• POGOVOR S PREDSEDNIKOM NAŠEGA OBRTNEGA ZDRUŽENJA ZVONETOM ŠTRUKLJEM
Kaj storiti za razvoj drobnega gospodarstva
Razvoju drobnega gospodarstva namenjamo v naši republiki in v občinah kar precej pozomosti. V Slovenlji smo že pred leti sprejeli pro-gram razvoja za to področje, sklenili smo tudi družbeni dogovor o nje-govem pospeševanju. Podpisnik tega dogovora je tudi naš lzvršni svet Videti je, da smo za boijši položaj drobnega gospodarstva storili kar veli-ko, vendar pa se stanje v nasprotju s pričakovanji ni bistveno popravi-lo. Tako so ugotovili tudi vsi trije zbori naše občinske skupščine, ko so na skupnem zasedanju v juliju vzeli pod drobnogled stanje te veje go-spodarstva od leta 1983 dalje in možnosti za razvoj v prihodnjih letih.
troju, kar je tudi kratkoročno izredno pomembno.
Vsi drugi cilji in možne ra-zvojne pridobitve, čeprav zaradi nerealnega stanja — tu misnm na zaostalost drobnega gospodar-stva, posebno obrti — bolj sto-pajo v ospredje. Samo rezultati
Pripombe k tej analizi je na zboru združenega dela imela tudi delegacija obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, zadevale pa so predvsem seznam deficitarnih obrtnih dejavnosti in pa pobudo, ' naj se v bodoče drobno gospo-darstvo obravnava tudi po pano-gah. Prav ta seja občinske skupš-čine nas je spodbudila, da smo za pogovoT o tej aktualni temi za-prosili predsednika našega ob-činskega obrtnega združenja Zvoneta Štruklja. Mimogrede naj še povemo, da je naš sogo-vornik tudi neprofesionalni član izvršnega sveta naše občinske skupščine, čeprav bo v našem pogovoru nastopal v vlogi pred-sednika združenja.
Ne bo odveč, če takoj na za-četku pogovora orišete, kako si v občini zamišljatno razvoj drob-nega gospodarstva.
Razvoj drobnega gospodar-stva si radi razlagamo različno, jasno, vsak iz svojega zornega kota; obrtnik vidi v razvojnih prizadevanjih nekoliko večji kos kruha zase, direktor majhnega podjetja rešitev vseh težav go-spodarjenja, mnogi pa si razvoj predstavljajo kar ob »dobrih, starih, utečenih« normativih.
Mislim, da pravi razvoj temelji na treh zelo preprostih postav-kah: prvič to so nove enote drob-nega gospodarstva, tako družbe-nega kot zasebnega, ki morajo imeti osnovo v znanju, novih tehnologijah in novih trgih; dru-gič — tehnološki in poslovni dvig obstoječih enot, torej posodobi-tev in ne povečevanje v velike delovne organizacije, kar je bilo do nedavna »častna dolžnost« direktorja malega podjetja; in tretjič — povečevanje števila za-poslenih v drobnem gospodar-stvu, predvsem v zasebnem sek-
na teh treh področjih oziroma povečan družbeni proizvod so merilo uspešnosti razvoja drob-nega gospodarstva.
Zvone Štrukelj: Kdor »grize« to po-dročje, ta se bo »prigrizel« do ukre-pov, ki lahko razvijejo drobno go-spodarstvo (Foto: D. J.)
Iz besed na zadnji skupščini in iz gradiva v Delegatski tribuni je razbrati, da smo se na tem po-dročju kar precej trudili, a dose-gli manj, kot smo si želeli. Kje so torej ovire za razvoj te veje go-spodarstva?
Povedal bom poenostavljeno: gre za premalo sredstev, za te-žavno spreminjanje načina ra-zmišljanja gospodarstvenikov o potrebi in koristnosti drobnega gospodarstva in za vedno še pri-sotno praktično — kajti načelne ni — zadržanost do sistemskih sprememb. Toda kdor »grize« to področje, ta se bo »prigrizel« do ukrepov, ki lahko razvijejo drobno gospodarstvo. Sodim, da smo na zadnji skupščini z gradi-
vc.n v celoti, posebno pa z nalo-gami, zagrizli prav v to jabolko. Torej smo »uspešni«, čeprav re-zultatov še ni.
Kakšni so bili sklepi skupšči-ne? Katerih nalog se bo treba lo-titi, da bo vendarle prišlo do hi-trejšega razcveta drobnega go-spodarstva?
V občini moramo opraviti ce-lovito analizo prostorskih mož-nosti, ob tem pa hkrati opredeliti potrebe, strukturo in druge ele-mente, kratko povedano, potre-bujemo večplastni občinski zem-ljevid obrti, pa tudi »močnega« drobnega gospodarstva
Obrtniki radi vpijemo »davke dol!« občina in širša družba pa brez teh »ne zna« živeti. Ne glede na pregovor o volku in kozi mislim, da je mogoče najti reši-tev, zato je naloga, da preučimo dosedanjo davčno politiko in možne učinke in posledice razli-čic novih davčnih olajšav, tako kot je bilo ugotovljeno v gradivu za sejo, izredno pomembna.
Ljubljana je ne glede na ob-činske meje enoten prostor, torej v mestu ne more biti pet davčnih politik, zato sklepi o enotnem pristopu do evidentiranja defici-tarnih poklicev, predvsem pa pobuda za primernejše kazalce uspešnosti zasebne obrti, zago-tavljajo razvoj. Pri eni izmed te-meljnih nalog — ustanavljanju novih enot drobnega gospodar-stva v družbenem sektorju (šte-vilo zasebnih obratovalnic se re-lativno hitro povečuje), se zav-zemamo za akcijo v celotni ljub-ljanski regiji ali vsaj v Ljubljani.
Ste torej obrtniki zadovoljni s sklepi naše občinske skupščine? Menite, da imate dovolj vpliva na spreminjanje razmer v drobnem gospodarstvu?
Da in ne. Da, ker je čutiti pravo in ne le besedno voljo za spreminjanje razmer; da, ker obrt postaja enakopravna pri obravnavi gospodarstva in ne na-zadnje da tudi zato, ker smo obrtniki primerneje zastopani v vseh oblikah družbenega odlo-čanja.
Zal pa moram tudi večkrat uporabiti  »ne«, čeprav  večino
tega, za kar bom uporabil to be-sedo, ni vezano na odločanje skupščine. Neposredno ugotav-ljanje poslovnega uspeha obrt-nika je vezano na precej pav-šalne zakone, zato inšpektorjeve škarje zarežejo tudi v živo tkivo, nerealna amortizacija ob tej in-flaciji že načenja osnovo obstoja obrti, socialna in poslovna var-nost obrtnika ob tej zakonodaji pa »načenja živce« tudi najbolj zagrizenim, kooperacije in drugo poslovno sodelovanje pa so še vedno navadni kupoprodajni odnosi.                             D.J.