VESTNIK

^	3<3y t
4t
Poštni urad 9020 Celovec š Verlagspostamt 9020 Kiagenfurt Izhaja vCelovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 šitinge E	mesečna naročnina 12 šiiingov	š
E	ceioietna naročnina 120 šiiingov	š
Š	P. b. b.
š	=
f<nmnnmm)nt])tnnm)mnMmmmnmnmnuttmtmtmm)nni;
LETNIK XXXVi
CELOVEC, PETEK, 4. SEPTEMBER 1981
ŠTEV. 36 (2035)
20 tet gibanja neuvrščenih
Ko se je 1. septembra 1961 v Beogradu začeia prva konferenca vodij držav in viad neuvrščenih držav, se verjetno nihče ni v poini meri zavedal pomembnosti tega trenutka: da je to namreč rojstni dan gibala, ki je v nasiednjih ietih in skozi obe desetietji svojega dosedanjega delovanja vedno spet vpiivno posegato v mednarodno dogajanje. Trije vodilni državniki, ki veijajo za idejne očete gibanja neuvrščenosti -indijski predsednik Nehru, jugosiovanski predsednik Tito in egiptovski Predsednik Naser — danes niso več med živimi, toda ideja, ki so ji vdahniti živijenje, živi daije ter siej ko prej konstruktivno prispeva k razreševanju zapietenih probiemov današnjega sveta in čioveštva.
Gibanje neuvrščenih je nastalo °b globokih protislovjih, v zelo zaostrenem položaju v svetu ter je sebi in vsemu človeštvu nakazalo Možnosti za rešitev spornih vpra-Sanj. Beograjska konferenca je razpasita temeljna načela in cilje pomike neuvrščenosti, za katere se i^aj že dve desetletji borijo neuvrščene države in ki so vse do da-Nes ostali politična osnova vseh dokumentov, odločitev in akcij, ki je sprožilo in uresničilo gibanje Neuvrščenosti.
V okviru doslednega boja za Uresničitev načel, sprejetih na prvi konferenci, je gibanje neuvrščenosti, ki se je dosledno zavzemalo ^a korenite spremembe odnosov v s^etu v korist zagotovitve varnosti ^ napredka vsega človeštva, dalo ^alik prispevek tudi k uspehu pro-'kolonialne revolucije. Gibanje neuvrščenosti je bilo dosleden zagovornik sožitja in popuščanja. Povsod in vedno je nasprotovalo po-d'ki sne, vmešavanja in ogrožala neodvisnosti. Zavzemalo se je ^a svobodo vseh narodov in vseh iodi. Bilo je eden izmed nosilcev Akcije za ustvaritev oboroževalne akme; začelo je dolgoročno akci-, za novo mednarodno gospodarno ureditev v svetu, ki je nujen ^9oj za rešitev temeljnih nasproti bašega časa.
^ako je postala neuvrščenost, dojena P red dvajsetimi leti, se-^avni del vsega mednarodnega do-^ajanja. Postala je ideja in gibalo koraj vsega človeštva. Kljub svoji Pativni mladosti in številnim otroš-"N boleznim, ki jih še ni povsem ''oživela, je danes neuvrščenost sjstvo, ki ga morajo upoštevati vsi Ravniki v verigi mednarodnih od-^ Osov, ki so vse bolj zapleteni. Ve-Jka sile in bloki morajo danes rabati z akcijo neuvrščenih dežel, :' belijo zagotoviti vsemu svetu mir ^ Varnost, hitrejši razvoj in napre-^k ter ga obvarovati pred vojno.
O dvajsetletnem razvoju gibanja neuvrščenosti zgovorno pričajo tudi naslednji podatki: Na svojem začetku je štelo gibanje 25 članic-ustanoviteljic, tekom dveh desetletij pa se je razvilo v ogromno silo, ki jo sestavlja danes 95 držav, oziroma celo 105 držav, če štejemo tudi tiste, ki v gibanju zavzemajo status opazovalk. Gibanje neuvrščenosti zajema več kot dve tretjini dr-žav-članic OZN in več kot polovico vseh držav in ozemelj v svetu — to pomeni, da predstavlja več kot dve tretjini današnjega človeštva. Nikoli nikomur v zgodovini človeštva ni
uspelo strniti toliko držav pod katerokoli državo, še zlasti ne take skupnosti narodov, ki je nastala in deluje na podlagi prostovoljne odločitve. In gotovo ni naključje, da so v tej veliki skupnosti povezane predvsem tiste države, ki so si šele v zadnji dobi izbojevale svobodo in neodvisnost, kajti narodi teh malih držav se še posebno dobro zavedajo, kolikšnega pomena so za ljudi ni narode, za države in ves svet načela suverenosti, enakopravnosti, nevmešavanja, neuporabe sile ter pravične delitve dobrin, ki si jih ustvarja človek s svojim delom.
Neuvrščenost, porojena v Beogradu pred dvajsetimi leti, je preko Kaira, Alžira, Lusake, Colomba in Havane dozorevala in izpopolnjevala svojo vizionarsko pot, pot gibanja, ki pomeni danes upanje in realnost za dve tretjini človeštva, predvsem za tisti del sveta, ki je v glavnem star t„iiko kot neuvrščenost. Velikanov neuvrščenosti ni več. toda njihovo delo je ostalo in obogatilo milijarde ljudi, ki na vseh celinah sledijo misli in delu velikanov politične misli zatiranega in zasužnjenega sveta, ki se je pod njihovim vodstvom začel boriti za svoj boljši jutrišnji dam Zato je 1. september 1961 nedvomno dan, ki bo ostal zapisan v zgodovini človeštva, v zgodovini resnične emancipacije humanizma, pravičnih odnosov med ljudmi, med narodi in državami ne glede na velikost in bogastvo, na barvo kože in narodnost. In v tem smislu naj bi bil vsakoletni 1. september - ki je bit razglašen za dan neuvrščenosti — tudi dan vsega človeštva.
Tref/e srečanje pisafeT/ev manjšms^i/i naroc^ot' na Obirs^rem
Že tretjič so se konet zadnjega tedna zbrati titerati narodnostnih skupin na Obirskem. Utrdiio se je prepričanje, da zo manjšinski umetniki posredovalci kutture, kajti oni ustvarjajo v materinščini, živijo in detajo pa v dveh aii ceio treh kuiturnih območjih. V prihodnjem ietu bo na Obirskem ie četrto srečanje, ki se ga bo verjetno udeležil še širši krog pi:ateijev manjšinskih narodno:ti. Organizatorji teh srečanj zo Siovenzka prozvetna zveza, Siovenzki PEM-center, koroški PEM-kiub in Siovenzko prozvetno društvo „Obir". V imenu teh organizacij zo pozdraviti udeiežence ietošnjega zrečanja Vatentin Potan-šek, Bogdan Pogačnik, Watther Mowotny in Avguzt Brumnik.
O zrečanju obširneje poročamo na 3. ztrani.
Praznik naših zadružnikov
ob 90-!etnici Posojiinice Ziijska Bistrica
Kot pravi ijudzki praznik je potekata minuto zoboto in nedetjo proztava 90-ietnice uztanovitve Posojiinice Zitjzka Biztrita. Z vidnim in obenem upravičenim ponozom zo obhajati zitjzki zadružniki zvoj praznik, ki je vetjat pio-nirzkemu detu, ki zo ga opraviti njihovi predniki na področju gozpodarzke za-mopomoči, ko zo pred 90 teti na zahodnem področju našega narodnoztnega ozemija uztanoviti zvojo kreditno zadrugo, šesto najstarejšo na Koroškem. S ponoznim dosežkom pa zo ze predztaviti tudi njihovi današnji naztedniki: z obnovtjenimi in moderniziranimi poztovnimi proztori kreditnega in btagovnega oddetka zadruge.
Uvod v praznovanje je bit zobotni kutturni večer v tjudzki šoii v Zahom-cu, kjer zo znani ztovenzki pevzki zotizti in moški zbor .Rašica" iz Šentvida pri Stični izvajati pezter zpored opernih arij in ztovenzkih narodnih pezmi, medtem ko je Zveza ztovenzkih zadrug v Cetovcu zaslužnim zadružnikom podetita zvoje odlikovanje — Priznanje dr. Vatentina Janežiča. Prireditev, katere zo ze udeiežiti tudi predztavniki domače občine z županom Miiionigom na četu, je izzveneta z ognjemetom, ki je tudi širši okolici naznanjat praznovanje zitjzkih zadružnikov.
Ozrednji det proztave pa je bita v nedetjo dopotdne otvoritev novih oz. obnovtjenih poztovnih proztorov na Zitjzki Biztrici. Poztevodeči podpredzednik Zveze ztovenzkih zadrug dr. Mirt Zwitter je v ztavnoztnem govoru orizat zgodovino zadruge-jubiiantke, o kateri je dejat, da je biia v preiektozti irt je tudi danez izrednega gozpodarzkega pomena ne zamo za vzo #Rko ^kltp-nozt, marveč tudi za širšo okolico. Zahvatit ze je nekdanjim zadružnikom, ki zo na tem kontu naše Ziije uztanoviti in razvijati to uztanovo zamopomoči, ter izreket priznanje zedanjemu odboru, ki zi je z izgradnjo zadružnega doma po-ztavit čazten zpomenik nezebične požrtvovatnozti.
O naztanku in razvoju bistriške zadruge je govorita tudi dokumentarna razztava, ki jo je pripravit domačin dr. Ludvik Drumt. Za praznično razpoto-ženje pa zta pozkrbeta mešani zbor pevzke zkupnozti .Ojzternik" in godbeni kvintet ..Dobrač". (Obširno poročito o obeh prireditvah objavtjamo na notranjih ztraneh današnje števiike — op. ured.)
Amerika je preprečila
obsodbo južnoafriške agresije
V varnostnem svetu je Amerika spet enkrat demonstrirala dvoličnost svoje politike, ko je s svojim vetom preprečila obsodbo Južne Afrike zaradi njenega oboroženega napada na Angolo.
Med razpravo v varnostnem svetu je bil rasistični režim v Južni Afriki deležen najostrejših kritik in obsodb. Tej splošni obsodbi vdora južnoafriških čet v Angolo so se pridružile tudi države, ki sicer veljajo za zveste zaveznike Amerike — Washington je s svojim obnašanjem ostal povsem osamljen, kar bo brez dvoma imelo posledice tudi za njegove siceršnje odnose. Tega se zavedajo Američani sami, saj se množijo glasovi, ki izražajo nezadovoljstvo z vladno politiko. Po mnenju teh „kritičnih" Američanov takšno ravnanje Washingtona samo zbuja jezo med afriškimi narodi ter daje drugi velesili — Sovjetski zvezi premoč v boju za vpliv na tej celini.
Južnoafriškega vdora v Angolo namreč ni mogoče ocenjevati kot osamljeno akcijo, marveč je treba videti v njem del širših prizadevanj v sklopu boja obeh velesil za širjenje svojega vpliva v Afriki. Rasistični režim v Južni Afriki je — po izjavi ameriškega zunanjega ministra Haiga — „zvesti prijatelj" Amerike. To svojo zvestobo je z dejanjem podkrepil tudi zdaj, ko je poslal čete v Angolo, torej v eno od tistih držav, ki so se uprle ameriškemu botrinstvu in se raje opirajo na pomoč iz drugega tabora. Zlasti kubanski, pa tudi drugi vojaški svetovalci v Angoli so Wa-shingtonu že dolgo trn v peti in prav njihovo navzočnost je vzel ameriški predstavnik v varnostnem svetu za povod, da je preprečil obsodbo agre-
sije — kakor da se Amerika ne bi posluževala najmanj tako dvomljivih in osporavanih oblik „pomoči" državam, v katerih lahko uveljavlja svoj vpliv.
Kakor že povedano, je Amerika ostala v varnostnem svetu povsem osamljena, kajti vse druge članice (razen Anglije, ki se je vzdržala glasovanja) so se soglasno izrekle za ostro obsodbo južnoafriške agresije proti Angoli. Pa tudi sicer je južnoafriški napad naletel v svetu na najostrejše obsodbe. Povsod poudarjajo, da agresija proti ozemeljski celovitosti, suverenosti in neodvisnosti LR Angole predstavlja resno grožnjo svetovnemu miru in varnosti.
Atentat na Dunaju
Pred židovsko sinagogo na Dunaju sia v soboto dva moška izvedla z ročnimi bombami in avtomatskim orožjem atentat na ljudi, ki so prihajali iz židovskega svetišča. Pri tem sta bili dve osebi ubiti, večje število ljudi pa huje ranjenih; ob življenje je prišel tudi eden od atentatorjev, medtem ko so drugega prijeli.
Oblasti trdijo, da je atentat .delo* ene od ekstremističnih arabskih skupin. V dunajskih krogih prevladuje mnenje, da je atentat sestavni del kampanje zoper mirno reševanje bližnjevzhodne krize. Po eni strani je ta kampanja usmerjena zoper palestinsko osvobodilno gibanje PLO in zlasti zoper njenega voditelja Jaserja Arafata in njegovo .spravljivo politiko*; po drugi strani pa zoper poskuse kanclerja Kreiskega, da bi v krizi posredoval in dosegel mednarodno priznanje PLO kot partnerja v pogajanjih med tzraelom in arabskimi državami, kjer med drugim gre tudi za usodo palestinskega naroda.
Novi poslovni prostori
najlepši spomenik pionirskemu delu prednikov in požrtvovalni podjetnosti današnjih zadružnikov
Za 90-ietnico ustanovitve Posojiinice Ziijska Bistrica so si ziijski zadružniki sami napraviti najtepše dariio z novimi posiovnimi prostori, ki so jih siovesno otvoriii minuio nedeijo. Tej zavesti je odgovarja) tudi ponos, s katerim so števiinim obiskovaicem razkazovati „svoj" zadružni dom: prenovijeni in moderno opremijeni iokai kreditnega oddeika ter novo zgrajeno skiadišče biagovnega oddeika — oboje urejeno tako, da se bo deio v teh prostorih v bodoče iahko odvijaio še boij uspešno v sptošno korist čianov in ceiotne vaške skupnosti z biižnjo in širšo okoiico. tn tako bo zadružna posiorainica v Ziijski Bistrici gotovo še utrdita svoj pomen in svojo viogo kot trdna postojanka samopomoči na zahodnem predeiu našega narodnostnega ozemija.
Po sobotnem slavnostnem večeru z bogatim kulturno-umetniškim sporedom v zahomški ljudski šoli (o katerem poročamo posebej — op. ured.) so se številni člani in prijatelji bistriške zadruge v nede-ijo dopoldne zbrali pred obnovljenim zadružnim domom. Pridružili so se jim tudi gostje, med njimi župan Gustl Millonig s člani občinskega odbora, predstavnik domačega gospodarstva zbornični svetnik Jožef VViesflecker, poslevodeoi podpredsednik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu dr. Mirt Zvvitter z zastopniki našega zadružništva, predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev in drugi. V imenu domače zadruge-jubilantke je izrekel dobrodošlico podpredsednik dr. Janko VViegele, ki se je najprej zahvalil vsem tistim, ki so kakorkoli prispevali in omogočili obnovitev in zgraditev zadružnih prostorov.
venščine in končno do nasilne likvidacije tako bistriške zadruge kot celotnega slovenskega zadružništva na Koroškem) pa do povojne dobe z dejansko in formalnopravno obnovitvijo zadruge ter njenega razvoja, ki je svoj dosedanji višek dosegel z obnovo oziroma izgraditvijo zadružnih prostorov. Pri tem je izrekel priznanje in zahvalo zadružnim pionirjem, ki so pred 90 leti „postavili to ustanovo v čas, ko na Koroškem še ni bilo veliko zadrug"; bistriška Posojilnica zavzema po svoji „starosti" šesto mesto v deželi! Prav tako korajžno dejanje je bil leta 1911 nakup hiše, v kateri je bila potem s pomočjo Posojilnice ustanovljena prva koroška mlekarska zadruga — „spet dokaz, da so gledali v bodočnost". Prva svetovna vojna in povojni dogodki so prizadejali zadrugi hude udarce in tako so morali leta 1921 pričeti
Otvoritveno svečanost sta s svojim nastopom oieplaia mefani zbor pev:ke skupnosti ..Ojstemik" iz Ziijske Bistrice pod voddvom ravnatelja Lojza Leilerja ter godbeni kvintet „Dobrač" [voddvo dipi. inž. Tonči Serajnik) : pevko Danico Čertov.
Naglasil je, da bo zadruga s sodobnim poslovanjem kreditnega in blagovnega oddelka še bolj uspešno delovala v korist domačega prebivalstva in tako nadaljevala delo prednikov, ki so pred 90 leti ustanovili zadrugo kot ustanovo samopomoči, ker niso hoteli biti izžemanj po tujih denarnih mogotcih.
Kako je bistriška zadruga nastala, kako se je razvijala v posameznih obdobjih in kako je zadružno poslopje postopno preraščalo v današnji ponosni spomenik zadružne samopomoči, je nazorno prikazal slavnostni govornik dr. Mirt Zvvitter. Podrobno je orisal posamezna obdobja od ustanovitve leta 1891 (ko so bile še vse listine pri notarju in sodišču v Podkloštru napisane v slovenskem jeziku) preko časov prve republike in nacistične strahovlade (ko se je ..jezikovni spor" ste,rojeval do prepovedi slo-
znova z delom. Sledila so leta gospodarske krize in le bistriški Posojilnici se imajo mnogi v teh krajih zahvaliti, da so tudi v najtežjih časih obdržali svoje domove. Takrat se je celo domača občina znašla med dolžniki bistriške Posojilnice, katera je priskočila na pomoč tudi raznim ustanovam ter se uveljavljala s kulturnimi, socialnimi in dobrodelnimi akcijami — vse za dobrobit domačega človeka in njegovega napredka.
V svojem govoru je dr. Mirt Zvvitter spomnil tudi na dobo nacizma, ko je bil naš človek izpostavljen najhujšemu preganjanju samo zato, ker je hotel ostati zvest izročilom prednikov. Idealom naših očetov in mater hočemo biti zvesti tudi v bodoče, je dejal govornik, obenem pa je naglasil potrebo medsebojnega razumevanja in spoštovanja, ker le v mirnenm sožitju in enakopravnem
sodelovanju bomo uspeli graditi lepšo bodočnost — ravno bistriška Posojilnica je v tem pogledu zgovoren dokaz.
Ko je obširno opisal povojni razvoj bistriške Posojilnice in zlasti izgradnjo njenih poslovnih prostorov, je v imenu naše zadružne centrale in včlanjenih zadrug želel veliko uspeha jubilantki, njenim odbornikom pa se je zahvalil za njihovo nesebično požrtvovalnost, s katero „so si ustvarili spomenik, ki bo v bodoče pričal o njihovi daljnovidnosti".
Nove zadružne prostore je blagoslovil domači župnik Stanko Trap, ki je v kratkem nagovoru dejal, da pač ne živimo samo od božje besede, marveč tudi od dela in gospodarskega prizadevanja. V tem smislu je naglasil veliki pomen zadružne samopomoči ter izrekel priznanje ziljskim zadružnikom za njihovo delo v korist skupnosti. Kot zastopnik domačega gospodarstva je čestitati bistriški Posojilnici zbornični svetnik Jožef VViesflecker, ki je prav tako omenil daljnovidnost ustanoviteljev ter požrtvovalnost njenih današnjih dejavnikov. Posebno priznanje — je dejal — pa jim gre zato, ker so zadružno poslopje uredili tako, da predstavlja resnično obogatitev za našo vas. „V tej hiši naj živi nov čas, naj bo to dom srečanja in medsebojnega spoštovanja — v tem duhu še nadaljnjih sto uspešnih let!" Mešani zbor pevske skupnosti ..Ojsternik" (vodja ravnatelj Lojz Leiler) in godbeni kvintet „Do-brač" pa sta s slovensko in nemško pesmijo s poskočnimi vižami obogatila prireditev, ki je izzvenela s prijetno domačo družabnostjo — kot resničen praznik ziljskih zadružnikov ob častitljivem jubileju njihove zaslužne in v novi čas usmerjene trdnjave gospodarske samopomoči.
Ne nazadnje, marveč posebej pa naj bo omenjena še zanimiva in pregledno urejena dokumentarna razstava, ki jo je pripravil domačin dr. Ludvik Druml. Razstavljeno gradivo — ustanovne listine, pravila, pristopnice, odloki pristojnih oblasti, računski zaključki, davčne izjave, predvsem pa slike vodilnih funkcionarjev ter posameznih obdobij v razvoju zadružnega poslopja, vse to je nazorno prikazovalo nastanek in 90 let delovanja bistriške Posojilnice. V tem okviru je bila dokumentirana borba za jezikovno enakopravnost, prikazan je bil gospodarski razvoj zadruge, razvidna pa je bila tudi povezava bistriške zadruge z zadružnimi centralami (saj je bila najprej včlanjena v Zvezi slovenskih posojilnic v Celju od 1891 do 1908, potem od 1909 do 1921 v Zadružni zvezi v Ljubljani in od leta 1921 dalje v Zvezi koroških zadrug v Celovcu) ter njeno široko razpredeno sodelovanje s kreditnimi zavodi, ki ni segalo le v Beljak in Celovec, marveč enako tudi v Ljubljano, Celje, Ormož, Gorico in Trst. Posebno ..govorico" govorijo ohranjeni dokumenti iz nacistične dobe, ko je bila skupaj z ostalimi gospodarskimi in kulturnimi ustanovami koroških Slovencev nasilno izbrisana tudi bistriška Posojilnica. Zato pa je toliko bolj razveseljiv zadnji del razstave, posvečen povojnemu razvoju bistriške zadruge v moderno zadružno banko. In tako se v teh dokumentih pravzaprav zrcali tudi skupna usoda slovenske narodne skupnosti na Koroškem in njen stoletni boj za obstanek na domači podedovani zemlji.
V moderno opremijenem posiovnem prodoru bistrilke Posojiinice je dr. i-td* vik Drum! uredit dokumentarno razstavo, ki je prikazovaia nadanek in devet* desetietni razvoj zadruge-jubitantke v:e do njenega danainjega poioiaja !"* dobne banke.
Ustanovljen krajevni odbor ZSO v Skocijanu
Zveza siovenskih organizacij si je na posebnem posvetu ietos apri-ia v Žetezni Kapii postavita ciij zorganizirati krajevne odbore na ceiem dvojezičnem ozemiju, da bi s tem zboijšaia stike med podeže-ijem in centrato v Ceiovcu. Krajevni odbori iahko odigrajo zeio pomembno viogo v razvoju narodne poiitike, pomembne pa so iahko tudi za osrednjo organizacijo — ie-gitimno zastopnico siovenske manjšine — saj je po tej poti boij zasidrana med pripadniki siovenske manjšine na ceiotnem dvojezičnem področju.
Po ustanovitvi krajevnih odborov ZSO v Piiberku (meseca maja) in Žeiezni Kapii (meseca juiija), je siediia ustanovitev krajevnega odbora 26. avgusta 1981 v Skocijanu. Poseben pripravijaini odbor, ki je ime) 2 seji, je prediagai na tem ustanovnem sestanku 10-čianski odbor, ki je bii sogiasno izvoijen. Za predsednika je bii izvoijen tovariš dipi. inž. Franc Konciiija, za
namestnika pa tovariš Miha Kap-
Tajnik Zveze siovenskih organ'* zacij tovariš Feiiks Wieser je v svo* jem referatu govorii o najboij P^' rečih vprašanjih siovenske naro°* nostne skupnosti na Koroškem poudari), da bodo v bodoče ravno ti krajevni odbori moraii na osnov] frontovstva in akcijske enotnost' soobiikovati poiitiko osrednjih °r* ganizacij.
Tovariš Teodor Domej je nato predava) o zgodovini siovenskegs naroda, s posebnim poudarkom na zgodovino koroških Siovencev. pomočjo števiinih diapozitivov prikaza) dogodke iz preteklost' Predavanje je zeio pozitivno odjo" niio med navzočimi. Predsednik n°* voizvoijenega krajevnega odb°^ tov. Franci Konciiija je ob zakij"^ ku povabi) k sodeiovanju v tem oO' boru vse, ki so pripravijeni na osnOj vi frontovstva in akcijske enotnos soobiikovati poiitiko osrednje o'* ganizacije in s tem deiati v dobrob' siovenske manjšine na Koroškem
SEMiNAR ZA VZGOJiTELJE DiJAŠKiH DOMOV:
Za demokratične odnose med gojenci In vzgojitelji
V dijaškem domu Srečko Kosove) v Trstu je bii ietošnji seminn' za vzgojiteije in ravnateije domov iz zamejstva. Seminarja, ki se m začei v sredo 26. 8. in se konča) v petek 28. 8. 1981, se je udelež' 25 vzgojiteijev iz Trsta, Gorice in Ceiovca (7 udeiežencev). Letošn) 10. seminar je ponovno organizirat zavod SR Siovenije za šoistvo
vzgojiteljem
Seminarji te vrste imajo že leta nalogo usposabljati vzgojitelje zamejskih domov, ki imajo poleg splošnih vzgojnih nalog, še funkcijo v posebnih okoliščinah vzgojiti narodno zavedno osebnost, ki se bo vedno zavedala svojega izvora. Udeleženci seminarja so bili organizirani v skupnosti, kot bi morale biti za časa pouka v dijaškem domu. Tako se vzgojitelji sami najbolj navadijo na svoje naloge. Spored trodnevnega seminarja je bil razdeljen na obvezni in na neobvezni del. V prvem delu so bila predavanja, seminarsko delo in delo v skupinah. V neobveznem delu pa so si vzgojitelji ogledali kulturno zgodovinske spomenike, obiskali razne manifestacije, med drugim so bili na prvem dnevu Kraške oh-ceti v Repnu.
Prva seminarska tema je bila „Domska skupnost kot temelj demokratične vzgoje v domu", o kateri je govoril priznani strokovnjak iz matične domovine dr. Vinko Skalar. Govoril je o problematiki sistematične organizacije domske skupnosti, odnosa med gojenci in vzgojitelji, ki naj bi bil čimbolj demokratičen. Pri tem igrajo osnovne celice domske skupnosti posebno vlogo, iz teh formalnih tvorb pa naj bi postale psi-hološko-vzgojne tvorbe s ciljem, da bi se v internatu gojenci počutili kot doma.
Mag. Savin Jogan je spregovoril
o nacionalnem vpr^^-
jugoslovanskem federalizmu, členil je bistvene prvine, ki zdru
jejo in povezujejo jugoslovanske n rode in narodnosti in orisal bts ne faze v graditvi jugoslovanske
deracije od leta 1943 naprej.
šot*
kC' ato P?'
Ravnatelj zveznega zavoda za ^ stvo SRS, dr. Sušnik je predava preobrazbi vzgojnega izobrazev v Sloveniji. Ugotovil je, da je a letna reforma šol v SRS pod" kritik, ki jih je izzval sedanji sts' ^ Reforma je zajela področje v celoti, od predšolske vzgoje do^ sokošolske izobrazbe. Bistvo je, da o vsebini, sistemu ] Jr-izobraževanja ne bo več odlocaia žava, temveč tisti, ki bodo po, čani izobrazbi zaposlili nove V učnih metodah bo zavzema^.^^ membno mesto predvsem navaj učenca k samostojnemu delu in vanju praktičnih problemov.
Kot zadnji je predaval Bojan men o vlogi vzgojitelja kot men interesnih dejavnosti v domovm' g, ustavit se je predvsem pri proo kako naj bi vzgojitelj, kljub tez jp, v zvezi s prostori, ki večkrat n^^j, puščajo večjega razmaha dejav in omejenimi finančnimi	[e
prevzel v odnosu do gojenca vlogo vzgojitelja, temveč tud' nadzornika, prijatelja, organi in mentorja.
TRETJE SREČANJE PISATELJEV MANJŠINSKIH NARODOV NA OBIRSKEM:
„Poštena izmenjava mnenj"
Že tretjič so se srečaii pisateiji manjšinskih narodov na Obirskem, da spoznajo iiteraturo drugih narodnosti in se medseboj podprejo. Letos je bi!a v ospredju furianska iiteratura, ki sicer prostorsko ni preveč oddaijena, vendar je v našem prostoru dejansko še neznana. S tem je srečanje pisateijev nadaijevaio iani začrtano pot, spoznati ob vsakem srečanju iiterarno deiovanje enega manjšinskega naroda: iani so obravnavati iužiške Srbe, ki se opirajo na večstoietno Mterarno tradicijo, ietos pa furtansko iiteraturo, ki doživija v zadnjem desetletju nov razcvit.
Srečanje, ki je trajalo od 28. do 30. - so ponovno organizirali slov. PEN-^rtter, koroški PEN-klub, Slovenska Prosvetna zveza in Slovensko prosvet-no društvo „Obir". Odzvalo se je skupno 16 pisateljev šestih narodno-J 'Z treh držav. Zastopani so bili sjovenski in furlanski pisatelji iz Ita-'Je, italijanski in madžarski iz Jugoslavije ter hrvaški in slovenski pi-^telji iz Avstrije. Letos žal ni bilo Mogoče doseči tako širokega kroga narodnosti kot lansko leto, saj ni bilo Zastopnika lužiških Srbov iz NDR 'n ne Retoromanov iz Švice. Žal se Ječanja tudi iz še nepojasnjenih vzro-. ov niso udeležili albanski pisatelji J Kosova, ki naj bi predavali o svoji književnosti.
, Srečanje je ponovno potrdilo ka-o velikega kulturno-političnega Pomena je, saj so pisatelji že v Prvih urah spoznavanja pokazali, ka-o znajo premostiti jezikovne meje govorilo in prevajalo se je slovenje, nemško, italijansko in srbohrva-ko. Srečanje je bilo, kot je dejal Predsednik koroškega PEN-kluba alther Nowotny, pošteno izmenjaje mnenj, brez gigantomanije. In o* predsednik Slovenske prosvetne Zveze Valentin Polanšek je dejal, da s? Jo srečanje izogiba šablonastim o°hkam številnih literarnih srečanj.
Soboto popoldan je zastopnik slo-^enskega PEN-centra Bogdan Pogač-'k predaval o življenju in delu slovensko ameriškega pisatelja Louisa Adamiča, ki je izgubil življenje pred
30 leti pod še dosedaj nerazčiščenimi pogoji, verjetno pa je, da je bil umorjen cd kakšne tajne službe. S svojim literarnim ustvarjanjem — naprimer tudi z romanom „Ore! in Korenine" — je z vso dušo zagovarjal revolucionarno pot, ki jo je ubrala nova Jugoslavija med drugo svetovno vojno. Prav tako pa je bilo zanimivo vprašanje v katerem jeziku piše pisatelj. Kajti prav ob Adamiču je mogoče dobro opazovati, kako je najprej pisal v materinščini, nato se posluževal angleškega jezika, da bi se lažje obrnil na ameriško javnost. Končno pa se je spet vrnil k materinščini, iz katere je sam sebe prevajal v angleščino. To je povsem važno vprašanje za pisatelje manjšinskih narodov, saj je prevladovalo mnenje, da je nevarnost avtomatične odtujitve svojemu narodu zelo močna, če pisatelj piše v
drugem jeziku.
Isti dan je Horst Ogris govoril o slovenskem literarnem ustvarjanju na Koroškem po drugi svetovni vojni in se ob tem dotaknil tudi revije Mladje.
V središču pozornosti je bilo naslednji dan predavanje o furlanski literaturi. Gotovo tako obširnega prikaza furlanske literature izven lastne dežele in morda Italije dosedaj še ni bilo. Furlanski pisatelj Luciano Morandini je dal udeležencem celovit prikaz furlanske literarne zgodovine do današnjega časa, ko doživlja ta literatura nov procvit. Lahko bi rekli, da so Furlanci in Slovenci v Italiji zavezniki, saj jim je skup-
na podobna usoda.
V nedeljo popoldne so pisatelji obiskali Peršmanovo domačijo v Lepeni, ki jo pravkar preurejujejo. Valentin Polanšek jim je spregovoril o tragični zgodovini te hiše, kjer sta med žrtvami zverinskega fašističnega pokola izgubila življenje tudi njegova sestra in njegov polbrat. Pod vtisi Lepenske zgodovine in gorske narave je madžarski pisatelj Nandor Bu-rany grede napisal pesem, ki jo je na literarnem večeru že prebral publiki.
Kritika na račun koroških siovenskih pisateijev
Soglasno so udeleženci pisateljskega srečanja kritizirali odsotnost številnih uglednih oz. etabliranih slovenskih pisateljev. Tako Milka Hartman, kakor tudi zastopnik slovenskega PEN-centra Bogdan Pogačnik in drugi so se spraševali kaj so vzroki za odsotnost. Saj slovenski pisatelji nimajo toliko priložnosti, da bi se v krogu sovrstnikov lahko temeljito pomenili o številnih problemih, s katerimi se slovenski pisatelji srečavajo pri svojem delu na Koroškem. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da ob takšnem simptomu ni koristno molčati, temveč da naj odsotni jasno povejo ali smatramo takšna srečanja kot potrebna ali ne. Soglasen sklep navzočih je bil, da bo naslednje leto spet srečanje pisateljev na Obirskem. Skušali pa bodo pridobiti za četrto srečanje tudi nemške pisatelje iz Madžarske, ki so letos odpovedali zaradi terminskih težav, ki pa so pripravljeni sodelovati. Prav tako nameravajo povabiti še slovenske pisatelje iz Porabja. Govorilo pa se je tudi o tem, da se v prihodnjem letu povabi tudi zastopnika Rezije ali pa ladinske pisatelje iz Južnega Tirola.
Organizatorji srečanja so letos prvič priredili dvoje literarnih branj, prvo na Obirskem, drugo v Železni

desno: Joži Turk, Nandor Burany, Etsa Buiese, Luciano Morandini in Marko Kravos.
Furianska iiteratura
, fot res /fta 1976 f F^rDrt/j/ je močno rgzg/Fd/ /jndt, eno pos/etfico /uFLo zabeležimo, da je priš/a močno ^ pobrije tabo imenovana Jar/ansba identiteta. KnjZ-^nort v Jar/anščini brije ce/otni prostor in je v ce/oti 'sptng ^ rg^bib za/ožnisbib strabtarab. Ob pod-deže/e poleg tega izbaja f Jar/anščini tadi nebaj ..j in dragib manjsib aii občasnih pabiibacij. Moran-r "j je ob tabem stanja agototd/, da je bnjiževnost v jjtnsbem jeziba precej razširjena.
..^d aresničitt^e avtonomije ieta 1964 naprej v Faria-^ f napredaje KSfMrjg/tM bnjiževnost. Vendar ji še ni ^Jeio odgovoriti na vprašanja, bi so se pojavila v bnji-^Jnosti. Vprašanja /ariansbib literatov so bi/a med s/edeča; /ti s tradicijo a/i antitradicijo? Književ-gjb bi s sodobnimi prijemi grebe v /jadsbo izroči/o, Pr J^"F2evnost, bi pri/agojaje /ar/anščino najbo/j na-^ ^"ni??; evropsbim poetibam? Književnost, bi s/edi in c**'i razvoj dražbe, a/i pa nosta/gična in statična bnji-
3 razstava na Obirskem je udeteiencem nudiia bo-egied siovenske iiterarne ustvarjainasti. Na ogied biie tudi knjige v turianMini.
ji sa pozdraviti tud) iniciativo knjigarne „Na3a knji-ti jim je na tiču mesta nudiia Je dodatno izbor ! svojega repertoarja.
ževnost osnovana na t/eb bmečbe dražbe, bi je v bistva ni več/ Književnost, bi je navezana na tabo imenovane /ar/ansbe vrednote, a/i bnjiževnost, bi ni dražbeno angažirana/
Laciano A/oMHt/Zni je svoj re/erat zab/jači/ s s/ede-čo izpovedjo:
„Če je bnjiževnost verno zrca/o dražbe, je potemta-bem /ar/ansba bnjiževnost med najbo/j bogatimi in raz-no/ibimi, čeprav jo danes ogroža pretiran individaa-/izem, bi ne dovo/jaje, da bi se to/ibo /epib g/asov z/i/o v zbor, bi bi bi/ zavesten predstavnih sbapne zgodovine in asode. V Far/an:j: prav individaa/istični i??rf/e^tM<i-/izem zapira vrata odnosa oz. dia/ebtičnema razmerja med ba/taro in po/itibo. /n če bi do tega z/itja priš/o, bi bi/o najbrž iz današnjega stanja mogoče iz/aščiti jasne, enotne in argamentirane smernice za rea/en razvoj Far-/anijc, razvoj v sb/ada z današnjo stvarnostjo deže/e Far/anije-/a/ijsbe brajine, /ta/ije in Fvrope."
V obširnem /iterarno-zgodovinsbem predavanja je A/o-randini omeni/ tadi, da segajo pomembnejši tebsti v /ar/anščini na začeteb /4. sto/etja. Od d. sto/etja naprej pa je ebsistira/o /jadsbo astvarjanje v spavanbab, ža/ostinbab, pri/ožnostnib pesmib, mo/i/nib obrazcih, reb/ib in pregovorih, v anebdotičnib pripovedih z mo-ra/istično bamornimi poadarbi. Norme pismene jar/an-ščine so se močno atrdi/e v /9. sto/etja, po zas/agi Cata-rine Percoto in Petra Zorratija pa se je močno obve/ja-vi/ ježih osrednje Far/anije, posebno še Vidma. Dvajseto sto/etje Far/aniji ni prizanes/o, prva svetovna vojna ji je prines/a to/ibo šbode in gorja, bot redbo bateri pobrajini v Fvropi. Po prvi svetovni vojni pa je far-/ansbo /i/o/ošho draštvo poživi/o močno znanstveno in neznanstveno iniciativo za poživitev /ar/anshega jeziba. A/ocni premibi pa so nasta/i v teba zadnje svetovne vojne, saj je ba/tarnopo/itično de/ovanje anti/ašističnib stranb mora/a oprati deže/o, bi jo je daši/a brivda tihega pristanha in sode/ovanja z Jašittičnim režimom.
Kapli — da bi vzpostavili stik s prebivalstvom iz okolice. Prvi večer je posebno dobro uspel, v do zadnjega kota napolnjeni gostilni pri Kovaču so domačini z zanimanjem sledili izvajanjem avtorjev. Pesmi, ki so napisane v tujih jezikih, so bile prevedene v slovenščino povečini kar na sveže, kakšno uro pred branjem. Zanimivo je bilo opazovati, kako je publika sodelovala in s kakšnim interesom so poslušali. Posebno Milka Hartman je s svojim posluhom za ljudsko srce vžgala kot vedno. Tudi Del Vedernjak je požel precejšen
aplavz s svojo pesmijo v narečju.
Obirski ženski oktet in moški zbor, oba pod vodstvom Valentina Polan-ška, sta ustvarila odlično vzdušje, ki je spravilo avtorje v pravo razpoloženje za branje. Prav isto velja tudi za mešani pevski in moški zbor SPD Zarja in Železne Kaple pod vodstvom Jožkota Wrulicha. V imenu domačega društva v Železni Kapli je pozdravil literate in občinstvo Peter Kuchar, Mihi Kuchar, pa je spregovoril v imenu občine in poudaril pomen, ki ga imajo takšna srečanja za to dvojezično občino Koroške.
Jezi Turk iz Svetne vasi v Roiu, Giacomo Scotti itaiijanski pisatelj iz Reke in Lenčka Kupper iz Ceiovca v odmoru.
Srečanja so se udeiežiii Je siedeči pisateiji: Nandor Burany madžarski pisateij iz Vojvodine, Eisa Buiese in Luciano Morandini furlanska pisateija iz ita-iije, Marko Kravos in Marij Čuk oba Siovenca iz Trsta, Robert Hayszan hr-vaSki pisateij iz GradHčanskega. Siovenske pisateije so zastopati Maja Ha-deriap, Miika Hartman, Anita Hudi, Lenčka Kupper, Vaientin PolanJek, Joži Turk in Rudi Vouk.
Obsojeni tožilec"
Roman-prvenec Janka Ferka
Koroški slovenski besedni ustvarjalec Janko Ferk, ki je doslej postal znan predvsem s svojimi nemškimi stvaritvami in ki ima po lastni izjavi tudi „svoje tehtne vzroke", da trenutno objavlja predvsem v nemščini, se je sedaj predstavil s svojim proznim prvencem — romanom „Der verurteilte Klager". Ta doslej najobsežnejši javnosti znani tekst mladega literata je izšel pri znani dunajski založbi Paul Zsolnay Verlag, kar mu brez dvoma zagotavlja, da bo našel primeren odziv in ustrezno zanimanje tudi v širši javnosti.
Pravzaprav je Janko Ferk zbudil pozornost že s krajšo verzijo svojega romana, za katero je leta 1979 prejel veliko avstrijsko mladinsko nagrado za književnost. Že takrat je tisk poročal o „novem talentu" in prerokoval mlademu avtorju „obetajočo bodočnost". Sedanja izdaja njegovega romana v knjižni obliki te napovedi vsekakor potrjuje.
Zgodba, v kateri nastopajo le tri osebe (vsi drugi so omejeni na vlogo Statistov): državni tožilec, sodnik in sodna pisarica, spoznava bralec samo po pripovedovanju, kajti dialogom, ki sicer poživijo besedilo, se je avtor povsem odpovedal. Kljub temu njegovo pripovedovanje nikakor ni dolgovezno, še manj dolgočasno — nasprotno.
Ferk se poslužuje bogatega besedišča, ki ga spretno uporablja pri svojih včasih že kar drznih besednih igrah; pozna se mu, da je mladostno brezskrben tudi tedaj, ko pripoveduje o stvareh, o katerih se je včasih pisalo in govorilo le „po ovinkih".
Čeprav precej poudarjena, vendar spolnost ni glavni predmet njegovega pripovedovanja. V središču „dogaja-nja" je pravzaprav pravica oziroma je vse tisto, kar v njenem imenu počnejo tisti, ki bi ji morali v pravem pomenu besede služiti. Ker pa poklicani služabniki pravice niso vedno tudi predstavniki pravičnosti, se pravica čestokrat izrodi v krivico. In kam taka stranpota lahko privedejo, spoznamo v Ferkovem romanu: sodnik, ki je vse življenje najraje izrekal smrtne obsodbe, postane na koncu žrtev lastne (ne)pravičnosti, ko ga na podlagi njegovega pravdoreka primejo, mučijo in končno tudi usmrtijo.
V tej mestoma že precej skurilni zgodbi o rabi in zlorabi pravice bi seveda lahko videli tudi človeka in njegovo nemoč napram oblastem — ali celo položaj manjšine napram večini? Saj je vendar avtor sam pripadnik manjšine in je vsekakor značilno, da se za svojo uveljavitev poslužuje jezika večine!
Veseta jesen 81
15. festiva! narečnih popevk
V Mariboru tečejo še zadnje priprave za letošnji 15. slovenski festival narečnih popevk, ki bo spet prirejen pod geslom „Vesela jesen". Tudi letos bo prireditelj festivala društvo glasbenih delavcev „Harmonija" v Mariboru, ki za to zdaj že tradicionalno prireditev skrbi vse od leta 1975 dalje.
Festival bo v soboto 12. septembra ob 15. in 20. uri v dvorani kina Union, kjer bodo občinstvu predstavili 16 novih narečnih skladb, ki jih je žirija izbrala iz skupno 63 popevk, kolikor jih je bilo poslanih na natečaj. Pevce bo spet spremljat zabavni orkester mariborskega radia, vse izvedene popevke pa bodo posnete tudi na kaseti, ki jo bo izdala založba kaset in plošč RTV Ljubljana (ki obljublja, da bodo kasete naprodaj že dober teden dni po festivalu).
Za sodelujoče so tudi letos pripravili tradicionalne nagrade: naj-
boljša narečna popevka bo prejela ..Zlatega klopotca" in denarno nagrado v višini 7000 din, nadalje so pripravljene tri nagrade občinstva v zneskih 5000, 4000 in 3000 din, prav tako tri nagrade za najboljša narečna besedila (4000, 2500 in 1500 din), za najboljši aranžma nagrada v višini 2000 din in za najboljšega debitanta nagrada v znesku 1000 din.
Tako med avtorji glasbe in besedila kakor med aranžerji in izvajalci zasledimo tudi znana imena iz sveta slovenske zabavne glasbe, kot so na primer Bojan Adamič, Edvin Fliser, Tomaž Domicelj, Miroslav Slana-Miros, Braco Koren in mnogi drugi. Ne nazadnje je tudi v tem sestavu jamstvo, da bo mariborski festival popevk spet zanimiva, kvalitetna in uspešna prireditev, kakor je to bila v minulih letih.
4 - štev. 36 (2035)
VESTTHK
4. september 1981
Predšolska in šolska mladina na letovanju ob morju
Okoli 200 mladih je tetos v počitnicah bito na ietovanju na Jadranskem morju in sicer na otoku Krk, v Puii in Savudriji.
Predšolska mladina se nahaja trenutno na povabilo Rdečega križa Maribor v Punatu na otoku Krk. V dveh izmenah je skupno 30 otrok na letovanju, ki je zanje edinstven doživljaj. Prihodnjo nedeljo se bo podala druga izmena na desetdnevno letovanje. Otroci pa pridejo z Gur, okolice Borovelj in Podjune.
Od 2. avgusta je bilo na počitnicah v Puli 15 otrok partizanskih svojcev. Povabil jih je partizanski odbor iz Poreča in jim financiral
tudi 14-dnevno letovanje.
Največ mladine pa je bilo kot vsako leto na letovanju v Savudriji, Skupno z vzgojitelji jih je bilo letos okoli 150. Prva izmena je bila od 6. avgusta do 20. avgusta. Otroci izmene, ki se je začela 20. avgusta, pa so se vrniti včeraj domov.
V turističnem področju blizu Umaga so bivali otroci v počitniškem domu ..Ljubljana center". Vreme je bilo večinoma odlično, tako
da se je zelo veliko otrok dobro naučilo plavati. Vzdušje je bilo prijateljsko, mladina in vzgojitelji pa so se dobro razumeli. Vse otroke so tudi zdravniško preskrbeli, zdrav-
S!ovenska prosvetna zveza
vabi staro in mlado na mladinsko revijo
POJMŽ/ JM/ ZM3Š
ki bo v nedeijo 20. septembra 1981 ob 14.30 uri v Kuiturnem domu „Danica" v šentprimožu.
Otroci iz občin Dobrla vas, Škocijan, Železna Kapla in Žitara vas sodelujejo kot pevci, recitatorji in glasbeniki.
ODKRiTJE SPOMENIKA
Občinski odbor ZB NOV Ravne na Koroškem vabi vse nekdanje aktiviste i. borce Vzhod-nokoroškega odreda na odkritje spomenika ustanovitvi 1. Koroške čete, ki bo v nedeijo, dne 13. septembra 1981 ob 11. uri pri Končniku v Topli pri Črni.
Mladi Globašani v folklorni kolonijivPreddvoru
V času od 23. do 29. avgusta so bili mladi koroški folkloristi gostje folklorne kolonije v Preddvoru pri Kranju. Tam so se pod vodstvom izkušenega Mirka Udirja in Lenke Krišljeve učili plesnih korakov in sploh plesov. Zadnji dan v soboto pa so se predstavili s samostojnim nastopom in tako pokazali, kaj vse so se naučili v teh pičlih šestih dneh. Ta večer je bil doživetje ne samo za izvajajoče mlade Globa-šane, marveč tudi za njihove starše, ki so se tudi udeležiti tega večera ter seveda za vodstvo folklorne kolonije, ki je tako imelo priložnost uživati ob sadovih svojega dela. Devet mladih parov iz Globasnice je tako dobilo ne samo potrebno osnovno znanje, marveč tudi vzpodbudo, da bodo doma še z večjim veseljem in prizadevanjem nadaljevali in se razvili v prave folkloriste.
Naj še zapišemo, da mladi Globašani niso samo plesali oziroma vadili, temveč, da jim je vodstvo omogočilo tudi izlet po Gorenjski in Sloveniji. Z nastopom mladih Gtobašanov v soboto v osnovni šoli Matije Valjevca je bila končana deveta folklorna kolonija v Preddvoru. Mirko Udir in Lenka Krišelj rada prihajata tudi na Koroško, kjer pomagata tudi drugim skupinam, da
bi čim več pridobili na področju folklornih plesov. Njuna prizadevnost je rodila že lepe uspehe, zato smo jima koroški Slovenci še posebno hvaležni.
Železna Kapla-Bela -zdravilišče
Občina Železna Kapla-Bela ima sedaj naprej lahko status zdravilišča oz. zračnega zdravilišča. Ta status velja za občino Železno Kaplo, (brez ka-tastralne občine Rebrca in Plaz-nica, do nadmorske višine 1200 metrov. Tudi okoliš zdravilnega kopališča v Železni Kapli je dobil označbo ..Zdravilišče". Železna Kapla je 6. koroška občina, ki je dobila ta status, ker je znanstveno ugotovljeno, da so v tem kraju klimatski pogoji, ki pospešujejo zdravljenje oz. ugodno vplivajo na očuva-nje zdravja.
niško vodstvo pa je bilo na razpolago ves čas. Tudi s hrano so bili zadovoljni.
Poleg otrok iz Koroške, ki so prišli iz Zilje, Roža 'rn Podjune so bili na letovanju v Savudriji tudi otroci iz Domžal, Kamnika in Ribnice. Zato so ob začetku vsake izmene organizirali spoznavalni večer, na katerem se je mladina tudi zbližala. Med koroško mladino prve izmene je bila tudi skupina mladih pevcev iz Šentprimoža, ki se je v treh dneh pred spoznavalnim večerom naučila že kar dve pesmici, ki jih je na tem večeru predvajala. Poleg tega pa so v skupinah po 20 otrok sodelovati pri šaljivem sodobnem komadu, v katerem so peli in igrali, sestavila ga pa je tik pred začetkom vzgojiteljica Danica.
Na sporedu je bil tudi izlet z ladjo v Piran. Tudi na zaključnem večeru so se posamezne skupine 6 do 14-letnih otrok poslovile z raznimi šaljivimi komadi.
Na Mont Blancu
Naši fantje in dekleta so se že vrni)! z najvišje gore Evrope — Mont Blanca. Prejšnjo sredo zjutraj so se z avtomobili odpeljali v Cha-monix, se povzpeli na vrh in v soboto popoidne že bili doma. Šlo je vse gladko. Vzpon na Mont Blanc je pripravil in vodil vodja alpinističnega odseka Slovenskega planinskega društva, Marjan čertov.
Podrobneje o tej uspeli turi bomo poročali prihodnjič.
A-J - D jesenski program 1981
Avstrijsko-jugoslovanska družba na Koroškem priredi v času od 1. do 4. oktobra jesenski izlet v Poreč v Istri. Ta izlet se bo odvijal pod
Snemajo drugi de! te!evizijs!(eigre„Vasobmeji"
V okolici Železne Kapie snemajo v tem času drugi del televizijske igre „Vas ob meji", ki smo jo videti maja 1979 na televizijskih ekranih. Tretji del bodo snemali spomladi 1982, celotna trilogija pa bo jeseni 1982 prišla v televizijo.
Avtor filma je Korošec Thomas Pluch, režiral pa bo spet Fritz Lehner. Koprodukcija avstrijskega ORF, zahodnonemškega ZDF in švicarskega SRG je že pri prvem detu zbudila veliko inozemsko zar nimanje. Glavna izpoved prvega dela filma naj bi bila sprava, pravi avtor Pluch.
Drugi del filma bo obsegal čas od leta 1948 do 1960, torej obdobje, ki je za razvoj slovenske narodnosti na Koroškem odločilnega pomena, zato smo že zelo radovedni na film. Saj smo ob prvem delu filma ugotoviti, da je film imel poleg dobrih in odličnih umetniških ter režijskih strani tudi izpovedi, ki jih ni mogoče sprejeti nekritično. Tu gre predvsem za popačenje zgodovine fašizma in antifašistične borbe, ki odraža idealiziranje in nerazumevanje zgodovine.
Thomas Pluch skuša ustvariti „malo Alpensaga", spoprijeti se hoče z avstrijsko zgodovino dvajsetega stoletja, posebno pa še prikazat) kako velika svetovna politika vpliva na navadnega človeka in na odnose med ljudmi. Ponovno se bodo snemalci srečali s problemom, kako iz posameznih starih delov v vaseh sestaviti ..pristno" vas preteklih dni.
Večina igralcev prvega dela bo sodelovala tudi sedaj: Korošec Manfred Luderer (Hanse), Slovenec Bert Sotlar (partizan Schellander), VVoifgang Gassner (Karničar), sodelovalo pa bo spet precej rojakov, ki imajo izkušnje že iz podeželskih igralskih odrov.
geslom „)stra — srce, pridi z nami na potovanje". Poieg raznih ogie-dov so na programu izieti v Rovinj, Pulo in na otok Brioni. Cena izleta bo znašala 1.150 šilingov za člane, oziroma 1250 šiiingov za ne-čiane. V ceni so zapopadeni vozni stroški (z modernim avtobusom), izieti po tstri, prenočevanje in polni penzion v prvorazrednem hotelu z uporabo kopališča v hali ter vodstvo. Za počitniški izmeni v Jelši na otoku Hvaru, v času od 25. septembra do 9. oktobra oziroma od 9. do 23. oktobra 1981 je še možnost prijave. Cena znaša 3.850 šilingov. V ceno so vključeni transfer v Ljubijano, polet Ljubljana— Split-Ljubljana, transfer s hitrim motornim čolnom s Splita na Jelšo in nazaj, polni penzion in vodstvo.
26. oktobra bo Avstrijsko-jugoslovanska družba priredila izlet v Hle-bine na Hrvaškem, kjer delujejo slikarji naivci. Na programu je tudi obisk pivovarne v Koprivnici. Cena bo znašala 330 šilingov. V ceni so zapopadeni vozni stroški in kosilo.
Prijave je treba nasloviti na: Osterreichisch-jugoslawische Ge-sellschaft, Landesgruppe Karnten, 9020 Klagenfurt, Theatergasse 4 (ati Postfach 134, 9021 Klagenfurt).
Klubi slovenskih študentov na Dunaju v Gradcu in Ceiovcu vabijo na
S E M : N A R
ki je 4. in 5. septembra 1981 v bivši kmetijski šoli v Podravijah.
#	PETEK, 4. septembra: ob 9. uri: 2 kulturi? „Naš kulturni boj — med seboj?" S tremi referati o zgodovinskem razvoju slovenskega kulturnega delovanja, o načelih in problemih in o trenutnem stanju bodo klobasi napravili uvod v diskuzijo. Delovni krožki bodo razpravljali npr. o odrski dejavnosti, zborih, literaturi, mladinskem delu itd. Sledijo poročila iz krožkov ter skupna debata o izsledkih.
Ob 19. uri podijska diskuzija s prosvetnimi predstavniki.
#	SOBOTO 5. septembra: ob 9. uri: Podijska diskuzija o aktualni narodnopolitični situaciji s predstavniki osrednjih organizacij.
Zvečer ob 19. uri v gostilni „Pri kosi" (Sensenvvirt) na Ravnah pri Rožeku kulturna prireditev z literarnim branjem in s pevskimi nastopi.
Dežela za podjetje v Dobrovi
Občinski svet v Dobrli vasi je vse zadnje mesece odlagal odločitev za podjetje za proizvajanje drobirja v Dobrovi. Čeprav je menda že vse zmenjeno je občinski svet čakal na odločitev deželnega urada za načrtovanje. Pred kratkim je ta urad povedal svoje stališče. Odgovorni v uradu načelno ne nasprotujejo podjetju v Dobrovi. S tem je pa padla praktično tudi odločitev, saj je večina občinskega sveta z županom na čelu za podjetje v Dobrovi.
Nasprotniki podjetja, ki povzroča pri proizvajanju drobirja veliko prahu in hrušča, so zbrali okoli 500 podpisov. Verjetno bodo v tem primeru nastradali, s tem pa tudi okolica. Zaradi močnih protestov pa je pristojni urad določil le takšno pre-namembo gozdne parcele, ki omo-
goča le najpotrebnejše naprave podjetja. Občina gozdne parcele torej ne more spremeniti v gradbeno parcelo. Deželni urad bo podjetju Kostman, ki survino vozi iz Obirskega, priporočilo naj podvza-me vse, da bo okolica zaščitena pred prahom in hruščem.
Slovensko prosvetno društvo Borovlje i" Slovensko planinsko društvo Celovec vabita na
odkritje spominske plošče PETRU KRAINERJU na Zelenici
v nedeljo Z0. septembra 1981
Zbirališče ob 10. uri na južni (juge* slovanski) strani ljubeljskega predora v gostišču „Kompas".
Ob 10.30 uri odkritje spominske pid" s kratkim kulturnim sporedom. Za to p"* ioinost bo volila sedežnica.
Teden slovenske pesmi in folklore v Ločah
Med najlepšim karavanškim vrhom Jepo in plavim Baškim jezerom živi in deluje naš živelj v svoji prosvetni organizaciji Slovenskem prosvetnem društvu „Jepa-Baško jezero". Dejavnost tega društva se je v zadnjih letih izredno poživila, saj v njem delujejo kar štiri skupine: moški in otroški zbor, ženski tercet in tamburaši.
Drugo leto bo SPD „Jepa-Baško jezero" obhajalo 60-letnico svojega obstoja. To je lepa era kulturnega dela, ki pa je doživljalo tudi vse trdote, med njimi „hitlarijo", najtemnejši čas v zgodovini koroških Slovencev. Kljub temu je društvo premostilo vse težave in je spet na višku kulturnega ustvarjanja.
Ker je na tem lepem koščku Koroške vsako leto mnogo tujih gostov, se jim naši prosvetaši radi predstavijo s svojo kulturno dejavnostjo, tako da imajo gosti priložnost spoznati bogato in pestro slovensko kulturo. Letos so predvsem za goste prvič pripravili teden slovenske pesmi in folklore, v okviru katerega so se poleg domačih prosvetašev predstavili tudi prosvetaši iz drugih koroških krajev.
V	torek 11. avgusta so prL Pušniku uvodoma nastopili domači prosvetaši — pevci in tamburaši. Številno publi-
Siovensko prosvetno društvo ..Kočna" v Svečah vabi na ). SLIKARSKI TEDEN
od 7. do 1i. septembra 1981 v Svečah. Udeleženci is Slovenije, Furlanije-Ju-lijske krajine in Koroške. Interesenti lahko spoznajo ob obisku v ateljeju v stari šoli tehniko suhe igle (radiran-ke) in se tako sami umetniško udejstvujejo^__________________________________
ko je ob otvoritvi tega kulturnega tedna pozdravil predsednik domačega prosvetnega društva Janez Miki in želel publiki kot izvajajočim dober potek.
V	sredo 12. avgusta so Ločani imeli v gosteh ansambel „trio Korotan" SPD „Danica" iz Šentvida v Podjuni. Povezovalca skozi pestri spored je čudovito in duhovito podal Franc Starc, kar je temu večeru dalo še bolj harmonično obeležje. V četrtek 13. avgusta pa je pri Pušniku nastopila folklorna skupina SPD „Zarja"
iz Železne Kaple in s svojimi P^! navdušila zbrano publiko, ki je tud' temu primerno reagirala z navdušennn aplavzom.
Zaključna prireditev, o kateri stno že poročali v prejšnji številki naseg^ lista in ki se je odvijala v kulturnem domu v Ločan, pa je bila višek teg^ kulturnega tedna.	.
Prvi teden slovenske pesmi in klore v Ločah je bil torej popom uspeh in zato je tudi razumljivo, bodo Ločani odslej naprej v tem sm* slu nadaljevali. Ta prireditev je h" posrečen in uspešen predtakt k ° letnici obstoja društva, ki ga boa loški prosvetaši obhajali prihodnj leto.
Meja naj zbtižuje
Pred nedavnim je umetnik We'*m' Hofmeister iz Šentpavia v Labotski a lini poskrbel na ljubeijskem "*ej"S prehodu za vsekakor zanimivo pobu** ' neprekinjeno črto, ki ločuje obe ces šči skozi ljubeljski predor, je oprem'
napisom „Trennend-verbindend/Loča)
če-zbližujoče" ter dodal še svoj pefP „Hoftse" [kakor je razvidno iz °b) . Ijene slike). Njegovo pobudo so P° prii tudi obmejni organi na obeh s neh meje, ki so o akciji in "jen','*P', vedi sestavili posebno skupno i*j°"
Zamisel je brez dvoma zanimiv*^ očitno izhaja iz spoznanja, ki se , nes vedno bolj uveljavlja tudi v m narodni politiki in še posebej v sih med sosednimi državami: da m^ naj ne bodo ločnice, marveč naj o° j mostovi med narodi. To misei na način izpoveduje tudi Hofmeister s . jj. jo akcijo pod geslom ..Ločujoče * žujoče".
R'
' ' "1
VKRBBiDBND " LOČUIOČB ZBHŽUIOČB
4- september 1981
VESTNIK
Štev. 36 (2035)-3
RUSKA BISTRICA
Edinstvena jubilejna proslava ziljskih zadružnikov
Mtnuto soboto in nedeljo je bita ' 3 pod Dobračem v prazničnem ^zpotc^jn. Tamkajšnja Posojitni-.3 na Ziljski Bistrici je namreč obba-^ a častittjiv jubilej — 90-tetnico J°jega obstoja. Ob tej pritožnosti je nove postovne prostore ^nko in zadružno sktadišče).
, ,°\esnosti so se poteg domačinov tur "udi župan Gustt Mittonig z ^.Orniki, direktor tjudske šote na ^'strici, kjer je bita jubitejna prosta-. t Luka Wiegete, zbornični svetnik J°zef Wiesftecker, domači župnik 3nko Trapp, jugostovanski gene-^ ot konzul v Cetovcu Atfonz Na-/zntk, predstavniki osrednjih orga-acij tgr števitni zastopniki javnega
^henja
mo omenimo Majerja Ziljskega, ki se je v prejšnjem stoletju boril za zedinjeno Slovenijo ati dejstvo, da so Zi-tjani ustanoviti prvo mlekarno v Avstriji ter da se je organizirano planinstvo med koroškimi Slovenci rodilo tudi v Zilji. To je samo nekaj primerov, kakšno pomembno vlogo so Ziljani igrali in še igrajo med koroškimi Slovenci.
Zbrano publiko v polni dvorani m goste izvajalce sporeda iz Slovenije je pozdravil podpredsednik Posojilnice na Ziljski Bistrici dr. Janko Wie-gele. Izrazil je veliko veselje, da na tej jubilejni proslavi sodelujejo tako prominentni interpreti, kar predstavlja edinstveno popestritev jubilejne proslave domače Posojilnice. Med drugim je tudi naglasil, da v Zilji se
'ja.
' soboto zvečer je bila Zilja delež- —,,	,	,
^ edinstvenega kulturnega užitka — živijo in delujejo Slovenci, to pa
ti^ve 90-letnice ustanovitve Poso-^ ."*e na Zilski Bistrici. Prirediteljem
sloy Namreč posrečilo za to jubilejno
^ ,^tiost pridobiti najuglednejše in ]:."narodno znane interprete ljub-^ere — Sonjo Hočevarjevo, i ^a Korošca, Rajka Koritnika in :/jnonikaša Milana Stanteta. Nada-
I It
^ ^ v okviru sporeda sodeloval tudi tj?"' moški zbor „Rašica" iz Šent-( j) Pri Stični. Jubilejna proslava se smo že omenili odvijala v novi sto.	na Bistrici, ki jo je za to
'"esnost radevolje dal na razpola-j, pjrektor Luka Wiege!e. V dvorani I '*a tudi razstava, ki je obravna-^ Zgodovino oz. dejavnost Posoja .'ee na Ziljski Bistrici. Razstava, ki tje uredil in zanjo zbral dragoceni ^Jerial dr. Ludvik Druml, je bila t[J"dnjega dne prestavljena v po-H n* Prostor nove banke. O tej razit '.Podrobneje poročamo na drugi L,"'- gradiva te razstave si dobil lij " sbko boja in trdoživosti teh lju-lohiFdoh so Ziljani v zgodovini koti Slovencev prenekaterikrat igra-
predvsem zaradi tega, ker so Ziljani trdoživo ljudstvo, ki se zvesto oklepa tradicij svojih prednikov po načelu, da lipa more dati samo lipov cvet.
Sobotni nastop gostov iz Slovenije bo vsem, ki so se ga udeležili, ostal v nepozabnem spominu. Moški zbor „Rašica" pod vodstvom tovariša Zupanca je zapel celo vrsto slovenskih narodnih pesmi, ki so pri naših ljudeh
pr ,'°8o pionirjev, "o miselnost
če je šlo za na-ali dejanja. Naj sa-
OBIŠČITE
Werner Bergovo gaterijo
V PLIBERKU
izredno vžgale in bile tudi temu primerno nagrajene. Povezavo skozi spored je imel sloviti nam vsem znani Ladko Korošec. Ne samo da je fantastičen pevec (basist), marveč tudi kot povezovalec je korifeja, saj je znal pri publiki zbuditi zanimanje za kla-
sično glasbo (za arije in odlomke iz znanih oper), ki jo prenekateri imajo bolj za „suhoparno". Tokrat pa je prav klasična glasba, ki so jo zapeli poleg narodne, tako navdušila, da kar ni bilo konca ploskanja, kar je prepričljiv dokaz simpatij prav za to zvrst vokalne glasbe. Kot po navadi je Hočerverjeva blestela s svojim odličnim sopranom, Rajko Koritnik s privlačnim tenorjem in Ladko Korošec s svojim mogočnim basom. Vse je spremljal virtuoz na harmoniki Milan Stante.
S to zasedbo gostov iz Slovenije je bila proslava 90-letnice ustanovitve Posojilnice na Zilski Bistrici vredno počaščena in bo tako ostala Zilanom ter vsem, ki so se je udeležili v trajnem spominu.
Po koncertu sta predsednika upravnega in nadzornega odbora Zveze slovenskih zadrug, Hanzi Ogris in Miha Antonič podelila najbolj zaslužnim zadružnikom priznanja. Zlato priznanje dr. Valentina Janežiča je prejel Lojz Zwitter pd. Buterna na Bistrici; srebrno so prejeli Mirt Wie-gele pd. Petrč v Zahomcu, dr. Janko Wiegele, odvetnik na Bistrici in Niko Kriegl pd. Krieglč v Zahomcu. Priznanje v zelenju pa so dobili Jožef Druml pd. Flajškar na Bistrici, Jožef Schnabl pd. Štuc v Draščah in Janez Wiege!e pd. Vafen v Zahomcu.
Zlato diplomo, namenjeno zadružnikom sodelavcem, je prejel Miha Wutte (nekdanji poslovodja) iz Male vasi v Podjuni. Čeprav je Podjun-čan se je v Žili tako udomačil, da so ga imeli kar za svojega. Njegova moč je bila v tem, da je bil izredno ustrežljiv in pridno skrbel, da so bile stranke zadovoljne. Srebrno diplomo pa je dobil Janez Millonig pd. Koren, sedanji poslovodja blagovnega oddelka, ki pa je domačin in prav tako priljubljen med prebivalstvom.
Poslevodeči podpredsednik ZSZ dr. Mirt Ztvitter je v utemeljitvi, zakaj so prejeli priznanja izčrpno izpovedal zasluge in dejavnost vsakega posameznega nagrajenca in v imenu ZSZ izrekel iskreno zahvalo za vso prizadevnost v korist zadružništva na
Zilji.
Po vsem tem, kar so ustvarili zadružniki na Ziljski Bistrici zlasti z najnovejšim dosežkom — otvoritvijo novih poslovnih prostorov in to ob častitljivem jubileju 90-letnice obstoja, se pridružujemo izjavi dr. Mirta Zwitterja, da to slavje odpira nov vek v zadružnem delu na tem koncu naše Zilje.
Sobotna jubilejna proslava je bila zaključenea z ognjemetom, ki je simbolično prikazal, da je iz isker v pepelu nastal kres, ki sveti in žari ter obeta novo ero gospodarskega razvoja v Zilji pod Dobračem.
Strokovna šola za ženske poklice zavoda šolskih sester Št. Peter 25, 9184 št. Jakob v Rožu
OBJAVA
Vodstvo Strokovne šole za ženske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu sporoča vsem interesentkam, da bo
JESENSKI SPREJEMNI IZPIT
v ponedeljek 14. septembra 1981 ob 9.30 uri. interesentke, ki so sprejemni izpit pozitivno opravile na kakšni tovrstni nemški strokovni šoti, prestopijo iahko v našo šoto brez sprejemnega izpita.
Možen je še tudi vpis v
ENOLETNO GOSPODINJSKO ŠOLO.
Prijave so iahko pismene, osebno in po teiefonu (0 42 53) 343.
Vodstvo šote
KOSTANJE
Postoviti smo se od Andreja Matschniga
V 76. letu starosti nas je za vedno zapustil Andrej Matschnig, velik rodoljub, prosvetaš in zadružnik. Že od svoje mladosti naprej je bit cerkveni organist in izredno delaven v naši prosvetni in zadružni organizaciji, čeprav so nacisti Ko-stanjčane na naši severozahodni jezikovni meji že odpisali - v zadnji vojni izselili naše ljudi in četo v izseljeništvu enega člana naše narodne skupnosti umorili — naše ljudstvo ni obupalo in se po vojni z novimi silami vrglo v boj za naš narodni obstoj. V tem boju je bit pokojni Andrej Matschnig zelo aktiven, saj je vodil društvene zbore in se profiliral kot odličen igralec. To je predvsem pokazal, ko je v Drabosnjakovem Pasijonu igral glavno vlogo Kristusa. Za njegove posebne zasluge, ga je kostanjško društvo „Drabosnjak" imenovalo za častnega člana. Zaradi njegove-
OKRAJNA PISARNA PLIBERK posluje
vsak torek od 9. do 12. ure
V pisarni bo:
8. 9.1981 Marjan Pečnik
ga mirnega značaja in odprtosti je bil povsod zelo priljubljen in spoštovan, kar je dokazala tudi udeležba na kostanjškem pokopališču. Pogrebni obred je ob veliki udeležbi duhovnikov opravil domači župnik Jernej Marko. Od tega velikega rodoljuba se je poslovil tudi moški zbor SPD Loga vas pod vodstvom predsednika Stanka Černiča.
Pokojni Andrej Matschnig je bil steber narodnega delovanja na Ko-stanjah, zato je njegova smrt ne le težek udarec za njegove svojce, temveč za ves naš živelj med Osoj-skimii Turami in Vrbo.
Andreja Matschniga bomo ohranili v častnem spominu, svojcem izrekamo naše globoko sožalje.
Francija !sopa pd. Lebna ni več
Močno na: je pretresla žalostna !n trpka ved, da je v telovtkl bolnitnici nepričakovano umrl Frant Isop pd. Leben iz Gorinčič pri Šentjakobu v Rožu. Pred kratkim je v hlevu tako nesrečno padel, da so ga morali takoj prepeljati v nezgodno bolnUnito v Celovec. Ko se je nekoliko opomogel so ga prepeljali v deželno bolnitnico, kjer pa je nepričakovano umrl.
Pogreb je bi! v sredo popoldne na Šentjakobskem pokopališču, kjer se je zbrala velika množica ljudi, med njimi Številni izseljenci — pokojni je bil v nacistični dobi z družino izseljen, da se poslovijo od velikega rodoljuba, pro-svetaSa in zadružnika, ki je skoro vse svoje življenje posvetil prizadevanjem za ohranitev naSe narodne skupnosti na KoroSkem. Podrobneje o tem žalostnem dogodku bomo poročali prihodnjič.


97
[Valentin PolanšekH
BRATOVSKIH

H. del
Tako notri pod Košuto, ko so Nemci zalezli bivšo dr-brunarico in jo obkolili in zažgale Vse kurirje so
^r
'ti
Med ljudmi pa je završalo, da je Švabe vodil neki iiJ^ski Zečan. Druga verzija je cikala na nekega ba-^9a lovca Obvrhčana.
(3 Matevža je bila zadeva preveč tuja, pa je moral iL^a se je povezal s tamošnjimi pristojnimi za izdajal-^ Mreže. Na Obvrhju in v Zečanah ni bilo VDV enot, .Organiziranega obveščevalnega omrežja. Skratka: Masi je sam dejal, tukaj manjka Matevža!
.^ato se je Matevž vse bolj muzal, ko je izvedel, da Mo nekega večera vdrl v Kapli v kino kavarno, raz-
kup Švabov, se založil s cigaretami, kartami in de-in jo spet popiha) iz sršenovega gnezda. Ha, Kr-iei, 'a je kot Kijev, ki bi šel po živega vraga v sam pe-% še rti bil tako utrjen, ker je zelo težko likvidiral 'tei kega kmeta, medtem ko je Kijev še teže ves se-^ 09 jedel ocvrto jajce v tisti usodni kuhinji.
'j, Matevž je skrbel, da so domače novice čim prej spra-/(ečje enote izven domačega kraja. Tako je bilo tudi Mnim sinom mladoletnikom. Pa je vedno spet in spet )}v s solčavske strani o vsepovsod znanem kurirju Peru. . , ^cem sta kot peka šla v gozd. Ptavca pa so kot sta-in odraslega obdržali za TV 15. Nekje se mu tudi ^'0 primerno, da sta Hojkova sinova, ki sta na tako
ostuden način zgubila starše in deda, oba šla v VDV bataljon. Morda se bo v njiju razvilo preveč maščevalnosti, pa bosta preveč kruto nastopala, kjer bi lahko še vedno obveljalo človečansko merilo.
Nekaj časa že se je odpravljal na TV 32. Dobil bi primemo napotnico, o tem so že govorili. Pa je bila vedno hujša ihta: stalne hajke, stalne borbe, stalne novice na terenu, da je bilo treba hitre odločitve, pa spet povelje tega ali onega štaba: Matevževe! na miting!
Glej, pa je brat Domen poslal s svoje TV 32 na Ko-meljnu čisto navadnega civilista po legalni poti v Ojstro-vino. Billa je Susi-Pavla. Poznala je brata Domna, pa zalega Krištofa, ki je sedaj tam na Svinški planini, pogumneža prve vrste, ki je hodil kar tako mimo nemških straž na tinjskem mostu in se na partizanskem mitingu v razvpiti gostilni v Škocijanu izkazal kot izvrsten govornik. Tudi na Svinški planini uspeva. Dobro navezuje stike z nemško govorečimi antifašisti.
V Kocljevi gostilni je sedel Brnarjev Ivan, dopustnik iz Črne gore, kjer je sedaj že osvobojeno ozemlje, pa še drug dopustnik Čikman. Kapelške NSV dame so gostile frentovska vojaka. Ivan pa si je mislil: Le nasitite in na-pojte naju, Vrtnarka, ti pa igraj na citre. Dopust je dopust, naj bi trajal kar do konca vojne! Spominjal se je svoje črnogorske ljubice in zdihovanja ,Kuku mene!', pa predrzne akcije, ko je kot sonderfierer (čin za totmača) z vednostjo svojega nadrejenega majorja, antihitlerjanca, izpustil iz zapora zato črnolasko, pomembno partizansko aktivistko. Partizani so mu od zunaj dali to na znanje in ga bodrili, v primeru nevarnosti pa vabili k sebi.
Na cesti je srečal Marjanco, ki mu je zaupala, da je Matevž baral za njim.
Tokrat je prisopihal spet z žitrajskih Rut. Samo enega
spremljevalca je imel pri sebi, drugega je pustil na dolgi straži za šentlipškega župnika. Dejalo se je, da je duhovnik dal pošto v gozd, naj pridejo po radio in akumulator, drugače ga mora oddati oblasti. Ali je Muharju verjeti ali ne, nihče od domačinov ni vedel povedati kaj jasnega. Zato je pustil stražarja v bližini, da bi opazoval, če le ne pripravljajo kako švabsko past.
Daljši oddih sta naredila vrh Plaznice. Tedaj pa vidita čisto nizko leteti nekaj angloameriških letal.
„Jabosi, jagdbomberji so to, ki razbijajo vlake, zlasti lokomotive!"
Gledata in vidita skozi daljnogled, da jabosi napadajo s-inčavaški kolodvor. Sem proti gozdu v smer Dobrle vasi pa sopiha fikej, kapelški ozkotirni vlak. Zdaj se dva jabosa kot jastreba vržeta na fikeja.
„Da se jim izplača tak drek napadati!"
„Vlak napadati, to je že malo gangstersko. So lahko naši ljudje notri, otroci, starci, civi!isti, nedolžni ljudje!
„ Vojna je ves svet posurovela!"
Preden sta prilezla na Prevje, sta trčila na kurirje TV 15.
„TV 32 je padla, sta že čula?"
„To je na Komeljnu. Kako pa komandir, moj brat Domen?
Kurirja gresta počasi z očmi v tla.
„Kaj je s kurirsko četo TV 32?"
Matevžu je vroče. Srce se hoče skuhati. Možgani vrejo. Živci so tik pred zgorevanjem.
Prvi kurir zajoče:
„Domen je padel s četo vred!"
„Moj ... brat... Domen ... !?..."
In stari partizan Matevž je jokal ko otrok.
To je bilo šestnajstega oktobra devetnajststoštiriin-
Človek in kača
Jahal je nekoč mladenič na velblodu skozi pustinjo. Na svojem potu pride na kraj, kjer je prejšnjo noč taborila karavana in kurila velik ogenj. Ko je karavana krenila dalje, je veter ogenj spet razpihal in plamen je zajel vse grmovje daleč naokrog. Na sredi tega požara je čepela kača. Ogenj jo je obdajal od vseh strani, tako da se ni mogla nikamor rešiti. Kamor koli se je obrnila, nikjer ni bilo pomoči: toliko da se ni spekla ko riba na žerjavici. Ko zagleda mladega popotnika, ga začne prositi in rotiti, naj jo reši pogube.
Popotnik je bil usmiljen človek. Ko je slišal kačo, kako ga kliče, in videl, v kakšni nevarnosti je, je pomislil: „Res, kača je strupena žival in naš zagrizen sovražnik; ali zdaj je v nevarnosti in torej je čisto prav, ako se je usmilim. Najbolje bo, da jo izvlečem iz ognja, preden zgori, in s tem storim dobro delo, ki mi prinese na tem svetu srečo."
Vzame svojo usnjeno torbo, jo priveže na kopje in jo pomoli proti kači. Kača zleze urno v torbo in oni jo, meneč, da vrši dobro delo, izvleče urno iz ognja. Ko jo vidi, kako leze iz torbe, jo takole pouči: „Veš, iz kake velike nevarnosti si se rešila. Bodi za to milost hvaležna! Umakni se v samoten kraj in ne preganjaj ljudi in živali s svojim strupom, da se te ne bodo bali in te preklinjali!"
Kača odvrne: „Kaj vendar misliš, mladi popotnik, da mi kvasiš take neumnosti? Ne pojdem od tod, dokler te ne ujem."
Oni jo zavrne: „Kakšne so tvoje besede? Bil sem s teboj usmiljen in te nisem pustil poginiti. Že zdavnaj bi bila žalostno zgorela, da te nisem potegnil iz ognja."
Kača pa pravi: „V resnici si bil do mene usmiljen; ali kar si storil, ni bilo pametno, ker jaz ne zaslužim usmiljenja. Veš, da sem polna grdega strupa in da vsakemu živemu bitju prinašam samo smrt; zato se me vse boji in me sovraži. Ako si rešil tako strupeno škod-ljivko in je nisi pustil poginiti v plamenih, ne moreš od nje zahtevati druge zahvale kot zlo; zakaj storiti hudobnežu dobro je isto, kot dobremu storiti hudo. Vidiš torej, da nisi prav ravnal; zato te moram s svojimi strupenimi zobmi ujesti, da bodo vsi ljudje vedeli, kaj je treba v takem primeru napraviti."
„Brezvestna spaka! Pokaži mi vendar tistega, ki pravi, da plačujejo dobroto z zlom! Saj tega ne bo trdil niti največji hudobnež na svetu!"
Kača mu odgovori: „Znano je, da ljudje zelo pogosto povračate dobro delo s slabim. Ravnala bom po vašem zgledu. Zdaj si pa samo še izberi, koga naj prej ujem, tebe ali tvojega velbloda!"
Mladi popotnik je ogorčeno ugovarjal in skušal kačo prepričati, da nima prav: Ali lokava plazilka ni nikakor hotela popustiti. Po daljšem prerekanju sta se domenila, da vprašata verodostojne priče in ako jima izjavijo, da ima kača prav, naj se zgodi njena volja.
Kmalu jima pride nasproti bivolica. Kača jo nagovori: „Draga moja, mnogo let že hodiš po svetu in marsikaj si izkusila. Povej nama, kako plačuje svet dobra dela?"
u
g
a
n
k
e
g a n k e
Sredi poija jasen grad: sama okna, nič ni vrat; bogatini pridejo, okna z ziatom zazidajo.
(3aiozo)t)
Ko se zbudim, kot streia zietim, po ozkih poteh, po tankih vrveh.
(1°) !u;?!JMa!a3)
Ceie štiri noge ima, pa hoditi te ne zna; kdor od hoje utrujen je, rad na njega usede se.
(lO)S)
Prirase) je, se v ustih gibije, ima ga čiovek vsak; na tehtnici vsakomur kaže, toiiko je težak.
(ia?tzet)
Bivolica ji odgovori: „Ljudje ne vedo, kaj je hvaležnost. Glej, leta in leta sem zvesto služila pri enem gospodarju. Vsako leto sem mu poklanjala lepega, krepkega bivolčka in mu dajala mleko in maslo. Ko sem pa ostarela, je pozabil, kaj vse sem zanj storila, in me pustil samo tule v pustinji. Ali ko sem se ob dobri paši zredila, je prišel ondan moj gospodar mimo in opazil, kako sem se zdebelila. Takoj je izračunal, koliko masti in mesa imam na sebi, in se ves vesel vrnil domov. Drugo jutro je pripeljal mesarja in me prodal. Danes ali jutri me odpeljejo v klavnico in me zakoljejo. Vidiš, to mi bo hvaležnost in plačilo za vsa moja dobra dela."
Kača kliče zmagoslavno: „Ali si slišal, kako ljudje plačujete dobra dela?"
Popotnik pa še ni bil prepričan in je zahteval, da vprašata še eno pričo.
Kača se je obrnila k drevesu, ki je stalo v bližini, in ga nagovorila: „Staro si in že dolgo stojiš tule sredi pustinje. Gotovo tudi veš, kaj je plačilo za dobro delo."
Drevo odgovori: „1 seveda vem. Ljudje ti vedno plačujejo s slabim. Glejta, tule stojim takole na eni nogi, služim jim kot najboljši hlapec in jim dajem senco in hlad. Ali ko se pod menoj lepo ohlade in odpočijejo, me začno ogledovati in meriti in pri tem se raztovarjajo: Iz njegovih vej bi se dalo napraviti toliko in toliko palic in toporišč za sekire, iz debla bi dobili toliko in toliko metrov drv ali pa toliko in toliko desak za toliko in toliko vrat. In verjemita mi, ko bi imeli sekire s seboj, bi me skoraj gotovo tudi posekali. Dajem jim vedno samo dobro, a oni mi žele hudo."
„Ali si zdaj slišal?" Pripravi se za smrt! Nič več ne bom čakala."
Ali popotnik še vedno ni obupal. „Ugotoviti
Čudežne groši;'
V noči brez zvezd sem ležala na dnu barke. Veter mi je povedal pravljico:
Nekoč je živel majhen deček, ki ni imel drugega kot goslice. Poslal mu jih je bi) očka iz tujine. To so bile najcenejše goslice v tistem tujem mestu. Vsak dan je hodil deček z goslicami na strmo skalo ob morju. Njegove melodije so bile žalostne, ker je bil tako sam in so prihajale iz razbeljenega srca. Kadar je z lokom potegnil čez strune, so v zraku obstali galebi, je utihnilo morje in so prisluhnili medeni cvetovi kad ulje.
Zgodilo se je, da so dečku padle goslice v morje. Steg-
nil je svoje male ročice za njimi, a morje jih je že vzelo.
„Morje, morje, vrni mi moje goslice, kako naj jočem brez njih," je ihtel deček.
Morje pa je odgovorilo:
„Kar vzamem, ne morem več vrniti. Lahko pa namesto tebe godem. Poslušaj!"
Deček se je nagnil globoko čez skalo in res je zaslišal iz globine tisočkrat lepše glasove od tistih, ki jih je sam izvabljal svojim gosli-cam. Morski tokovi na dnu so ubirali strune tako lepo in ubrano, kot tega še ni storit noben človek, kajti je globlje, lepše in čistejše kot vsako človeško srce. To je čutil
Dete spi
Dete .sp! -p ž%re^ o??Mnc: te po t;I?e7M t^rztt Aoče, 7Mw r:ne^ ne zujoče.
Aožtce tned tntftoo tO tNoHt/e gLtMCO.'
to vet cvete/e, z K;:??: šu' tp%t: zdaj hotele.
Pth%! t/1 to v Mtejlco vta^ na tvojo vejico,
I?rez t&ršv naprej čebljajo, da nat t:'ne& tpl, ne znajo.
Ko na tvet j?o legel n?ra^, zadnji onenrel ^ora^, tnaterlna t^rl^ edina čuvala vto nsoč !?o tlna.
Igo Gruden
tudi mali deček in si zaželel, da bi mogel vedno poslušati to prelepo glasbo. In želja dobrega, nesrečnega dečka se je izpolnila. Kot lunin soj rahel val se je vzpel in nežno zalil skalo. Deček pa se je spremenil v šopek dišečega smilja. Cvetovi so obrnili svoje glavice navzdol čez skalo in prisluhnili. Tako posluša mali grmiček svoje goslice noč in dan in v vseh letnih časih. Prekrasne melodije z malih go-slic pa lahko slišijo tudi ljudje, a samo' tisti, ki morje resnično ljubijo.
Veter je utihnil. Zaslišala sem čudežne goslice z dna morja.
morava, ali obema pričama lahko verjame . Ne smeš po krivici krvi prelivati. Življenje ^ tako lepo in sladko in težko ga je pred ca . zapustiti. Ali če najdeš še enega, ki bo da imaš prav, ti ne bom nič več ugovarjat se ne bom upiral usodi."	^
Tedaj pride po poti lisica in ju vpraša, ^ sta tako glasna. „Eh, oštela sem ga, ker m* mara verjeti, da svet plačuje dobro s kaj ne, da imam prav?"
„Da, da, prav imaš," prikima z res obrazom lisica. „Saj vendar pravi že star P ^ govor: ,Dobrota je sirota.'" Nato se obf^ popotniku: „Kaj pa sta pravzaprav imela? .
Popotnik ji pove, kako je rešil kačo iz 0% t ; Lisica ga dvomeče pogleda in meni: ",^3-vendar videti pameten človek. Kako moreš siti take neumnosti?"	,
Tedaj se oglasi kača: „Ne, ne, poveda resnico. Vidiš, **	— *"
ognja."
v tejle torbi me je potegi
Lisica se začudi: „Kako pa je mogla tok žival, kot si ti, zlesti v tole majhno torbo.
,liks<"

Jjim)
pret^'
Kača se je hotela pobahati, kako je spr in hkrati dokazati, da je govorila resnico, ^ to je kratko in malo zlezla vnovič v torbo- ^ daj zašepeče lisica popotniku: „Dragi moj, je bil si sovražnico srečno v pest in glej, ^ nič več ne izpustiš!"	^
Popotnik zaveže torbo in jo močno za" nato začne z njo udrihati ob kamen m ha toliko časa, da kača pogine. Tako je človeštvo njenega strupa in njene hudobije-
*+++++**""
štiridesetega leta, komeljska tragedija pa se je dogodila dva dni poprej.
Kolja je povedal, kar je imel po višjem nalogu naročeno:
..Zvonko in ta dva so tvoji, z giavo jamčijo za osebno varnost. Imaš opolnomočje, da na sektorju Tretjega bataljona izpolnjujete vedevejevske naloge. Kot prvi primer imate .oficirja'! Takoj je treba izvesti povelje!"
Pa je odšel.
Matevž je dobil tudi pismeno povelje. Zdaj je vedel, da je samo še izvrševalec in da sam stoji z eno nogo tam, kamor mora poslati .oficirja'.
Sodba je bila v meddoljskem gozdu: Neizpodbitno je bilo dokazano in potrjeno s številnimi pričami, da .oficir' dela namerno ,na dve strani', da hujska proti OF, da trapi prebivalce z nekako plavobelogardistično propagando, da zavaja terence, ki so sedaj v zaporih, da ne kaže uvi-devanja, da si je sam pisal smrtno sodbo. Matevž in njegovi so prevzeli posel, ko je vojaški sod odšel. V Priše-vem gozdu so ga likvidirali.
Komaj se je oddahnil s svojimi, je prišlo novo povelje od zgoraj: Na tvojem obveščevalnem teritoriju je že dalj časa skrivač. Poznaš ga po njegovem nožu izpred vojne. Skrivači in taki, ki se zabunkajo, so dezerterji po partizanskem vojnem pravilniku. Takoj je treba skrivača najti in povelje izvesti.
Trajalo je nekaj časa. Ko so ga dobili, so strmeli: Nesramnež je imel svoje skrivališče zvrhano založeno z vsem, da bo sit in zdrav dočakat konec vojne, ker se .nikamor ne mara vtikati. Kratek premi sod. Likvidacija.
Zdaj pa pri Podlesniku: Tukaj se potepa okoli malopridnež, zapisuje, kje se pojavljajo partizani, se samovoljno odstranjuje od vojaške edinice, je kverulant. Spet: Vrh
Podlesnikovega gozda premi sod. Likvidacija. Vrnitev k Podlesniku. Likvidirani se pojavi čez čas ves krvav. Mora biti. Konec pod hlevom. Prekleta vojna! Ati bom še jaz samo ubijalec?
Kaj je noč? Čas počitka. Velika možnost, da se skriješ. Skriješ tudi pred samim seboj! Da ne vidiš svoje lastne sence, s katero si se kdaj pogovarjal: To si ti, ti, ki si toliko prestal. Peto leto partizanjenja bo novembra! Peto leto! Zdaj je noč zanič. Polna mrtvakov. Dragih padlih, ki jih ljubi, ki je z njimi povezan. Oh, koliko vas je, koliko! V mislih jih kliče, vsi se obračajo vanj, so mu prijazni in ga bodrijo... Vsi...? Samo ti trije likvidiranci niso. Ne dajo se izgnati iz nobene noči. Obdajajo ga in mu zrejo mrtvo, hladno mrtvo čisto blizu iz oči v oči...
Tako dolgo, da je spet začel žebrati. Pa bi šel k materi in se ji izpovedal? Ali bi poklical župnika iz Kaple, saj sta bila dobra prijatelja vseskozi od dvaintridesetega leta, ko je prišel v župnijo in je ostal kljub peklenskim razmeram še vedno na svojem težavnem položaju. Nekje med naj-vernejšimi domačini je ostala vest, da se je tudi Matevž spovedal za Vse svete, ko je župnik prišel spovedovat njegovo teto in mater, ki je v ta namen šla na sestrino domačijo.
Vojni vrvež se je stopnjeval. Vedno več je bilo dobro oblečenih, težko oboroženih in bojevitih partizanskih enot na področju vse od Pece do Obirja, od Bele do Podjune in daleč tja proti Rožni dolini in Guram, na Svinški planini in proti Žili. Nemci so vključevali v svoj vojni stroj landva-hovce, tujerodne narode, Čerkeze, Kozake in kdo ve, kakšnega vraga še.
Kdaj si spal tako eno noč? Ni vedel.
Oktober leta devetnajststoštiriinštiridesetega leta je odšel.
O brat Domen! Že mesec dni si mrtev, sežgan. ° čaščen...
V Plejevi šupti blizu svojega doma, ki je že davno žganica, se pripravlja na porod Lonka. Zgodilo se je-sama ne bi nikdar verjela: da se je spečala z dr moškim. Matevž jo je tako užalil v njeni strastni narav, ^ je šla stranpota, kajti vedno je imela le svojega strm^ moža in ljubila je njega, Matevža. Matevž pa je še! $ ^ pota, odkar se je tudi pod Peco začelo partizanstvo- L
ni vedela vsega. Četudii bi ji kdo pripovedoval o
Nadji, morda niti ne bi verjela. Vseeno pa je bilo Otrok ni bil Matevžev, pa tudi možev ne.
Ko je Matevž zvedel za Lonkino usodo, se je
dejstr"
je Matevž zvedel za Lonkino usodo, se je ^ in pobit sesedel kot starec. Takrat je bila Lonka po kovem posredovanju že pri zanesljivih ljudeh v šent) ski Koprivni in črnolasi fant je rasteh	...
..Ničesar več ne drži, kar je kdaj bilo!" je potoz' tevž samemu sebi.	. . ^
Ker ni bilo nikogar blizu, se je še dalje pogovarja^, s seboj. Pretresalo ga je kot novo upanje, da joj, Nadja vendarle še nekje živil In njegov, njen otre -^j. sedaj mora biti star že blizu dve leti. Seveda. Zdaj ze^ni Kje hodi? Nekje po slovenski zemlji. Prav po tej sk> je zemlji, na kateri se njegov oče bori. Kaj je, je dek' sine?	.'ul#T
Potem je govoril Ivanu-Johanu in mu omenjal 'I sko ljubico... Pa s Čmanovim Lenartom je imel Zaplazniško nevesto mu je omenil... Pa brata ogovarjal in Minko in Janjo... In Korijeve pevce, katero bomo dali...	; ^
Zvonko, ki je prišel na dogovorjeno mesto P J ostala spremljevalca, je bil v resnih dvomih, ali je P^j P-tevžu še vse v redu. Stal je in poslušal ir) ni vedel,
Od teta 1393
Piiberški sejem na travniku
NAJVEČJE IN NAJSTAREJŠE LJUDSKO SLAVJE JUŽN!H PREDELOV KOROŠKE
OD SOBOTE 5. SEPTEMBRA DO PONEDELJKA 7. SEPTEMBRA 1981
#	V soboto popotdne povorka na sejemski prostor z robo in rajo. Domači župan g. Mikusch bo nacepil prvi sodček piva.
Zvečer velik ognjemet.
#	V nedeljo množično srečanje sejemskih gostov iz vseh strani od blizu in daleč. Na sejmišču pester zabavni park in razstavišča. Na sejmu živahna prosta zabava.
,JUENA'
ALOJZ !N LENKA GREGORIČ ČEP)ČE-GLOBASN!CA
V sodobno opremljenem modernem 9osfišču .JUENA" v osrčju Podjune se 9ostje počutijo udobno in prijetno. Ra-se ustavijo v tej restavraciji, kjer jim in Lenka gostoljubno in v prijet-domačnosti postrežeta z dobrimi je-"i!i in izbranimi pijačami.
r
Poskrbljeno pa je tudi za športne zabave.
PLIBERŠKI SE-SEJEM NA TRAVNIKU:
Mcio-natno srečanje v Podjuni
Od jutri naprej do vključno ponedeljka bo Pliberški sejem na travniku, domačini mu pravijo tudi Pliberški jormak. To ljudsko srečanje ima že skoraj 600-letno tradicijo. Prvi piiberški sejem je namreč bil leta 1393 in od takrat naprej se v Pliberku vsako leto začetkom septembra zbirajo velike množice ljudi, eni da prodajojo, drugi spet da kupujejo potrebščine, ki so potrebne v vsakdanjem življenju. Namesto konjske vprege kot nekdaj vidiš danes na tem sejmu samo še avtomobile in traktorje, s katerimi se obiskovalci pripeljejo in nakupijo oziroma si ogledajo razne zanimivosti sejma. Tudi letos prireditelji pričakujejo obisk iz sosednje Slovenije. Večletna posebnost Pliberškega jormaka je uta Slovenskega prosvetnega društva ..Edinost", kjer bo odlično poskrbljeno z jedačo in pijačo, za ples pa bosta igrala ansambla Planika in Alpski sekstet. Na zabavnem prostoru bo gotovo dovolj možnosti za razvedrila vseh vrst.
Kot druga leta bo tudi letos skupno s pliberškim županom Francem Mikuschem simbolično otvoril sejem na travniku deželni glavar Leopold VVagner z načetjem sodčka piva. Ta akt bo jutri ob 15. uri, v nedeljo ob 13.30 uri pa bo sprevod z znamenjem tržne pravice na travnik. V ponedeljek pa bo prosta prodaja in ljudska zabava.
Za dober uspeh Pliberškega sejma na travniku pa je nujno potrebno lepo vreme, kar privoščimo vsem, ki tam sodelujejo. Naše ljudi posebej opozarjamo, da poslovne pogodbe sklepajo pri podjetjih, ki oglašajo v našem listu in to ne samo v času sejma, temveč tudi v ostalem času.
Vse za vašo hišo in gospodarstvo vam nudi najugodneje
SUPERMARKET
VALENTIN !N ANGELA
BLAZEJ
PLtBERK-BLEiBURG
telefon
(0 42 35) 21 94
letos spet stojnica na sejemskem travniku
NON-STOP
SUPERMARKET -BLAŽEJ-BLEIBURG
Posojitnica Piiberk Dariehenskasse Bieiburg
Veiikovška cesta - Voikermarkter StraBe 1a
domača
zanesijiva
sodobna
menjatnica
Popravijatnica trgovina nadomestni deli vozita
električni šivalni stroji
J. Lomschek *
TlHOJA 2 (ŠENTUPŠ) 9141 DOBRLA VAS - TEL. (042 37) 35 1 06
Čevljarski mojster
Vaientin Karnitschnig
Kupujte pri nas — zadovotjni boste!
PUBERK-BLEiBURG
Priznana trgovina s čevlji vseh vrst na glavnem trgu (10,-Oktober-Platz)
OPEKARNA
STEFAN
#	Kletni kamni
#	kvadri
#	stropi tipa Kotzenberger
a betonska opeka in Orešniki
LtESNtC
^-fBERK
"LEIBURG
a cevi
a pe!ek, gramoz a transportbeton
HRANiLNE VLOGE POSOJtLA !N KREDtTt MENtČN! ESKONT! VALUTE !N DEV!ZE
Poso/j/mca -SnuTie/ rosLE pri Piiberiru


BIER
"IR HEIMISCHER BAUMEISTER
G in n t e r
GLAWAR
9lS0 BLEIBURG - PLIBERK
a Stavbeno in pohištveno mizarstvo a oprema prosiorov a trgovina s pohištvom a žaluzije a razne obloge tal
POHiSTVO MOJSTRSKEGA PODJETJA TRGOViNA
R. SK!AS
MOOS/BLATOM TEL. (0 42 3S) M 86
SPAR-TRGOVINA
(FRANC KUŠEJ)
založnik in lastnik: Zveza slovenskih orga-Koroškem; olavni urednik: Rado Janežič;
\^"ii urednik: Andrej Kokot; uredništvo: 9020 Ce ^ogenfurt. St. RuprechterstraBe 19/!V (Sindok), ^1!^ ^^24, teteks 42086; uprava: 9021 Cetovec/Kia-^osometergasse 10. teiefon 32 5 50 - Tiska Za družba z o. j. Drava, Ceiovec -

V TRGOVINI S STROJI* Vssp^isdeiske stroje
a šivaine stroje a radio-aparate
^	a koiesa in motorna koiesa
po ugodnih cenah
PLIBERK-BLEtBURG in piačiinih pogojih
Siovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Piiberku vabi ob priiiki
PUBERSKEGA JORMAKA v svojo uto
od sobote S. do ponedeijka 7. septembra 198t
igrata: ansambei PLAMtKA in ALPSKi SEKSTET
Za pijačo in jedačo je preskrbijeno!
s - štev. 36 (2035)
VESTNIK
4. septem
ber 1981
Boroveljski prosvetaši na izietu po Stoveniji
V nedeljo 23. avgusta, je naše SPD „Borovlje" priredilo, kot to že več let po vrsti, izlet po Sloveniji. Tokrat smo obiskali Gorenjsko in Soško diolino. Pot nas je z omnibusom vodila preko Ljubelja do Nakla, kjer je pristopil naš vodič in odlični poznavalec Slovenije, Silvo Ovsenk.
Vožnja po Gorenjskem je bila užitek posebne vrste. Posebno lep le bil pogled na Triglav, ponos Slovencev. Pot nas je vodila mimo Radovljice,
pomembnega turističnega kraja in mimo Begunj, kraja žalosti, kjer je šlo skozi zapore nad 12.000 Slovencev antifašistov in bilo ustreljenih blizu tisoč ljudi. Ta del Gorenjske je pomemben tudi po tem, da so se tam rodili največji slovenski sinovi — Prešeren, Matija Čop, Janez Jalen, Anton Janša in Franc Finžgar. Ta svet ob vznožju Stola in Begunjščice je pravo ,,gnezdo" slovenske inteligence. Na Jesenicah so nas pozdravili številni visoki tovarniški dimniki, ki naznanjajo, da gre tu za velik industrijski kraj. Nad Jesenicami pa smo že videli začetna dela za bodoči cestni predor skozi Karavanke. Vož-
Za pravično delitev točk lahko ocenimo zadnji rezultat Slovenskega atletskega kluba proti moštvu iz Zrelca. Moštvo iz Žrelca je bilo telesno v premoči, borilo pa se je tudi bolj odločno. SAK je kot vedno igral tehnično boljše, vendar so se nekateri igralci preveč igrali z
Slovenski atletski klub vabi na prvenstveno tekmo V HEDELJO 6. SEPTEMBRA
Sinča vas - SAK
ob 10.H url Sinia vas pod 73 : SAK pod 73 ob 17.H uri
igrišče: Sinčava:
Grabštanj ml. : SAK ml.
ob 13.00 uri
Au:tria3šoi. :SAKŠoi.
ob 17.30 uri
žogo, premalo pa atakirali nasprotnika. Vratar Ahlin tudi ni imel najboljšega dneva in ker goli vendar
SAK ml. — Žrelec ml. 1:7
SAK šol. — Bistrica v R. šol. 7:0
BREŽE - ASKO ŠMIHEL 5:1 (1:1)
nja po gornjesavski dolini je užitek zase. Posebno so nas prevzele strme pečine Martuljkove skupine s Špikom. Ob cesti pa nas je zvesto spremljala Sava, ki bistro žubori preko kamenja in je lep okras doline. V Kranjski gori smo naredili kratek postanek in občudovali ta poletni in zimski turistični kraj, ki se je iz navadne vasice razvil v največjega v Jugoslaviji. Tudi gorska kulisa, ki se nudi z mogočnim Prisojnikom in vitkim Razor-
jem, je tako impozantna, da jo imaš pred očmi vse življenje. S Kranjske gore smo se obrnili proti jugu in preko gorskega sedla Vršič, 1611 m prekoračili Vzhodne Julijske Alpe. Cesto, ki se vije skozi to slikovito gorsko naravo, so v prvi svetovni vojni zgradili ruski ujetniki. Pri gradnji te ceste je bilo ogromno žrtev v snežnih plazovih in pa tudi drugače. V spomin na te žrtve so ruski ujetniki postavili cerkev — rusko kapelico, ki je danes lepo vzdrževana in cilj tiso-čev avtomobilistov in pa tudi planincev. S sedla Vršiča smo se spustili v dolino Soče. Mimogrede smo si ogledali izvir Soče in občudovali Kugy-
gredo tudi na račun branilcev, velja to tudi za Woschitza, ki mu ni uspelo ..privezati" Doberniga, ki je dal vse tri gole za Žrelec.
SAK je nasprotniku v njegovi polovici pustil preveč prostora, tako so gostje prevečkrat prišli pred gol SAK-a, kjer jim je pomagala tudi sreča. Že v 7. minuti so gostje vodili 1:0. Slovenski nogometaši so sicer izenačili, toda sodnik je gol zaradi ofsida razveljavil. Kar nato pa so gostje po neuspeli obrambni akciji - Babšek je žogo odbil pred noge nasprotnega napadalca — vodili z 2:0. SAK puške ni vrgel v koruzo in napadal naprej, po lepi kombinaciji je Zablatnik skrajšal na 1:2, toda kmalu nato je Žrelec vodil 3:1. Bralnici in vratar pri tej
jev spomenik. Trenta, tako se Imenuje ta del doline, je znana po odličnih in srčnih gorskih vodnikih, ki so spremljali Kugyja na njegovih prvenstvenih pohodih po naših Julijcih in pa po divjih lovcih. Na poti proti Bovcu nas je spremljala bistra Soča, sprva kot širok potok, potem pa si je iz skale izkopala globok prehod v obliki tako ozkega kanjona, da lahko skočiš čezenj. To bistro reko, ki jo je v svojih pesmih opeval Simon Gregorčič, smo spremljali do Mosta na Soči, kjer smo se nato preko Škofje Loke spet vrnili domov. Naj še povemo, da smo si med potjo v bližini Bovca ogledali tudi trdnjavo v Klužah in tik ob njej divje romantični konjon reke Koritnice, ter v Kobaridu občudovali črni spomenik Simona Gregorčiča, imenovanega Goriški slavček. Sploh je treba priznati, da je soška dolina s svojimi hribi in bistro Sočo pokrajina, ki ji ga ni primera. Na povratku domov smo se peljali po lepi široki uranski cesti skozi Poljansko dolino v Škofjo Loko in se nato na kratko ustavili pri Jelenu v Kranju. Tam smo se tudi poslovili od našega vodiča in se mu iskreno zahvalili za vodstvo, brez katerega bi naš izlet bil samo polovična stvar. Tako pa smo imeli priložnost, da smo se z njegovim izvajanjem seznanili s posebnostmi Gorenjske, Posočja in Notranjske ter tako dobili izčrpen vpogled v ta severozahodni konec Slovenije. Andrej W;eser, Borov/je
tEEnEBEnOBB)
TuristiCno društvo — Halurlreunde — v Seiah vabi na
POHOD POD KOŠUTO vnedeljo 6. septembra 1981
Ha razpolago sta dve ruti: doiga [16 kilometrov) plava markacija, kratka [H km) rdeča markacija. ŠtartpriTrkiuvSelah, od6. dolO. ure. Ciij prav tako pri Trkiu. Udeie-ženci morajo najkasneje ob 16. uri biti na cilju.
Pohod se odvija pod častnim predsedstvom predsednika Haturfreunde dei. posi. toseta Ouantschniga in seiskega župana Antona Hribernika.
POKOJNINSKA ZAVAROVALNICA ZA DELAVCE OBVEŠČA
Pokojninska zavarovalnica za delavce na Koroškem (Pensionsversicherungs-anstalt der Arbeiter) sporoča, da ima v sledečih krajih uradne ure:
V Šmohorju 300, v rotovžu
7. sept. od 8.—12. ure v Labotu 65, občinska hiša
18. sept. od 8.—12. ure v Beljaku, Kaiser-Josef-Platz 1 Delavska zbornica
8. sept. od 8.—12.ure 22. sept. od 8.—12. ure
Ločiio - visok juhitej
Pred dnevi je čil in zdrav praznoval svoj 90. življenjsk ijubilej Janez Miki pd. Gams na Ločilu pri Brnci. Že v mladih letih je moral zaradi smrti očeta prevzeti kmetijo. Za ženo si je izbral Trabinarjevo Nežijo z visoke Trabine v Karavankah. V zakonu se jima je rodilo 12 otrok. Eden je umrl v otroških letih, dva sinova pa sta padia v zadnji vojni.
Ker je bii Janez Miki zelo nadar-
tščemo veščega
PRODAJALCA
za gradbeni material in goriva. Prednost ima gradbeni obrtnik s pisarniškimi in prodajalskimi izkušnjami. Potrebno je dobro obvladanje slovenskega jezika ter vozniško dovoljenje za osebne avtomobile.
Ponudbe prosimo na podjetje JOSEF PAGITZ, gradbeni material. 9170 Ferlach/Borovlje, telefon 0 42 27 / 23 75
ŠPORT
SAK - Žrelec 3:3 (2:3)
Z vsaj eno točko so računali šmi-helski igralci in navijači preteklo soboto v Brežah, toda prišlo je drugače. Domačini so zmagal! z 5:1. Kljub temu moramo pohvaliti igralce šutarja, Motschniga, Naveržnika in Mijatoviča.
akciji res niso blesteli. Iz enajstmetrovke (branilec je ubranil z roko) je Drnovšek zboljšal rezultat na 2:3 tako, da je SAK lahko šel v pavzo z upanjem, da je le še možno odnesti vsaj eno točko.
V drugem polčasu igra dolgo časa ni dosegla prejšnjega nivoja. Četrt ure pred koncem je Perč z ostrim strelom presenetil vratarja, rešila ga je le prečka. To pa je bil znak za SAK, da je z vsemi silami skušal še zboljšati rezultat. Tik pred koncem je po nepozornosti branilcev in golmana Velik odbil žogo, dotaknilo se je žoge še okoli 10 igralcev, dokler Polanšku ni uspelo iz neugodnega kota ostro odbiti v gol in rešiti SAK-u eno točko.
jen, so ga starši dati v beljaško gimnazijo, vendar je ni mogei končati, ker so ga naenkrat nujno potrebovati spet doma. Ker njemu ni biio omogočeno dokončati študija, je pa zato imet razumevanje za svoje otroke in jim ga omogočit.
Gamsovega očeta poznamo tudi po tem, da je izredno načitan in oborožen s potrebnim intetektom, ki mu je v živtjenju mnogo pomagat, da se je tažje otepat tegob živ-tjenja ter svojim potomcem ustvarit tažje pogoje za nadatjnji razvoj tepe Gamsove kmetije.
Gamsovemu očetu iskreno čestitamo z žeijo, da bi bit čit in zdrav in da bi ga imet! še dotgo tet med nami.
žMnžzngf KTcttHvt*
SREČANJE MLADiNE TREH DEŽEL
Folktorna skupina „Tine Rožanc" iz Ljubtjane je na lanskem mitingu KLADtVA prvič nastopita na Koroškem in očarata pubti-ko s svojo prisrčnostjo in s svojim temperamentom. Letos bodo zaptesati, zapeti in zaigrati venec jugosiovanskih narodnih. ŠENTPRiMOŽ, 12. in 13. SEPTEMBRA 1981
pričetek v soboto, 12. septembra ob 16. uri v Kutturnem domu SPD „Danica"
tZ PROGRAMA:
Q Folklorna :kupina „Tine Rožanc" iz Ljubljane
#	tlatijan:ka gla:bena skupina ^ Koroški partizanski pevski zbor ^ Heino Fischer [Dunaj)
$ Lena Rothstein [Dunaj)
#	Jožica in Danica Čerlov [Slovenji Plajberk)
#	Pitgram & Harlt, „Ditletanz & Firtefanz" [Cetovec]
#	Pokržnikov Luka
#	Odrski komad kutturne skupine Ktuba slovenskih študentov na D" naju na temo „mir in razorožitev"
#	Hastop odrske skupine KLADtVA $ Razstava Zveze slovenske
mladine o njenih dosedanjih akcijah
#	informacijska miza Komunistične mladine ttatije in Mladinskega odbora Slovenske kuiturno-gospodarske zveze izTrsta
#	Razstava Avstrijskega mirovnega sveta, „Hiko!i več Hirošime"
$ Okrogla miza koroških sodelavcev: „Kako dalje v mirovnem boju na Koroškem)"
^ Taborni ogenj
#	Knjižne mize, diskusije, čevapčiči, srečolov itd. itd.
ZA M!R iH RAZOROŽiTEV — to je geslo tetošnjega mitinga; prispe^ naj k prizadevanjem mirovnega gibanja na Koroškem, k razvoju P" jatetjskih vezi preko dežetnih meja.
RADiO-TELEViZi
		A V S T R ! J A 1
a		PETEK, 4. 9.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke
— 9.30 tnštrukcija v tatinšči-ni — 10.00 tnštrukcija v angteščini — 10.15 Avstrijske znamke — 10.30 Ztati sataman-der — 12.00 Očetje ktamote — 12.15 Za do-
15.00	Lucy — 16.15 čar antike — 17.00 Za predšotske otroke — 17.30 Pustotovščine Toma Sawyerja in Huck!eberry Finna — 17. Otrokom za tahko noč — 18.00 Panopti-kum — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki
—	20.15 Kriminatka — 21.15 Modna revija — 21.20 Mary and Gordy — 20.10 Rekiama in šport — 22.20 Dediščina Prometeja — 23.25 Poročita.
SOBOTA. 5.	9.00 Poročita — 9.05 tn-
štrukcija v tatinščini — 9.35 ttatijano rosso e btu — 10.05 Ruščina — 10.35 Promenadni koncert — 11.25 Nočni studio — 12.30 Eggenbergerjev gtasbeni kotedar — 13.00 Redakcija — 15.40 Kapitan ima morsko botezen — 17.00 Kdo rokodetči z nami? — 17.30 Tehnika za otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25DobervečervsobotoietiHeinzCon-rads — 19.00 Stike iz Avstrije in lužne Ti-rotske — 19.30 čas v stiki in šport — 20.15 Gtasba je adut — 22.20 šport — 23.05 Zabava v ameriški TV — 0.05 Poročita.
Nedeija, 6. 9 : 11.00 Ura tiska — 12.00 izobrazba v podjetju — 15.25 Mati zvezdnik
—	16.50 Toby in Tobias — 17.20 Pinochhio
—	17.45 Ktub seniorjev — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije— 19.30 čas v stiki in šport — 20.15 Kriminatka — 21.40 Poročita — 21.55 Poročita.
PONEDEUEK, 7.	9.00 Poročita — 9.05
Za predšotske otroke — 9.30 TV kuhinja —
10.00	„Ko bom enkrat vetik" — 10.30 Ko-
medija o kapitanu z morsko boteznijo — 11.50 Dokumentarni fitm — 12.15 štajerska kri ni matinovec — 13.00 Redakcija — 15.00 Serengeti ne sme umreti —16.25 Mata predstava:	Dotores Schmidinger — 17.00 Za
predšotske otroke — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Fauna tberi-ca — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki
—	20.15 Ponedetjski šport — 21.05 Prizorišče New York — 21.50 šport —22.50 Poročita.
TOREK, 8.	9.00 Poročita — 9.05 Za
predšotske otroke — 9.30 Konjski skoki —
10.00	Deieta v senci — 10.30 Mati zvezdnik
—	11.55 2ivtjenjevzemtji — 12.20 Ktub seniorjev — 13.00 Redakcija — 15.00 Kartson na strehi — 16.40 Nebeško vesetje — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Tudi pošattti se je treba — 17.55 Otrokom za tahko noč
—	18.00 Pustotovščina na Matajskih otokih
—	18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki
—	20.15 Nova Kitajska — 21.00 Samo otroci, kuhinja, cerkev — 22.15Poroči!a.
SREDA, 9.	9.00 Poročita — 9.05 Tudi
pošatiti se je treba — 9.35 Lov na je-tenjad — 10.05 „Kaj deta veter, ko ne pi-
1203"
ha" — 10.35Ze!enajegotjava — .pe-sanka — 12.15 Nova Kitajska — ^[jetij* dakcija — 15.00 Tarzanov boj za jgpa
—	16.25 Čudesa zemtje — 17.00 Lt^ ^$5
stika — 17.30 Viki in močni tjudje Otrokom za tahko noč — 18.00	s(i
recept — 18.25 Pregted sporeda
—	19.00 Stike iz Avstrije in lužne
—	19.30 čas v stiki — 20.15 Smrt na P
—	21.50 Zrcatne stike — 22.05 Poroči'"-
Menjava denarja
Stanje v četrtek 3. septembra
19S'
Za 100 dinarjev dobite Za 100 dinarjev plačate Za 100 tir dobite Za 100 iir plačate Za 100 mark dobite Za 100 mark plačate
38.00
43.00	s '
1-3" d'
1-^i 692.00 708.30 a'-
S!oven:ko pianinsko društvo ^ vabi na
tZLET HA HOCHKUHtG, 7941 t"
v soboto 5. in nedeijo 6. rept-Zbiraiišče tn odhod v soboto o
uri zjutraj ii Šentjakoba vRožut
!ščemo šoferja
t tovornjak, po možnosti j kušnjo. Giavno deio dov ^ prevoz biaga iz central rajevna skiadišča zadrug onudbe prosimo na "as ZVEZA SLOVENSKiH ZADRUG
vCeiovcu, r.z.zo.j' y )20 Ceiovec, Pauiitschg
ORF - KOROŠKi RADiO
SLOVENSKEODDAJE^!
PETEK. 4.	9.:	14.10 Koroški obrorh^	^'
Ves"'"
maša imena: Svetna vas — okrog.	gs*"'
SOBOTA. 5. V.: 9.45 Od pesmi d° P
nd9°'
od srca do srca.
NEDELJA. 4. 9.: 7.05 Duhovni Naj pesmica naša darilo vam b° oP' PONEDEUEK 7. 9.: 14 10 KoroS
1°''
nik
Zborovska glasba.
9'
TOREK. S. 9.: 9.50 Domača
ba — 14.10 Koroški obzornik—J'P^_ Z" tipkečrne(tv). Lipovšek, klavir)	^
malo vas bo.
SREDA, 9. 9.: 14.10 Koroški gžfS Kaj doni, sladko se glasi	^
petje —3. oddaja).	.,grf^
ČETRTEK, 10. 9.: 1410 Koroški"
Za ljubitelje popevk.