(Ne)inventivnost - družbeni problem
Praksa je pokazala, da so pri novacijuh najbolj uspešne tiste lelo\ ne organizacije. ki so zau-lale organiziranje inventivnega lela posebni službi, medtem ko o samoupravni del odločanja lrepustili delavcem v temeljnih »rganizacijah. V mnogih naših irimerih je teža odločanja o ko-istnosti in spodbujanju inovacij e vedno na vodstvenih struktu-ali. Inovacijska dejaAiiost po-tane prej ali slej predmet presti-a, kar vodi v močne medsehojne pore in s tem iticli do siromaše-lja inventivnega dela. Kerso av-orji inovacij v manjšini in obi-rajno v podrejenem položaju, >otegnejo prvi kratki konec naj-irej sami: drugi pa-^fedi prej ali >lej delovni organi/aciji. Najprej >e posledice poka/ejo \ pasiv-lem-odopsu strokovnjakov do Jela. Zatem se nadaljuje osip in iromašenje raz\ojnih progra-nov. Analiz o boljšem in učin-».ovitejšemdeluskoraj ni. Vedno iolj !se nasl;tnj;iiiiiv n;i trenutne
akcijske ukrepe, medtem ko se nesorazmerno povečujejo stro-ški režije, krepi se odvisnost od licenčnih partnerjev, ki jo spremlja po\ečan u\oz surovin in vedno večja zastarelost tehno-logije itd. Najhuje pa je to, di' ta-kemu siunju pogosto slcdi splošna brezbrižnost zlasti tain, ko namesio sanioupravne baze odločajo le posamezniki, in tam, kjer namesto prave, uveljavljajo le papirnato samoupravo. Posle-dica tega je, da se zatekamo po rešitvc le k cenam, kajti za mobi-li/acijo strokovnega dela nismo niii pripravljeni, i/govarjamo pa se, da uhičajno nimamo časa. Pogosto »pozabljamo«, da /a i/rabo moderne tehnologije ne potrebujemo samo vi\<)ke\iro-kovne ravni tehnologov, ampak tudi vrsto drugih profilov, ki sc ukvarjajo s prodajo in ekono-miko proizvodnje oziroma pro-daje. Nič ne poma»a kvalitetno proizvajati. če ne znamo učinko-vito prudaiali in vsaj relativno znfževJiti'  stroškov   poslovanja.,
Če hočemo to doseči, potrebu-jemo hitre in kvalitetne ekonom-ske anali/e, dinamično proi-/vodnjo, skratka poslovno obna-šanje, ki ga prinaša in zagotav I ja le splošno razvejana inventivnost dela.
Podobno je / investicijskimi odločitvami. Še lako pozitiven investicijski program nam kaj malo koristi, če ne stoje za njim sposobni organi/.atorji celotncga proizvodnjega procesa. Sposob-nost organizatorjev in izvajalcev del pa ni odvisna toliko od lor-malnih kvalifikacij ali dolžine delovne dobe, kol od pripravlje-nosti delavcev do dela, posebno če je la pogojena s limskim delom in spodbujena / niož-nostjo večjega zaslužka. / eno besedo, investicijska dcjavnost bo uspešna samo tedaj,sče hoino /nali organizirati in spodhuditi vse razsežnosii inventivnosii dela, /ačenšj od ustanovitvc slrokovne slu/he /a inveivtivno de.javnostido ncposrcdncga od-ločanja vseh /aposlcnih. ki Vi\~
korkoli   labko   pripomorejo   k večji učinkovitosti dela.
S tem v zvezo bi veljalo raz.mi-sliti o formiranju komisjj po IO/.D z delnim stalnim član-stvom, ostali člani pa bi bili v se-stavu komisije oziroma tima, do-kler bi trujalo reševanje določe-nega problema. Ta gibljivi dcl članstva bi tvorili predvsem slro-kovnjaki specialisti in tisti, ki jih obravnavana problematika naj-bolj prizadeva. Seveda pride lak način oblikovanja komisij do polnega izraza šele pri načrto-vani in vsesplošno sprejeti inven-tivni dejavnosti. /ačeti je lieha uajprej / rediiimi popisi proble-matike, in to s cclotneua po-dročja poslovanja, nakar se izo-blikuje vVsta pomcmbnciših nalog, ki jih razporedimo v okv ir iiivcntivnega dela. Do leh nalog naj imajo možen dostop vsi zain-teresirani delavci — po potrehi ludi zunanji, kadar je to v intc-resu delovne organi/acije. Na-¦ioga naj vsebuje poleg /gctšCc-•r-plicga opisa prohlcma tudi priCa-
kovano rešitev, zahtevano zna-iiie delavcev, čas rešitve naloge in višino najirade za uspelo ozi-roma deloma uspelo rešitev. Specifična vprašanja rešujemo s posebnimi dogovori, kjer so opredeljene tudi druge zahteve, ki jih postavlja ena ali druga stran.
/aželeno je, da je višina na-grade pri inventivnem delu us-klajena in povezana z indivi-dualnim nagrajevanjem, tako da postane tovrstna nagrada se-stavni del individualnega nagra-jevanja, ne pa edina oblika sti-muliranja delavcev, ker bi se lahko začelo redno delo zane-marjati. To pomeni, da mora spodbuda k inventivnem delu sloneti tudi na uravnoteženju Ntimuliranja posameznih del, sicer bodo nekateri pretiravali z inovacijskimi deli, medtem ko bodo drugi preveč pasivni do tega dela.
Tako ponovno prihajamo do iste ugotovitve, da morajo biti inovačije ne samo organizirane, ampak tudi voilcnc kar najbolj strokovno lako s tehnične kot ludi z ckonomske strani in oprte na čimširso sanionpravno podla-go. Tp pa v bistvu pomeni, da niorajo inovacije postali po-memhen in stalcn element sa-mmipravneua planiranja.*
MOI.AN STRAH