..Primorski List" izhaja vsaki iO., iu 80,,'iian v mesecu. Cena za oclo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nuuske ulice in Šolske ulice po 6 nov. (goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem, Vse *a vero, dom, cesarja t Uredništvo in ipnroiitn mu je v Gorici, JVun«k» ulice št. IO. — Nefran-kovaua pis.na se ta« sprejemajo, llokopisi ie ne vračajo. Upravniitr* sprejema og ase in naznanila po pogodbi. Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič. Lastnik: Konsorcij „Primorskega Lista“. Tiska: Hilarijanska tiskarn Velikonočne misli. Velikanoč, — vstajenja dan; — kako ti prazniki presunejo človeško Brce! Nepopisna so čutila, ki ob teh praznikih rprešmjajo verne srca. Veseli, veličastveni ‘ bredi sv. cerkve, praznični, veličastno oneči glas zvonov, v novo življenje stala narava, vse, vse vpliva na člo veka, ter v njegovem srcu vzbuja čutila veselja in hvaležnosti. Velikonočni prazniki so spomin do ršitvo našega odrešenja. S svojim vstajenjem dovršil je naš Izveličar in Gospoi naše odrešenje. S svojim vstajenjem podal nam je zastavo, da bodemo tudi mi vstali. Na današnji dan je Izveličar strl okove sužnosti, v katere je nevoščljivost satana skozi tisočletja vkovala človeški .rod. Velika noč, — spomin zmage resnice lad lažjo, zmage luči nad temo, spomin mage nad smrtjo in nad peklom. In verno rčloveško srce naj bi ostalo hladno ob teh spominih, zabilši na ljubezen in vsemogočnost Božjo 1 Naš narod s posebnim veseljem slo-esno obhaja velikonočne praznike. Od ekdaj je udan svojemu Bogu in cerkvi Z rožuim vencem v levici, z mečem v desnici borili so se naši pradedje s krvoločnim turkom. Resnico katoliške vere e narod slovenski ohranil, ko so mu rivoverski oznanjevalci v prikupni obliki penujali strupeni sad luteranstva. Živo vero je slovensko ljudstvo ohranilo do da našnjega dne, vere krščanske ni si dalo ztrgati iz srca. Slovenski narod — vsik-'dar vdan Bogu — je v svoji celoti veren tudi danes. V verskem oziru-sloveusko ljudstvo slavi vstajenja dan. Kiščansko prepri Čanje slovensko ljudstvo kaže in povdarja veduo odločneje tudi v javuem življenju. ^Krščanska vera prešinja javno življenje lašega naroda — in zato nad narod ni ie zgubljen. A tudi v narodnem in gospodarskem oziru Slovenci obhajamo vstajeuja dan [Dolgotrajna je bila sužnost, v katero je ‘ loveuski narod vkovala zavist njegovih očnejših sosedov. Slovenec bil je prav ati suženj svojih italijanskih in nemških ospodov. Kakor nekdaj rimski Vojaki rob Izveličarjev, tako so stražili pre-irni tujci slovensko ljudstvo, da bi se arodno ne zavedlo in gospodarsko ne samosvojilo. Toda narod naš vstaja, edno krepkeje razvija svoje muči, in ved no živahneje se giblje, — nasprotniki pa resenečeui manejo oči. Koliko smo v zadnjih letih napre* ovali že goriški Slovenci I Po naši deže-ici se je razvilo lepo število kmečkih tosojilnic, ki liki vodotoki združujejo lovenski denar, kateri se je dosedaj iz-ubijal po omarah in tujih denarnih za-odili. V Girici imamo dva večja denarna zavoda, ki oba vspeiuo delujeta. — Narodna trgovina se veino bolj razvija. Trgovina za trgovino se odpira, ter nudi Slovencem priliko kupovati pri svojih. Kmalu stopi v življeuje tudi zaloga »Krojaške zadruge". In v narodnem oziru? Živahno narodno gibanje nam je priča o Iarodni zavesti. Ponosni „Šolski domu je nak slovenske podjetnosti in požrtvo* alnosti. V Goriških Slovencih se vzbuja amozavest. Slovenec, ki ni izgubil vere ’ Boga, ni izgubil tudi vere v svojo astno moč. Zadružna organizacija se je ričela lepo razvijati ter krepiti gospo-prsko moč goriških Slovencev. Da, Slovenci vstajamo, a nasprotni* preletava strah. Skrajne sile napenjajo, da zatro ali vsaj zavore napredek slovenskega ljudstva. Toda ves napor je faman. Slovenec vstaja in nobena so-ražna sila ga več ne more streti. V to pa delujmo vsi z združenimi JJiočmil Ohranimo in krepimo v našem arodu kiščansko vero, brez katere bi loveucev več ne bilo, delujmo na go-pouarskem poJju, združujmo naroda “spodarske sile, osamosvojujmo ga! Po-?m bo naj narod tudi v javnem ži-'Jjenjii obhajal ystajeiya dim, Politični pregled. Notranje dežele. Dalmatinski deželni zbor je že zaključen. Na dnevni red je imel priti predlog posl. Biankinija o združitvi Dalmacije s Hrvatsko. Ker pa se vlada boji Mažarov, je razgovor o tem krakomalo preprečila zaključenjem zasedanja. Toda hrvatski krogi ne bodo mirovali, dokler ne dosežejo potrebno za razvoj hrvatstva obeh dežel. Svoboda liberalizma. V ogerski zbornici je ministerski predsednik povedal, kako liberalna vlada sodi o razširjenju volilne pravice. Povedal je, da razširjenje volilne pravice je sicer zahteva liberalizma, teda premisliti, treba, kako daleč se sme iti v'~tnir'oziru na Ogerskem. Najmanjši prenagljeni korak bi bil padec v brezdno. — Tako govori zastopnik onega liberalizma, katerega geslo je : svoboda, jednakost in bratstvo. Tudi modri mestni očetje ljubljanski so tako govorili, ko-je' bil razgovor o razširjenju volilne pravice v mestni zbor. Liberalci vseli vrst in vseh narodnostij bore se le za slobodo svoje stranke. Nag državni položaj je zelo zamotam Mnogi glasovi so oznanjali, daje stališče sedanjega ministerstva do ceia omajano. Toda, kakor smo povzeli iz verodostojnih poročil, je to le pobožna želja nemških kričačev. Vlada sedi trdno v sedlu. Tako je poročalo glasilo nemške katoliške stranke, katero glede jezi* kovne uredbe stoji na sploh poštenem in pravičnem stališču. Tudi mladočeški poslanec dr. Ejigel je izjavil, da ni pričakovati novega jezikovnega zakona, ker vlada o tem-ie ni vprašala ne čeških, n« nemških zastopnikov. Kako in kedaj pride do miru, je pač še vprašanje časa. „Pro6 od Rima" je geslo nemških kričačev. V ta namen prirejajo shode, ki so mnogokrat zelo klaverni. Dunajski krščanski socijalci pa tudi prirejajo shode, ki so slovesen ugovor tej (politični komediji. Deželni zbor [Gornje Avstrijski je sklenil učiteljem zboljšati plače. Po trebščiua za šole se vsled tega zviša za 85.400 gld. Večina deželnega zbora je konservativna, in ravno ta je stavila predlog o zboljšanju učiteljskih plač. To je najbolji dokaz, da tudi konservativci niso sovražni učiteljem. Vnanje držav*. Španski državni zbor je razpuščen. Novo konservativno ministerstvo skuša si pomagati pomočjo novih volitev. V sedanjih žalostnih zmedah, v katere je 'prejSna liberalna vlada zamotala nesrečno Španijo, je pač težko najti ključ rešitve. Pri volitvah se bodo pristaši večnega pretendenta don Karlos-a posebno trudili kar največ svojih somišljenikov spraviti v zbornico. Toda vlada se zanaša na pošteno prebivalstvo. Boj na Filipinnh se je razvnel na celej črti. Amerikanci so začeli preganjati vstaše iz njihovega taborišča. Pri mesin Polo se je vnel hud boj, katerega je odločilo amerikansko topništvo. Vstaši so zažgali mesto Malabon, kjer imajo inozemci velika posestva. Toda nam se zde poročila o zmagali in napredovanju ameriške vojne zelo neverjetna. Aineri-kanci grizejo trdo kost, katero so Španci glodali toliko let. Nemci vedno bolj silijo v koloni* jalno politiko. Povsodi iščejo primernih krajev, kjer si ustanove trgovišča za nemške izdelke. Avstrijska obrtnija pa je navezana le na doneča tla. Še na Balkanu je nje vgled uničilo židovski sleparstvo. Jeli ni te nemarnosti upljiv, ki ga imajo Ogri v naši državi ? Narodno gospodarstvo. 0 varčnosti. Vlagaj v hranilnico! Govorili tmo o tem, kako naj člo* vek gospodari, ki*ko omeji nepotrebne izdatke, da »i more jtaj prihraniti. £edor s svojim časom in dohodkom tako gospodari, kakor smo pisali, temu bode, — če ni posebno reven, — navadno vsako leto Se nekaj denarju preostajalo. Kaj naj pa naredi s tem denarjem? To je nadaljuo važno vprašanje in s tem pridemo do druge strani vprašanja, kako štediti z deuarjem. Nekater tak denar, kateri mu preostaje, spravi doma v skrinji. Stare ženice imajo navado, spravljali ga v nogo-vicah, slamnioali itd. To se pravi — zapravljati. Da, zapravljati, ker denar ne sine nikdar mrtev ležati, temuS mora zopet denar delati. Kedor denar doma hrani, namesto da bi ga obrestonosno naložil, ta denar stran meče, ker mu doma suh leži, namesto da bi prinašal obresti v .gotovem denarju. Ta človek ravna z de-»narjem ravno tako, kakor gospodar s sadnim drevjem, alco sadu ne pobere. Drevje ima, sadu pa ne uživa. Ali ni to zapravljivec ? V neki hiši našli so v kleti zakopan star lonec, in v njem za 30 gld. denarja v Srebrnjakih. Dognali so, da so ta denar leta 1825 tam zakopali. Če bi ga bil dotičnik, mesto da ga je zakopal, vložil v hranilnico po 4%, bilo bi danes denarja namesto 30 gld. 450 gld., če bi ga bil naložil po 4 in pol 0lo, bi ga bilo celo 772 gld. Iz tega majhnega izgleda se vidi, da imamo ^rav, če pravimo, da zapravlja, kedor svoj prištedeni denar doma hrani, namesto da bi ga nesel v hranilnico. Varčnost ne obstoji tedaj le v tem, da se denar prištedi, temuč tudi v tem, da se prištedeni denar obrestonosno naloži. Pri obrestonosnem nalaganju pa mora . pameten gospodar zopet gledati na dvojini : Prvič na to, da denar varno naloži in drugič, da ga naloži na kolikor mogoče dobre obresti. Priliko, denar do{)ro in varčno naložiti, ima d.iudanes na Goriškem vsakdo. Sosebno v goriški okolici in v Brdih so kmečke hranilnice, katere vsakomur dajejo priliko, še tako malo svotxo obrestonosno in varno naložiti. V gorah imamo po v;>eh središčih posojilnice, katere dajo priliko našemu narodu vsako prihranjeno svotico obrestonosno naložiti. Kedar pa ge kdo iz kateregakoli vzroka te prilike po-služiti noče, ima v Gorici „Ljudsko posojilnico“ in „Trijnvsko-obrtno zadiugo". Da, v zadnjih letih ne more in ne sme nihče tožiti, da nima prilike pri-štedenega denarja naložiti v domačih zavojih. In naša iskrena želja je, da bi se male ktnefke posojilnice širile, ter našemu ljudstvu nudile priliko, zlagati tildi najnižje svotice v skupen naroden kapi* tal, katerega tako nujno potrebujemo. l'a je še drugi razlog, da priporočamo : Vlagaj v hranilnico. Dandanes vsi tožijo o ..slabili časih11, iu najbolj kriče oni, ki najmanje mislijo na varčnost, lles so ljudje, ki se komaj prežive, tudi stra* dati morajo. Toda večina si more vsaj pri nekoliki varčnosti vsak teden vsaj nekaj malega prihraniti. Naša kmečke posojilnice iu Trgovsko-obrtna zadruga pa našemu ljudstvu nudijo priliko, da more vsako prihranjeno krono obrestonosno na* ložiti. in ravno to je velike važnosti. Iz lastne skušnje vemo, da so nam posamezniki, ko smo jim priporočali varčnost, odgovarjali: kaj nam pomaga varčevati ? Ako si prihranim nekoliko denaij -, pa pride ta "ali ona prilika, in prištedeni denar zapravimo. In žal, da je tako. Kdo ne po-sua človeške slabosti iu nestalnosti ? Človek napravi sto trdnih sklepov, pa j h zopet prelomi. Koliko jih poznamo, ki so veduo sklepali: s tem tednom priči.em štediti, pa nikdar niso pričeli. Če. pa so pričeli, so kinilu nehali; manjkalo je stanovitnosti. Ali pa: mladenič si j« prihranil 20-30 gld. Naložili hoče svoj denar v hranilnico, ko bode imel 5 1 gld. Med tein prirede javni ples, on moia biti poleg, zapravi del pii- l.r Iiijene svote, in 50 g d. ne mor* spravili skup (j. Polagoma pregovori samega seda ni mogi če piihraniti kaj poštenega, ter prične živeti od danes do jutre. V§e drugače je j>a, ako vtAk pri- hranjeni znesek, in naj bo ša tako malenkosten, vloži v hranilnico. „Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača* velja pregovor sosebno v tem oziru. Po malih vložkih se mu množi prihranjena svota, s naraščajočo syoto pa mu raste veselje do varčevanja. In naj sa nudi še taka prilika rnz-veljevanja in zapravljanja, po v hrauiluici vloženi denar ne pride. Raje se izogne tovaršiji in veselici, samo da vložena svo-tica ostane nedotaknjena. Kaj več o tem mogoče še prilio* dnjič. Za sedaj pa kličemo našim rojakom : Prištedeni denar vlagajte v domače hranilnice I h malega raste veliko ! Kaj novega po Slovenskem? Na Kranjskem. — V sirarnici v Stari-Fužini na Bohinjskem se je po nesreči zadušil sirar Lorene Šolar. - Rudniški oskrbnik V. »Leitlie v Istriji je povodom svojega umirovljenja dobil naslov ces. svetnika. — Posestnici Uršuli Ocepek v Vidergi v kanderški občini je pogorelo poslopje z vsem pohištvom in z vsemi pridelki. — V Mišnjah pri Radovljici so ustanovili prostovoljno gasilno društvo. — Shoda je priredilo „Kat. polit, društvo* v Cerkljah in Tunjicah. Na obeh je govoril dr. Krek. — Postojinsko jamo sta si ogledala bavarska princesinjaGliela iu vojvoda Filip Orleanski. — V' nekem predoru pod Zagorjem je železniški stroj raztrgal dva delavca, jednega pa httdo poškodoval. Na Štajerskem. Pijonirskega stotnika Miillerja in nadporočnika Tom pa, ki sta lansko jesen napadla in pobila v Ptuju meščana Grossaiterja, je vojno so* dišče obsodilo na tri, oziroma dva meseca zapora. Pač mila kazen I — V Kečld so o* snovali konsumno društvo za okraj Gor* njigrad. — V Desnjaku pri Ljutomera se je ustrelil 46 letni viničar J,oz. Meš* ko. ■— V Št. Uju v Slov. goricah s^ živela soseda Fr. Zelenik iu Fr. Salamon v prepiru. Nekega večera priflp ^edenik zopet izzivati. Salomon pa ustreli spseda v trebuh, ki umrje v groznih bolečinah. — Pri obMnskih volitvah za trg Kozje jjo zmagali Slovenci. Nemško Kozje — adfjo 1 — Modras je v Rečici pičil neko ženo, ki je nabirala dračje. Na KoroSkeui. Cesar. ki manevri bodo letos na Koroškem med Zgornjem Dravogradcem in Celovcem. 31avni stan bo v Celovcu. Pravijo, da piide k njim tudi ruski car, nemški cesar in preatolo« naslednik italijanski. — V Brežali je zo* pet gorelo, Pot očilo se je o^enj omejiti na prvotno ognjišče. Pogorelo je jediio poslopje. Škode je 0—700 gld. K « VIC K. Škofovske konference na Dunnjt bodo vladike koj po veliki noči nadaljevali pou predsedstvom dunajskega nadškofa, kardinala dr. Antona Giuscha. Br/.ojavki. Primorsko društvo katoliških učiteljic je spoštljivo pozdravilo visoko pokroviteljico, Njeno c. in kf< Visokost, gospo Nadvojvodinjo Marijo Anuncijato za Njen god. Ta pa se je društvu po brzojavil lepo zahvalila iz Potsdama v soboto 25. t. m. zvečer. Minister za trgovino baron Di-pauli je obiskal Trst. Bil je navzoč, ko so spustili v morje nov Llojdov paruik ter si ogledal razne zavode. Višji okrajni komisar g. Amadeo Prinzig je odšel v Tomin vodit tamosnjs okrajuo glavarstvo. Mi gospodu le želimo, da bi srečneje postopal z prebivalstvom, ljudstvo pa da bi bilo zadovoljuejše, kakor v goriški okolici. V spominu ga gotovo ohranimo ! Imenovanja in premeSčenja v sodni službi. Sodni pristav Viktor Devetak je premeščen iz Pulja v Gorico. Avskultant Jurij Corazza je imeuovan pr stavorn v Buzetu, pristav Jožef Gej}« tili j>» sodnim tajnikom d ti. #odj Vesele velikonočne praznike voščimo vsem p. n. gg. naročnikom, prijateljem in znancem. Fe)ix Aleluja ! Osebne vesti. G. dr. Edvard Slavik je vpisan v listo kazenskih braniteljev. Gg. Emil Kavčič in Angel Trojer, uradnika v deželnem odboru goriškem, sta napravila izpit iz državnega računarstva in sicer z izvrstnim uspehom. Imenovanje. G. Ferd. Sajovic t. č. vodja „Trg obrtne zadruge" v Gorici, je imenovan ravnateljem „Gospodarske zveze" v ''Ljubljani. Čestitamo ! Petdesetletnico bitke pri Novari je v četrtek minolega tedna (23, m. m.) tukhjšni polk obhajal s sv. mašo, deli-lovanjem vojakov in častniško pojedino. Tudi v Mariboru nastanjeni batalijon tega polka je obhajal spomin bitke pri Novari. V opomin našim voznikom. Gospod iz okcli« nam piše: V sredo po-poludne sem pokopaval umrlega otroka. Za sprevodom pridrdral je voz v naglem niru. Na klic' Ognile so se deklice, toda da ravno isto stran, na kateri je hotel voznik prehiteti sprevod. Da slučajno cesta bi ravno ue bila široka, zgodila bi se bila nesreča. Seveda je voz z osebami u-red zdirjal n.imo; brez da se je kdo odkril sprevodu in križu. Pač pa so vsi trije na vozu sedeči na široka usta se imeje prežimo drdrali mimo. Tako počenjanje bi se dalo oprostiti priprostemu, a vinjenemu vozniku-gorjanu. Da se tako vede poleg očeta-voznika gospod, ki pripada stanu olikanemu, je neodpustno, da, celo kaznjivo. „Naša straža". Pristopili so kot ustanovniki med drugimi: Viktor Jelov* šek, župan in deželni poslanec na Vrhniki 10 K. Dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu 50 K. Lacko Križ, načelnik istrske vinarske zadruge v Pulju 50 K. Ivan Knific, kapelan v Cerknici 10 K. Dr. J. Vodnjak v Sloven. Bistrici 10 K. Dr. J. E. Krek v Ljubljani 10 K. Vč. Trevnova obitelj v Idriji 10 K. — Oglasilo se je zopet lepo število rednih udov. Društva: Posojilnica v Gor. Radgoni ,20 K. Posojilnica na Slapu 10 K. Posojilnica v Zgornjem. Tnhinji 10 K. Posojilnica v Brežicah 10 K. Posojiln;ca v Slov. B'strici 50 K. Slovenci! Pristopajte k „Naši str a* . ži“! v kateri je namen, varovati na vsak mogoč način zlasti obmejne Slovence pred tujci, da jih ne dobž v pest potujčevanja! Kako je trž. gubernij v min’ stoletju sodil o dnhovnikili in o raz-' inerab istrskih. — V „Ed.‘ čitamo: ’L. 1789 je gubernij tižaški, zahtevajoč duhovnikov za učiteljski in kapelanski posel tožil takole: „ V Istri je prebivalstvo še jako surovo in brez omike. Je-li mar čudo, da opazujemo na večini Istranov samo benečansko (italijansko) mišljenje ? liajše naj se opuste vse šole po drugih kronovinah, nego da bi se ta deželica puščala brez šole, deželica, ki je prevažna zaradi meje in iz družili razlogov. Guberniju bi duhovniki najbolj dobrodošli, ker so vešči katelietiki in novi metodi in ker na narod, kakoršen je doslej narod istrski, ne vpliva še res- LISTEK Kako zaviraj uCitelj nevarnosti soc. demokracije? tJčitelju je podeljena častna naloga, da titrja že nežno deco proti navalom go c, demokn cije. V »vesti smo si, da se te naloge vsak učitelj zaveda, ker smatramo za razžaljivo, ako bi hotel kdo vprašati: more li biti učitelj soc. demokrat? Ne, učitelj ne more biti nikdar pristaš demokratične stranke! Vsak učitelj mora vedeti, da soc. demokracija ne more izboljšati njegovega , stanja. Res, premnog učitelj ni zadovoljen «6 svojim stališčem, ker se mu ne uresničijo upravičene želje, vendar nobenega učitelju nimamo za tako nemodre-ga, da bi iskal pomoči pri soc. demokraciji ki je bogata pač le na obljubah. Socijalistična država je plod razgrete domišljije, socijalisti sami ne vedo nič natančnega o tej svoji državi) v kU®1} naj bi se cedila med in mleko, lil ni torej za učitelja nobene pomoči. Učitelj se ne more in ne sme okleniti rudečega praporja soc. demokracije, ker je prisegel že na drug prapor. Prisegel je pri svojem nastopu v službo pokornost svojemu deželnemu predstojniku in so zarezal, da hoče vzgojiti izrojen jbjj depp y dobre, jpoštene ljudi/ nica kot resnica, temveč bo vplivala le tedaj, akomu jo bode predaval duhovnik". Ptice pevke. Opozarjamo naše učitelje, da zdaj je čas, ko delajo ptiči tvoja guezdica, in jih prosimo, da bi vplji-yali na mladino, da bi ne zalezovalo ptičev. Posebno prosimo tako naše učiteljstvo ; uprav pri nas se vedno bolj izgublja tičji rod in postajajo pusta in dolgočasna naša polja. Naj bi posnemal tudi naš goriški deželni šolski svet v tem ožim blago in srečno misel nižje-avstrijkega šolskega sveta, iu naj bi s posebnim razglasom bodril prav zdaj učiteljstvo, naj pomaga to lepo misel tudi pri nas vršiti in ptice varovati, katere so kmetijstvu koristne. Trgovsko-obrtna vpisana za druga v Gorici z neomejenim jamstvom naznanja slavnemu občinstvu, da je za prta pisarna dne 1. aprila popoldne, 2. in 3. aprila pa celi dan vsled velikonočnih praznikov. Slovensko bralno in podporno društvo je imelo na cvetno nedeljo 26 marča ob 2. uri popoldne v prouoriJi „Slovenske čitalnice*1 v Marzini-jevi liii-i svoj letni občni zbor, kateremu je predsedoval sam društveni predsednik v«lei gosp. dr. Anton Gregorčič. Vse točk * dnevi reda so se popolnom: gladko in < glasno zadovoljnostjo navzočih izvišil? in posebno letni račun in proračun enoglasno odobril, premembo društvenih pravil po zahtevah civ. pravda, reda ol 1895 sklenil. V nov odbor so bi i voljeni z vsklikom in veseljem vsi prejšni udje; samo med razsodnike je bil mesto g. Musiča Antona voljen sodnijski pristav v. p. dr. Franc Oblak. Predsednik je naš velezasl. poslanec dr. A. Gregorčič. Vedno lepše! Poročili smo že, da je namestništvo ovrglo sklepa mestnega sveta tržaškega glede vzidan ja spominske plošče in razveljavljenja Nabergojeve izvolitve. Mestni svet se je v zadnji javni seji bavil s tema naredbama. Ob tej priliki pojavila se je tržaških ouor-vodnji razdrta, znaša IV. prispevek gld. 5.700. Donesek za uadaljevanje delnih regulacij Soče in Torre v gradiškem o-kr.iju (VII. obrok): gld. 5000. Da se izdela državna cesta po Idrijski državni cesti čez Sv. Lucijo in Želin do Idrije na Kranjskem, v okr. tolminskem in logaškem, je določeno (VII. obrok) gld. 10.000. Donesek za izdelanje ceste po Biški dolini v delu od Hudejužne čez Podbrdo do kranjske meje v okr. tolminskem (X. obrok) znaša gld. 18.000. Nemcem v Gorici raste greben. Vstanovili so v Gorici „Sangervereiu“. Na ustanovni shod so došli tudi gostje iz Trsta in Ljubljane, med drugim poznani profesor Binder. Heilali so lia vse pretege. Čudimo se, da niso zapeli še „Maraineo“! 1 Tombola I Ta igra je prav primerna za ljudske veselice, in iz več ozirov je celo koristna, ker vsako ljulstvo čuti potrebo kake igre. Vendar nam goriškim Slovencem ni treba ogibati se pri igranji tombole naravnega našega središča, kte-rega nam je od naših nasprotnikov izkoriščena malomarnost naših prednikov (očetov) skoraj izvila iz rok. Mestni trgi so odprti le našim kupcem, ker Gorica nas le izkoriščuje. Vendar mi imamo prostor v Gorici, ki je za tombolo bolj primeren, ko travnik. Ta prostorje lastnina Št. Auderške občine. Mestnim redarjem je tam sicer vsak vstop mogoč, ali pri tomboli jih bo manj potrebno, ko je bilo potrebno pri zadnji pustni nkorsi/ kjer smo sami zapazili, kako se je drživna pjlicija trudila zi red pri voznikih in pri občinstvu, iu ko so prav blizo mestni red.irji „koufete,‘ mjtali. Predlagamo toraj, naj se za prihodnjo tombolo izvoli travnik na Rijicah pri Št. Audrežu. Ali bi ne mogli pri tomboli tudi naši „sokoli“ telovaditi? Za trgovce iu obrtnike. Trgovinski minister Dipauli je sklenil poslati v pod| oro avstrijskega obrta in trgovstva strokovno izvežbane može v razne trgovsko važne kraje, kjer bodo skrbeli za dobre trgovske zveze med tujimi in od ugodne rešitve soc. vpražanja odvisna sreča vseobčega človeštva, in zato treba, da pripomore k njega ugodni rešitvi vsak, ki ima v to dovolj sposobnosti in moči. Kdo bo te preduošti odrekal učitelju? Nihče. Ali poslušajmo dalje. Res je, menijo muogi, složnega dela treba povsod v dosego vsakaterega smotra, treba ga torej tildi pri reševanju soc. vprašanja. Ali, in ob tem prekletem „ali“ se razbije in poizgubi mnoga moč, ki bi bila lahko krepak steber pri, prezidavanju družabnega poslopja. In kam meri ta„ali“? Meri ua ono prežalostno razmerje, ki vlada večkrat med učiteljem in duhovnikom Žal, prežal! Obsojati treba tako razmerje povsod, naj gaje že kriv jeden ali drugi. Vendar tu zveni poznavatelju novejših del, tičočih se učiteljskih zadev, na uho ona primera o učitelju kut duhovnikovemu sosedu, ki jo je uekako tak6-le izrazil nemški pesnik: Da le sosedu to bilč bi všeč, Da stvaril bi razmerje zdravo, A ne; to bilo vendar bi preveč, Rok6 podati farju v spravo. To so verzi, ki ne zaslužijo, da bi bili pisani v slovenskem jeziku. Strankarstvo sega pri Slovencih večkrat tako daleč, da žrtvuje samamu sebi najboljše namene. Naj velja to tudi pri toii odlo čiluem reševanju soc. vprašanja, od kate rega je odvisno tudi naše narodno vpra šali je? Ne hoti Bog nikdar, nikoli! Pad, w*ka sieub Ju Joči odločujoče čiiutelje našimi kraji. Take može bo izbral po nasvetu trgovskih zbornic. Plače bodo imeli 5000 do 8000 gld. na leto po razmerah kraja, kjer bodo delovali. Šale )otem bo mogoče vzlasti pri nas na jugu vspešno organizovati obrtništvo, vrediti vzlasti našo lesno trgovino in lesne pa tudi druge obrti. Dotlej snujmo obrtne zadruge. Ž nj:mi bodo stali posebno eksportni agentje v dotiki. Skrbeti moramo, da dobimo tudi kakega Slovenca za to mesto. Šapla izzivač. To človeče ni edino e vrste v Gorici. Ko smo doznali o činu ega človeka, kteregaje pokazal 19. marča v kavarni „Evropa,“ smo si mislili: taki so goriški „puro sangue italiani.** — Kaj ločemo po načinu, kakor so pred ita-ijansko vojsko 1866 v Gorici napravljali zdajske liste, vkterih šobile zaznamovane družine premožnejših, Nemcem pa Slovencem prijaznih, goriških družin, da bi 'ih v slučaju zmage italijanska vojska oropala : tudi mi poskrboti, da se napravi natanjčen zaznamek goriških slovenskih renegatov, da jih Slovencipovsod poznamo in se jih povsod in v vsem ogibljemo ekši: Fia suggel, -jhe ogni uom scauni ! Tako početje bi bile pravičen odpor, pa n« veleizdajstvo ! „Slavnia Martinolicb, ki je sedel celih 8 dni pred goriško poroto, je bil jopolnoma oproščen. Sodni dvor je stavi/ devet uprašanj porotnikom, katere pa so vse zanikali. Knjige »Matice brvatske1* so prišle. Člani jih dobč pri č. g. Vinko Bud* n v osrednjem semenišču. Zalivala. Podpisani odbor izpolnuje prijetno dolžuo.st,da se prav lepo zahvaljuj j vsem častitim gospem, gospodičnam iu gospodom, ki so kot pevci in pevke, igravci 'n igravke požrtvovalno sodelovali pri veselicah naše Čitalnice v miuoli ziuuki veselični dobi. Nadejaje se, da ohrani častita gospSda vso izredno naklonjenost našemu društvu i nadalje, beležimo — odlična spoštovaje: O Ibor ..Slovenske čitalnice v Gorici** 30. marca 1899. Velikonočno darilce. Danes pre-eli smo 9. »zvezek** Pomladnih glasov, catere so posvetili ljubljanski bogo8'ovci slov. mladini. Radostno smo pozdravili ično knjižico in j) toplo priporočamo. Cena: broš. 30 kr., pol platna 40, celo , platno 55 kr., krasno vezana 90 kr. • j „Sloveuische Vorscliusskassen*1 slovenske ljudske posojilnice) je uadpi- : san čtanek, ki se nahaja v gospodarskih | listih, ki so priložani dim ijskemu duav- i uiku Vaterland št. 63 in ki ga okrajšanega priobčujemo v prevodu, Evo prevod : Te dni je izišlo letno poročilo „zveze slovenskih ljudskih posojilnic** o gospodarskem stanju slovenskin posojilnic leta 1897. Iz tega poročila prijavlja wSttd-steierische Post“ sledeče podatke : V „zvezi slovenskih ljudskih poso-jilnic** v Celju so: na Štijerskem 23, na Kranjskem 24, na Koroškem 19, na Primorskem 10, toraj skupaj 81 posojilnic. Te posojilnice so imele vlog za 10,537.201 goldinarjev 94 5 kr. (torej nad 10 iu pol milijonov goldinar); skuprega premoženja 12,280.625 gld. 6 kr. (toraj nad 12'/* milijonov). Reservnt zakladi so znašali 602.789 gl. 73 kr., te posojiinice so imele V našem družabnem življenju, dvigni se Vsak zastor, kjerkoli razdvaja naše narodne razumnike! Učitelj sezi v roko duhovniku, duhovnik mu jo krepko stisni, in oba na boj za boljšo bodočnost cerkve in naroda. Požrtvovalnost, občna blaginja nadkrili sebičnost in osebna nasprotatva; to bodi slika prave bratske jediuosti in priča pravega umevanja toli pomembnih sedanjih družabnih razmer! — Soc. vprašanje je pred vsem versko vprašanje. Demokratična stranka, ki je prevzela nalogo, rešiti človeško družbi) • propada, napoveduje Bogu in cerkvi boj do skrajnosti. „Vere v jednega Boga ni muči združiti s piavo demokracijo**, — j „v prihodnji državi ni prostora za nobeno J cerkev", tako izjavlja pred svetom • taji I izvor človeka od Boga, ueumrjočuost duše 1 itd. itd. . Kaj pomenjajo te izjave, in kakšen je njihov vpliv na družabno življeuje, to 1 mora pred vsem limeti učitelj. Brez prepričanja o bivanju jednega Boga in neumrjočnosti človeške duše ne I more obstojati nobeno urejeno društvo H brez tega prepričanja stremi ljudstvo v propad. . . Kjer ni prepričanja o visokem po- , smrtnem življenju človekovem, tam je j uživanje življenja — življenja edini na-men in smoter. Tam zavlada pohlepnost | in sebičnost, vse se klanja maliku bo; 1 gastva. V hlepenju po uživanju se rodi boj vseh proti vsem. Kjer ni več neg* ij&uito, Ju viiilia Jtasnnje Udi im, v letu 1807 čistega dobička 107.412 gl. 23'5 kr. Znamenito je, da gledč ljudskega po-sojilništva je na prvem mestu Spodnje-štajarsko: ker spodnještsjarske slovenske ljudske posojilnice so na skupnem posojilniškem premoženju same imele 7,014.678 gl. 63 kr. in reservnih zalogov od 453.314 gl. 95 kr. Med spodnješta-jarskimi slov. ljudskimi posojilnicami je pa spet na prvem mestu posojilnica v Celju, katera sama ima izkazanega skupnega remoženja 1,726 816 gld. 51 kr. in re-ervnega zaloga 107.141 gl. 39 kr. V rečenem letnem poročilu so pa še nahaja pregled o vseh slovenskih ljudskih losojilnicah. tudi če niso v „zoezi sloven-kih ljudskih posojilnic." Iz tega pregleda „e razvidno, da skupno premoženje (aktiva) vseh slovenskih ljudskih posojilnic ne znaša manj ko 17,916,683 gl. 14, torpj skoraj osemnajst milijonov in te posojilnice imajo reservne zaloge od 738.712 !gl. 97 5 kr. Te številke — pravi „Sttdsteirische ost", -- kažejo, do kako velikega napredka so se povzdignile slovenske ljudske posojilnice in kako naglo se začenja slovensko ljudstvo izvijati iz krempljev ptujega ‘ spitala. Ta velikanski napredek v pri-eroma kratkem času opravičuje najlepše nade in nam je porok, da se slovensko ljudstvo v kratkem času na gospodarskem polju popolnoma oprosti vpljiva pt.ujih kapitalov, prav tako, kakor se je češki narod zamogel gospodarsko povzdigniti n gospodarsko oprostiti vsled srečnega azvitka enakorodnih denarnih zavodov i zo ..založne". Število trafik se pomnoži. Tako je [odredil finančni minister dr. Kaizl. Italijanska šola v Podgori. 0-rajni šolski svet goriške okolice je vlo- il na ministerstvo ugovor proti odredbi deželnega šolskega sveta, da mora v Podgori otvoriti italijansko šolo. Naučno ministerstvo je pritožbo od-ilo. Tako bode slovenski okraj moral zderževati šolo za otroke italijanskih rivandrancev. In slovenska šola v Gorici? Samomorilec, kateri sej« 14. marča usmrtil na Gradišči, je zdaj znan. Zadnjo nedeljo je namreč župan iz Vepnnca v stri telegrafoval županstvu v Renčah, a bi blagovolilo mu naznaniti inicijalije '(sačetne črke) na perilu samomorilčevem. Odgovorilo je, da perilo je zaznamovano črkama A. G. Na to je prišel 28. marča na Gradišča 2 glavarstveno komisijo župan iz Veprinca z nekaterimi tovariši in sorodniki umrlega. Ko so ga odkopali, so ojaki koj spoznali v njem bivšega žu-»ana v Veprincu Andrejčiča-Golaca. Pri-el je v Gorico obiskat prijatelja, a mesto jk prijatelju se je odpeljal proti Prvačini n Gradišču, kjer je na tako žalosten' nalit končal življenje. Rojaki njegovi so izjavili, da je mož elo imovit. V smrt ga je baje gnala po-itost in žalost, ker je pri zadnji županst-eni volitvi propadel. Bil je pristaš ita-lijanaške stranke in, — dasi rodom Hr-' yat strasten nasprotnik Slovanov. Truplo so odpeljali v Veprinec, v domovino. Najbolje plačano učiteljsko osobje a Avstrijskem je zdaj učiteljstvo na Mo- lovek ne vidi in ne kaznuje, tam ni — esti. Vestnega dela človeka prepričanje bivanju Boga in njega poplačujoči pra-ičuosti To prepričanje daje tudi postajam življensko moč. Naj bodo postave še tako dobro izumljene, še tako kratke in stroge, vendar so nezadostne, ako niso oni, ki naj jih izpolnnjejo, vestni ljudje. "rebrisanec bo vedno znal uteči postavi, logotec jo bo prelamljal, brezvestnež [preziral. Brez . vestnosti državljanov ne more obstojati nobena država. S tajenjem bivanja jeduega Boga izgine tudi prepričanje, da je vsaka avktoriteta od Boga, izginejo — božje zapovedi; pade torej najmočnejša opora j Vsakega reda. Potem ni nobene oblasti, knobene postave, ki bi stala na nepremagljivem stališču. Pokorščina, zvestoba japram nji izmieta. Mir, red, varnost — pogoji vsakega povoljnega družabnega »azvoja, izginejo, nasilstvo se pomnoži, llržava propade. Ako ni onkraj groba nič, tedaj se ►človek i/živi že na tem svetu. A čemu giaj bi tedaj jedili imeli vse, drugi nič ? ^e, vsi naj uživajo darove tega sveta, »dor jih nima, naj si jih prisvoji šiloma, laj za to ni nobene kazni: — živela soc. revolucija 1 Razvidno je, da brez prepričanja o ivanju jednega Boga in posmrtnosti duše ie more obstojati človeška družba. Učitelja čaka tukaj lepa, visoka na-Učitelja? To bo pač učil duhovnik 1 Ali nčiteJj treba, da g* podpir* Kfj ravskem, kjer je cel deželni zbor sprejel predloge šolskega odseka, ki so nameravali doseči bistveno zboljšanje učiteljskih plač, pokojnin in preskrbnin za učiteljske vdove in sirote. Na Moravskem se deželni zastopniki niso bali nasledkov tega člo-vekoljubnega sklepa, kakor pri nas na i Goriškem, kjer se ljudje boje, da bi vre-jevanje naših učiteljskih razmčr že vni-čilo kmeta! Kaj ni drugih virov dohodkov ? Saj jih imajo za vse druge zadeve. Gotovo je, da se ne sme kmet bolj obremeniti zarad večih potreb. Poduka potrebujejo vsi! Nevarnost pred Kitajci. Vse evropejske velevlasti. posebno Ruska, Angleška, Nemška, Francoska, in zadnjič tudi obnemogla Italija iščejo dobičkov v Aziji in skušajo „vzeti v zakup" kako kitajsko luko. Prav. Ali pa misli kateri državnik v Evropi na nevarnost pred tako zvanimi „Kulis“. To so mnogoštevilni delavci kitajski, ki bi znali naše kraje preplaviti in našim delavcem hudo škodovati, ker oni delajo tako rekoč zastonj. Z Bogom potem osemurni delavski dan 1 Poziv. V četrtek, ;dne 6. aprila, bo v .Katoliškem domu“ v Ljubljani zboroval shoil slovenskih gospodarskih zadrug s sledečim dnevnim redoin : l. Nameni kmečkih in obrtnih zadrug. 2. Vzajemno delovanje gospodarskih zadrug. Poroča dr. Krek. • 3. Konsumna društva in njihovi nasprotniki. Poroča Peter Hauptman. O vsaki točki se bo posebej razpravljalo. Zato vabimo že sedaj vse, ki se nameravajo vdeležiti shoda, naj razmišljajo in se pripravijo, da bo razprava čim najbolj temeljita in vspešna. Povabljene so v prvi vrsti gospodarske zadruge: posojilnice, konsumna društva in kmečke zadruge. Vsaka zadruga Juhko odpošlje članov, kolikor ji drago; samo da se izkažejo z odborovim pooblastilom. Poleg zadrug pa vabimo tudi vse tiste, ki jih zanimlje zadružništvo na Slovenskem. V medsebojnih prijateljskih razpravah in razgovorih se bo brez dvojbe položil temelj mnogim novim zadrugam. S tem se sesede v nič vse rogoviljenje nasprotnikov, ki ne poznajo druzega sredstva, nego laž, obrekovanje in policijo. Nesreča. Na Petrogalovš*i (Sv. Križ — Cesta) je 8 letni, slaboumni otrok posestnice R. K. prišel tako blizu ognja, da se mu je obleka vnela ter je v kratkem vsled opeklin umrl. Knjige »Matiee Slovenske* so dospele. Gg. člani jih dobe pri g. Koršiču v *ČitalnH“, kjer se ob jednem tudi plača prihodnja letnina in 10 kr. poštnine. V Zagrada širijo kolodvorsko poslopje in gradijo nova skladišča. Bilanca okrajne posojilnice v Kobaridu za III. upravno leto. Passioa. gld. kr. Aktiva. gld. kr. 1. Pogojila ...... 72.890.— 2. Zaostali obresti . . . 972 03 3. Naloženi denar .... 3.206.80 4. Inventar po 10% odpisu . 133.08 5. Tiskovine............................. 60,— 6. Gotovina.......................... 2.851.02 Skupaj . 80.114.93 pomaga, ako duhovnik enkrat na teden v cerkvi in dvakrat na teden v šoli utrja in zida, a učitelj med celim tednom njegovo delo zanemarja in morda kiha ali celč ruši ? Učitelj, ki je premotril veliki pomen vere za družbo življenje, mora i sam graditi, sam krepiti to vero. Koliko prilike se mu nudi za to 1 V šoli, ko govori o svetu, stvarstvu sploh, o naravi, kjer se razgrinjajo očem čuda Vsemoč* nega. Kako naj se tu ne razvname in proslavlja njega, ki je stvaril vse 1 Deca so tako krepi v oni veri, katera se ji poveličuje v cerkvi, pod takim dvojnim vpljvom je zavarovana proti vsem kiiviin naukom sveta. Kaj bi si morala mi liti že bolj odrasla deca, ako bi videla, da učitelj vedno molči o tem, kar pravi duhovnik, ali da govori o tem le z nekakim ironičnim nasmehom ? Z tčela bi dvajiti, (dvomiti) in to bi bil us deu zače tek njene nesreče. Ne ! Učitelj treba, da prouči sam važnejše resnice, ter da je z besedo in vzgledom, v šoli, cerkvi in javnosti otrokom v spodbudo! Nanj se ozira deca, po njem se tudi vtle. Zaveda naj se zato svojega stališča in vp'jiva, zaveda naj sa zato tudi svoje — odgovornosti! V složnem delu z duhovnikom naj posveti učitelj svoje moči tudi posvečenju dece, in prepričan naj bo, da utrja takč temelj družabnega poslopja, da vodi tako že do* ; sti krepak trop v boj proti socijalistič-uim četami 1. Deleži.................. 2. Hr. vloge .... 3. Kap. obresti . . . 4. Predpl. obresti posojil 5. Posebna reserva Od dobička 1897 Donesek r 1898 . . C. Čisti dobiček . . . 876.— 74.818.35 2.653.46 256.81 351.35 371.72 75.15 731.09 Skupaj . 80.114.92 J Načelstvo. Kmetske zadruge v Švici. V Švici je blizu 200 kmečkih zadrug; krog 100 jih ju v zvezi s konsumno prodajalnico. Izvrstno so se vse izkazale. Švičarske kmečke zadruge imajo svojo gospodaisko zvezo. Ta je ustanovila lani kmečko pisarno v Brnu, ki je začela poslovati duč 1. julija. Ta pisarna se bo pečala s tem-le stvarmi: 1. izdelala bo načrt za švicarsko kmetijsko štatistiko. 2. Proučevala bo gospodarske nasledke trgovskih po-godeb. 3. Preskrbovala bo vojaštvo z domačini kmetijskimi pridelki. 4. Proučevala bo vprašanje, kako bi se zmanjšali, oziroma odstranili na zemljišča vknjiženi dolgovi. 5. Pazila bo na vspehe zakonov o živinski kugi in nasvetovala primerne izpremembe. 6. Pečala se bo s poselskim vprašanjem. Sploh bo skrbela pisarna za to, da bodo kmetje lahko bolje zastopali svoje zadeve, nego so jih dozdaj. Država je dala za ustanovitev te pisarne 18.000 frankov Ko bi se tudi pri nas našli ljudje, ki bi izprevideli, da po ti poti, po kateri sedaj hodi kmečki stan, ni drugega, nego gotov pogin I Skrajni čas je, ila se pri nas čimdalje bolj razširi zadružno življenje, ker le tako bo mogoče, da tudi mi pridemo brez uradniških sit-nostij po samostojni svobodni poti do takih, tako potrebnih kmečkih pisaren. Kmetijskega društva v Dobrč-poljah letno poročilo za upravno dobo 1898. je sledeče: V min. letu je pristopilo 86 zadružnikov. Ker ni nihče odstopil, je ostalo ob konci leta 1898 — 299 zadružnikov, ki so imeli v deležih 2362 gld. 73 kr. Denarni promet: prejelo se je 40.109 gld. 40 kr., izdalo se je 40.047 gld. 56 kr. Skupnega prometa je bilo 80 156 gld. 96 kr. Čistega dobička je bilo 421 gld. 56 kr., ki se dene vsled § 14. zadružnih pravil k rezervnemu zakladu. Rezervni zaklad: 1. 1897. je znašal 536 gl. 27 kr. 5% obl esti z- I. 1898 gld. 26 k. 80, pristopnine 86 gld., dobiček za 1.1898 gld. 421 kr. 56, rezervni zaklad je znašal ob konci leta 1898 1070 gl. in 63 kr. Vseslovenska delavska slavnost, ki se je lani vsled smrti cesaričiue morala odložiti, vršila so bode, kakor smo že naznanili, dne 28. maja. Dolžnost vseli prijateljev slovenskega delavstva je pričeti delo z vsemi silami, da bode 28. maja sijajen pi aznik žuljavih rok. Na noge vsa društva, ki ste že naznanila svojo udeležbo ; čas je še, da število udeležencev podvojite 1 Pripravljalni odbor je te dni dosb-j uglašenim društvom poslal pozivnice, ua ostale se pa še posebej obrne. Prosimo hitrega in točnega odgovora. Radostna vest je pripravljalnemu odboju prišla iz zlate Prage. Bratje Čehi pošljejo na slavnost deputacije svojih delavskih društev z iiinogobrojuimi zastavami. Da se prva vseslovenska delavska slavnost častno izviši, nadeja se odbor pomoči od vseh Slovencev, ki ve 16 delu „slavo, čast\ D.-Javci in njihovi prijatelji, pričnite takoj po vseh krajih domovine akcijo za impozantno udeležbo, piičuite takoj z nojžilavejšo agitacijo. O gibanju obveščajte pripravljalni odbor. Vsi dopisi naj se pošiljajo na č. g. Luko Smol n i-k a r j a, stolnega vikarja v Ljubljani. — Pripravljalni odbor, Avgijev hlev na Ljubljanski c. ki’ višji realki. Deželno sodišče je pii-čelo preiskavo proti nemškim višim real-c m iu profeeirji-m, ker so imeli tajna nemško-iiacijoiialna društva in prostore, kjer so «e shajali. V preiskavo je zapletenih 55 dijakov in 2 profesorja. Preiskava prinese zanimivih stvari navdan. Oslovski kašelj razsaja med o-troci v Kanalu. Zanesli so ga tje iz Gorice. Dosedaj je umrlo ua tej bolezni že 30 otrok. Istrski deželni zbor prelože v Koper!? Tako govore in pišejo Italijani. Mi tega ne verujemo Ako 'slovenski zastopniki v Pii ju niso bili varni življenja, kaj bodo ž njimi počenjali še-le v Kopru, Saj je koprska Bavita coli ura* še dobro znana iz z (doj il let. Iu v mesnico da poj lejo slovanski poslanci ? To pa ue 1 Sicer pa je vse najin že „raca“. Staroslovenski obredni jezik v zaderski škofiji. Nadškof zaderski je j V škofijskem listu obj ivil, da nijedna cer- I 'gor r zaderski aadbiakupiji ni vgr»riten* 1 opravljati bogoslužje v staroslovenskem jeziku. V dalmatinskem deželnem zbora so sprejeli z vsem!, glasovi (proti laškim glasovom) predlog, da se uvede [hrvaščina kot uradni jezik za Dalmacijo. Mestna hranilnica ljubljanska nam je poslala lačmlski zaključek za deveto' upravno 'dobo.' Iz njega posnemamo, daje ta hranilnica imela denarnega prometa vknpno gld. 15 959.050.43 torej za gld. 3.168.036.036.05 */» več nego lani, čistega dobička pa je imela gld. 22.224 02. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje vloge po 4%. V deželnem zboru kranjskem dež; glavarja namestnik, ki vodi dt-ž. zbor, ker je glava d. Detela bolan, govori vedno nemški — in vsem je prav. In pri nas naj bi slovenski jezik ne vžival istih pravic kot italijanski 1 Zavarovanje imetja kmečkih poslov. V štajarskem deželnem zboru so stavili predlog, po katerem naj bi se uvedlo prisilno zavarovanje imetja kmečkih poslov proti ognju. Polovico zavarovalnine bi plačevali gospodarji, polovico pa zavarovanci sami. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali: Gospol veletržec iu predsednik kupčijske in obrtne zbornice v Ljubljani Ivan Perdan kot založnik užigalic družbe sv. Cirila iu Metoda zopet 200 gld. —■ Vesela družba pri Sv. Petru v Ljubljani 1 gld. 14 kr. — Slavna Posojilnica v Slovenski Bistrici 20 gld. — Iz nabiralnika v gostilni g. Frana Prelovca v Idriji 4 gld. 31 kr. — Slavna Posojilnica v Zgornjem Tuhinju 5 gld. — G. Egid Jeglič na Selu pri Breznici iz nabiralnika 3 gld. 70 kr. — Gospa Helena Čadež, posestnica v Poljanah, iz nabiralnika 4 gld. 50 kr. — Slavna Posojilnica na Dolu 5 gld. — Iz dr. Čučkove zapuščine 70 gld. — O tej priliki javljamo veselo vest, da je družba sv. Cirila in Metoda zadnji teden jako ugodno kupila v deželni deski štajerski vpisano grajščino na Muti s k krasnim parkom blizu župne cerkve, da postavi ondi brambo proti presilnemu navalu nemštva. Z izrednimi darovi naj vsi in zlasti štajarski Slovenci podpri družbo, da bode mogla dovršiti lepo nalogo. — Blagaj ni št oo druibe to. Cirila in Metoda ti Ljubljani. Shod v Koštnbont na PomjanšČ ni je sklicalo polit, društvo „E linost". Toda koprsko glavarstvo je shod v zadnjem trenotku prepovedalo. Zakaj ? Ker so Italijani tudi napovedali javen shod v Koštaboni. Glavarstvo pa je kratko — malo sba shoda prepovedalo. Italijani so napovedali shod v Koštaboni, do cela slovenski vasi. Kako bi bili govorili ? Slovenski, ne verujemo. Ako bi govorili italijanski, kdo bi jih razumel ? No, pa saj so shod napovedali le radi tega, da so preprečili slovenski shod. Tako se godi v deželi neverjetnostij I! SpoStuj očeta iu mater Te dni so postavili na pokopališču v Debrecinu spomenik, ki je v svarilo Vsake mu, kdor četrte zapovedi božje ne spoluuje. Napis se glasi; Tu počivajo v Gospolu; Josip Moritz starejši, umrl je star 82 let, Lastni sin ga je ustrelil. Fn nc Josip Moritz ml., umrl je v ječi v starosti 27 let. Josipina Moritz starejša umrla je 47 let stara, ustrelila jo jo hči. Eliza« beta Moritz; svoje življenje j3 končala stara 17 let. Sin, ki Je ustrelil očeta, umrje v ječi, hči, ki je mater umorila, umuje po samomoru, četrta zapoved bo« žja še velja, Kmetijsko društvo v Horjulu Je imelo v preteklem letu: prejemkov . , . 35.981 gld. 15 kr. izdatkov . . . 35.475 „ 39 „ Všteto ni, kar se je dalo ua up; dolg pri udih znaša 4122 g d. 61 kr. dolg pri odjem tleih za kmetijske pri« delke 738 gld. 97 kr. Pristopilo je v minolem letu 36 Udov, leta 1897 pa 230, torej s (upaj 266 udov, kateri so uplačali 3698 gld. 13 kr. Prebitek od leta 1897 znašal je 687 gld. 89 kr. Prebitek od leta 1893 znašal je 1103 gld. 72 kr. kateri se prepusti po § 9. društvenih pravil reservnsm zakladu. Prejemki. Blagajne ostanek 1893 23 gl 1. 83|kr. Prejemki za blago . 320 35 „ 49 „ 60 Izpo-ojlo.....................3120 Deleži ........................ 62 _ Vpisnine ..... 36 „ — „ Za prodano zemljišče 100 „ — „ Vzdignili naloženi denar 215 . 93 , „ naložene obresti 1 „ 30J„ Povratno od železnic* 36 * — „ Str. 40 P R I M O JR S K I LIST Zguba. ♦ Plačane ob esti od izposoji! G48 gl. 98 kr. „ rezerv, zaklada 34 „ 34 „ „ ,, od deležev. 52 „ 07 „ Vožnja od kmet. pridelkov - in od blaga .... 1535 „ 35 „ Plača službencem in dnina 877 „ 41 „ Nagrade...................... 324 „ — „ Zavarovalnina .... 6 „ 57 „ Davek........................ 2 , 17 „ Poštnina....................20 „ — „ Popravilo pri hiši . . . 144 „ 41 „ Čisti dobičjk .... . 1103 72 „ 4794 gl. 02 kr. Pasiva. Nepokriti računi. . . 5631 gl. 2H kr. Deleži............... 3698 „ 13 „ Obresti od deležev . . 140 „ 58 „ Izposojil . . . . . 11200 „ — „ Rezervni zaklad 1897 . 687 „ 89 „ „ „ obresti 34 „ 34 „ Cisti dobiček . . . . 1103 „ 72 „ 22495 gl. 92 kr. Prizorček iz ogerskega parlamenta. Iz Budimpešte pišejo: Te dni se je.na hodi.ikih ogerskega državnega zbora dogodil prizor, ki bo gotovo zanimal. Na klopi, na svojem navadnem prostoru, je sedel stari Tisza, pušeč svojo smotko. Kmalu se maje približal grof Julij Sza-pary, ki je redek gost v zbornici poslancev. Kmalu je bil v živahnem razgovoru s Tiszo. Na krat ju je pozdravil nekdo z besedami: „Dober dan, ekscelenci!* Bil je Aleksander VVekerle, nekdanji miui-sterski predsednik, ki je bil tudi slučajno došel v zbornico. Malo minut pozneje je došel iz posvetovalne dvorane sedanji miuisterski predsednik Koloman Szell. kOrakaje naravnost proti rečenim trem gospodom. „štirje ogerski ministerski predsedniki11, je rekel Tisza, „ako bi še bil Banffy tu, bilo bi tu zbrano 25 let ogerske zgodovine**. — »Pošljimo ponj“, je menil "NVekerle. Ministerski predsednik Koloman Szell pa je odgovoril popolnoma resnega obraza : „Pustimo raje to, ni dobro slikati hudiča na steno". Velika zmaga Italijanov v Pazinu! Italija «i se jako vesele, da v Pazinu je za mestne občine Pazin — Labin — Fianona (?) zmagal pri volitvi v ister-ski deželni zbor italijanski kandidat dr. Konstantin Costantini. Ta je dobil 155 glasov, njfgov nasprotnik, župan dr. Ku* relič pa 140 glasov. Do 14 glasov večine so se ponižali v Pazinu nekdaj vsega-mogočni it ilijanski šarenjacil Ben-Hui*. Slovenski prevod tega lepega rom ma iz časov Kristusovih, izišel iz tiskarne A. Gabrščekove, se tam dobi broširan po gl. 1.20, trdo vezan po gl. 1.50. Velik požar. V Ameriki v Novem Jorku je )il zaduji petek velik požar. Zgorel je hotel "VVindsor, ki je imel 7 nadstropij in 600 sob. Ostanke 12 gospa in 2 mož so našli zgorele. Težko ranjenih je 33 gospa in 17 mož. Gospodar hotela je znorel med požarom, njegova hčerl.a in gospa sta skočili z okna ter se ubi.i. 50 slovenskih narodnih napevov za klavir, priredil Fran Gerbič. Cena 1. gld. 50 nč., po pošti 1. gld. 55 nč. Založil L. Sch\ventner, knjigotržec v Ljubljani. Ta 1- rasna zbirka bode gotovo dobrodošla j rijateljem slovenskega petja, , zatorej jo toplo priporočamo. Listnica uredu. G. 0. Lepa hvala! priobčimo y prihodnji številki. Mm liiiil« Vrtna ullcu 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bela _ briških, dal- in črna vina matinskih in iz vipavskih JjimuK isterskih furlanskih, 1* vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. }> Naša stražah Hiša s hovačijo iu vrtom na prodaj. V vetjem trgu na Slovenskem Sta* jarskem se iiode v kratkem prodajala uiša s kovačijo in vrtom. Dobila se bo zi. o-krog 3000 gld, — Hiša je v dobrem stanu, jez pa celo nov. Zraven kovačije bilu bi lahko postaviti tudi žago. Kdor bi bil volje to lepo posestvo po tako ligi dni ceni kupiti, naj to naznani „Naši Struži", ki bo v vsem potrebnem dalje posredovala • tcxzz:xzzzxzzxz:x Zmešane lasi kupuje po najvišjih cenah, in plača bolj ko vsaka diuga firma Filip IVeil velika trgovina z lasmi v Spodnjem Kralovcu (Uuter Krulowitz) na Češkem. P. n. čitatelje te nnonce opomnim, naj opozore na mojo adreso zbiralce zmešanih las. ZXZZXZZZXZZXZŽ Vozniki y Gorici iD z dežele, pozor! Sedlar Valentin Ferjančič naznanja, da ima svojo sedlarske dclaunice v Gorici v Vrtni ulici, v hiši grofa Tliurna nasproti odprtemu sadnemu trgu. V svoji delavnici prodaja vse potrebščine za zasebnike, voznike, jahalce, torbice, kovčege itd., izdeluje navadno in najfinejše vprege in oprave za jahanji*. Priporoča se toplo syojim rojakom in slav. občinstvu v Gorici in z dežele. Anton Obidič, čevljar v S e me n iški ulici št. 4 v Gorici, priporoča go za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se iivršuje hitro. 1’riporoia daljo tudi svojo. C. kr. priv. krojni aparati krojaški mojster in trgovec y Gorici na Travn ka h. št. 22, niže loterije. Bogata zaloga vsakovrstnega blaga, gotovih oblek, perila, in vse priprave za obleke za vsaki stan. Za preč. duhovščino cingulum, Zavratnike, talarje in cerkvene kape. Blago prodajam tudi na meter tako po ceni, da vsakaterega vabim na ogled letošnjega razstavljenega blaga, in sicer le v prvem nadstropju. Edina slov. zaloga dežnikov in s»lč-nikov ter dežnih nepremočljvili plajščev. — Sprejmem tudi naročila za izdelovanje razuili oblek (jakete, pellerine, liave-loke) tudi za dame po najuovejši modi. Vse po nizki ceni. Cebelno-voscene sveče priporočam prečastiti duhovščini, ccrkvenim oskrbništvom, ter slavnemu občinstvu. Za pristnost jamčim z lOOO kr. Z veleštovanjem udani J. Kopač, V GOBICI, Solkanska cesta štev. s*. Odlikovana, tovarna in velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan Doljak v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč). Prevzema vsako naročilo v mizarski ali strugarski stroki od priprostega do najličnejtšega izdelka. Izdeluje točno in po najnižjih cenah, da, se ne boji nikake konkurence. BOGATO preskrbljena zaloga obladkov (remeša) v najrazličnejših vrstah. Kulantna postrežba. ZALOGA vseh, k mizarski in strugarski stroki spadajočih potrebščin. Teodor Slabanja srebrar v GORICI, ulica Morelli 12 uljudno priporoča velečastiti duhovščini svojo znano delavnico za izdelovanje cerkvenih posod in orodij iz srehra in medenine, najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni, da se ne boji konkurence. Stare reči popravi, posrebri in pozlati v ognju. Izdeluje tudi v ognju pozlačene strelovode iz bakra po najboljših iznajdbah. Ilustrovani cenik franko in zastonj. Da si pa morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalcc sum lahko določi. Pošilja vsako llago poštnine prosto! pil M] i Mi I I 1 I i 01 .nU OBEII0O C«Ii*o^eri |o> smo odprli 25. marca t. 1. v Tržni ulici tik sadnega trga v poslopju okrožnega sodišča. Naša mirodilnica je bogato založena z blagom najboljše vrste ter moro na drobno in debelo postreči vsakemu po skromnih cenah. Posebno se priporočamo častiti duhovščini, slavnim županstvom in uradom, šolskim vodstvom, društvom in zavodom, tvornicam, mojstrom, trgovcem ter vsem zasebnikom, ki potrebujejo mirodilniškega blaga. Dobrohotne nasvete ter želje sl. občinstva glede blaga za dopolnitev sprejemamo hvaležno. Poslovodja: Ivan Drobnič. Lflil nii I P n 1 u 1 1 Ljri V^ofl le S s! h & V es C •m « E. ŠUŠTERŠIČ (& C. i Stolni ulici i 13 nasproti lelki ctrtii. Usojata si priporočati slavn. občinstvu in rojakom svojo vsake vrste za možke iu ženske obleke, kakor tudi vsake vrste modernega blaga za vsak stan, perilo in cvilb iz prvih tovareu, volno in žimo za blazine itd. Vse se prodaja po jako znižanih cenah in se ne bojimo nobene konkurence. Postrežba je točna. T Jks: