škan¬ dal je bil tu. V javnost je udarila novi; ce: Žena Titovega podkonzula si je ho¬ tela prilastiti neplačano blago. Vso stvar je vzela v roke policija, nato pa je prišla pred sodišče. Titove konzularne oblasti v San Fran¬ cisco so storile vse, da ne bi prišlo do procesa, češ, da Sonja Južničeva kot že¬ na titovega podkonzula uživa diplomat¬ sko zaščito. Ameriške oblasti so bile drugačnega mnenja ter so Južničevo postavile pred sodišče. Razprava proti njej je bila v začetku bila, da bo tekom petih dni plačala za “odnešeno” blago $ 26.11 in $ 150 sod¬ nih stroškov. Ni nam znano, kdo je Sonjo vzgajal, kdo jo učil božjih in človeških zapovedi, kdo jo učil lepega veden a, kdo ji da¬ jal nasvete pred njenim odhodom v A- meriko. Slovenski ljudje so vedno znali ločiti med tujo in svojo lastnino in so s prstom kazali za onim, ki tega ni de¬ GORIiKA IN Že v štev. z dne 24. jan. t. 1. smo po¬ ročali, da je lista demokratičnih, kat. in nekomunističnih Slovencev na Goriškem pri zadnjih pokrajinskih in občinskih volitvah dosegla lep uspeh. Volitve so pokazale, da so ljudje začeli spregledo¬ vati tudi na Primorskem in Goriškem ter so se začeli oddaljevati od komunistov. Stalno naraščenje glasov za Sloven- Vse naročn : ke Svobodne Slovenije,, ki za lansko leto še nimajo plačane na¬ ročnine, prav lepo prosimo, da jo ne¬ mudoma poravnajo. To lahko store oseb¬ no v upravi lista v Slovenski hiši Ra- mon Falcon 4158, ali pa po pošti z gi- ro postalom ali bančnim čekom. Naročajte \n širite Svobodno Slovenil® Prispevajte v tiskovni sklad sko listo z lipovo vejico in stalno pada- decembra lanskega leta. O njej ter o . n J e glasov za titovsko Listo naprednih vsej Južničevi aferi je Ameriška domo- | Slcvencev v Gorici najlepše pokaže na- vir.a z dne 12. decembra 1956 objavila članek “Sramoto delajo samim sebi”. V njem je zapisano tole: “Pred časom smo poročali, kako je bila prijeta zaradi “kraje” v neki vele¬ blagovnici v San Francisco v Kaliforni¬ ji žena tamkajšnjega Titovega podkon¬ zula Sonja Južnič. Da bi skrila svojo sramoto, je hotela najprej zatajiti svoje ime in se je izda¬ jala menda za Poljakinjo, nato je trdila, da je potrdila o plačilu zmetala proč, ker v Jugoslaviji takih stvari' ne sprav¬ ljajo. Vse ji ni nič pomagalo, policija njenim izgovorom ni verjela. Končno so jo prišli trije titovski zastopniki reše¬ vat iz rok policije, češ, da spada med diplomatsko osobje in kot taka ne mo¬ re zapasti kazni ameriških oblasti za take malenkosti. Ameriški sodnik je niih zahtevo zavrnil; po njegovem žene diplomatov ne uživajo diplomatske za¬ ščite, kadar v trgovini blago vzamejo, pa ga ne plačajo ali pa “vržejo proč po¬ trdila o plačilu.” Sonjo Južnič so postavili pred sodi¬ šče. Mestni sodnik Raymond J. Arata jo je pretekli četrtek oprostil, ko je oblju- slednja razpredena: Slovenska lista je prejela pri občin¬ skih volitvah leta 1948 glasov 1122 „ 1951 „ 1502 „ 1952 „ 1542 „ 1956 „ 1801 Titovci pa leta 1948 glasov 2004 „ 1951 „ 1570 „ 1952 „ 1523 „ 1956 „ 989 Pri pokrajinskih volitvah je Slov. li¬ sta leta 1951 prejela vsega skupaj 2477 g’asov, leta 1956 pa 3047. Titovci so le¬ ta 1951 dobili 2755 glasov, leta 1956 pa so nastopTi samo v štirih okrož'ih in so na svojo listo zbrali samo 1747 glasov. V Doberdobu je Slov. lista leta 1951 dobi 1 a 265 glasov. Tito-Togliattijevi ko¬ munisti pa skupaj 337 glasov. Leta 1956 ie Slov. lista imela 300 glasov, združe¬ ni komunisti pa 413 glasov. V Sovod- njah: Slov. lista 1951 glasov 386, Titovi in Togliattijevi komunisti 488 glasov. Leta 1956: S’ov. lista 465, združeni ko¬ munisti 489. Kandidat Slov. liste za po¬ krajinske volitve je pa v Sovodnjah do- lal, ki je imel, kot so dajali, “dolge prste.” Prepričani smo, da se je na splošno med Slovenci krepost, ki ji pra¬ vimo poštenost, ohranila. Brez dvoma pa je komunistična vzgoja napravila med Slovenci doma dosti škode. “Lastnina je tatvina,” je trdil eden izmed začetnikov komunizma; za njim to vneto ponavljajo vsi drugi, toda le v kolikor zadeva to druge, ne pa nje sa¬ me. Doma so večino ljudi “osvobodili” zemskega blaga, jih rešili skrbi za pre¬ moženje, vse je šlo v lastnino skupno¬ sti — le da “tovariši” uživajo najlepše hiše, najbolj razkošna stanovanja in vse druge dobrote, ki si jih zažele, narodu pa ostane samo delo in trud pri njih ohranjanju in vzdrževanju. Kapitalistični svet privatno lastnino priznava ne samo na papirju, ampak tu¬ di v dejanju. Pri nas v Ameriki je za¬ poved “Ne kradi” še vedno v veljavi in to bi morali Titovi zastopniki, ki pride¬ jo sem, vedeti. O tem bi morali poučiti tudi svoje žene, da ne bi delale sramo¬ to njim in vsej njihovi deželi. Vsa zadeva nas ne bi prav nič vzne¬ mirjala, saj titovcev nimamo v posebnih časteh, žal nam bi bilo le, če bi ameri¬ ška javnost začela misliti, da so se morda prebivalci Jugoslavije že tako navzeli komunističnega pojmovanja o lastnini, da Tito ne more najti več do¬ volj ljudi, ki ločijo natančno med svo¬ jo lastnino, da bi jih poslal kot svoje predstavnike v tujino. Navadno namreč pokažemo tujcem najboljše, kar imamo! Titovci se s svojo “soljo” ne morejo posebno postaviti, v svetu jim dela sra¬ moto!” PRIMORSKA bil 478 glasov, titov kandidat pa 471. V Števerjanu: Leta 1951 Slov. lista 274, združeni komunisti 224. Leta 1956: Slov. lista 229, združeni kom. 215. V Dober¬ dobu imajo združeni komunisti 12 sve¬ tovalcev. Prav tako tudi v Sovodnjah. Slovenska lista bo imela v obeh občinah po tri svetovalce, v Števerjanu pa 12 svetovalcev, komunisti pa tri. Če bi veljal proporcionalni sistem de¬ litve mest v občinski svet bi Slovenska lista imela v Doberdobu 6, v Sovodnjah 7, v Števerjanu 8 svetovalcev, komuni¬ sti pa v Doberdobu 9, v Sovodnjah 8, v števerjanu 7 svetovalcev. Tržaška “Demokracija” navaja, da je titovski tisk seveda zamolčal število gla¬ sov Slovenske liste. Svojo polomijado pa je pokril s črnogorsko modrostjo “Nas in Rusov je 200 milijonov” z maj¬ hno varianto: Nas in komunistov je to¬ liko tisoč... Kandidatje Slovenske liste pri zadnjih občinskih volitvah so bili: V Gorici: Dr. Sfiligoj Avgust, odvetnik, Dr. Ka¬ cin Anton, profesor, Bratina Stanislav, profesor, Dr. Macuzzi (Makuc) Andrej, odvetnik in profesor, Dr. Krannek Mar¬ tin, profesor, Dr. Birsa Karel, odvetnik in profesor, Brisco Gizela, trgovka, Ka¬ cin Marija, profesorica, Šuligoj Albin, učitelj, Braini (Brajnik) Vojnomira, u- radnica, Bensa Velentin, kmetovalec, Stanič Cirila, poroč. Kranner, uradni¬ ca, Piščanc Zora, uradnica, Peršolja Alojz, tovarniški delavec, Nanut Alojz, trgovec in gostilničar, Braini (Brajnik) Ivan, ukojenec, Valentinčič Franc, mi- (Nadaljevanje na 3. strani) ARGENTINA Po zadnji preosnovi vlade, v katero so vstopili trije člani radikalne stranke, ki po svojem zadržanju niso bili na strani predsednika te politične skupine in bodočega predsedniškega kandidata dr. Arturja Frondizija, je bil najvaž¬ nejši politični dogodek prejšnjega ted¬ na upor v radikalni stranki sami. Vod¬ stvo radikalov v buenosaireški provinci je imelo sestanek ter je sklenilo, da zanj glavni odbor stranke z dr. Frondizijem na čelu sploh več ne obstoja .Prav tako ne priznava dr. Frondizija za predsed¬ niškega kandidata. Zahteva popolno preosnovo radikalne stranke po svej re¬ publiki in volitev novega strankinega vodstva. Za predsedniškega kandidata bodo radikali v prov. Bs. Aires priznali samo tistega strankinega prvaka, ki ga bodo člani stranke za ta položaj določi¬ li z direktnim glasovanjem. Nastop vodstva radikalne stranke v provinci Bs. Aires proti glavnemu odbo¬ ru je pri članih vodstva stranke povzro¬ čil veliko presenečenje, pa tudi ogor¬ čenje. Pristaši dr. Frondizija so izjavlja¬ li, da je ta odločitev radikalov iz bue- nosaireške province “nekaj nezaslišane¬ ga in nekaj neverjetnega”. Napovedali so, da bo glavni odbor stranke postavil svojega komisarja v strankini organi¬ zaciji za prov. Bs. Aires z nalogo, da izvede preosnovo strankinih odborov po navodilih glavnega odbora. To se je tu¬ di zgodilo. Med tem se je pa večina or¬ ganizacij v prov. Bs. As. izjavila za sedanje strankino vodstvo v provinci, ki se je uprlo glavnemu odboru. Pa tudi v prestolnici in drugih provincah se je več strankinih odborov pridružilo radikal¬ nim upornikom v provinci Bs. As. Tako se je trenje v radikalni stranki še poglo¬ bilo in zaostrilo ter bo pot do enotnosti še zelo dolga. V zvezi z zadnjo preosnovo vlade je tudi izjava podpredsednika argent. kr¬ ščansko demokratske stranke dr. Allen- de-ja. Na tiskovni konferenci je zahte¬ val, da se mora razpustiti vojaška jun- ta, ki jo poleg predsednika in podpred¬ sednika sestavljajo ministri za vojsko, za mornarico in za letalstvo, “kajti de¬ žela ne želi posrednikov v delu vlade, želi pa, da naj bo predsednik predsed¬ nik, ministri pa ministri”. Za vlado je zahteval, da se pri svojem delu za nor¬ malizacijo razmer v državi mora držati svoje lastne deklaracije in mora biti ne¬ politična in nepristranska. V zadnji pre¬ osnovi vlade po zatrjevanju dr. Allen- deja javnost vidi izpolnitev želja in teženj gotove politične skupine t. j. ra- didalov, da bi že sedaj prišla na oblast. V nadaljnjih izvajanjih je nastopil pro¬ ti radikalom in njihovemu zatrjevanju, da imajo večino naroda za seboj. Ome¬ njal je tudi, da so po provincah komi¬ sarji zvezne vlade osebe, ki „ politično podpirajo radikale. Zato je dr. Allende napovedal, da bo ta politična skupina v bodoče sedanjo vlado podpirala samo v tem slučaju, če bo dala dokaze, da je v vsem svojem delu nepristranska. O za¬ držanju stranke do vlade bo ta stran¬ ka razpravljala na sestanku koncem februarja, na katerega bodo povabljeni predsedniki vseh provincijskih stranki¬ nih odborov. V Buenos Airesu bo avgusta meseca gospodarska konferenca vseh ameriških držav. Bernard Cornut Gentile je novi fran¬ coski veleposlanik v Argentini. Na tem položaju je zamenjal Filipa Baudet-a. Dr. MIHA KREK S P O T I P Med Slovenci Približno dva tedna sta minila med pripravami za kongres, kongresnimi pri¬ reditvami in sejami ter sestanki po kon¬ gresu v Parizu. Ko sem bil že v Evropi, sem želel ostali čas, kolikor mi ga je bi¬ lo še na razpolago, uporabiti za obiske med Slovenci in po vseh tistih krajih, kjer so v Zapadni Evropi kaka središča slovenske delavnosti. Hitel sem, kar sem mogel, po večini potoval ponoči, pa ven¬ dar nisem mogel priti niti v Zapadno Nemčijo, niti Nizozemsko, niti Španijo in Portugalsko. Pač pa sem iz Pariza hitel v Liege v Belgijo, v Rim, Turin, Milan, Trst, Gorico, Celovec, Spital, Muenchen, Merlebaeh, Lievin in v Lon¬ don. Po Franciji V Franciji je sedaj kakih 24.000 slo¬ venskih naseljencev. So taki, ki tam ži¬ ve že nad dvajset let in taki, ki so komaj prišli. Stari naseljenci so po veliki ve¬ čini rudarji. V Parizu in okolici je tudi nekaj uspešnih slovenskih obrtnikov med njimi. Po vsej Franciji so raztreseni na¬ ši kmetovalci. Po drugi svetovni vojni Francija sprejema naše rudarje in kmet- ( 2 ) D EVROPI ske delavce. Tudi v drugih poklicih se nekateri ustanove tam, vendar so ti bolj redki. Kmetske delavce in rudarje pa ra¬ di sprejemajo in jih naravnost iščejo. Na splošno moramo reči, da Francija le¬ po ravna z našimi begunci. Poseben urad v Parizu jih zasliši, in če je vse v re¬ du, dobe takoj potrebne dokumente in dovoljenje za prebivanje in delo. Živ¬ ljenje v Franciji za začetnika begunca ni rožnato, pa tudi obupno ne. Toliko za¬ služi, da se skromno pretolče, če gre v rudnike, zasluži mnogo bolje, dela pa se¬ veda veliko težje. Stari naseljenci v ru¬ darskih krajih so se tam kar za stal¬ no naselili. Mnogi so že v pokoju. Nekaj družin ima svoje domove ali rudarsko hišico, ali kmetsko hišo in posestvo. Vsa¬ ko leto gredo ti naši ljudje v razmeroma velikem številu obiskat svoje drage v Slovenijo. Večinoma to še niso franco¬ ski državljani. Državljanstvo je težje do¬ biti in pred drugo svetovno vojno naši naseljenci v Franciji sploh niso mislili na to. Smatrali so svoje bivanje v Fran¬ ciji zgolj za začasno, pa čeprav so tam bili že desetletje. Dejstvo, da ljudje po¬ trebujejo vsako leto jugoslovansko vizo za obiske domačih, izkoriščajo nekateri komunistični diplomatski in konzularni uradniki Jugoslavije. Kar naravnost groze, da taki, ki se izjavljajo proti ko¬ munizmu ali se obnašajo kot protikomu¬ nisti, taki, ki so člani cerkvenih in ver¬ skih organizacij ali pri svetnih društ¬ vih s katoliškim programom, pevci pri cerkvenih zborih, ne bodo dobili vize. To grožnjo tudi izvajajo. Posebno je ta pri¬ tisk hud v področju konzulata v Stras- burgu. Nikjer nisem slišal, da bi naši naseljenci v Franciji bili brez dela in zaslužka. Tisti, ki so vojno preživeli v Franciji, tožijo, da so mnogi vse izgu¬ bili. Naselbine v zapadni Franciji so bi¬ le evakuirane in ko se se po vojni ljudje vrnili, so našli svoje domove izropane in porušene. Ker niso francoski državljani, niso dobili nikake odškodnine. Novi na¬ seljenci so skoro sami mladi fantje in dekleta. Lepo se razumejo s starejšimi in zadovoljni so, da so se zatekli v Fran¬ cijo. Nekateri prav pridno pomagajo pri slovenskih društvih in prireditvah. V Parizu sem se sestal s tamkajšnji¬ mi slovenskimi izobraženci, ki delajo po raznih zasebnih podjetjih, nekateri pa so tudi v uradih javnega značaja kot strokovnjaki. Razen pisatelja g. Erjavca so to sami mlajši gospodje. Skrb za slo¬ venske skupne stvari je v največji meri na ramah č. g. Ignacija Čretnika. Ta je misionar za vse katoliške begunce iz Jugoslavije in za Slovence posebej. On je slovenska posredovalnica za begunce, urednik mladinskega glasila krščanskih demokratov iz srednje Evrope in splošni naš zastopnik. Po uradih in ustanovah, ki imajo z nami opravka, je ime Čret¬ nik že kar isto kot Slovenec. Kar je slovenskih zadev in težav, jih pošljejo k Čretniku. Kjerkoli se Čretnik pojavi, že vedo, da prihaja s slovenskimi prošnja¬ mi in posredovanji. Poleg tega pa posre¬ duje tudi za Hrvate in druge, ki se v stiskah zatekajo k njemu. Ima redno službo božjo za Slovence v Parizu, a po¬ leg tega misijonari po okoliških naselbi¬ nah. Razume se, da je težko preobložen, neprestano na nogah, vedno kam beži, da se talar kar lovi za njim, ali pa ga dobiš v podzemski železnici ali kakem avtobusu na poti po misijonskem ali do¬ brodelnem opravku. V poznih večerih piše vloge za begunce, rešuje prošnje, piše tolažbe in navodila in urejuje svoj list. Prav malo pred menoj je prišel v Pariz iz Španije č. g. Flis, ki bo prevzel del Čretnikovega bremena, če bo mogel dobiti tako cerkveno službo, da bo vsaj kolikor toliko prost. Slovenci v Parizu smatrajo, da tam hitro raste potreba po stalnem sloven¬ skem uradu in prehodnem prenočišču, kakršno že mnogi drugi narodi iz sred¬ nje Evrope imajo. Ne samo tisti, ki se v sedanjih razmerah nelegalno pretol- čejo preko meje, preko Italije ali preko Avstrije in Nemčije v Francijo, ne zna¬ jo jezika in si v Parizu ne morejo in ne vedo prav nič pomagati, tudi drugi slo¬ venski ljudje bi nujno potrebovali slo¬ vensko središče, kjer bi dobili navodila za svoja pota po mestu in po Franciji. Končno je Slovencev v Franciji vedno več in jih vedno več opetovano prihaja v Pariz. Vsem bi bila nekaka slovenska pisarna nujno potrebna. Seveda sem skočil tudi k Msgr. Valen¬ tinu Zupančiču, ki misijonari med slo¬ venskimi rudarji-premogarji v severni Franciji in k Msgr. Stanku Grimsu, ki skrbi za dušni blagor Slovencev v vzhod¬ ni Franciji, tam vzdolž nemške meje. Na slikah, fotografijah se mi je zdel Msgr. Zupančič kot upadel, zdelan starček. Tu¬ di njegova rojstna letnica bi opraviče¬ vala tako sodbo, saj je pel že zlato ma¬ šo. Prijetno sem bil pl-esenečen, ko mi je prišel naproti vesel, živahen duhovnik s francosko čepico na glavi. Zdravje in dobrodušnost sta mu sijala z obraza in Buenos Aires, 7. H. 1957 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. 'Ilovice iz SCovmdjc- Nacionalna žirija za podeljevanje Guggenheimove nagrade je na sestanku v Ljubljani podelila prvo nagrado te mednarodne ustanove slov. slikarju Pe¬ tru Lubardi v višini en tisoč dolarjev za njegovo delo “Borba konjev”. Slikar in grafik Veno Pilon je slavil 60. letnico življenja. Iz Slovenije so v prvih treh četrtlet¬ jih lanskega leta izvozili raznega blaga v vrednosti nad 11 milijard in 100 mili¬ jonov din. V odboru za organizacijo oblasti in u- pravo ter v zakonodajnem odboru beo¬ grajske zvezne skupščine je bil sprejet predlog zakona o pravdnem postopku. Izdelan je bil tudi nov zakonski pred¬ log o odnosih staršev in otrok, t. j. zak. osnutek o določevanju očetovstva za otroka, ki je rojen izven zakona. V Beogradu bo od 5. do 11. junija med¬ narodna konferenca za energijo. Udele¬ žilo se je bo nad 1500 energetskih strokovnjakov iz 40 držav. Za konfe- ferenco je prijavljenih že 149 refera¬ tov. Kancem lanskega leta je “delegaci¬ ja” Novodemokratske mladinske lige Ki¬ tajske” vrnila lanskoletni pomladanski obisk jug. kom. mladcev Kitajski. Pred¬ stavniki kit. kom. mladine so prišli tu¬ di v Slovenijo. Slov. komunisti so jih vo¬ dili po raznih krajih Slovenije ter po¬ vsod gostili. GORIŠKA IN PRIMORSKA (Nadaljevanje z 2. strani) zar, Doles Prane, pleskar, Gorjup Leo¬ pold, upokojenec, Velišček Teodor, trgo¬ vec, Nanut Jožef, učitelj v pokoju. V Sovodnjah: Černič Karel, tovarni¬ ški delavec — Rupa, Hmeljak Nada po- roč. Rojec, profesorica — Sovodnje — (neodvisna), Čavdek Roman, kmetova¬ lec — Sovodnje, Černič Venceslav, kme¬ tovalec — Gabrije, Čevdek Nikolaj, voj¬ ni invalid — Peč, Grillo (Grilj) Štefan gostilničar — Vrh, Maraž Dora Marija, učiteljica — Rupa, Paoletti (Pavletič) Alojz, tovarniški delavec — Gabrije — (neodvisen), Pelicon Danilo, šofer — Sovodnje — (neodvisen), Petejan Ivan, kmetovalec — Sovodje, Tomšič Peter, kmetovalec — Sovodnje, Trampuš Jo- žeg, kmetovalec — Rupa. V Dobedobu: Frandolič Evgen, dela¬ vec — Doberdob, Perlitič Miloš, Dober¬ dob Q.uin 2 i (Kojnc) Jožef, Jamlje Frandolič Alojz, Dol, Jarc Roman. Do¬ berdob, Pacor (Pahor) Anton, Jamlje, Peretič Štefan, Dol, Lavrenčič Stani- nislav, Doberdob,, Pacor (Pahor) Jožef, Jamlje, Ferletič Miroslav, Doberdob, Ferfoglia (Ferfolja) Jožef, Devetti (De¬ vetak) Ludvik, Dol. V Števerjanu pa tile: Podveršič Her- menegild, kmetovalec — Števerjan, Hle¬ de Alojzij, števerjan, Koren Franc, šte¬ verjan, Pušnar Orlando, Jazbine, Ma- rassi (Maraž) Ignac, števerjan, Toma¬ žič Jožef, števerjan, Corsi (Koršič) Ivan, števerjan, Škorjanc Albin, šte¬ verjan, Terčič Zdenko, števerjan, Grau- nar Jožef, Števerjan, Klanjšček Stani¬ slav, števerjan, Terpin Ciril, števerjan. Umrli so. V Ljubljani: Pepca Klan¬ čar, roj. Radoš, Mimi žargi roj. Kimo¬ vec, Marija Rozman-Kopitar, Oton Sem- melrock, meh. mojster, Franc Rebec žel. upolc., Ivan Zajc, finomehanik, Franc Habjan, upolc., Terezija Podob¬ nik, roj. Stupar, Ivan Jezeršek, Angela Kolarič, vdova Štrukelj, roj. Likar, An¬ drej Jurman, Angela Dvorak, roj. Bon¬ ča, Alojzija Groznik, uslužb. podjetja Intertrade in Franjo Vehovar, mizarski mojster v Celju, Josip Fon v Vipolžah, Apolonija Bergant v Komendi, Lovrenc Ota v Kopru, Marija Kožar, roj. Vrhove v Igleniku, Avgust Pur, obratovodja v lesnoind. podjetju Polzela v p. v Celju, Andrej Stele, prof. na gimnaziji in Va¬ jenski šoli v Postojni, Marija Klun, pos. v Gorenji vasi pri Ribnici, Ludvik Lenček v Novem mestu, Josipina Mali, roj. Novak v Domžalah, lika Nikovič, roj. Fedran v Celju, Marija Šuljakovič, roj. Brenisel v Sp. Kašlju, mr. ph. Ivo Vidmar, lekarnar v Mariboru, Marija Ferjan, roj. Šušteršič, pos. v Ribnem, Franc Maslo, pos. na Ostrožnem ' brdu, Franc Eržen, upravnik stud. knjižnice v Postojni, Franc Lampret, upolc. Tob. tovarne v Kamni gorici in Marija Miv- šek, roj. Eržen v Borovnici. V ljubljanskih kliničnih bolnišnicah je začela obratovati nova moderna kalorič¬ na centrala. Načrte zanjo je napravil glavni projektant ing. Bolesiav Likar, vrednost vseh naprav in izvršenih del pa dosego višino 00 milijonov din. Ka¬ lorična centrala bo s toplo vodo ogreva¬ la 19 objektov kliničnih bolnišnic in po¬ liklinike. V Cankovi v Prekmurju so odkrili spo¬ minsko ploščo dr. Avgustu Pavlu. Mož je postal znan po svojem delu “Glaso¬ slovje cankovskega slovenskega nareč¬ ja”, ki je leta 1909 izšlo pri madžarski znanstveni akademiji v Budimpešti. Pre¬ vajal je v madžarščino tudi Cankarja, Levstika. Prežihovega Voranca in Žu¬ pančiča. Za upravnika Slovenske filharmonije v Ljubljani je bil imenovan prof. Mari¬ jan Lipovšek. Dflištvo za varilno tehniko Slovenije je v Ljubljani odprlo Zavod za varjen¬ je LR Slovenije, ki je prvi tovrstni za¬ vod v državi. Ustanovitev zavoda je na rekoval vedno večji razvoj kovinske in¬ dustrije. V Murski Soboti je bilo posvetovanje konservatorjev in zastopnikov ustanov in organizacij, ki sodelujem pri varstvu spomenikov v Sloveniji. Na sestanku je bilo več referatov. Tako prof. dr. Baša o “Spomeniškem Pomurju” dr. Pisker- nikove o prirodnih znamenitostih Po¬ murja. Dr. Steletov referat o “Umet- l nostnih spomenikih v Pomurju” so pre¬ brali, ker je bil referent zadržan. Skle¬ nili so naprositi oblasti naj prvenstve¬ no restavrira srednjeveški grad pri Gradu na Goriškem. V Ljubljani je bila V. medfakultetna gozdarska konferenca fakultet za agro¬ nomijo, gozdarstvo in veterino. Vodil jo je dekan te fakultete prof. Zavrnik, u- vodno predavanje je pa imel predstojnik oddelka za gozdarstvo prof. Ivan Kle¬ menčič. Poudarjal je, da so gozdovi naj¬ važnejši temelj ljudskega blagostanja”. Toda znano je, kako so prva leta ko¬ munisti doma s prevelikim posekom lesa rušili ta “temelj ljudskega blagostanja”. To je govornik sam priznal z beseda¬ mi: “Ker pa so zaradi velikih potreb države morali dajati gozdovi več kot v njih prirašča, seveda posledice niso izo¬ stale”. Govornik je zato naglašal, da je sedaj nujno, da za les in lesne izdelke poiščejo nadomestila, da bi gozdovi do¬ bili “potreben oddih za ozdravitev”. Te¬ ga dela pa se lahko loti uspešno samo visoko izobraženi gozdar. V ptujskem okraju je bila lani letina nekaj slobša, kakor pa leta 1955. Semen¬ ske pšenice so v okraju pridelali 17 va¬ gonov. Pridedek kromprirja so ocenili na 7600 vagonov, Koruza je obrodila bo¬ lje, sadja pa je bilo polovico manj kot v letu 1955. V Škofji Loki so v Mlekarski zadrugi tako strokovnjaško gospodarili, da se je v kleteh pokvarilo 2500 kg sira. Ptujska bolnišnica je zašla v velike finančne težave, ker ji okoliške občine, tkzv, “ljudski odbori” niso redno plače¬ vali dolžnih prispevkov. Samo teh ter¬ jatev je imela bolnišnica nad 5 milijo¬ nov dinarjev. Proti vsem občinam — dolžnicam je uprava bolnišnice vložila tožbo za plačilo dolžnih zneskov. Zvezni zavod za statistiko je izvedel popis uslužbencev vseh ustanov in ura¬ dov. Ta popis je zajel okoli 300.000 jav¬ nih nameščencev. Pri Trgovinski zbornici LRS v Ljub¬ ljani so ustanovili republiški Center za ambulažo. Nova ustanova bo imela na¬ logo, da bo z embalažo čim bolj zašči¬ tila blago, hkrati pa z njenim estet¬ skim izgledom odigrala tudi propagand¬ no funkcijo in tako pomagala pri proda¬ ji blaga. Novšmenovani Svet za kulturo in prosveto je imel v Ljubljani sejo. Na njej je razpravljal najprej o proračun¬ skih izdatkih in kreditih, nato pa o pro¬ blemu štipendij in štipendiranja. Govor¬ niki so ugotovili, da prejema v Sloveni¬ je sedaj štipendije 5600 študentov in dijakov, ki presegajo 20 milijonov din. mesečno. Kom. poslanci so v razprav¬ ljanju o tem problemu navajali, “da bi morali dajalci štipendij pri podeljeva¬ nju le-teh bolj upoštevati tudi moralno¬ BUENOS AIRES OSEBNE NOVICE Družinska sreča. Družino g. Štefana Drenška in njegove žene ge Milene, roj. Knavs je 30. januarja 1957 razveselil krepak sinček prvorojenec. Srečni dru¬ žini naše čestitke. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje, Januar 1957. Vse¬ bina: Skrivnost svete noči (dr. Milan Kopušar); štiridesetletnica Fatimskega naročila (škof Gregorij Rožman); La Iglesia y el Mundo Moderno (Joe Juck); Sveti večer (Gregor Hribar); Mesec bo¬ žične radosti (Jože Jurak); čevelj brez para (Luigj Santucci); Jezus uči moliti (dr. Mirko Gogala); Božična noč (Ljub¬ ka Šorli); Odnos Cerkve do kulture (Gregor Mali); Slovanski svetniki (An- politične kvalifikacije štipendistov”. Za¬ tem so pa govorili o težkem finančnem položaju nižjih glasbenih šol. Omenjali so tudi, da je v pripravi osmutek repu¬ bliškega zakona o gledališčih. Jugoslovanski statistiki so imeli v Ljubljani IV. znanstveni sestanek. Na njem so v glavnem obravnavali vpra¬ šanje točnosti v statistiki, v štirih loče¬ nih posvetovanjih so pa še obdelali posa¬ mezna področja demografske statistike, statistike narodnega dohodka, matema¬ tično statistiko in kmetijsko statistiko. V demografski skupini so omenjali pri¬ prave za svetovni popis prebivalstva o- koli leta 1960. V zvezi s tem bo novi popis prebivalstva v Jugoslaviji leta 1961. Ob koncu zborovanja je bil še let¬ ni občni zbor Jugoslovanskega statistič¬ nega društva. Za novega predsednika je bil izvoljen prof. dr. Stane Krašovec. Slovenska filharmonija v Ljubljani je na svojem koncertu izvajala tri nove slovenske kantate. Blaž Armič je svojo kantato komponiral na znano Županči¬ čevo pesem “Z vlakom”. Napisal jo je leta 1952. Marijan Kozina je za svoje “Puntarje” uporabil Aškerčev baladni ciklus o kmečkih uporih. Rado Simonitti je pa bil na koncertu zastopan s svojo kantato “Prvomajski koledniki” na be¬ sedilo Otona Župančiča. Izseljenska matica v Ljubljani, ki smatra za svojo glavno nalogo, da med izseljence pošilja svoje slavospeve seda¬ njemu komunističnemu diktatorskemu režimu doma, je tudi za letošnje leto iz¬ dala svoj izseljenski koledar. V njem so vsi krščanski prazniki kot n. pr. Božič, Marijino vnebovzetje, označeni kot na¬ vadni delavniki. V koledarju so se komu¬ nisti na široko razpisali o svojih knji¬ ževnih založbah in poveličujejo njihovo delavnost po vojni. Pri tem seveda niti z besedico ne omenjajo, da n. pr. celjski Mohorjevi družbi ne dovoljujejo zadost¬ nih količin papirja, da ne more izdati vseh svojih knug, čeprav mora tudi o- na v svojem koledarju redno objavljati slavospeve Titu in “pridobitvam narod¬ noosvobodilne vojne”. Mohorjevih izdaj Izseljenski koledar niti ne omenja. Pač pa mnogo piše o raznih slovenskih or¬ ganizacijah v Ameriki. Zato je v njem tudi ponovitev že obrabljenih napadov na slov. duhovščino in na škofa dr. Rož¬ mana. ton Merkun); Baragov najvišji dan (dr. Fr. Jaklič); Fantom in dekletom: Ljubi fant, ki te ne poznam; Nekaj misli za¬ te, dekle (N. T. Kr.); Da bi bili vsi eno (Stanko Janežič); Iz domovine; Don Kamilo (Giovanni Guareschi — Jože Ju¬ rak); Zemljevil (Oton Župančič); Med Slovenci po svetu; Nove knjige; Po sve¬ tu. Januarska štev. Božjih stezic zara¬ di bolezni urednika ni mogla iziti. Duhovno življenje. Februar 1957. Vse¬ bina: Naš odnos do Cerkve (Dr. Al. Starc); Na pragu postne dobe (Jože Ju¬ rak) ; Sem kriv (Andrej Bregar); Ha¬ ce veinticinco ahos (Joe Juck);. O veri (Skupni pouk jug. škofov za postni čas 1956); Na polnoči grede (Gregor Hri¬ bar) ; Korotan v srcu (Oton Župančič); Življenje Besede v Bogu Očetu (St. Ko- Vsak teden ena KO B' SODOV NE BL6 ... Ko b' sodov ne blo, bi tud čepov ne blo, vodica bi tekla v majolko samo. Pa čepek, oh, ja, odbiti se da in vino v majolko v potokih curlja. Na mizi stoji, ' iz majolke kriči: “Oj bratec, le vlivaj in pamet zapij!" Še vedno stoji, iz majolke kriči: “Oj bratec, le vlivaj • in zdravje zapij!" Ne neha. Stoji, iz majolke kriči: “Oj bratec, le vlivaj in dušo zapij!" Nespametni brat zaliva si vrat, mošnjiček izprazni, pod mizo gre spat. Pod mizo pijanec grči in smrči, doma se pa žena z otroci solzi. Nalijmo vode, napijmo se nje! Po njej nas ne bodo bolele glave! ščak); Uspešna molitev (dr. Mirko Go¬ gala); Uspešnost Cerkve v očeh sveta (F.G.); Ubožec (Bogdan Budnik), Ba¬ ragov najvišji dan (dr. Franc Jaklič); Fantom in dekletom; Tvoja glava in Tvoje srce (K. Wolbang); Don Camilo (Giareschi-Jurak); Ob srebrnem jubile¬ ju revije (J. Jk); Iz domovine; Med Slovenci po svetu; Marija, glej (Ljub¬ ka Šorli); Po svetu Tri minute dobre volje. Zaradi bolezni urednika Božje stezice tudi ta mesec niso izšle. Nova mladina, glasilo slov. srednje¬ šolcev v Argentini, štev 10-februar:. Seminar postaja vedno bolj zanimiv; Pionirjem Zveze slov. srednješolcev; Na Tronador; O prireditvi .v škofovem za¬ vodu; Laična ali svobodna? Luč z gora; Dijakinja in njen svet; Dio na izletu. Janezi so se sedaj že precej zbrihta- li. Vedno bolj se zavedajo, da neizrab¬ ljeni denar, ki leži tudi samo krajšo do¬ bo doma, ne prinese prav nobene koristi. Tako sedaj že marsikdo pomisli: “Obrok za lot, stroj ali hišo, mi zapade šele čez mesec ali pa dva. Denar imam pa že se¬ daj pripravljen. Naložim ga torej za ta čas pri “PROMET”, S.R.L., Buenos Ai¬ res, 25 de Mayo 533|3v (Edina družab¬ nika brata Krištof) na lepe obresti”. Re¬ čeno, storjeno. In ob dogovorjenem ča¬ su ima Janez poleg svojega denarja za plačilo obroka, še par stotakov obresti v žepu. Slovenci v Argentini ZBORNIK - KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1957 VZBUJA OBČUDOVANJE PRI VSEH, KI SO GA BRALI DOSLEJ. hodil je proti domu tako hitro in krepko kot včasih, ko je s Polhovega Gradca prišel v Ljubljano. O težavah svoje služ¬ be sploh ne govori. Le hvali svoje ovči¬ ce in vesel jih je. Sam moraš počasi zbrati podobo dela sedemdesetletnika, ki mašuje po raznih krajih obširnega ru¬ darskega revirja, obiskuje oddaljene bol¬ nike, raznaša slovenske knjige in časo¬ pise in je svojim ljudem posredovalec pred cerkvenimi in posvetnimi oblastmi. Njegova misijonska hiša je v vrsti ru¬ darskih hišic, kuhinja, obednica, urad je vse v enem. Dva tisoč in pol slovenskih rudarskih družin je v njegovem področ¬ ju. Za ‘prišleka’ je okolje turobno. Vse sivo je naokoli. Hiše in ceste in kar je sveta med njima, vse je sivo. Da boš še bolj vedel, da si v premogarski po¬ krajini, se dviga na vsakih par kilome¬ trov še bolj temnosiv hrib, umetno na¬ metana velika krtina nakopanega ma- terijala. In te krtine se kar vrste po obzorju, kamor pogledaš. Slovenski du¬ hovnik pa je vesel —- v vsej tej sivini — svojega poslanstva, nosi tolažbo, izža¬ reva zadovoljnost, zbira ljudi k petju in narodnemu veselju in k službi božji... Šele prav ob slovesu je pripomnil: “Po¬ močnika bi potrebovali tu, mladega in idealnega. V leta sem prišel, ne zmorem vsega, kar bi bilo treba. Bomo že po¬ skrbeli, da bo živel. Upam in molim, da bi se kmalu javil kak mlad naš duhov¬ nik. Zelo bi ga potrebovali”. Msgr. Stanko Grims me je pričaka! na kolodvoru z biretom na glavi. Ker še ni¬ koli nisem videl duhovnika z biretom na kolodvoru, mi je to brž padlo v oči in kar vprašal sem ga, kako to. Od srca se je zasmejal in povedal: “Tu nosijo Francozi svoje znane čepice, Nemci pa klobuke, če sem v enem teh pokrival, me imajo ljudje za Francoza ali pa za Nem¬ ca, pač po tem, kar imam na glavi. Ne¬ kateri bi me imeli za svojega, nekate¬ ri pa za človeka nasprotne narodnosti. Ker sem pa v biretu, sem duhovnik za vse. To hočem biti.” Grimsovo misijon¬ sko področje je še obširnejše. Več sit¬ nosti mu delajo komunistični agitatorji iz Jugoslavije, ki pogosto prihajajo tja. Nasprotovanja po politični opredelitvi so močnejša. Ob meji je. V spremenje¬ nih razmerah so nekateri rudniki prene¬ hali, industrija se je selila. Na drugi strani je pa med njegovimi več mla¬ dih ljudi, takih, ki so prišli pred drugo svetovno vojno in še pozneje, v Francijo. In tam jih podjetja rada sprejemajo, na¬ ravnost iščejo. “Par sto naših fantov bi še tu dobilo kruha. Trdega rudarskega kruha sicer, toda vendar zaslužek je stalen in ne slab. In rudarske bolezni je v teh krajih veliko manj kot n. pr. v belgijskih rudnikih”, mi je pripovedo¬ val Monsignor, ko sva prišla do njegove¬ ga ‘doma’,. Stanovanje je čisto ‘misi¬ jonsko’. Kakih 12 metrov dolga in kake dva metra široka hodniku podobna soba, ki je revno, z obrabljeno staro opremo nekako razdeljena v kuhinjo, spalnico in pisarno. Po vseh stenah pa je na sto¬ tine fotografij iz_ življenja tamkajšnjih Slovencev: poroke, krsti, pogrebi, igre, pevski zbori, godbe, procesije, zborova¬ nja. In monsignor pozna vsak obraz, vsako skupino, vsak kraj, vsak dogodek. Neutrudno pripoveduje o veselju z misi¬ jonske poti, žalost pa dosledno izpušča. Nima ne cerkve, ne dvorane. Slovenci povsod gostujejo. Pa ie premalo dni v tednu, da bi obhodil vše svoje ‘podružni¬ ce’, povsod maševal in pridigal, spove¬ doval in vse bolnike obiskal. 4000 naših ljudi živi tod okoli. “V dolnji konec sploh ne pridem redno, le izjemoma. Področje je treba nujno razdeliti, sicer so nekatere naselbine preveč zanemarje¬ ne in zapuščene” —^Vprašam: “Kako pa, da med tednom hodite maševat po naselbinah? Kdo pa tedaj more priti v cerkev?” “Ne morem drugače. Nedelj je premalo. Pa pridejo ljudje, pridejo. Na¬ ši ljudje so dobri in si tako urede, da jih veliko pride. Jaz imam pri mašah veliko več ljudi kot moji francoski tova¬ riši.” “Kako pa zmorete stroške nepre¬ stane poti?” “O saj ljudje dajo. Za že¬ leznico in avtobus vedno dobim, na hra¬ no me pa povabijo”. Doma Monsignor kuha sam, pospravlja sam, je za vse sam. Pa je redko doma, vedno med ljud¬ mi. Preko hribov in dolin vozi avtobus v Tucquegnieux, kjer živi idealni in lju¬ beznivi slovenski izseljeniški učitelj Jan¬ ko Jankovič. Po vojni je ‘izgubil poklic’. Nič več ne more poučevati slovenskih izseljeniških otrok. Pri rudniški upravi dela kot uradnik. Vzorna družina mu le¬ po napreduje. Bilo je že pozno v noč. ko smo pridrdrali v rudniško “vas”. Pršilo je iz megle in v zraku je bil tisti moker mraz, ki se neprijetno zajeda v telo. Pa sem brž pozabil na vse to, ko sem iz me¬ gle slišal ljubeznivi pozdrav: “Dober ve¬ čer, gospod! Kar stopimo, da se bomo pogreli.” V hipu dobiš neizbrisen vtis, da imaš opraviti s človekom, ki je moj¬ ster v osvajanju mladine, z možem, ki je “šel za klicem”, da bi opravil nekaj po¬ sebno dobrega in lepega za svoj narod. “Poklical me je pokojni župnik Jože Kastelic, tisti, ki se je kasneje ubil v argentinskih gorah”, je g. Jankovič pri¬ povedoval. “On me je prepričal, da otro¬ ci slovenskih staršev, delavcev v Franci¬ ji potrebujejo učitelja. Pa sem šel. Ob¬ lasti niso dovolile, da bi osnovali kake slovenske šole. Pa smo uredili, da poma¬ gam pri poučevanju vefouka in to ‘po¬ maganje’ smo tako razširili, da so se o- troci naučili slovenščine in vedeli nekaj o svojem rojstnem kraju. Sedaj po voj¬ ni je tudi to prenehalo. Jugoslovanske oblasti me nočejo, francoske oblasti pa nočejo komunističnega učitelja”. V kra¬ ju in podjetju, kjer živi g. Jankovič, je sedaj komaj kakih 50 slovenskih družin, v malo daljnji okolici pa je kakih 1500 slovenskih rudarjev. Daši g. Jankovič ne more izvrševati svoje službe, je ven¬ dar prava sreča, da je tam. Slovenci ve¬ do zanj, poznajo ga, k njemu radi pri¬ hajajo, k njemu se zatekajo po nasvet in navodila. V vsaki dobri slovenski stvari vedo, da bo rad pomagal. Pozna¬ jo ga, da se žrtev ne straši. Zaupajo mu in radi ga imajo. G. Jankovič je tipična osebnost, ki združuje in vodi s svojo dobroto in izvrstnim poznavanjem ljudi. Kar je rudarjev v tej okolici, imajo stal¬ no delo, dobro zaslužijo. Nimajo kakih posebnih težav. Slovensko društveno in družabno življenje je kar živahno. Bil bi nujno potreben misijonar za ta del na¬ selbin, kakor sta poudarjala Monsignor Grims in gospod Jankovič. (Nadaljevanje v prihodnji številki) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 7. H. 13$7 NEKA«? VE tS@!SS B ©®AI«SKEGA ŽSVL.IEN.0A Poljaki bodo v Angliji kupili blaga v vrednosti 15,3 mil. funtov, Angleži pa na Poljskem za 6,5 mil. To bo uradno ves promet v letu 1957. Kakor javlja Irak Petroleum Co., je produkcija petroleja padla od S. 105.470 t v oktobru na 728.868 t v novembru, kar pripisujejo sabotažnim dejanjem na na¬ peljavah in črpalnih napravah, zraven pa tudi blokiranju kanala. V mesečnem poročilu The Chase Man¬ hattan Banke piše, da bodo USA petro¬ lejski producenti morali zmanjšati pro¬ dukcijo takoj, ko se uredi prevoz skozi kanal. Export-Import banka je odobrila 500 mil. dolarjev kredita Angliji za nabavo petroleja. Južna Amerika je v času pred II. svetovno vojno do lani trikratno pove¬ čala lov na ribe. Celotna produkcija je od 229.000 t leta 1938 poskočila na 649.900 t v leu 1955. Prvi je čile 214.000, zatem Peru 179.000, Brazilija 172.000, Argentina 78.900, Ekvador 15.000 t. Kanadska tovarna papir : a Abitibi Po- wer and Paper Co. Ltd. je dvignila ceno časopisnemu papirju za 4 dolarje na to¬ no od 1. marca dalje. Isti dvig cene je najavila tudi Consolidated Paper Cor¬ poration. Tako je sedaj cena ene tone časopisnega papirja 134 dolarjev FOB (dostavljeno na ladjo) New York. Svetovna trgovska mornarica je 1956 dosegla rekordno število 105,200.900 ton, poroča Lloyd. Celotni lanskoletni norast znaša 4.632.000. Svetovna trg. mornarica ima 29.375 ladi ; , od katerih je 76.989.000 ton za splošen prevoz; 3.677 petrolejskih ladij pa ima 28.211.000 ton. Vodijo ZDA s 26.148.000 tonami, sledi Britanski imjerij s 23.560.000, nato Nor¬ veška, Liberija. Rusija ima dvanajsto mesto po razpredelnici. Glede petrolej¬ skih ladij je na prvem mestu Britanija (5.690.000 ton), nato Norveška; ZDA 'majo tretje mesto, Argentina trinajsto (342.000 ton, 4.000 več kakor 1955). Severnoameriški delegat v Medame- riškem gospodarskem in sacialnem odbo¬ ru Harold Randall je poročal, da je petrolejska oskrba Latinske Amerike v splošnem kljub spremembam zaradi sueš¬ ke krize zadostna. Ukrepi USA so zava¬ rovali preskrbo tako Lat. Am., kakor tu¬ di Zah. Evrope. Ta poročila je šteti za zgolj informativna. Tako je nekaj ladij, ki so peljale iz perz. zaliva naravnost v Evropo, moralo preko Karibov, tam na¬ črpati petroleja, ga oddati v Braziliji in Arg. in šele nato spet odpluti v Perzi¬ jo. Druge ladje vozijo iz perz. zaliva na- Ja,, ravnost v Juživj^Aineriko, tam zlože in nato v Venezueli naloženi petrolj vozijo v Evropo ter se vračajo v Perz. zaliv. KUfi»U«BTE GALLUSOVE PLOŠČE, ki jih dobite pri katerem koli članu Gallusa ali pa na naslednjih naslovih, kjer je stalna zaloga: Capital: Dušnopastirska pisarna v Slovenski hiši na Ramon Faleon 4158, Ciudadela; Dr. Julij Savelli, Libertador Gral. San Martin 137, Florida; Prijatljevi, Gral. Urquiza 3850, Ramos Mejia: Štefka Žonta v “sanatoriju”, Necochea 440, San Justo: Urarna Lipušček, Provincias Unidas 3616, Villa Eslovena (Lanus): pri Virantovih, Vilka tibertad: trgovina Mavrič y Cia., Almeyra y 3 de Febrero, Villa Madero: Malovrhovi, Blanco Encalada 229. San Martin; "FOTO OSCAR" — Belgrano 84 Pakete zsa domovino vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja tladram - Pak Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788 Buenos Aires Uradhe ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! •••►•»•••••»••»•••••••■•••»••••••••••••••••••••»••••••••»••••■••••••••••"••••••t Nepreklicno in ob vsakem vremenu ima Slovenska Beseda SVOJO PREDPUSTNO DRUŽABNO PRIREDITEV v soboto, IG- februarja zvečer v običajnih prostorih Športnega kluba Excelsior — Calle Patricios 457 — Santos Lugares. Bogat srečolov z originalnimi oljnati¬ mi slikami — Ples — Sodeluje slo¬ venski orkester HARMONY JAZZ. Dohod: Z železnico FNGS Martin, I FNG Urquiza; omnibusi 123 in 169 (ter kolektivi 19, 6 in 143. DRUŠTVENI OGLASNIK Slovenstva nam ne bedo ohranili ti¬ sti, ki se z g-lasno besedo v barih in go¬ stilnah trka o na svoje narodne prsi, ampak samo tisti, ki za slovestvo kaj žrtvujejo: ki podpirajo slovenske šol¬ ske tečaje s tem; da pristopajo v Dru¬ štvo Slovencev; ki podpirajo slovenski iz- seljenski.tisk s tem, da naroče in plaču¬ jejo slovenske čatopise, revije in knji¬ ge; ki pomagajo graditi slovenske do¬ move; ki so udeležujejo slovenskih pri¬ reditev itd. itd. S smrtio prež. gospoda Janeza Kle¬ menčiča je zapadel v plač lo že 45. smrtni primer ali 104 $ posmrtninskega prispevka. Člani, ki so v letu 1956. plačali 36, $ posmrtninskega prispevka imajo s 45. smrtnim prhnerem ta znesek izčrpan in prosimo zato vse člane in članice — brez izjeme —, da znova vplačajo po ? 9 posmrtninskega prispevka za nadalj- ne tri nove smrtne primere, to se pra¬ vi za 46., 47. in 48 smrtni primer. Skup¬ no vplačilo posmrtninskega prispevka s tem znaša že 113, —. $. URADNICO Z ZNANJEM KNJIGOVODSTVA IŠČE INDUSTRIJSKO PODJETJE V CAPITALU Tel. 43-6583 NA OTOK H I A W A T H A so brez dovoljenja gospodarja za sedaj prepovedani VSI OBISKI Pirc Lojze Smsiituit© d® Mlomas Kratki tečaji angleškega, špan¬ skega, slovenskega, nemškega, francoskega, italijanskega in la¬ tinskega jezika. MARCOS S ASTRE 4313 Capital Pr. LOJZE BEBCE 'kirurg ’ iri zcfravnik instiiuia za prebavne organe in jetra, ordini- ra vsak torek in četrtek od pol šestih do osmih in ob sobotah od treh do šestih popoldne v kliniki Once, RIVADAVIA 3434, CAPITAL Roengten in laboratorij Telefon ordinacije G2 - 5004 j. t a m '* Opozarjamo vse čane in članice, zla¬ sti one, ki so s tem prispevkom še v za¬ ostanku, naj čim prej izpolnijo svojo dožnost. Do izplačila posmrtnine so svojci u- pravičeni le v primeru, da je pokojni član na dan smrti imel plačano odn. u- rejeno članarino in v celoti plačan po- smrtninski prispevek. Društvo Slovencev. OBVESTILA Članom Mladinskega doma sporoča¬ mo, da ho v nedeljo 10. februarja redni članski sestanek. Začetek ob 10. uri s sv. mašo, ki bo za pokoj duše č. g. duh. svet. Janeza Klemenčiča, Po maši sesta¬ nek. O slovenski knjigi, reviji in časo¬ pisu bo predaval g. Ruda Jurčec. Vse člane prosimo, da se udeleže sv. maše in sestanka. Vabi odbor. Izlet Družabne pravde v Tigre na o- tok Hiavvatha bo v nedeljo 17. februar¬ ja ob vsakem vremenu. Odhod iz pri¬ stanišča v Tigrah točno ob deseti uri z lastnim motornim čolnom. Pri sv. ma¬ ši naj bo vsakdo že prej. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Vabi vse rojake. Družabna pravda. ESL0VEN1ALIBRE Redaccion y Administracion: Ramon Faleon 4158, Buenos Aires Argentina JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je 20. januarja t. 1. umrla na Vrhniki pri Ljubljani naša ljubljena mama, stara mama in tašča gospa K ge t m r £ n a M o m o ta r vdova po natarju Položili so jo k zadnjemu počitku dne 22. januarja na farno pokopa¬ lišče na Vrhniki. Žalujoči ostali dr. Anton* sin, Ana, snaha, Tonček, Katrica, Radko, vnuki in ostalo sorodstvo. Montevideo, Vrhnika, Zagreb. ^ EVROPA K ” CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T. E. 5B - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice iii podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih 'stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse-ladijske ter letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljate na. - EUROPAK - CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires I TRADICIONALNA PRIREDITEV REVIJE “DUHOVNO ŽIVLJENJE” | v nedelj® dme Iffi. feforaaarja !f!S7o sasa Slovenski ps-istevl v Mor®m. | Udeležil se je bo tudi prevzvišeni g. škof Dr. GREGORIJ ROŽMAN % Pričetek ob treh popoldne | ® Na sporedu; PROSLAVA SREBRNEGA JUBILEJA REVIJE. Govori g. škof. Nastop otrok slovenskih tečajev Moron, Ramos Mejia in San Justo. g © Bogat srečolov: Za en pesos lahko zadenete dragocen ŠIVALNI STROJ znamke Gardini, vreden 5.000. pesov. ^ ® Raznovrstne igre, med njimi nad vse zanimiva z letalom. ^ ® Razgibana družabnost, ob veselih zvokih slovenske glasbe. Ne bo manjkalo ne miz, ne stolov, ne jedil, ne mrzlih pjjač. ^ j* ® Proti večeru NAGRADNO ŽREBANJE tistih naročnikov, ki bodo imeli do žrebanja naročnino poravnano za nazaj in letošnje leto... S Naročnino lahko plačate tudi na prireditvenem prostoru. "V" primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo 17. februarja. ^ FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (22) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Videti je, da Bernardka ne sliši ni¬ česar. Drug hrušč ji udarja na ušesa. Spet je postala Gava nemirna. Spet se vali čez njo panika, div/a gonja, podobna divjajočim konjem in grmečim vozilom, spet kričeče vpitje: Reši se!... Po di s pota! Bernardka prestrašena stegne ro¬ ke proti Gospe. Njeno obličje prvič obli¬ je resnoba in ponos, kakor da njena pot še ni končana, kot da se mora še boriti in zmagati sovražnika. Nagubanči čelo in se pazno zagleda v reko, kakor bi jo hotela s svojimi modrimi očmi ukleti. Takoj ji je to uspelo. Glasovi pojemajo. Prastaro Gavino grmenje in penjenje se zlekne h Gospejinim nogam kakor ukro¬ čen volk. Nenadoma se Bernardka dvigne in je spet kakor je bila. Vidi obupan mate¬ rin obraz. Tedaj ji pade okrog vratu. Mnogi jokajo... V nedeljo se prične aperitif v kavar¬ ni Frangais ravno ob desetih. Lokal je prenapolnjen. Govorilo se je, da bo da¬ nes doktor Dozous sporočil ugotovitve svoje preiskave. Državni pravdnik Vital Dutour in policijski komisar Jacomet ne¬ potrpežljivo gledata na uro. Oba gospo¬ da je mestni župan Lacade naprosil za enajsto uro k tajni seji na županstvo. V zadnjih treh dneh so dogodki pri Mas- sabiellski votlini zavzeli tak obseg, da jih ni moč več trpeti in mora postati ob¬ last pozorna. Danes zjutraj na primer se je okoli dva tisoč ljudi nagrmadilo na obeh straneh vode in na daleč obkro¬ žilo kraj. Posebno vaščani so v živih gručah vreli od vseh strani. Zadnji čas je, da se sklene podvzeti potrebne ko¬ rake. S stališča javne oblasti je ne¬ umna prigoda čez vse kočljiva in nerod¬ na. Je sicer dovolj zakonitih sredstev, ki jih je moč uporabiti pri vsaki kršit¬ vi javnega reda. Toda med kakšne prekr- šitve naj bi šteli domnevno prikazovanje presvete Device, v katerega pomembni del meščanov in deželanov ne samo ve¬ ruje, temveč ga celo navdušeno pozdrav¬ lja. Vital Dutour in Jacomet sta v res¬ nici nervozna, posebno cesarski javni to¬ žilec, ki bi moral zavoljo influence v posteljo in je trpel zavoljo mrzlice. To¬ da oba sta upala, da jima bo poročilo mestnega zdravnika pokazalo pot. Rav¬ no danes pusti, da gp. čaka'o. Drug glas¬ nik znanosti je na razpolago, namreč zgodovinar Clarens, ki je včeraj popol¬ dne v geoleškem in arheološkem oziru preiskal Massabielleko votlino. Clarens je sporočil, da je opazil, da se apneniča- ste skale v votlini na posebno čuden na¬ čin potijo. “Posebno na desni strani,” je dejal do¬ besedno. Pod vdolbino, kjer raste trnjev grm, teko preko kamenja debele potne kaplje. Hyacint de Lafite se je tej primeri uprl: “Zakaj pravite potne kapke? Zakaj ne rečete solze? Ste se tudi nasrkali duha umazancev iz realistične šole, dra¬ gi prijatelj?” “Če se vam zde solze bolj prikladen pojm, prijatelj, potem naj bodo solze... Saxa loquuntur. Prav res! Kamni v tem času nimajo vzroka samo govoriti, tem¬ več tudi jokati...” “To ni važno, gospodje”, je pretrgal pogovor Vital Dutour, ki je bil vselej če- mern, če sta Lafite in Clarens preveč razkazovala svoje znanje. “Niste nič drugega dognali?” Clarens po lastnem mnenju v votlini sami ni odkril kaj posebnega. Prepričan je, da je bila v prastarem času pogan¬ sko svetišče. Bela, kamenita plošča za portalom vdolbine je bila verjetno žr¬ tvenih, kamor so ljudje prinašali kak¬ šnemu osornemu božanstvu poljske sa¬ deže. že dolgo je vedel iz svojih razi¬ skovanj, da cela Votlinasta gora ni ni- kak navaden grič, temveč staro sakral¬ no ozemlje. Slab glas o Massabielli je bilo po tej teoriji lahko razložiti. V dušah pokristjanjenega človeštva je o- stal spomin na takšna poganska sveti¬ šča in z njim vred tudi strah. Nekdanji strah pred božanstvi se je preobrnil t strah pred demoni. Stari bogovi, ki se morajo umakniti novim, vedno postane¬ jo demoni. Zavoljo tega je bila praksa Cerkve od vselej, da je razdrla pogan¬ ska svetišča in na njih kraju postavila bazilike. Hyacint de Lafite je bil vesel, “S to teorijo potrjujete, kar sem ved¬ no trdil, prijatelj. Da je namreč pokra¬ jina Bigorre v svojem bistvu pred¬ krščanska in da se more pastirskemu ali žčetkarskemu otroku prav zlahka prika¬ zati boginja Diana ali domača vodna vila. Med kmečkimi otroki, ki so živeli sto let pred Kristusom ali osemnajsto- oseminpetdeset let po Kristusu, ni nobe¬ ne bistvene razlike ne v duši ne v du¬ hu.” “Ta zanimiva spoznanja nam prav nič ne pomagajo naprej, gospodje,” se kroti Vital Dutour. “Ne morete si misliti, ka¬ ko neprijetna nam zna postati ta ne¬ umnost ...” “Če bo šlo tako naprej, “potrdi policij¬ ski komisar in pogleda svoje močne, to¬ da brezkoristne pesti, “bomo morali seči proti demostrantom po vojaški pomoči, kajti urejena državna zgradba ne more trpeti takihle dnevnih podvigov. Pre- fekturin ukor, ki ga pričajujem, bo tre¬ ba oprati. Baron Massy ne razume ša¬ le...” “Škandal, ki vpije do neba,” vzdihuje kavarnar. “Včeraj je celo ‘Memorial des Pyrenees’ prinesel dva polna stolpca pod naslovom “Lurška prikazovanja”. In tudi v zadnjem “Lavedan-u” je zani¬ miv, omahljiv članek. Domnevajo, da ga je na ukaz Peyramalea pod tujim ime¬ nom napisal abbe Penes, da bi se mo¬ gel braniti pred nejevoljo.” Vital Dutour je pogledal okrog sebe in potišal svoj prehlajeni glas: “Prikazen je naperjena proti cesarski osebi...’ “Kako, proti cesarju?” vprašujejo za¬ čudeni. “Evgenija je vendar zelo pobož¬ na žena...” (Nadaljevanje v prihodnji številki)