Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXI april 2015 št. 3 Izdajatelj: Občina Ivančna Gorica Sokolska 8 1295 Ivančna Gorica AmbruK A So bra če Deb ^ Scntvtdu etična IVASfNA llf (IDIlIf ^ iv f Šfnlvid ) ^ I» AhtiialnodoeajanjevDbčirf, Vabljeni n3 internetne strarir --- www, ivancna-eorica.&i n KRKA 1995 mm 2015 Prijetnodomače. ObčinalvančnaGorica Temenica ajj^firnj Ck Vj^p CofTI Muljava lAGRAOeC V marcu in aprilu se osveščeni prebivalci planeta Zemlja še posebej zavemo, kako veliko bogastvo je naravno okolje v katerem živimo. Žal je skrb za čisto okolje velikokrat spregledana. Človek išče materialno bogastvo tudi na račun narave. Že dolgo je znano, da se nam bo to slej ko prej tudi maščevalo. V minulih dneh ste lahko svoj prispevek čistejšemu okolju dali tudi občanke in občani, ki ste se udeležili katere od pomladanskih čistilnih akcij. Takšnih priložnosti bo zagotovo še veliko. Kaj vse nam mati narava nudi, lahko vsako soboto vidimo tudi na ivanški tržnici. Minuli Ivankin sejem in prihajajoči Dan zemlje na tržnici sta dokaz temu. Tudi lokalna skupnost se trudi z različnimi okoljskimi projekti, ki sicer veliko stanejo, a so naložba za prihodnost. A marsikaj se da doseči brez dodatnih stroškov. Samo pomisliti je treba, preden v naravi odvržete prazno pločevinko ali pa vas zamika še kaj hujšega. Potrudimo se, da ohranimo naše skupno bogastvo! računovodskahi^a | E:lJnfactor@Lnija.sl Fran^lzfia enota Ivančna Gorica RN FACTOR d.a.D, - avtovleka - vulkanizerstvo Vodotučine 7,1295 Ivančna Gorica Tel.: 01 7878-315,041 688 788,031 568 666 Letos po šolski poti pisatelja Jurčiča več kot 6.000 pohodnikov Na tradicionalno 15-kilometrsko pešpot od Višnje Gore do Muljave in Krke, letošnja je bila že 22. po vrsti, se je na prvo marčevsko soboto, obsijano s soncem, podalo po ocenah organizatorjev okoli 6.000 pohodnikov. Pohod se je spet izkazal za edinstveno prireditev v naši občini, pri kateri svoje organizacijske sposobnosti združi vrsta naših društev, krajevnih skupnosti in drugih organizacij, pod taktirko Občine Ivančna Gorica, višnjanskega planinskega društva in Zavoda Prijetno domače. vsakoletni pohod po Jurčičevi poti in druge podobne prireditve iz naše občine. V imenu organizatorjev pa sta po-hodnike pozdravila župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in predsednik Planinskega društva Polž Aleš Erjavec. Kot je povedal Strnad je vsakoletni pohod vrhunec prireditev, ki jih ves teden pripravljajo domačini v počastitev pisateljevega rojstnega dne in veseli ga, da se Jurčiču z udeležbo na pohodu, leto za letom poklonijo tudi številni Slovenci. Celotno prireditve je spremljal bogat kulturni program, ki sta ga povezovala člana muljavske gledališke skupine Igor Adamič in Saša Senica. Nastopili so Višnjanski fantje, mladi pevki Eva Kovačič in Maša Zajec ter gledališčni-ki s Krke, ki so uprizorili odlomek iz predstave Butalci. Po uradnem delu pa je sledilo še veselo druženje ob zvokih Prifarskih muzikantov. Pri organizaciji letošnjega Jurčičevega pohoda je sodelovalo okoli 150 prostovoljcev in članov turističnih, Zgodnje jutro nad Višnjo Goro Ze od zgodnjih jutranjih ur so v starem mestnem jedru Višnje Gore odmevali zvoki Godbe Stična, ki je pohodnike pospremila na pot. Mnogi izmed njih so si pred odhodom na pot ogledali tudi razstavo Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori, slikarja Štefana Horvata, ki sta jo na predvečer pohoda pripravila TD Višnja Gora in območna izpostava JSKD Ivanč-na Gorica. Planinsko društvo Polž v Višnji Gori prvič žigosa pohodniške kartončke. Pohodniki so se nato povzpeli do razvalin gradu Višnjegorskih grofov, nato pa nadaljevali proti Polževem in najvišji točki pohoda. Po dobrih treh urah hoje so prispeli do Jurčičeve domačije na Muljavi, številni pa so pot podaljšali še do Krke, kjer so za njih odprli vrata Krške jame, v stari šoli, ki jo je nekoč obiskoval tudi Jurčič, pa so si lahko ogledali razstavo lokalnih društev. Tako se vsako leto za vedno več pohodnikov pohod dejansko konča na Krki, medtem ko je na Muljavi organizirana zaključna slovesnost. Letošnji slavnostni govornik na zaključku pohoda je bil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec. »Prebivalci tega dela Slovenije so še kako aktivni na športno - rekreacijskem področju. Danes se tu lepo vidi, da smo Slovenci res športni narod, » je med drugim dejal. V svojem nagovoru je še posebej poudaril pomen športno-rekreativ-nih dogodkov, med katere spada tudi Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in župan pod polževsko žičnico kulturnih in gasilskih društev, predstavnikov krajevnih skupnosti ter posameznikov, ki so s svojimi strokovnimi znanji in veščinami uspeli pripraviti varno pot ter prijetno kul-turno-rekreacijsko doživetje za po- hodnike iz vse Slovenije. Veseli nas dejstvo, da je prireditev postala povezovalna, kar je tudi del vizije o skupni promociji pod občinsko znamko Prijetno domače. Matej Šteh Vse več pohodnikov pot zaključi na Krki Butalci na Muljavi Prijetno in domače na Ivankinem sejmu Na obisku so bili tudi Klasjevi V soboto, 28. marca, se je na Sokol-ski ulici v Ivančni Gorici odvijal že 8. velikonočni Ivankin sejem, ki je tudi letos navdušil številne obiskovalce. Poleg bogate ponudbe na stojnicah, se je na odru odvijal pester kultur-no-zabavni program, temu vsakoletnemu vrhuncu dogajanja na tržnici pa je letos dodal svoj pečat tudi sodelavec našega časopisa Leopold Sever, ki je ta dan predstavil novo knjigo Z rekordi prijetno in domače. Tudi letos so »Ivanko« obiskali člani Turističnega društva Ivančna Gorica, ki so nam s svojimi starinskimi vozili, t. i. kulcami prikazali, kako je bilo na tržnici v starih časih. Tokrat so na ogled pokazali zlasti opremo povezano z vinom in vinogradništvom, Dobre kapljice kajpak ni manjkalo. Ob tej priložnosti je dolgoletni sodelavec našega časopisa Leopold Sever, predstavil novo knjigo Z rekordi prijetno in domače, v katerih je zbranih sto novih dosežkov in presežkov iz vsakdanjega življenja občanov naše občine. V njej so torej zbrani rekor- rekorderji di, ki jih vsak mesec lahko prebirate bralci na severni strani Klasja, nekateri, ki so objavljeni v knjigi, še čakajo na vrsto za objavo v Klasju. Prvih sto Klasjevih rekordov je Polde objavil že leta 2007. Pomen tovrstnega domoznanskega ustvarjanja in bogat opus domačih del avtorja je predstavila direktorica Mestne knjižice Grosuplje gospa Roža Kek, sodelavci knjižnice v Ivančni Gorici pa so prebrali tudi nekaj zanimivih rekordov. Med drugimi tudi tistega, ki ga je osvojil župan Dušan Strnad. Vas zanima kakšen je županov rekord? Le brž v ivanško knjižnico, kjer je knjiga na voljo tudi za nakup. Ob tej priložnosti je Polde predstavil tudi vse lastnike Klasjevih rekordov in jim skupaj z še nekaterimi drugimi občani, ki si prizadevajo za ohranjanje kulturne in etnološke dediščine podelil posebno listino. Sočasno z dogajanjem na tržnici se je na odru pred Kulturnim domom odvijal pester kulturno-zabavni program, ki so ga popestrili člani Moškega pevskega zbora Prijatelji, Pevci ljudskih pesmi Studenček, Plesni klub Guapa in Glasbena šola Grosuplje Podružnica Ivančna Gorica. Obiskovalce je Vabljeni na »DAN ZEMLJE NA TRŽNICI IVANČNA GORICA« v soboto, 25. aprila 2015, od 8. do 12. ure, Pripravljena bo bogata ponudba sadik, semen, orodja in druge opreme za vrt in vzgojo rož, z nami bodo tudi naši čebelarji. Počastimo Dan zemlje, ki ga praznujemo v aprilu, z obiskom tržnice v Ivančni Gorici! nagovoril tudi župan Dušan Strnad, ki se je kasneje preizkusil tudi v sekanju pirhov. Ivankin sejem na soboto pred cvetno nedeljo pa je označil za enega izmed vsakoletnih vrhuncev na ivanški tržnici in izrazil upanje, da bo tržnico še naprej uspešno vodil novi organizator. Sicer pa so obiskovalci lahko obiska- li praznično založene stojnice, med katerimi je bil tudi prikaz izdelovanja cvetnih butar, umetniško krašenje pirhov, razstava medovitih rastlin in še kajaktualnega za spomladanski čas. Pomladi pa še ni konec in o tem bo govorila tudi naslednja tematska tržnica v soboto 25. aprila. Vabljeni! Matej Šteh Kolofon Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 15. maja. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Franc Fritz Murgelj, Jožefa Zeleznikar; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana, Časopis KLASJE izhaja v 6.000 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Iz zadnje seje Občinskega sveta Občinski svetniki in svetnice so 30. marca 2015 zasedali na svoji 5. redni seji. Najprej so si ogledali proizvodni obrat podjetja IMP Armature v Ivančni Gorici, po seznanitvi s poslovnimi rezultati in proizvodnimi procesi tega ivanškega podjetja pa so sejo nadaljevali po ustaljenem redu. Župan Dušan Strnad in podžupan Tomaž Smole sta najprejporočala o aktualnem dogajanju v občini, pri čemer je še posebej izstopala informacija o začasnem zaprtju dnevnega centra za starejše v Šentvidu pri Stični. Kot je dejal podžupan Smole so inšpekcijske službe opozorile na določeno neskladje z zakonodajo s tega področja, zaradi česar je do nadaljnjega dejavnost, ki sicer zelo uspešno poteka v prostorih Centra za zdravljenje bolezni otrok, ustavljena. Spodbudne pa so bile novice, da se bo dejavnost predvidoma že konec aprila lahko ponovno vzpostavila, bo pa varstvo potekalo preko Doma starejših občanov Grosuplje, kar pa za uporabnike storitev ne bo pomenilo bistvenih sprememb. Še ena novica povezana z inšpekcijskimi službami pa se tiče krajanov Višnje Gore. Tamkajšnji vodovodni sistem, s katerim upravlja Krajevna skupnost Višnja Gora, bo moral do konca junija preiti pod upravljanje izvajalca javne gospodarske službe, torejpod JKP Grosuplje. Napovedi državnih organov se torej uresničujejo, podobno bo doletelo še nekaj drugih, sicer manjših t. i. vaških vodovodov v naši občini. O večini drugih izpostavljenih aktualnih temah pa poročamo na drugih straneh tokratne številke. Glede na načrt dela Občinskega sveta so svetniki tokrat obravnavali dve poročili javnih zavodov. Poročilo Centra za socialne zadeve Grosuplje je predstavil direktor Nenad Stojanovič. V razpravi se je razvilo vprašanje, kako priti do kvalitetne socialne službe, ki je, kot je priznal tudi direktor, v pra- ksi obremenjena z administracijo in birokracijo. Župan pa je med drugim izpostavil bojazen, da so do socialnih pomoči, ki jih mora izplačevati občina upravičeni tudi takšni, ki sicer na zunaj ne kažejo statusa socialno ogroženih. Direktor Zdravstvenega doma Ivanč-na Gorica Janez Zupančič je podal poslovno in strokovno poročilo o delu v lanskem letu. Poročilo je zajemalo tudi aktivnosti v zvezi z načrtovanimi investicijami. Letos zdravstveni dom načrtuje obnovo laboratorija, ki bo potekala v mesecu juliju in avgustu, ko je laboratorijskih preiskav manj. Osnovna dejavnost bo potekala sočasno z obnovo, biokemične preiskave pa bodo izvajali zunanji izvajalci. Investicija, ki jo bosta pokrila zdravstveni dom in občina, bo stala 84.000 evrov. Med tem pa je Lekarna Ljubljana že v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo prizidka zdravstvenega doma. Lekarna bo imela v pritličju svoje prostore, približno 300 m2 površin v nadstropju pa bo za dejavnost zdravstvenega doma. Konec marca je tudi čas finančnih bilanc, tako je Občinski svet tokrat obravnaval Zaključni račun proračuna občine za leto 2014. V proračunu je bilo beleženo 5 odstotkov več prihodkov kot leto poprej, skupaj jih je bilo za dobrih 14 MIO evrov, iz leta 2013 je bilo prenesenih 2,6 MIO evrov, medtem ko je bilo realizirano 80 % načrtovanih odhodkov v višini 15,2 MIO evrov. V nadaljevanju je direktor Zavoda Prijetno domače Miha Genorio predstavil načrt dela za leto 2015. Poleg zagotavljanja delovanje muzeja in izvajanja posameznih investicij na Jurčičevi domačiji, zavod sodeluje pri soorganizaciji večjih občinskih prireditev, koordinira partnerstvo s pobrateno občino Hirschaid, v sodelovanju s turističnimi društvi in turističnimi ponudniki razvija skupno promocijo naše turistične ponudbe, v načrtu pa je tudi oblikovanje programov za trženje, seveda pod skupno občinsko znamko Prijetno domače. Zavod je sicer vstopil šele v drugo leto delovanja, a pričakovanja občinskih svetnikov so po vprašanjih sodeč velika. Zavod v letu 2015 razpolaga z 97.000 evri. Na turizem so se nanašale tudi spremembe in dopolnitve pravilnika o sofinanciranju dejavnosti turističnih društev in zveze iz proračuna občine, na podlagi katerega je vsako leto objavljen javni razpis za sofinanciranje njihovih programov. Spremembe na novo opredeljujejo sestavo komisije za ocenjevanje prijavljenih programov, prav tako pa je spremenjen tudi točkovnik za ocenjevanje programov. Podobno kot turistična društva na razpisu občine kandidirajo tudi kulturna društva. Pravilnik o sofi'nanci-ranju kulturnih programov pa bo po novem imel tudi določbo, da je vsako kulturno društvo, katerega program je sofinanciran iz proračuna občine, dolžno na povabilo občine dvakrat na leto brezplačno nastopiti na občinskih prireditvah oz. prireditvah na katerih je občina soorganizator. Dogajalo se je namreč, da so nekatera društva za tovrstne nastope pričakovala dodatno plačilo. Občinski svetniki so na tokratni seji sprejeli tudi do- Obisk občinskih svetnikov v podjetju IMP Armature d. o. o. Pred začetkom 5. redne seje so svetniki Občinskega sveta obiskali podjetje IMP Armature d. o. o. v Ivančni Gorici. Predstavniki občinskega sveta so se ob srečanju z direktorjem podjetja Marjanom Kelvišarjem seznanili s potekom proizvodnih procesov in načrti podjetja v prihodnje. Direktor IMP Armatur Marjan Kelvi-šar se je z veseljem odzval na pobudo občine in tako gostil župana in svetnike, ki skušajo razumeti princip gospodarjenja v privatnih podjetjih, kako se proizvajajo izdelki in kakšni pogoji morajo biti ustvarjeni, da je podjetje čim bolj uspešno. Kot je dejal direktor Klevišar, je zadovoljen, da imata tako župan Dušan Strnad kot podžupan Tomaž Smole velik posluh za gospodarstvo in se trudita, da bi lokalna skupnost dala ustrezno podporo razvoju lokalnega gospodarstva. »IMP Armature je podjetje, ki proizvaja hidrante, ti so najbolj vidni na infrastrukturi in seveda izdelke, ki so vgrajeni pod zemljo, to so predvsem zaporni elementi' in filtri. Za proizvodnjo le teh so potrebni številni certifikati, ki smo jih uspešno osvojili na nemških, avstrijskih in drugih mednarodnih trgih, zato tudi z leta v leto povečujemo prodajo. Naj omenim, da se je prodaja od leta 2002 do danes povečala povprečno za 15 %, če je znašala leta 2002 slaba dva milijo- na evrov, se leta 2014 ta prodaja vrti okrog devet milijonov evrov«, je še dodal Kelvišar. »Gotovo smo lahko ponosni in veseli, da so v občini podjetja kot je IMP Armature, ki uspešno delujejo in veliko pripomorejo k razvoju samega podjetja in okolja, v katerem delujejo. To je glavni razlog, da smo se z občinskim svetom odločili, da želimo spoznati' dejavnost in proizvodnjo ter morebitne težave in pričakovanja gospodarstva do lokalne skupnosti. Mi se zavedamo, da brez uspešnega gospodarstva ne gre, saj so od tega odvisni tudi prihodki občinskega proračuna in smo pravzaprav življenjsko polnjen predlog odloka o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki zaradi nove devetletne po- družnične šole v Zagradcu, na novo določa območje šolskih okolišev. Matej Šteh odvisni od uspešnega gospodarstva. Poskušali bomo narediti vse, kar je v naši moči, da ivanškim podjetjem občina ne bo v oviro, ampak v pomoč«, je bil nad obiskom zadovoljen župan Dušan Strnad. Podjetje IMP Armature deluje v istih prostorih kot podjetje Livar d. d., s katerim zelo dobro sodelujejo. Ravno podjetje Livar je njihov dobavitelj ulitkov po dizajnu podjetja IMP Armatur, ki proizvajajo izključno proizvode, ki so plod lastnega razvoja. Pohvalijo se lahko tudi z vizijo »Smo okolju in delavcem prijazno podjetje«. Gašper Stopar KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA IN PRIZNANJA OBČINE IVANČNA GORICA V skladu s 16. členom Statuta Občine Ivančna Gorica (uradno prečiščeno besedilo - UPB1, Uradni list RS, št. 11/2015) in 19. členom Odloka o priznanjih in nagradah Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 20/2012 - uradno prečiščeno besedilo) objavljamo: JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj in nagrad Občine Ivančna Gorica za leto 2015 Občina Ivančna Gorica bo ob občinskem prazniku podeljevala priznanja in nagrade za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine, življenja v njej in njeni podobi. Priznanja in nagrade Občine so: • Častni občan, naziv Častni občan občine se lahko podeli posamezniku, ki je zaslužen za izjemne trajne dosežke na posameznem področju človekove ustvarjalnosti, ki pomembno vplivajo na predstavitev občine doma in po svetu. • Zlati grb Občine kot najvišja nagrada Občine, podeljena za življenjsko delo, večletne dosežke ali enkratne izjemne uspehe na družbenem ali gospodarskem področju, ki so izrednega pomena za razvoj in ugled občine. • Nagrada Josipa Jurčiča za izjemne enkratne dosežke in pomembnejše trajne uspehe, ki pospešujejo razvoj posameznih dejavnosti v občini. • Plaketa Antona Tomšiča za delovna prizadevanja in uspehe, ki so pomembno prispevali h gospodarskemu, kulturnemu in družbenemu razvoju občine, za posebne zasluge na področju kulturnega, športnega in drugega družbenega razvoja ter za večletno uspešno delo ob njihovih jubilejih. • Plaketa Miha Kastelica za delovna prizadevanja in uspehe, ki so pomembno vplivali k ohranjanju naše kulture in etnološke dediščine, ki s svojim delovanjem in požrtvovalnostjo opravljajo tudi vzgojno in izobraževalno poslanstvo pri ohranjanju materialnih in duhovnih dobrin naših prednikov. Priznanja in nagrade bodo podeljena ob občinskem prazniku občine Ivanč-na Gorica 29. maja 2015. Pobudniki za podelitev nagrad in priznanj Občine so lahko organi Občine, ter posamezniki in organizacije z območja občine. Pobuda za podelitev mora vsebovati: • podatke o pobudniku; • podatke o pravni ali fi'zični osebi, ki naj bi to nagrado prejela; • podrobno utemeljitev, zakaj naj bi bila ta oseba upravičena do nagrade. Pobudo izpolnite na obrazcu, ki je ob tem razpisu objavljen na spletni strani občine; obrazec lahko dvignete tudi na vložišču Občine. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite v 30 dneh od objave oziroma najkasneje do 27. aprila 2015 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica -s pripisom "nagrade in priznanja 2015". O podelitvi priznanj bo odločal Občinski svet Občine Ivančna Gorica na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. PREDSEDNIK KOMISIJE Janez Mežan Priznanja Civilne zaščite RS za leto Županova lipa, kmalu pa 2015 tudi v naši občini tudi učni čebelnjak Vseslovenskemu projektu »Človek posadl-čebela opraši« seje pridružila tudi občina Ivančna Gorica. Župan Dušan Strnad je 2. aprila v sodelovanju s Čebelarskim društvom Krka-Zagradec ter učenci čebelarskega krožka iz Podružnične šole Krka posadil lipo na posestvu »Čukovina« pri podružnični šoli in vrtcu na Krki. Štab Civilne zaščite za Ljubljansko regijo je v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Izpostavo Ljubljana in Mestno občino Ljubljana, na začetku marca pripravil osrednjo regijsko slovesnost s podelitvijo priznanj Civilne zaščite za leto 2015. Ob dnevu Civilne zaščite, ki ga praznujemo 1. marca, se odgovorni zahvalijo tistim reševalcem, organizatorjem in izvajalcem, ki so v preteklem letu učinkovito opravili naloge zaščite in reševanja med naravnimi in drugimi nesrečami. Priznanja in nagrade Civilne zaščite so bila podeljena najbolj zaslužnim pripadnikom Civilne zaščite ter drugim posameznikom, skupinam, občinam, gospodarskim družbam, društvom, zavodom in raznim organizacijam za zasluge in prispevke pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. V imenu občine Ivančna Gorica so se slovesnosti udeležili poveljnik Civilne A ^ ^^^^ O Letošnji gasilski Jubilanti: PGD Višnja zaščite Občine Ivančna Gorica Jože Kozinc ter prejemniki iz naše občine. Na prireditvi je bilo za ljubljansko regijo podeljenih kar 160 priznanj in nagrad, prejemniki pa so bili tudi iz naše občine: Bronasti znak Civilne zaščite, ki se podeljuje za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, so prejeli člani Jamarske- Jamarski klub Krka in Gasilska zveza Ivančna Gorica Gora in PGD Šentvid pri Stični ga kluba Krka. Zlati znak Civilne zaščite, ki se podeljuje za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju in krepitvi organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, je prejela Gasilska zveza Ivančna Gorica, ki letos praznuje 60-letnico aktivnega delovanja. Plaketo Civilne zaščite, ki se podeljuje posameznikom, skupinam in organizacijam za življenjsko delo, osebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah pa sta prejela PGD Višnja Gora ob 140-letnici obstoja in PGD Šentvid pri Stični ob 130-letnici delovanja društva. Naj omenimo, da sta bronasti znak CZ prejela tudi Franc Žaren (komandir Policijske postaje Grosuplje) in Anica Smrekar (sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje). Gašper Stopar Prijetno domače tudi letos na pomladanskem sejmu v Hirschaidu Članice Društva podeželskih žena Ivanjščice iz Ivančne Gorice so v marcu že drugič obiskale pobrateno občino Hirschaid. Tja so odpotovale na povabilo tamkajšnje občine, izmenjavo pa je podprla tudi občina Ivančna Gorica. Prebivalci Hirschai-da so si dobro zapomnili dobrote in priboljške, ki so jih podeželske žene ponudile že na lanskem sejmu, zato so se tudi letos gnetli pred slovensko stojnico. Ta je bila obložena z raznovrstnimi dobrotami, ki so šle za med pri obiskovalcih tega, z velikonočnimi prazniki obarvanega sejma. Naj spomnimo, da je bil lanskoletni obisk sejma prvi korak k povezovanju občin tudi na področju kmetijstva in lahko rečemo, da so ti prvi koraki več kot uspešni, saj se je posebno prijateljstvo spletlo med Društvom podeželskih žena Ivanjščice ter tamkajšnjo Žensko katoliško zvezo (Katolischer Frauenbund Hirschaid). Aprila letos bodo tako članice tamkajšnje ženske zveze tudi gostje Ivanjščic in občine Ivančna Gorica. Pomladanski sejem je eden glavnih sejemskih dogodkov v Hirschaidu in poteka na osrednji ulici skozi mesto, na obeh straneh pa se v dolžini enega kilometra vrstijo različne stojnice. Ivanška stojnica je tradicionalno po- stavljena v bližini mestne hiše, kjer ima optiko Gerd Porzky, naš prijazni gostitelj, ki je tudi sicer dejaven na področju gospodarskega sodelovanja med občinama. Kot rečeno je prevladovala ponudba v duhu prihajajočih velikonočnih praznikov, ki so jo z raznovrstnimi dobrotami obogatile tudi Ivanjščice, tradicionalno pa je svoje mesnine nemškim sladokuscem ponudilo tudi Mesarstvo Maver Stična. Stojnico, ki je vedno postavljena v neposredni bližini mestne hiše, je obiskal tamkajšnji župan g. Klaus Homann s soprogo Christine, pridružil pa se nam je tudi novi predsednik Deželnega sveta okrožja Bamberg g. Johann Kalb. Prav vsi so z veseljem pokušali ponujene dobrote V uvodu je goste in krajane Krke nagovoril predsednik Čebelarskega društva Krka-Zagradec Marjan Volaj, ki je zbranim predstavil, da bo na omenjenem prostoru, kjer je od zdaj naprej posajena t. i. »županova lipa«, v bližnji prihodnosti postavljen učni čebelnjak ter posajen medoviti vrt. S tem bo dokazano, da je občini mar za kranjsko sivko in ohranjanje kulturne krajine ter skupno zavzemanje za saditev avtohtonih medovitih rastlin, ki čebelam kot tudi drugim opraševalcem nudijo vir medičine in cvetnega prahu. »Lipo kot simbol slovenstva so zmeraj sadili ob posebnih priložnostih in danes je na Krki zagotovo tak dan«, je zbrane nagovoril župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. Kot je dejal, je lipo prejel na redni letni skupščini Skupnosti občin Slovenije na Brdu pri Lukovici, kjer je Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju s podjetjem Medex podarila vsem županom slovenskih občin sadiko lipe, da jih posadijo in na ta način spodbudijo ljudi k ohranjanju okolja in čebelarstva. Ob tej priložnosti se je zahvalil čebelarskima društvoma v občini (ČD Krka-Zagradec in ČD Stična) in šolam, ki učencem omogočajo, da v okviru pouka spoznavajo pomen čebelarstva. Ravno v ta namen je bila v društvenih prostorih na »Čukovini« razstava panj-skih končnic, ki so jo v okviru čebelarskega krožka izdelali učenci PŠ Krka, pod vodstvom akademskega slikarja in častnega občana občine Ivančna Gorica, Franceta Slane. Bogat kulturni program so popestrili otroci vrtca in podružnične šole na Krki. Gašper Stopar in sproti kovali načrte o naših prihodnjih srečanjih in sodelovanju. Tokratno srečanje je minilo v prijetnem vzdušju in razpoloženju sodelujočih in ob koncu sejma so nas prijatelji iz Hirschaida že povpraševali, če se bodo ponudniki iz Ivančne Gorice letos udeležili tudi jesenskega in božičnega sejma, ki ju prirejajo na isti ulici. Njihovo povabilo smo seveda vzeli na znanje in obljubili, da ga prenesemo v domače kraje. Mogoče pa se kdo opogumi in se s polnim naročjem le odpravi na Nemško in tamkaj ponudi prijetno domače izdelke, pridelke in dobrote, ki jih tamkajšnji obiskovalci tako zelo cenijo. Miha Genorio 3. pohod po Krožni pešpoti Prijetno domače (8. maj-10. maj 2015) Zavod Prijetno domače in Občina Ivančna Gorica organizirata 3. pohod po Krožni pešpoti Prijetno domače. Drugega pohoda lani se je v treh dneh udeležilo več kot 150 pohodnikov, vseh dvanajst krajevnih skupnosti, oziroma vseh dvanajst info točk pa je uspelo v treh dneh obiskati kar 34 udeležencem. V letošnjem letu organizator zagotavlja popestritev pohoda z zanimivimi aktivnostmi ob poti, zato še posebej vabljeni vsi, ki imate radi rekreacijo, zdrav način preživljanja prostega časa in uživanje v prelepi neokrnjeni naravi naše občine. START: petek, 8. maja, ob 7. uri, izpred stavbe Občine Ivančna Gorica PREDVIDEN POTEK POTI: 1. DAN: Ivančna Gorica - Stična - Metnaj - Višnja Gora - Muljava 2. DAN: Muljava - Krka - Ambrus - Zagradec 3. DAN: Zagradec - Dob pri Šentvidu - Temenica - Sobrače - Šentvid pri Stični Pot lahko prehodite v celoti (ca. 100 km) ali pa se pohodnikom pridružite na posameznih odsekih. Pot je označena z markacijami in usmeritvenimi tablami. Potek pohoda bo možno spremljati tudi preko spletne strani občine in Facebook profila občine. Vsak pohodnik prejme kartonček za žigosanje, v katerem zbira žige nameščene na vseh 12-ih info točkah. Pohodniki, ki bodo zbrali 12 žigov, bodo nagrajeni s praktično nagrado. V primeru zadostnega števila zainteresiranih, bo organizirana tudi prenočitev. Na pohod se je treba predhodno prijaviti na tel. št.: 041 437 382 ali na elektronsko pošto: turizem@ivancna-gorica.si, kjer dobite tudi vse potrebne informacije o pohodu in trasi poti'. INFO: http://www.prijetnodomace.si/krozna-pot/ Kratke občinske Proti Muljavi se obnavlja vodovod Na Muljavskem polju se je v marcu začela obnova vodovoda, ki oskrbuje naselja Muljava, Potok pri Muljavi, Znojile, Polževska planota in tudi del Suhe krajine. Zamenjane bodo stare azbestno-cemente cevi. V preteklih letih je bil že obnovljen cevovod skozi naselje Gorenja vas, sedajpa se obnavlja še preostalih 616 metrov cevovoda proti Muljavi. Razlog za obnovo so bile pogoste okvare in velika izguba vode. Prav tako so bila moteča popravila, ker vodovod poteka po kmetijskih površinah in je v poletnem času nastajala škoda na posevkih. Z obnovo vodovoda in vgradnjo cevi iz nodularne litine se bodo zmanjšale okvare, prav tako pa bo kvalitetnejša tudi pitna voda. Dela se izvajajo v pomladanskem času, da je manj moteče za izvajanje kmetijskih opravil. Na vidiku tudi že gradnja kanalizacije v Višnji Gori Pred kratkim je na seji sveta Krajevne skupnosti Višnja Gora potekala predstavitev projekta gradnje sekundarnega dela kanalizacije za naselje Višnja Gora. Svetniki sveta KS Višnja Gora so se na seji seznanili s potekom trase in s problematiko pridobivanja služnosti s strani lastnikov zemljišč. Predstavljene so jim bile tudi tehnične značilnosti načrtovanega kanalizacijskega sistema. Skupna dolžina sistema je 7000 metrov, predvideno je tudi eno črpališče, strošek izgradnje pa je ocenjen na približno 2 milijona evrov. Občina Ivančna Gorica ima za izgradnjo kanalizacije že pridobljeno gradbeno dovoljenje, trenutno pa je v pripravi razpisa dokumentacija za izbiro izvajalca, medtem ko je projekt za izvedbo del (PZI) v zaključni fazi. Občina predvideva, da bo izvajalca izbrala do poletja in začela z deli že jeseni. Če bo gradnja tekla po načrtih, bi se zaključila v enem letu. Omenjeni kanalizacijski sistem se bo priključil na obstoječi povezovalni kanal Višnja Gora - Ivančna Gorica, ki je bil zgrajen leta 2014. Kot je dejal župan Strnad, bo gradnja pomembno vplivala na kvaliteto življenja v Višnji Gori, tako v času gradnje, še posebej pa po njej. Velika prednost Višnje Gore je tudi ta, da struktura tal ni tako zahtevna, kot je bila na Viru pri Stični, kjer se je gradnja uspešno zaključila v minulem letu, bo pa na potek gradnje vsekakor vplivalo dejstvo, da večji del naselja leži na zaščitenem arheološkem območju. Nova prometna ureditev za večjo varnost v okolici šole v Šentvidu pri Stični V marcu so se začela že nekaj časa napovedana dela za novo prometno ureditve v središču Šentvida. Projekt, ki se bo izvajal v več fazah, je namenjen izboljšanju prometne varnosti v okolici šole in vrtca. Na javnem razpisu, ki ga je objavila Občina Ivančna Gorica, je bil kot najugodnejši ponudnik izmed štirih prejetih ponudb, izbrano podjetje Rekon d. o. o. iz Ivanč-ne Gorice. Trenutno je v teku prva od štirih načrtovanih faz, v kateri bo ob severnem robu lokalne ceste Šentvid - Praproče (pod vrtcem) umeščen pas za vzdolžno parkiranje (21 parkirnih mest) in pločnik za pešce. Na severni strani pločnika bo zgrajen oporni zid vzdolž celotne dolžine odseka, s parkirišča pa bo zgrajeno stopnišče, preko katerega bo omogočen dostop do vrtca. Tako se bodo starši otrok, ki obiskujejo vrtec, izognili gneči na cesti oz parkirišču pri šoli. Po pogodbi se načrtuje, da bodo dela dokončna še pred koncem šolskega leta, torej tudi pred pevskim taborom, ki ga vsako leto v juniju gosti Šentvid. V prihodnjem letu se načrtuje izvajanje naslednjih faz prometne ure- ditve. Ko bo pridobljeno soglasje države, ki je lastnik zemljišča, se bo najprejparkirišče vzdolž ceste pod vrtcem podaljšalo še za štiri parkirna mesta in se zgradil prehod za pešce za gostinskim lokalom do ceste, ki vodi proti šoli. Še pomembnejša pa bo izgradnja pločnika vzdolž celotne trase ceste od križišča proti šoli. Od finančnih sredstev v občinskem proračunu in soglasij lastnikov zemljišč pa bo odvisna izgradnja pločnika tudi po nasprotni strani ceste, ob kateri se trenutno gradi vzdolžno parkirišče. Pogodbena vrednost del za vse štiri faze je 440.000 evrov. Odvoz odpadne električne in elektronske opreme Občina Ivančna Gorica in Javno komunalno podjetje Grosuplje skupaj s podjetjem ZEOS d. o. o., organizirajo odvoz odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev v občini Ivančna Gorica, v soboto dne 18. 04. 2015. Natančen razpored prevzema odpadne električne in elektronske opreme po posameznih krajih je objavljen v marčevski številki Klasja, kjer je tudi navedeno, kateri odpadki spadajo med odpadno električno in elektronsko opremo. Razpored je objavljen tudi na www. ivancna-gorica.si. Sestal se je podjetniški kolegij župana Minuli mesec se je prvič v novem mandatnem obdobju sestal podjetniški kolegijžupana. Na njem sta župan Dušan Strnad in podžupan Tomaž Smole navzoče člane kolegija seznanila z načrti občine v luči fi'nančne perspektive 2014 -2020. Za nadaljnji razvoj gospodarstva je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo, zato je župan že izvedel kar nekaj sestankov, od katerih velja izdvojiti predvsem obisk ELES-a in DARS-a. Primerna distribucija električne energije in ustrezne prometne povezave so pogoj za razvoj. Obstoječo napeljavo in daljnovode je treba posodobiti in prvi sestanek je bil spodbuden. Razvoj občine narekuje tudi izgradnjo obvoznice v Ivančni Gorici, ki vključuje še en nadvoz nad železniško progo in krožišča pri podjetju Akrapovič, Ma-rofu in križišču v Ivančni Gorici s cesto, ki vodi proti Stični. Elektrifikacija in obvoznica sta povezani tudi z novo industrijsko cono, o kateri je več povedal lokalni podjetnik Milan Pušljar in tudi predstavil grafični prikaz bodoče cone, za katero je kar precej zanimanja. Župan in podžupan sta predstavila tudi spremembo Odloka o nadomestilu o uporabi stavbnega zemljišča, s katero se bo nadomestilo pobiralo na celotnem območju občine. Možno ga bo poravnati v dveh obrokih, prve položnice pa bodo prispele pred dopusti. Beseda je tekla tudi o nadaljnjem delovanju podjetniškega kolegija, ki se bo sestajal približno trikrat na leto, vanj je treba vključiti tudi mlade podjetnike, ponujajo se vnovične možnosti sodelovanja z Območno obrtno zbornico, jeseni pa bi zopet pripravili občinski dan obrti in podjetništva. Pogovor je tekel tudi o obveščanju o seminarjih, delavnicah in izobraževanjih, ki bi bili zanimivi za širši krog ivanjških podjetnikov. Javni razpis za sofinanciranje turisti'čnih društev in zveze Občina Ivančna Gorica bo 20. aprila objavila na spletni strani Občine na naslovu www.ivancna-gorica.si javni razpis za sofinanciranje dejavnosti turističnih društev in zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2015. Vloga za oddajo prijave bo objavljena na spletnem naslovu (www.ivancna-go-rica.si) in v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica. Rok za oddajo vlog je 4. maj 2015. Informacije: Matej Šteh (781 21 30). Vaš kanal - tudi naš kanal Novomeška Televizija Vaš kanal letos praznuje 25 let delovanja. Slavnostne akademije, ki so jo pred kratkim pripravili v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu, se je udeležil tudi župan Dušan Strnad. »Vaš kanal televizija, ki veliko pripomore k obveščenosti, kaj v našem okolju počnemo, večkrat pa s pomočjo programa Vašega kanala tudi jaz vidim dobre prakse sosednjih občin, ki jih nato skušamo implementirati tudi v naše okolje. Ko se pogovarjam z občani, pravijo, da je TV Novo mesto tudi v Ivančni Gorici zelo gledana televizija in lahko rečem, da je Vaš kanal tudi naš kanal oz. naša televizija.«, je za novomeško televizijo povedal župan Strnad. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez, za umetniški program pa je med drugimi poskrbel tudi Vokalni kvartet Stična. Gašper Stopar in Matej Šteh Pri naših devetdesetietnikih Župan Dušan Strnad nadaljuje z obiski pri naših najstarejših občanih, ki dopolnijo visoki življenjski jubilej. V zadnjem mesecu sta praznovala dva nova 90-letnika. Devetdesetega rojstnega dne se je 14. marca veselil Karol Kozlevčar iz Starega trga pri Višnji Gori. Slovesno je bilo tudi v Malih Le-sah, kjer se je 14. aprila v krogu svojih domačih okroglega jubileja veselila Albina Jeras. Zemeljski pok nastanka Klasja V marčevski številki je Leopold Sever na Sivi strani Klasja objavil članek Veliki pok, ki v prispodobi opisuje vesoljski nastanek časopisa Klasje. Kot član Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, v mandatu 1994-1998, pa lahko bralce seznanim tudi z zemeljskim nastankom Klasja. Naš prvi časopis je nosil ime Novičar s podnaslovom Prve novice Občine Ivančna Gorica. V prvi številki, ki je izšla v februarju 1995, je že sodelavka pri tem časopisu ga. Ksenija Medved vabila bralce, naj prispevajo predloge »kako bomo klicali naš časopis«. V 3. številki Novičarja v mesecu aprilu 1995, ki je imel podnaslov »Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica«, pa je bil že objavljen sklep 4. seje Občinskega sveta z dne 12. aprila 1995 o začetku izhajanja občinskega glasila in imenovanju g. Andreja Agniča za vršilca dolžnosti urednika. Objavljen je bil tudi razpis za določitev imena časopisa in razpisana nagrada Kako bi se Klasje še lahko imenovalo? Na razpis, ki ga je razpisal Občinski svet je prišlo kar 70 predlogov za ime novega občinskega časopisa. Zanimivo, da se je samo en predlog ponovil. Poleg Klasja so bili še naslednji predlogi: IVANŠKI MLIN, ŠILO, NAVIHANEC, PAJEK, GRIČ, GRUDA, NAŠ GAJ, STIČIŠČE, PREŽA, SETEV, KRIŽPOTJE, SOTOČJE, SLOGA, MOST, OKNO, SEL, NAPREJ, ŽAROMET, MOZAIK, DVANAJSTICA, KRJAVELJ, DESETI BRAT, PRIJATELJ, OGLEDALO, GLASILO OBČANOV, OBČAN, IVANČAR, IVANJŠČICE (2x), OBČINSKE NOVICE, IVANŠKI LIST, IVANŠKI GLAS, OBČINSKE NOVICE, KRAJEVNE NOVICE, SLEMENICE, ZVON, NAŠ ZVON, OBČINSKI ZVON, OBČINAR, NOVA SKUPNOST, NAŠ ZIMZELEN, IVANČAN, IVANŠKE NOVICE, DOMOLJUB, POROČEVALEC IVANČNE GORICE, NOVI UTRIP, NOVICE IZ IVANČNE GORICE, VETRNICA, IZ DEŽELE DESETEGA BRATA, VEJNIK, KAŽIPOT, SMEROKAZ, KLEPETEC, IGLICE, NAKOVALO, JURČIČEVE NOVICE, NAŠ GLAS, NAŠ UTRIP, NAŠA VEZ, IVANČNIK, DOMEN, IDILA, BRAVURA, VIGOR, VADIJ, RAJON, OPUS, OMEN. Č^pbu, rci hi UIjO reUi IVovi^u. Ici raa doslej poiiku^l scMlnimi z naiujanjcm naU («>it ut^inc, vi jteli k ic dnevi. Tako Jiot nova gt^in» tt rojeva ludi obvcifinjc a njenem delu in pontcnui, pa a ofiv^uiju nove kia/tmt Huttoupnuc. Zmo pi v3i i« nc ycmcn liij nim bo sploh princsb. Kik^Hknli Ic, Jim jt da NnviSar prerasle v pravi y kaierem bo vmV naiel litdi sebe, Rftt pa jc, dj bo Ih tisopis posta] tak lull t) . z va!o pomoto. Cc malo *li ^ pnnj prelinvan», je za Ljid pfvcg? oMEnt^^jt flisla ic vu pripfavtjcno. Iiitartio fe enr) irt [o velike Icia™. Ne mnrcjivo se odlofili la ime insapiw. Prav zatCh so le na udnji seji svcUiifci odlomili, da judelija BOGATO NAGRADO 20,000,00 TOLARJEV tisiemii. ki bo predlsgaE ime, ti ba posebna komisija iibrgito u ime ncveg^ ob^insldq^ fluib. Podelili pa bomo fe (tvc Odkupni nakladi po $.n(MI SIT KOEIAIŽA VEUA ! tu iman domiUjijo in kar]«ek sitie, bo Mgr^da 'lit Zraiven pa ie £ajl, da JK priv vi bn1cr novega faiopisa, howr, ki mu je dal ime. Napijftc lOf^j na list papiija ime, ^ predla^te. Zraven pa tudi svtqe ime in naiJcv. To (tOlem ^ajte ir taprio kuverto in jo poiljile lu ObfiiH Jvtnfna üori«, Gasilskn E, Ivanina Gorica, ali pa jo rjji prinesite najkasneje do 7. nuja opoldrtc. Iskra, d. d. je eno vodilnih srednjeevropskih podjetij na področjih energetike, komponent s področja elektrotehnike, učinkovitih inštalacij, prometa, telekomunikacij, informatike in poslovnih rešitev ter varovanja, oskrbe in upravljanja. V svoj' tim v PE Baterije in potenciometri, Šentvid pri Stični vabimo: 2 nova sodelavca za delo na delovnem mestu: VODJA LINIJE (m/ž) Pričakujemo sodelavce s srednjo ali vsaj poklicno strokovno izobrazbo tehnične smeri (elektro, strojne ali mehatronike). Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite na naslov: ISKRA, d. d., Stegne 21, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov: zdravko.gubanec@iskra.eu. Dodatne informacije lahko dobite tudi na telefon 01/780 08 10. Namig za premik 17. 4. ob 17. uri, Knjižnica Ivančna Gorica: Delavnica vezenja z gospo Emo Grünbacher 17. 4. ob 20. uri, Jurčičeva domačija na Muljavi: Predavanje »Čebele in čebelji pridelki« 18. 4. od 9.-12. ure, Zagradec: Dan odprtih vrat - Podružnična šola in vrtec Zagradec 18. 4. ob 19.30. uri, Kulturni dom Šentvid pri Stični: 8. dobrodelni koncert »Odpri srce in oči« 18. 4. ob 20. uri, Kulturni dom Stična: Gledališka predstava Butalci 21. 4. ob 17. uri, Knjižnica Ivančna Gorica: Bralni klub v knjižnici 22. 4. ob 17. uri, Knjižnica Ivančna Gorica: Ura pravljic z Judo Rajner 23. 4. od 7.-13. ure, Srednja šola Josipa Jurčiča: Krvodajalska akcija 24. 4. ob 15. uri, športno igrišče poleg šolskega centra v Ivančni Goric: Test hitre hoje na 2 km 24. 4. ob 19. uri, Dom krajanov Temenica: Zdravilna moč začimb z domačega vrta 25. 4. od 8. do 12. ure, tržnica v Ivančni Gorici: Tematski dan »Dan zemlje« 27. 4. ob 19. uri, Kulturni dom Šentvid: 11. mednarodni folklorni festival SloFolk 2015 1. 5. ob 8. uri, parkirišče pri samostanu v Stični: 23. Romanov pohod 8. in 9. 5. ob 20. uri, Kulturni dom Stična, Koncert MePZ Zborallica: S pesmijo po svetu 8.-10. 5., Pohod po krožni pešpoti Prijetno domače 22.-29. 5.; Teden kulture v občini Ivančna Gorica 23. 5. ob 16. uri, Šentvid pri Stični: 130. letnica PGD Šentvid pri Stični in prevzem novega gasilskega vozila Renault GVC 16/25 29. 5. praznik Občine Ivančna Gorica 30. 5. ob 12. uri, Športno igrišče Krka: Srečanje bolnikov z multiplo sklerozo 30. 5., Lučarjev Kal: Spomladansko kurbljanje starodobnikov 31. 5., Šentvid pri Stični: Pokalno tekmovanje Slovenije v motokrosu 31. 5., Krka: 39. Kajakaški spust po reki Krki Organizatorje prireditve vabimo, da sporočite prireditve, ki jih organizirate in objavljene bodo v spletnem napo-vedniku prireditev na občinski spletni strani www.ivancna-gorica.si in v Klasju. Podatke o prireditvah lahko oddate preko spletnega obrazca »Namig za premik« ali preko elektronske pošte na naslov urednik@ivancna-gorica.si. Občinska turistična zveza z novim-starim vodstvom V četrtek 26. marca je v prostorih Turističnega društva Grča na Lučarjevem Kalu potekal redni letni zbor članov Občinske turistične zveze Ivančna Gorica. Poleg pregleda aktivnosti v preteklem letu so predstavniki dvanajstih turističnih društev volili tudi nove organe vodenja zveze in sprejeli obširen načrt dela za leto 2015. 20.000,00 tolarjev za ime, ki ga bo izbrala posebna komisija in še dve odkupni nagradi po 5.000 tolarjev. Rok za dostavo predlogov je bil določen do 3. maja 1995 opoldne. Na 5. seji Občinskega sveta 3. 5. 1995 smo svetniki prejeli seznam 70 predlogov za novo ime časopisa, ki jih je poslalo 29 občanov. Izmed predlogov je bilo izbrano ime »Klasje«, ki sta ga poslala g. Martin Groznik iz Višnje Gore in Slovenska ljudska stranka, Občinski odbor Ivančna Gorica. Ime »Klasje« pa je bilo tudi v nevarnosti, da mu ga odvzame mesečnik SKD »Dramilo«, kot strankin časopis za vso Slovenijo, ki je v mesecu marcu 1996 naslovilo takšno zaprosilo na župana g. Jerneja Lampreta. Občinski svet prošnji ni ugodil in ime »Klasje« je ostalo naše. Ta moj prispevek predstavlja hkrati obrazložitev, kako je prišlo do imena »Klasje« in odziv na predlog g. Leopolda Severja, da bodo spregovorili tudi drugi »snovalci« Klasja. Ob tej priliki pa dajem še sugestijo, da se morda v Klasju uvede še kotiček«Odmevi in pisma bralcev«. Odkar ni več zborov občanov, tudi ni več možnosti, da bi občani postavljali izvoljenim predstavnikom ljudstva vprašanja o občinski problematiki. Prav bi bilo tudi, da bi imeli bralci možnost komentiranja posameznih člankov. Franc Godeša, član Občinskega sveta (1994-2002) Delegati posameznih društev so najprej obravnavali podana poročila o delovanju zveze v lanskem letu. Med osrednje aktivnosti sodita koordinacija dela turističnih društev in skupne promocijske aktivnosti, tudi v lanskem letu pa je zveza sodelovala pri večjih občinskih prireditvah in prireditvah posameznih društev. Leto 2014 je zaznamovalo tudi sodelovanje z novoustanovljenim Zavodom Prijetno domače. Po sprejetih poročilih in razrešnici dosedanjemu vodstvu so predstavniki društev volili organe vodenja zveza za prihodnje mandatno obdobje 2015-2019. S podporo vseh društev bo zvezo še naprej vodil dosedanji predsednik Pavel Groznik (TD Višnja Gora), neumorni turistični delavec in promotor občine Ivančna Gorica. Tudi podpredsednika zveze ostajata še naprej Stanislav Kralj (TD Zagradec) in Miloš Šušteršič (TD Polževo). Predsednik Groznik je po izvolitvi predstavil tudi obširen načrt dela za leto 2015. Zveza bo poleg rednih promocijskih aktivnosti naše turistične ponudbe in prireditev, sodelovala z Zavodom Prijetno domače pri pripravi produktov, ki bodo v naše kraje privabili želene obiskovalce in goste. Tudi v razpravi je bilo s strani predstavnikov društev izrečenih več različnih pobud, ki nakazujejo željo po dobrem sodelovanju in oblikovanju skupnih programov, seveda pod skupno znamko Prijetno domače. Izvoljenemu vodstvu je čestital tudi podžupan Tomaž Smole, ki je ob tej priložnosti navzoče seznanil z aktivnostmi občine na področju turizma. Pri tem je poudaril vlogo turističnih društev in zveze, ki jim kljub skromnim proračunskim sredstvom uspe ustvarjati pester in privlačen program. Prav na novoustanovljenem Zavodu Prijetno domače pa je, da to dejavnost društev, ki temelji na prostovoljnem delu, uspešno oplemeniti na trgu. Zbrane predstavnike društev in zveze je nagovoril tudi direktor Zavoda Prijetno domače Miha Genorio, ki je ob tej priložnosti predstavil tudi program zavoda za letošnje leto. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da se med zvezo in zavodom razvija dobro medsebojno sodelovanje, ki bo letos zagotovo še nadgrajeno. Matej Šteh Občinska zveza dobro zastopana tudi v novih organih Turistične zveze Slovenije Na redni volilni skupščini Turistične zveze Slovenije 28. marca so bili izvoljeni novi predstavniki organov zveze in njen predsednik. Predsednik te osrednje turistične društvene organizacije z novim štiriletnim mandatom ostaja Peter Misja, pri vodenju TZS pa bo po novem dobro zastopana tudi Občinska turistična zveza Ivančna Gorica. Na skupščini so predstavniki društev članic TZS poleg predsednika in podpredsednikov volili tudi druge organe zveze in prav v vseh so bili uspešni tudi kandidati iz Občinske turistične zveze Ivančna Gorica. V Upravni odbor pa je bil izvoljen direktor Zavoda Prijetno domače Miha Genorio, sicer tudi član dveh turističnih društev v naši občini, v nadzorni odbor je bil izvoljen član TD Zagradec Stanislav Kralj, v disciplinskem razsodišču bo deloval predsednik OTZ Ivančna Gorica Pavel Groznik, medtem ko je članica TD Ambrus Ines Klopčič postala članica Mladinskega odbora TZS. Naj omenimo, da pri TZS delujejo tudi stalni sveti za posamezna področja, katerih člane imenuje Upravni odbor TZS. Iz Osrednjeslovenske regije so v tri stalne svete predlagani tudi predsedniki turističnih društev iz naše občine, in sicer: Miloš Šušteršič (TD Polževo) v Svet za razvoj turizma, Anica Vol-kar (TD Šentvid pri Stični) v Svet za razvoj Turistično-društvene organizacije in David Mrvar (TD Stična) v Svet za promocijo, informiranje in marketing. Pomladne prenove in pobude Kongres stranke SMC je postregel z novim imenom in svežo energijo, svetniki SMC pa se tokrat oglašamo z novico o svetniški pobudi. SMC Stranka modernega centra 7. marca je v sežanskem Kosovelovem domu potekal 1. redni kongres stranke SMC, ki so se ga poleg predstavnikov stranke in njenih podpornikov udeležili tudi visoki predstavniki evropskega ALDE, katerega članica je tudi SMC. Ti so poudarili, da so izzivi slovenskega gospodarstva ogromni in tako udeležence kongresa spodbudili za vodenje mandata v pravo smer, smer potrebnih sprememb. Kot prva se je že na kongresu predstavila sprememba imena stranke, ki se sedaj imenuje Stranka modernega centra. Kot so pojasnili, je bilo prvotno ime nujno za identifikacijo vseh, ki so se zbrali in združili za premik v slovenskem političnem prostoru, dolgoročno pa takšno ime ni bilo primerno. Zakaj moderna? Stranka SMC modernost vidi v spoštovanju človekovega dostojanstva, strpnosti in temeljnih svoboščin vseh državljanov ter zagotavljanju enakopravnosti. Center pa predstavlja dinamično ravnovesje med liberalnimi, socialnimi in drugimi vrednotami, tako ideološko kot akcijsko uravnoteženimi. Kongresa smo se udeležili tudi nekateri svetniki in tako podprli prizadevanja strankarskih kolegov in vladajočih struktur. Dejavni pa smo bili tudi v lokalnem okolju, kjer smo na župana občine Ivančna Gorica, Dušana Strnada vložili svetniško pobudo glede imenovanj članic in članov v svete javnih zavodov. Namen pobude je, da se ustvari transparentno in korektno obveščanje občinskega sveta o delovanju javnih zavodov in njihovih morebitnih težavah. Tisti člani svetov javnih zavodov, ki jih imenuje občinski svet, so največkrat hkrati tudi občinski svetniki. Ker pa mandati članov v svetih javnih zavodov in mandati občinskih svetnikov časovno niso usklajeni, predlagamo, da se v prihodnje vsa imenovanja v svete javnih zavodov prekrivajo z nastopom mandatnega obdobja občinskega sveta. Prepričani smo, da pobuda prispeva k zagotavljanju boljšega sodelovanja med občino, občinskim svetom in javnimi zavodi. Občinski svetniki: Biljana Gartner, Nataša Lukman, Sonja Maravič, Aleš Tomažin in Kristina Zadel TABOK NOVE SLOVENIJE - KRŠČANSKIH DEMOKRATOV Beltinci, nedelja, 24. maj 2015 Dopoldne MožnostobislosvetihmasvBeltincihinPrelunurju Od 11,00 ure Zbiranje udeležencev na prireditvenem prostoru, glasbeni prograni in nastop Prekmurske godbe Sakovci Ob 12.30 uri Osrednji uradni ^wograrr labora z nagovorom predsednice NSi Ljudmile Novak 0b13.30uri Druženje inzabavnopopoidnezansamblomMavihanke Ob 15,00 uri Nogometna tekma med ekipo NSi in ekipo PAX Gospodarstvo v občini Ivančna Gorica se krepi! Spoštovane občanke in občani, tola telefon 041/647-&2d (Anion Čemiva} aiie-maii: cernivec.antQi0Qniaii.vom. Z veseljem Vas pričakujemo na Taboru Nove Slovenije, da daig drugega spodbudimo pri svojih prizadevanjih za uspešno Slovenijo, Vabljeni na novo prodajno mesto Si.mobil Grosuplje v Mercator centru. Vse, ki nas boste s tem kuponom obiskali do 30.4.2015, bomo nagradili z 20 % popusta ob nakupu dodatne opreme. simobiLsi Si.mobil Grosuplje (3 Brvace la, 1290 Grosuplje m: 040 97 97 88 slmoM^ Delovnik: pon.-sob.: 8.00-20.00 V Ivančni Gorici nove podjetniške iniciative Vrata je odprla Kavarna Sonček Nova prodajalna diskontnih V petek, 6. marca 2015, je v poslovnem objektu za Vrtnim centrom Kmetijske zadruge Stična v Ivančni Gorici (uvoz pri podjetju Lindström) potekalo odprtje nove diskontne prodajalne pijač. V prodajalni so po ugodnih diskontnih cenah na voljo brezalkoholne pijače ter različne vrste piva domačih in tujih blagovnih znamk. V podjetju je v najem na voljo tudi različna oprema za veselice, piknike in prireditve, kot so točilni aparati, hladilniki, točilni jurčki, senčniki in druga podobna oprema. Odprtja diskontne prodajalne se je udeležil tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki je čestital podjetniku za pogum ob vstopu na to poslovno pot. Župan je dejal, da je vsak začetek težak, vendar je prepričan, da bodo podjetniku pri realizaciji njegovih ciljev pomagali prav občani Ivančne Gorice. Nagovor je zaključil s spodbudnimi besedami in željo, da bo diskont kar najbolje obiskan. Vsem prisotnim na otvoritvi se je zahvalil tudi lastnik diskonta Aleš Zupančič z Muljave. Za zabavo je čez dan skrbel pevec Sašo Balant. Prodajalna je odprta od ponedeljka to pijač in servisna prodajalna gozdarske in vrtne opreme. Od sobote, 14. marca, dalje deluje v industrijski coni v Ivančni Gorici, v trgovsko-poslovnem centru Alfa nov gostinski lokal Kavarna Sonček. Kavarna se je na tej lokaciji pridružila trgovini Eurospin, Papirnici Praznik in Športnemu studiu V.I.P., vsa omenjena podjetja pa zaposlujejo predvsem mlade in jim tako omogočajo možnost za uspeh. petka (8.00-18.00) in ob sobotah (8.00-12.00). V soboto, 28. marca, pa je v isti poslovni stavbi potekalo še odprtje novega servisa in trgovine motornih žag, kosilnic, snežnih frez in drugega vrtnega orodja. Poslovalnico je odprlo podjetje ŽS Tekavčič & Co. d. n. o., ki je tudi zastopnik motornih žag, kosilnic in ostale gozdarske opreme priznane znamke Husqvarna. Otvoritvi prve tovrstne servisno-pro-dajalne poslovalnice v naši občini je prisostvoval tudi podžupan Tomaž Smole, ki je izrazil zadovoljstvo nad novo pridobitvijo v naši občini, saj so tovrstne pridobitve tudi pokazatelj razvoja. Čestital je podjetnikoma Stanetu in Žanu Tekavčiču iz Ambrusa, ki se pogumno podajata na samostojno podjetniško pot in dokazujeta, da se podjetniške iniciative razvijajo tudi v najjužnejšem delu naše občine. Lastnik servisa in trgovine Stane Te-kavčič se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je prišlo do odprtja prodajalne, še posebej pa vsem obiskovalcem in strankam. Sledila je otvoritev, ki je bila prav posebna, saj so namesto traku prerezali kar cel hlod. Sledil še ogled novih prostorov, obiskovalci pa so lahko ob tej priložnosti tudi preizkusili modele motornih žag in kosilnic. Svoje spretnosti kiparjenja z motorno žago je prisotnim pokazal Dejan Kastelic, ki je s pomočjo motorne žage upodobil medveda. Prodajalna je odprta: PON-PET (8.00-16.00). Gašper Stopar »Dobra lokacija in lep kraj je izjemna priložnost, da bi uresničil svoje želje in sanje« je uvodoma zbrane nagovoril lastnik novega že 17. gostinskega lokala v Ivančni Gorici, Sebastjan Oršulič. Kot je še dejal, sta se s prijateljem odločila, da po dvajsetih letih gostinstva stopita na svojo podjetniško pot. »Kavarna Sonček gostom nudi najboljše tortice in najboljšo kavo v vašem kraju. Upam, da boste zadovoljni z našo ponudbo in na lokacijo prihajali čim večkrat, v čim večjem številu«, je še dodal Oršulič. Zbrane je na uradni otvoritvi, ki je potekala v soboto popoldan, nagovoril tudi podžupan Tomaž Smole, ki je pred kratkim že imel podobno priložnost nagovoriti mlade podjetnike, ki stopajo na podjetniško pot. Pred kratkim je namreč na isti lokaciji svoje prostore odprl Športni studio V.I.P. Izrazil je upanje, da bodo tem pogumnim potezam kmalu sledile še druge. Zbrane je ob tej priložnosti nagovorila tudi predstavnica podjetja ERGE, oddajanje in obratovanje nepremičnin d. o. o. Simona Rojec, ki se je predvsem zahvalila Sebastjanu in njegovim sodelavcem za izkazano zaupanje, da so svojo poslovno pot našli ravno v njihovem trgovsko-poslovnem centru Alfa. Sledil je še simbolični prerez traku in ogled novih prostorov kavarne. Skozi ves dan je bilo poskrbljeno tudi za dobro voljo in glasbo, goste in obiskovalce so zabavali tudi člani ansambla Povratniki. Gašper Stopar Na sejmu Dom so razstavljali tudi naši podjetniki Letošnji sejem Dom je bil že 54-ti po vrsti. Na razstavnih prostorih se je predstavilo 548 podjetijiz 32 držav, ki so postavili na ogled rezultat domačega in tujega znanja in razvoja z namenom, da graditeljem in tistim, ki prenavljajo svoj dom, olajšajo doseganje standardov energijsko učinkovite gradnje in obnove. Na letošnjem sejmu, ki je z več kot 50.000 obiskovalci tradicionalno najbolj obiskan sejem v organizaciji Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, so se predstavila tudi štiri naša podjetja - Armex Armature, Cugelj, Reny in Uretek. Zaupali so nam svojo oceno sejma in izkušnje z njihove predstavitve. Armex Armature »Udeležba na sejmu na sejmu za nas predstavlja velik finančni zalogaj, vendar se izplača. Udeležba je skoraj obvezna, če ponujaš izdelke, ki so del hiše. Na našem razstavnem prostoru smo imeli vse dni kar veliko zanimanja za izdelke, ki jih ponujamo. Opazili smo, da so ljudje pri nakupu čistilnih naprav veliko bolj previdni in ne kupujejo samo naprav po najnižjih cenah,« je svoj nastop na sejmu komentiral direktor podjetja Zdravko Skubic. Dodal je še, da je k odločitvam o bolj premišljenem nakupu naprav privedlo tudi dejstvo, da je na trgu poplava poceni naprav dvomljive kakovosti, ki so se izkazale kot neučinkovite (po preverbi s strani komunalnih podjetij po celi Sloveniji) in jih nekateri lastniki morajo že menjavati. Na nemško govorečih trgih po besedah Skubica ne boste našli naprav iz vzhodnih držav. Seveda se tako kot povsod tudi pri rešitvah za predelavo odpadnih voda vedno znova izkaže, da je poceni nakup običajno najdražji. Na njihovem razstavnem prostoru so zabeležili glede na prejšnja leta povečan Nizka cena pri nakupu biološke čistilne naprave že dolgo ni več edini in glavni kriterij. Veliko investitorjev je bilo prisiljenih zaradi slabih rezultatov čiščenja kupiti' novo, dražjo čistilno napravo. Zato rek, kdor poceni kupi, dvakrat kupi, drži tudi pri čistilnih napravah. obisk in povpraševanje po biloških čistilnih napravah. Hitro se namreč približuje rok, do katerega se bomo vsi morali priklopiti na obstoječe ali novo kanaliza-ciusko omrežje ali zamenjati obstoječe greznice za male biološke čistilne naprave. Pri Armex Armaturah so zaznali tudi rahlo povečanje povpraševanja s strani novograditeljev. Zaznali so tudi večje ekološko ozaveščenost Slovencev in zato večje povpraševanje po sistemih za zbiranje in uporabo deževnice. Seveda niti ne pomislimo, da za pranje jeklenih kojičkov, zalivanje zelenice in vrtov ter za izpiranje WC školjk uporabljamo najboljšo in vse dražjo pitno vodo. »Na sejmu pa smo tudi premierno predstavili nove produkte s področja ponikanja, elemente za izgradnjo velikih ponikal- nih polj in zadrževanja meteornih voda kot dodatek k razbremenjevanju javnih meteornih omrežij in manjše možnosti poplav. Lahko zaključim, da je bil sejem uspešen in da se počasi vrača zaupanje kupcev v boljšo prihodnost,« še dodaja Skubic. Cugelj Družba Cugelj se je na letošnjem sejmu dom predstavila premierno. Na nastop so se pripravljali štiri mesece, ki so jih namenili skrbni pripravi na predstavitev novega inovativnega izdelka in linije Mystic - alumijasto okno z lesenim masivnim dekorativnim okvirjem na notranji strani. »Zaradi konstantne želje po izboljšavah so okna do danes doživela veliko sprememb. Velik napredek pri oknih se je zgodil predvsem v zadnjih Dvojčka in inovatorja za bolj čisto vodo z izdelkom »Made in Ivančna Gorica« Da so naši kraji poznani po inovativnih ljudeh že vemo. Na brata Milana in Dragana Jeremic iz Šentvida pri Stični pa smo postali pozorni, ko sta presenetila z zlato medaljo za njun izum, ki sta ga poimenovala watjer. Gre za vrtljivo mrežico in aerator na iztoku vodnih pip, ki jo enostavno obrnemo in očistimo nabrano umazanijo, pomaga pa tudi pri varčevanju z vodo, saj lahko povprečni uporabnik vode z njunim izdelkom privarčuje najmanj 50 odstotkov vode. Na videz enostaven izdelek sta brata razvijala dve leti, gre pa za tako inovativen izdelek, da je njun patent želelo odkupiti tudi veliko švicarsko podjetje. A brata Jeremic že postavljata svojo proizvodno linijo za watjer v Ivančni Gorici. Njunim načrtom in inovacijam za kakovostnejšo vodo pa še zdaleč ni videti konca. Za inovacijo sta prejela tudi nagrado za najboljši izum na razstavi z naslovom Z izumi do novih delovnih mest. Verjetno se sami niti ne spomnite, kdaj ste nazadnje čistili ali zamenjali mrežico na kateri od pip. Brata Jeremic priporočata, da bi to morali storiti vsaj enkrat mesečno, saj se v notranjosti aeratorjev nabirajo pesek in vodni kamen in tako ustvarijo ugodne pogoje za različne škodljive bakterije. Z uporabo aerator-ja watjer je čiščenje mrežice otroško lahko opravilo. Watjer je na videz enostaven izdelek, ki sta ga brata razvijala dve leti. Sedanja proizvodna različica je nastala na podlagi osmih prototipov in je sestavljena iz veliko sestavnih delov. Vsak sestavni del sta razvila posebej, ker ima vsak svojo funkcijo. Če gledamo Watjer kot celoto, se niti ne zavedamo, da je v njem skritih najmanj pet inovacij. Watjer se lahko vgradi na vse sanitarne baterije z nastavkoma M24 in M22, ki sta v uporabi pri 95 odstotkih vseh pip. Z njegovo uporabo lahko privarčujemo več kot 50 odstotkov vode, saj omogoča pretok vode 5,8 litra na minuto, pri klasičnih aeratorjih pa doseže pretok tudi do 25 litrov na minuto. Nikdar namreč ne uporabimo vse vode, ki priteče iz pip. Pomembno je, da vode takrat, ko teče »v prazno«, steče čim manj. Veliko bolj kot domači uporabniki so na izdelek postali pozorni tujci. Predvsem iz držav z Bližnjega vzhoda, kjer je lahko pitna voda celo dražja od nafte, pa iz Rusije, ZDA, Italije, Turčije, Madagaskarja ter afriških držav. Nam je morda težko razumljivo, vendar v državah, ki trpijo pomanjkanje pitne vode, poznajo zelo aktivne in uspešne nacionane programe za varčevanje z vodo. Na nacionalnem nivoju poiščejo in kupijo izdelke, kot je npr. »šentviški« watjer in jih brezplačno dvajsetih letih. Danes so na trgu na voljo okna z okvirji iz različnih osnovnih materialov in njihovih kombinacij: PVC, les in aluminij. Z vsemi materiali dosegamo podobne, dobre toplotne lastnosti. Družba Cugej je z novo linijo stavbnega pohištva naredila korak naprej in se vrnila h koreninam, saj je zgodovina oken tradicionalno ter življenjsko povezana z lesom. Vsa prizadevanja družbe smo zato usmerili k razvoju proizvodnje aluminijastih oken v kombinaciji z lesom,« je ob predstavitvi novega izdelka povedal predstavnik podjetja Cugelj Matjaž Perše. Znano je, da je treba lesena okna redno vzdrževati, saj les s svojim delovanjem sledi zračni vlagi, pri tem pa se krči in razteza. Les so pri družbi Cugej pri razvoju novih oken uporabili kot notranji dekorativni element ter mu s tem zagotovili obstojnost brez rednega vzdrževanja, aluminijasti okenski okvir pa daje potrebno trdnost in dolgo življenjsko dobo. Celotna kombinacija pa prinaša skupaj z uporabo sistema Starwood, ki ga uporabljajo za izdelavo oken linije Mystic, visoko tehnološko in estetsko vrednost. Obe komponenti pa zagotavljata tudi nizko toplotno prehodnost in možnost individualnih prilagoditev okenskih okvirjev glede na želje investitorja ali arhitekta. Pri Cuglju pravijo, da je danes tudi pri izbiri stavbnega pohištva zelo pomembna unikatnost in da želijo investitorjem ugoditi tudi pri njihovih najbolj drznih željah. I Dvojčka Dragan in Milan Jeremič pravita, da lahko z watjerjem privarčujemo več kot 50 odstotkov vode ter enostavno in redno čistimo nesnago, ki se nabira na mrežici pipe in lahko nastane leglo bakterij. Za inovacijo sta prejela tudi nagrado za najboljši izum na razstavi Z izumi do novih delovnih mest. Družba Cugelj se je prvič predstavila na kakršnemkoli sejmu. So pa nastopili z veliko novostjo, inovativnim leseno-alu-minijasti'm oknom, ki je plod lastnega razvoja. Ker okna predstavljajo precejšnjo površino na fasadi hiše, je zelo pomembno, da imajo čim manjšo toplotno prehodnost. Dobre izvedbe zasteklitve omogočajo toplotno prehodnost U = 1,1 W/m2K in manj, v skupno toplotno prehodnost (Uw) pa pripomore tudi okvir. S profi'lom aluminij / les sistema Starwood smo uspeli doseči toplotno prehodnost Uw 0,9. Tako so izdelki linije MYSTIC znotraj parametrov, ki se uporabljajo pri gradnji pasivnih hiš, združujejo lastnosti obeh materialov, jamčijo estetski učinek, strukturno trdnost, dolgo življenjsko dobo, odpornost proti atmosferskim vplivom in izolacijo visoke zmogljivosti. Pri družbi Cugelj so upravičeni ponosni na svoj inovativni izdelek, za katerega pravijo, da ni samo stavbno pohištvo, pač pa je postal tudi del notranje opreme. Glede na to kakšen dialog želijo investitorji, arhitekti in notranji oblikovalci vzpostaviti v prostoru, lahko izbirajo med več vrstami lesa - od klasičnega hrasta, javorja, belega hrasta, čenje ali tika. Reny Tudi na razstavnem prostoru podjetja Reny so bili zelo zadovoljni z velikim zanimanjem za njihova ležišča. Za estetsko dovršeno izvedbo razstavnega prostora so dobili tudi posebno pohvalo s strani organizatorja sejma. Za obiskovalce sejma in za vse, ki se odločajo za nakup novega ležišča, je najbolj pritegnil njihov program kombiniranih vzmetno--penastih ležišč in posebna vzmetnica trdote H4 za močnejše. Še najmanj pa je bilo zanimanja za najcenejša ležišča. Kot prednost Renya so obiskovalci sejma izpostavili celovitost ponudbe in servisa -od svetovanja pri izbiri prave vzmetnice do dostave, montaže in demontaže ter odvoza obstoječe vzmetnice ali cele postelje. Ta storitev predvsem starejšim in vsem, ki jim primanjkuje časa, ali nimajo ustreznega prevoznega sredstva, veliko pomeni, ker se jim ni treba ukvarjati z logistiko. Na sejmu Dom je muljavsko podjetje predstavilo tudi nadstandar-dne modele postelj in vzmetnic, ki jih je mogoče naročiti tudi z električnim dvižnim pogonom. Pri izdelavi in dobavi teh postelj so se povezali z nizozemskim podjetjem, ki trenutno predstavlja tehnološko in estetsko najbolj dovršene rešitve nadstandarnih postelj v svetu. Vzmetnice teh postelj so debele tudi do 35 cm in jih pri nas poznamo kot t. i. ameriške postelje, za katere je značilna dvojna višina vzmetnic in s tem tudi višji nivo ležalne površine. »Ocena sejma je iz naše strani pozitivna in zagotovo bomo v prihodnosti redno prisotni na tem dobro obiskanem sejmu. Sledimo svoji poslovni viziji, da bomo proizvajali cenovno sprejemljive in kakovostne kombinirane vzmetnice s slovenskim poreklom, ki bodo trajnejše in primerne tudi za večje obremenitve. Pri nas kupci ne morejo naročiti klasičnih penastih ležišč, zvitih v rolo. Tudi zato ponujamo možnost dostave kamorkoli po Sloveniji, saj je kakovostna vzmetnica tudi težka,« je ob sejmu dejal predstavnik podjetja Reny Marko Ilovar. Se je pa na njihovem razstavnem salonu dolgo zadržal kontroverzni novinar Nedeljskega Dnevnika Tone Forenezzi Tof, ki je v časopisu izvedel nagradni natečaj za naj pesmico Reny. Po izboru uredništva je bila najboljša pesnitev bralke iz Sodražice, ki se ji je o ležiščih Reny zapisalo takole: »Jurčiča in pa Krjavlja, je rojstni kraj Muljava. Tam oba sta ovčke štela, ker ležišča Reny nista imela.« Franc Fritz Murgelj razpošljejo svojim državljanom. Brata Jeremic, sicer vodovodna inštala-terja, pri svojem delu znova in znova odkrivata nove izboljšave in inovacije. Watjer je le prvi izdelek, katerega patent sta zavarovala v 142 državah. Sicer pa sta do zdaj prijavila pet patentov. Brata si želita v prihodnosti postaviti razvojni center za inovatorje iz Slovenije, v katerem bi pomagala inovatorjem njihove invencije pripeljati do proizvodnje končnih izdelkov. Predvsem z namenom, da bi naša intelektulna lastnina ostala doma in generirala delovna mesta pri nas in ne v tujini. Kot primer tovrstne prakse sta dokazala tudi s svojim zgledom. Patenta za izdelavo watjerja nista prodala tujcem, pač pa postavljata proizvodno linijo v Ivančni Gorici in bosta v tujino raje prodajala končne izdelke. Franc Fritz Murgelj Na sejmu je podjetje Reny predstavilo nov posteljni sistem z modernejšo obliko, gibljivim letvenim dnom in debelejšo vzmetnico. Zanimiv je tudi njihov nasvet za kupce ležišč, ki pravi, da ne iščite dobrega ležišča, pač pa dobrega svetovalca, ki mu zaupajte svoje težave, potrebe, želje in finančne zmožnosti in tako boste prišli do dobrega, za vas najbolj ustreznega ležišča ter kakovostnega spanca. Obnovljen in dograjen kmetijsko-vrtni center KZ Stična v Ivančni Gorici Največji tovrstni trgovski objekt med Ljubljano in Novim mestom v soboto, 11. aprila, je bil za Kmetijsko zadrugo Stična, ki ima dolgoletno tradicijo delovanja zgodovinski dan. V Ivančni Gorici je zadruga odprla prenovljen in razširjen kmetijsko -vrtni center, v katerem je pridobila 450 kvadratnih metrov prodajnih prostorov, 120 kvadratnih metrov zunanjega pokritega skladišča in obnovila nadstrešnico za cvetje in sadike ter notranje skladišče, ki se zdaj razteza na 800 kvadratnih metrih. Uvodni pozdrav je pripadel direktorici KZ Stična Mileni Vrhovec. Kot je dejala, je upravni odbor zadruge pred približno letom dni sprejel sklep, da gredo v širitev in združitev trgovine s kmetijskim repromaterialom ter vrtnim centrom, ki so ga odprli pred natanko 13 leti. Gradbeno dovoljenje so prejeli 5. decembra, nato pridobili štiri ponudbe za izvedbo del in še konec meseca podpisali pogodbo s podjetjem Grafit iz Sodražice, ki je bil izbran kot najugodnejši ponudnik. Z novim letom so začeli z deli, ki so trajala približno tri mesece. Celotna naložba je vredna pol milijona evrov, dobrih 40 odstotkov je KZ financirala z lastnimi sredstvi, za ostali del pa je najela kredit. V prenovljeni trgovini sedaj lahko kupci dobijo vse za kmetijo, vrt in dom, dela v gozdu, čebelarjenje, blago široke potrošnje, vinotoč, osnovna živila, na novo pa so uredili tudi kotiček, kjer prodajajo pridelke in izdelke z lokalnih kmetij in sosednjih zadrug. Kot je dejala Vrhovčeva, ima v prostorih zadruge že več kot deset let svojo poslovalnico tudi Deželna banka Slovenije, ki je sedajdobila nov prostor. Odprtju so prisostvovali tudi številni občani in gostje med njimi tudi predsednik KZ Stična Cveto Zupančič, ki je obenem tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ---- iALJUO),KI IMflJO RADI 2EMU0 KSIFO» predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, predsednica uprave Deželne banke Slovenije Sonja Anadolli, predstavniki sosednjih kmetijskih zadrug ter župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. »Prenovljeni sodobni kmetijsko-vrtni center in Kmetijska zadruga Stična sta za razvojne projekte za občino zelo pomembna. Kot občina podpiramo aktivnosti kmetov, v želji, da bi čim prej dosegli čim večji delež lokalne samooskrbe s hrano«, je z zbranimi besedami prisotne nagovoril župan Strnad. Ob zaključku je vodstvu zadruge še čestital za pogumno potezo v teh časih ter dodal, da se jim bo prenova prostorov vsekakor obrestovala. Bogat kulturni program so popestrili Višnjanski fantje, Stiška troblja, humorist Jure Omahen v vlogi Mame Branke, blagoslov novih trgovskih prostorov pa je opravil msgr. Jože Ka-stelic. Naj še omenimo, da je Kmetijska zadruga Stična v lanskem letu prenovila tudi poslovalnico v Radohovi vasi, poslovalnice pa ima tudi v Zagradcu in na Muljavi, v skladu s prilagajanjem na trgu pa ne posluje več prodajalna živil v Ivančni Gorici. Gašper Stopar Dognojevanje ozimnih žit Žita so poljščine, ki zahtevajo razmeroma veliko dušika. 75 % tega dušika žita porabijo za tvorbo zrnja, ostalo pa za rast rastline. Zato gnojenje razdelimo na več odmerkov, in sicer na osnovno gnojenje in dognojevanja. Za osnovno gnojenje žit, če se le da, ne uporabljamo organskih gnojil, temveč le NPK gnojila s čim manjšim odmerkom dušika ter z razmerjem PK kot ga zahteva rastlina. Ponekod se je dušik tudi izpral iz tal, tako da bodo rastline lačne. Nitratne oblike dušika se izperejo iz tal - odvisno od tipa tal - že v 2 - 3 tednih, amonijske in amidne oblike pa v 6 do 8 tednih. Vemo, da pri prevelikih količinah v enem odmerku dodanega dušika rastline poležejo, premajhne pa ne zagotovijo dobrih pridelkov, zato do-gnojujemo na osnovi analize mineralnega dušika v tleh (RQ testi) in na osnovi količine dušika v soku rastlin (listni testi). Ob določanju potrebne količine dušika v posameznem dognojevanju moramo upoštevati tudi, da potrebujejo žita 40 - 60 % dušika ob začetku rasti. 1. dognojevanje Prvo dognojevanje vpliva na razrast in rast žit zato dognojujemo v času razraščanja žit. Pri dognojevanju moramo upoštevati, da žita začnejo z rastjo, ko se temperatura dvigne nad 5 oC in da je ciljna vrednost mineralnega dušika v tleh 90 - 120 kg N/ ha. Upoštevamo še stanje posevkov, vremenske razmere _ Letos npr. pričakujemo dobro prezimitev žit. 2. dognojevanje Drugič dognojujemo, ko se pojavi 1. do 2. kolence oz. ko so žita visoka približno 15 cm. To dognojevanje vpliva na razvoj klaskov in cvetov. Če je v tem obdobju suša, so rastline slabo prehranjene in klaski se slabo razvijejo. 3. dognojevanje Tretjič dognojujemo predvsem pozne sorte žit, z višjimi pridelki, pri katerih zahtevamo dobro kakovost zrnja. Dognojujemo v času od klasenja do cvetenja. Istočasno lahko opravimo tudi varstvo pred boleznimi in škodljivci. S tem povečamo absolutno in hek-tolitrsko težo, vplivamo na vsebnost beljakovin in podaljšamo obdobje polnjenja zrnja. Hitri nitratni testi (RQ testi") Vzorec zemlje vzamemo v posevkih žit in koruze pred 1. dognojevanjem. Povprečni vzorec vzamemo iz treh različnih plasti. 1 povprečen vzorec naj bo vzet vsaj iz 15 različnih mest in naj tehta od 0,5 do 1 kg. Vzorce zemlje jemljemo zvečer, ko je osušena. Za nekaj ur jih lahko shranimo na hladno (do 10 oC), nato, pa čim hitreje prenesemo v laboratorij na analizo. Hitri rastlinski testi' Vzorce rastlin vzamemo v posevkih žit pred 2. ali 3. dognojevanjem. Zjutraj iz zemlje izpulimo do 50 posameznih rastlin, zemljo otresemo in nato rastline s koreninami vred čim hitreje peljemo na analizo. Damjana Iljaš, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana Kultura 1. dognojevanje (kgN/ha) 2. dognojevanje (kgN/ha) 3. dognojevanje (kg N/ha) Skupna količina (kgN/ha) = Nitratna uredba koruza 70 -120 50 -90 Do 270 pšenica 40 -70 40 - 50 30 - 50 Do 180 Ječmen, tritikala 40 - 60 30 - 50 20 - 30 Do 150 Oves, rž 30 - 60 30 -50 10 -20 Do 120 Druga žita 30 - 60 30 -50 10 - 20 Do 120 SAMOSTANSKA VRTNARIJA STIČNA Zima se počasi umika. Sonce, nas s svojimi žarki vabi, da si olepšamo okolico s cvetjem in vrtičke zasadimo z domačo zelenjavo. V naši vrtnariji se zavedamo, kako pomembno je, da imamo na vrtu tudi nekaj doma pridelane zelenjave. Zato smo vam pripravili pester izbor: © seme priznanega nemškega dobavitelja, © zelenjavne sadike (solatnice, kapusnice, zelišča, dišavnice), © kvaliteten zemeljski substrat (50 litrov in 25 litrov) iz predelanega konjskega gnoja in kalifornijskih deževnikov. NUDIMO BALKONSKO CVETJE (vrhunske kvalitete) Izbor rastlin z modnimi smernicami za leto 2015. KONEC APRILA © Sadike domačih sort paradižnika in paprike © Sadike cepljene zelenjave (paradižnika, paprike, jajčevca, lubenice, melone _ NE POZABITE, DA SO ROŽICE in ZELENJAVA VZGOJENE V VAŠEM KRAJU, PRILAGOJENE NAŠIM PODNEBNIM RAZMERAM. Vabljeni v SAMOSTANSKO vrtnarijo v STIČNI, več o ponudbi na: www.vrtnarija.sitik.si • Telefon 01 7877-630 E-mail:vrtnarija.sitik@siol.net Pravilno oranje ob občinskih cestah Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Litija in Šmartno pri Litiji v pomladanskem času redno opravlja nadzor nad pravilnim oranjem ob občinskih cestah in nad posegi pri oranju v območju javne ceste. V 5. členu Zakona o cestah (ZCes-1; Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12) je določen pravilni način oranja, in sicer: - da se ne sme orati na razdalji manj kot 4 m od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali - na razdalji manj kot 1 m od roba cestnega sveta vzporedno na cesto. Pri tem opozarjamo tudi, da je prepovedano na cestišču ceste vlačiti pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ali tovor ter onesnaževati cesto. Za navedene nepravilnosti je predpisana globa v višini 1.000 evrov. Osnovni namen obvestila je preventivni inšpekcijski ukrep in odvrnitev občanov od škodljivega ravnanja in posledično izrekanja sankcij. Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Litija in Šmartno pri Litiji O B V E S T I L O Kmetijska svetovalna služba Ivančna Gorica poziva vse vlagatelje zahtevkov za ukrepe kmetijske politike (subvencije) za leto 2015, da se čim prej dogovorijo za termin izpolnjevanja vlog. Predhodno uskladite površine GERK-ov na Upravni enoti. Uradni rok za oddajo zahtevkov je 6. maj 2015. Naročila sprejemamo vsak delovni dan na tel. 78 69 310 od 7.00 do 8.00. Poročilo o učinkovitosti čiščenja odpadnih vod na območju občine Ivančna Gorica v letu 2014 Na območju občine Ivančna Gorica delujejo tri čistilne naprave v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, in sicer komunalna čistilna naprava Ivančna Gorica, mala komunalna čistilna naprava Šentvid pri Stični in mala komunalna čistilna naprava Muljava. Komunalna čistilna naprava Ivančna Gorica V letu 2014 se je na KČN Ivančna Gorica očistilo 832.292 m3 odpadnih voda. Poleg tega je bilo sprejetih in očiščenih tudi 2.655 m3 odpadnih vod in gošč iz greznic oziroma malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN). V spodnji preglednici so prikazane podatki o meritvah na vtoku in iztoku iz KČN Ivančna Gorica. V splošnem lahko ugotovimo, da se je uporabnikom distri-buirala ustrezna zdrava pitna voda. Na vodovodnem sistemu Globočec, Metnaj in Debeli hrib je prišlo do neskladnosti zaradi zastajanja vodovoda v hišnem omrežju, kar se je odpravilo s temeljitim spiranjem omrežja in ponovnim vzorčenjem, ki je pokazalo ustreznost pitne vode. Na vodovodnem sistemu Felič vrh je skozi vse leto zaradi mikrobiološke neustreznosti vode na sistemu uveden ukrep prekuhavanja pitne vode v prehrambne namene. O uvedbi ukrepa so bili vsi uporabniki obveščeni pisno v novembru leta 2013. Kontrola se je izvedla tudi na vodovodnih zajetjih sistema Stična, to je pred pripravo pitne vode (kloriranjem). Voda je bila fekalno onesnažena in se ji pred distribucijo dezinficirati s plinskim klorom. Celotno letno poročilo za leto 2014 pripravljeno s strani pooblaščenega izvajalca notranjega nadzora je objavljeno na spletni strani http://www.jkpg.si/, pod rubriko Kakovost pitne vode, kjer lahko najdete tudi podatke, s katerega vodovodne- Vabimo vas, da se preko spletne strani http://www.jkpg. si/ prijavite na E-OBVESTILA, kjer boste v najkrajšem možnem času obveščeni o morebitnih motnjah pri izvajanju komunalnih storitev na vašem odjemnem mestu. Obveščeni boste preko elektronske pošte in/ali kratkega SMS sporočila. Storitev je v obeh primerih brezplačna. Iz preglednice je razvidno, da je bilo med letom izvedenih vseh dvanajst predpisanih meritev. Meritve kažejo, da je prišlo do enkratne prekoračitve neraztopljenih snovi na iztoku. Letni povprečni učinek čiščenja KČN Ivančna Gorica je bil: po KPK 96,91 %, po BPK5 98,07 %, po celotnem fosforju 80,54 %, po celotnem dušiku 72,29 %. Mala komunalna čistilna naprava Šentvid pri Sti'čni V letu 2014 se je na MKČN Šentvid pri Stični očistilo 198.925 m3 odpadne vode. V spodnji preglednici so prikazani podatki o meritvah na vtoku in iztoku iz MKČN Šentvid pri Stični. Poročilo o kakovosti pitne vode na območju občine Ivančna Gorica v letu 2014 Na območju občine Ivančna Gorica se uporabnike oskrbuje s petih vodovodnih sistemov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Letni notranji nadzor je bil izveden s strani pooblaščenega izvajalca Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Notranji nadzor se opravlja na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09), interne HACCP dokumentacije in Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine Ivančna Gorica (Ur. l. RS št. 17/14). V preglednici je prikazano število vzorčenj na posameznem vodovodnem sistemu in obseg neustreznih vzorcev z ugotovljenimi povišanimi parametri. ga sistema v našem upravljanju se oskrbuje posamezno naselje in kakšna je trdota pitne vode. Poleg tega so na tem spletnem mestu dosegljiva: Navodila o prekuhavanju vode, Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja in Navodila za dezinfekcijo vodovodnega omrežja. Iz preglednice je razvidno, da sta bili med letom izvedeni dve od dveh predpisanih meritev. Parametra kemijska potreba po kisiku (KPK) in biološka potreba po kisiku (BPK5) sta bila na iztoku iz čistilne naprave pod zahtevano mejno vrednostjo, kar izkazuje ustrezno delovanje čistilne naprave. Letni povprečni učinek čiščenja MKČN Šentvid pri Stični je bil: po KPK 97,1 %, po BPK5 97,83 %. Mala komunalna čisti'lna naprava Muljava v letu 2014 seje na MKČN Muljava očistilo 6.581 m3 odpadnih voda. Naziv parametra Število vzorčenj Povprečna vrednost 1 2 OalLjrn viorCenja 15.04. 19 06 / / Tennperatura vtok 12,9 21,4 17.2 izlok 13,7 21,7 17.7 PH vtok 7,7 7,5 7,6 iztok 7,6 7,e 7,7 Neraztop. Sn. vtok 0.0 (mg/l) iztok 0.0 Amonijev duälk vtok 0.00 (mg/l) izlok 0.00 KPK v(ok 410 420 415 (mg/l) iztok 61 45 S3 (%) učinek as 89 87.23 BPKs vtok 206 167 137 iztok 14 LOQ 10 učinek 93 96 94,50 Povprečni učinek čiščenja MKČN Muljava v poizkusnem obdobju je bil: po KPK 87,23 %, po BPK5 94,5 %. Za več informacij vabljeni na spletno stran Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, www.jkpg.si. Grosuplje, marec 2015 Nejc Vesel, uni.dipl.ing. VKI, Operativni vodja za odpadne vode JKP Grosuplje Grosuplje, marec 2015 Sandi Hribar, vodja sektorja za varstvo okolja, Javno komunalno podjetje Grosuplje Namig Za učinkovito delovanje čistilnih naprav, greznic in varstvo okolja lahko poskrbite predvsem na način, da v WC školjke in druge odtoke NE mečete, kar tja ne sodi. To so: razne krpe in tkanine, osvežilni robčki (ki v vodi ne razpadejo), palčke za ušesa, damski vložki in tamponi, kondomi, lasje, razni drugi odpadki, jedilno in drugo olje (oddajte ga v CERO Špaja dolina ali ob organiziranem zbiranju nevarnih odpadkov v vašem kraju), ostanki hrane (oddajte jih v zeleni zabojnik za biološke odpadke), razna čistila in dišave (uporaba naj bo v zmernih količinah, ali se jim celo odpovejte), strupi. WC školjka ni koš za smeti! Ultra kolesarsko turo Cvičkov brevet uspešno zaključilo 20 kolesarjev Zavod Prijetno domače in Randonneurs Slovenija sta v soboto, 4. aprila 2015, uspešno organizirala ultra kolesarsko turo, poimenovano CVIČKOV BREVET, ki se ga je udeležilo trinajst kolesarjev. Zaradi slabega vremena se je sedem prijavljenih kolesarjev s to zahtevno kolesarsko preizkušnjo spopadlo na Velikonočni ponedeljek. Kolesarska tura se je ob 8. uri zjutraj začela v Ivančni Gorici, na ploščadi pred banko, kjer so se kolesarji lahko okrepčali, napolnili bidone, poravnali startnino in se še enkrat seznanili o posebnostih tokratne trase. Naj spomnimo, da je brevet ali »ran-donnee« kolesarska vožnja na daljše razdalje, od 200 pa vse do 1400 km. Kolesarji na začetku poti dobijo kartonček, s katerim nabirajo žige na kontrolnih točkah ob poti. Brevet je časovno omejen, vendar omogoča udobno vožnjo in vsakršno tekmovanje ali doseganje dirkaških hitrosti ni v domeni tovrstne kolesarske ture. Bistvena sta vzdržljivost, samozadostnost in iznajdljivost posameznega kolesarja, ki se mora znati spopasti z različnimi vremenskimi razmerami, dnevno in nočno vožnjo ter tudi morebitnimi popravili kolesa in opreme, predvsem na daljših brevetih. Cvičkov brevet je potekal na trasi Ivančna Gorica - Žužemberk - Novo mesto - Šentjernej - Škocjan - Veliki Trn - Sevnica - Mokronog - Mirna -Gabrovka - Čatež - Ivančna Gorica, v dolžini 201 km. Kolesarji so imeli na voljo 13,34 ure za celotno pot, najhitrejši pa so z njo opravili v nekaj več kot sedmih urah in pol. Kolesarji so pot torej začeli in zaključili v destina-ciji Prijetno domače, zato se spodobi, da je bilo za njih tudi poskrbljeno v skladu z našimi standardi. Na startu so jim bili na voljo sladki prigrizki Slaščičarstva Kovačič in Pekarne Mi-šmaš, po koncu kolesarjenja so se osvežili v prostorih fitness centra VIP. Pridne krške roke na razstavi na Vranskem obilna Ivančna Gorica Pridne krške roke - to je ime skupine deklet in žena, ki si želijo ustvarjati in izdelovati izdelke, s katerimi okrasijo svoj dom in razveselijo prijatelje. Skupina deluje v okviru Turističnega društva Krka že četrto leto. Na naših delavnicah, ki se jih udeležujejo dekleta in žene vseh starostih, kvač-kamo, pletemo, izdelujemo cvetje iz papirja. Začetki so bili težki,roke nerodne, a smo vstrajale. Najprej smo se naučile izdelovati nagelje in vrtnice. Pomlad je prinesla novo cvetje: vesele raznovrstne narcise, bele zvončke, pisane podleske, forzicijo ... Postajale smo spretnejše in zahtevnejše. Izpopolnile smo tehniko in še krepko povečale število rož, ki jih znamo izdelovati. Izdelovanje cvetja iz papirja se je na Slovenskem začelo zelo zgodaj, konec 19. in v začetku 20. stoletja. Ta -krat se svežega cvetja ni dobilo, kar se ga pa je, je bilo drago. Iz papirja so izdelovali vence za pogrebe, za poroke in druge priložnosti. Znanje se je prenašalo iz roda v rod. Danes je postalo izdelovanje cvetja iz papirja umetnost, ki je vpisana v register žive kulturne dediščine. In prav z namenom ohranjanja naše kulturne dediščine na Vranskem vsako drugo leto organizirajo »Vseslovensko razstavo rož iz krep papirja«. Letošnje razstave smo se udeležile tudi članice Turističnega društva Krka, skupina Pridne krške roke. Pripravile smo cvetlice na temo pomladi. Prav posebno pozornost so vzbujale mačice, drobni cvetovi forzicije in telohi. Navduševale so tudi sončnice, ciklame. Marsikdo je moral po-tipati cvetje, da se je prepričal, da je narejeno iz papirja. Nekaj tega cvetja smo prikazale tudi na razstavi na šol- ski prireditvi ob materinskem dnevu, 25. marca 2015. Na Vranskem je sodelovalo kar 80 izdelovalcev cvetja, iz naše občine smo pokazali svoje znanje mi in Papirč-karji iz Doba pri Šentvidu, ki so prve korake v pisani svet rož iz papirja naredili na Krki. Izdelali so čudovite izdelke na temo poroke. OBRATOVANJE POSTE NA KRKI Nova pogodbena pošta 1301 Krka, ki jo bo vodilo naše društvo - TD Krka, Krka 1b, 1301 Krka, je začela delovati 1. aprila 2015. S tem datumom stara pošta preneha s poslovanjem. DELOVNI ČAS * ponedeljek-petek od 9.00 do 12.00 od 15.00 do 17.00 * sobota od 8.00 do 10.00 KONTAKTNA ŠTEVILKA * 01/ 788-70-10, Sabina Poštne storitve vam bo nudila Sabina Pečjak. VLJUDNO VABLJENI! 15. Viridin pohod po KS Metnaj Viridin pohod se tradicionalno odvija vsako leto na zadnjo nedeljo v marcu, letos pa je naneslo, da je potekal ravno na cvetno nedeljo, 29. 3. 2015. Viridin pohod je dobil ime po zgodovinski osebi Viridi Visconti, ki je od leta 1391 do 1414 živela na Pristavi nad Stično. Znana je kot dobrotnica, ki je vse svoje imetje podarila stiškemu samostanu. Milanska plemiška rodbina Visconti je imela svoj grb, katerega srečujemo še danes, kot grb avtomobila Alfa Romeo, grb pa je postal tudi prepoznavni simbol KS Metnaj. Za njihove želodčke so na cilju izdatno poskrbeli v Gostilni pri Frenku. Po končanem brevetu so kolesarji, vidno zadovoljni s ponudbo, prijaznostjo in odlično traso, ki jo je začrtal domačin Slavko Bučar, že kovali načrte za prihodnje leto, ko se bo Cvičkovega breveta v deželi Prijetno domače gotovo udeležilo še večje število dolgoprogašev. Miha Genorio Letošnjega pohoda se je udeležilo 100 pohodnikov. Pot, dolga 16 km, nas je vodila po celi krajevni skupnosti, skozi vseh 10 naselij. Pohodniki smo za pri-javnino dobili majico, vodo in malico. Na poti smo lahko občudovali razglede na Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Julijce, Zasavsko pogorje, Gorjance in Snežnik. Veseli smo bili tudi okrepčila, ki so ga pripravili prijazni domačini, Izletniški turizem Okorn, Žurgovi z Debel, Kmečki turizem Berčon, Janežičevi s Poljan in Kmetija odprtih vrat pri Lojzki Iglič, ki je poskrbela za toplo malico. Zahvaljujemo se tudi vsem sponzorjem, ki so pripomogli, da je pohod uspel. Kaj vse je mati narava namenila tem krajem in še več, pa boste doživeli, če se nam boste pridružili prihodnje leto. Za KS Metnaj Barbara Maver Čistilna akcija Mnoge dolge zimske večere preživi-mo skupaj. Ko pa se dan podaljša in ko prestavimo uro, takrat delavnice zamenja delo na poljih. Jeseni, ko se spet ura prestavi in dnevi skrajšajo, se ponovno dobimo z novimi idejami in izkušnjami, še posebno veseli pa smo prav vsake začetnice. Danica Petrič, TD Krka Na svetovni dan voda potrjujemo, da je čista voda življenje in da so naša življenja odvisna od naše skrbi za kakovost vode. Voda je nujna za življenje na Zemlji. Kakovost življenja je neposredno odvisna od kakovosti vode. Dobra kakovost vode vzdržuje zdrave ekosisteme in posledično vodi k večji blaginji človeka. In obratno: Slaba kakovost vode slabo vpliva na okolje in na naša življenja. ZATO POSKRBIMO TUDI MI, DA BO NAŠA LEPOTICA REKA KRKA DELEŽNA NAŠE POZORNOSTI! TD KRKA je močno povezano z vodo in čistočo okoli nje. V našem območju izvira reka Krka, v prekrasni Krški jami. Letos smo se podali na delo 22. 3. 2015. Razdelili smo se v tri ekipe. V sodelovanju z Jamarskim klubom Krka so njihovi člani prevzeli čiščenje in urejanje okolice Krške jame. Ostale dve ekipi TD Krka pa sta poskrbeli za okolico izvira reke Krke, se podali k izviru Poltarice in njenega parkirišča ter poskrbeli za naše nove prostore, kjer bomo gostili pošto na Krki. Na koncu akcije pa nam je pripravil pravcato pojedino naš član Slavko Pajntar - PIN-KI. Pri letošnji čistilni akciji so sodelovali: Člani JK Krka, Danica Petrič, Nace Kamin, Jože Petrič, Nataša Lukman, Jože Kozinc, Tea Markovič, Mitja Kozinc, Slavko Pajntar, Jelka Strajnar, Darka Puš in Nejc Lukman Pavlin. Ob tej priložnosti se vsem za pomoč najlepše zahvaljujemo. S skupnimi močmi smo ponovno naredili nekaj dobrega za kraj. Pomagali pa smo tudi Čebelarskemu društvu Krka Zagradec s podiranjem dreves za prostor, kjer bo stal novi učni čebelnjak. Nataša Lukman, Turistično društvo Krka Maša za Slovenijo na Vališki gori Vojaški vikariat, društvo Publius Maximius Valična vas, župnija Zagra-dec in KS Zagradec so tudi letos ob prazniku svetega Jožefa, ki ga praznujemo 19. marca, pripravili tradicionalno nedeljsko bogoslužje in mašo za Slovenijo. Deževno jutro v nedeljo, 22. marca, je nakazovalo precej turobno in hladno vreme. Vendar so se vremena Kranjcem zbistrila, kot je v svoji poeziji opisal znan slovenski poet in posijalo je sonce, piš vetra pa je oslabel. Poleg domačega župnika Saša Kovača so somaševali še vojaški vikar, kurat in kanonik, domačin z Valične vasi, dr. Jože Plut in vojaška kaplana Aleksander Urek iz vojašnice v Cerkljah ob Krki in Vito Muhič iz 72. brigade v Mariboru. Maše za Slovenijo se je poleg župljanov župnije Zagradec udeležila tudi predsednica Krajevne skupnosti Zagradec Biljana Gartner in član generalštaba Slovenske vojske, brigadir Bojan Pograjc. Mašno pridigo je imel kaplan Urek, vikar Plut pa je pred molitvijo očena-ša na preprost način omenil potrebo po sodelovanju, sožitju in potrebah slovenskega naroda. Ob koncu maše se je z molitvijo zahvalil brigadir Po-grajc. Ob tej priložnosti je potekal tudi blagoslov in otvoritev nove pohodniške poti »Hic et nunc« (Tukaj in sedaj), katere idejni oče je ravno vojaški vikar Plut, uredili pa so jo člani društva Publius Maximius Valična vas s pomočjo KS Zagradec in prebivalci Valične vasi. Domači župnik in vojaški vikar sta blagoslovila usmerjevalno tablo, trak s slovensko trobojnico pa sta prestrigli predsednica krajevne skupnosti podpredsednica društva Stane Vidmar ob materinskem Publius Maximius Helena Kastelic ter s tem na simbolični način odprli pot. Pohodna učna pot je šele v začetni fazi in trenutno povezuje nekaj značilnih točk okoli Valične vasi. Dolga je 2 km oz. dobre pol ure hoda. V društvu Publius Maximius pripravljajo še več dogodkov, pot pa bo postala tudi dnevu v Zagradcu Kulturni dom v Zagradcu je v soboto, 21. 3. 2015, pokal po šivih, kot radi rečemo, če je dvorana polna obiskovalcev in skoraj ni več prostega sedeža. Za zasedenost dvorane je poskrbel šarmantni Gorenjec s klobukom, pevec in osvajalec nežnih src, Stane Vidmar. Kulturni večer s pridihom materinskega praznika z naslovom Večerni zvon, sta organizirala Krajevna skupnost Zagradec in Krajevni odbor RK. Pred vhodom je vsako mamo pričakal in jo obdaril z majhno pozornostjo, nageljčkom, predsednik KO RK Matjaž Marinček. V dvorani pa je topel sprejem in pozdrav namenila predsednica KS Biljana Gartner. Oder kulturnega doma je bil scensko dovršen s fotografijo starejše kmečke hiše, ki predstavlja pristno domačnost, okrašena z nageljni na okenskih policah in ganku, značilnem balkonu gorenjskih hiš. Sredino odra je zapolnila knjižna polica z lučko in svečo, ki je, ob svetlobi reflektorskih luči, še toliko boljpoudarila domačnost in romantičnost večera. Na knjižni polici je bil knjižni ovitek z zgoščenkami, po besedah avtorja je bila to knjiga zgodb življenja. Na oder je po nagovoru in pozdravu predsednice stopil pričakovani gost. Njegovo pojavo in osebnost označuje značilni klobuk, ki pokriva njegove dolge svetle lase in tudi obleka kričečih barv. Koncert Staneta Vidmarja je vedno poln emocij ob poslušanju njegovih zgodb, katere pa izpoveduje tudi v svojih pesmih posvečeni predvsem svoji materi in vsem materam sveta. Po vsaki pesmi predstavil kakšno zgodbo svojega življenja, njegovo vihravo mladost s preizkušnjami in stranpoteh do današnjih dni, ko mu je življenje postala dobrina. Vse skozi pa omenja ljubezen do mame, ki jo je izgubil pred 26 leti. Na izpovedni način se ji hoče vedno zahvaljevati in opravičevati za njegova dejanja, s katerimi se je velikokrat zoperstavil proti njej. Zahvalil se je celotni publiki, publiki preprostih ljudi iz kraja, kjer izžareva posebna karizma. Posebno pa so bili presenečeni tudi obiskovalci, od najmlajše Ule, ki mu je še posebej prirasla k srcu, gospe Perko, ki je pred kratkim praznovala rojstni dan, do presenečene osemletne Nejke, ki jo je pevec povabil na oder in ji voščil za Zagraška butara velikanka Priprava na največji krščanski praznik, Veliko noč, se po tradiciji začne na pe-pelnično sredo, ko se začne štiridesetdnevni post. Del tega pripravljanja na praznik je tudi praznovanje cvetne nedelje, na katero je po evangelijskem poročilu Kristus slovesno vstopil v Jeruzalem in so mu ljudje mahali z zelenjem in pred njim polagali svoja ogrinjala. S slovesnimi blagoslovi zelenja, oljčnih vejic, butaric in cvetja v cerkvah se tega dogodka spominjamo po celem svetu in tudi na Slovenskem. Na naših tleh pa je tudi že star običaj, da se postavi zelenje, butare, oziroma pušelj ali žegen, kot na Dolenjskem imenujemo to zeleno okrasje tudi pred cerkve. V preteklosti je dostikrat potekalo tudi nekakšno rivalstvo med farami, kje so postavili največji ali najlepši pušelj. Pri izdelavi in postavitvi teh butar je sodelovala cela fara, moški so pripravili les in zelenje, ženske pa so pletle in krasile. del krožne poti Prijetno domače, ki povezuje vso občino Ivančna Gorica. Po maši so domačini Valične vasi spet, kot je v navadi, pripravili odlično pogostitev in poskrbeli za dobro voljo. Marjan Urb as rojstni dan. Največje presenečenje večera pa je sledilo, ko so domači z organizatorji večera pripravili posebno presenečenje za gospo Olgo Ferlin iz Gabrovke nad Zagradcem. Dan pred koncertom je praznovala osebni praznik in Stane Vidmar ji je s posebno pozornostjo namenil nekaj minut svojega koncerta. Dvourno snidenje z izjemnim gostom Stanetom Vidmarjem se je končalo z zaključno pesmijo, s katero je avtor izpovedal svojo osmo zgodbo življenja, CD ploščo z naslovom Večerni zvon. Gostje, obiskovalci in organizatorji so z aplavzom, srečnih src in nasmejanih ust zapustili dvorano kulturnega doma Zagradec. Marjan Urbas Tej tradiciji so letos sledili tudi v suhokrajinskem delu občine Ivančne Gorice, v župniji Zagradec in so se na pobudo domačega župnika Saša Kovača odločili izdelati in postaviti to butaro velikanko ali zagraški pušelj. Odločitev za izdelavo je padla na srečanju mladine in animatorjev za poletni oratorij in tako se je na cvetno soboto zbrala dvanajsterica mladenk in mladcev ter začela izdelavo tega zagraškega »ponosa«. Fantje so dva dni prej s traktorjem in prikolico priskrbeli les, bršljan in drugo zelenje. Vse so zvozili pod župnijski kozolec. Po besedah župnika Saša jih je bilo zabavno gledati in poslušati ob glasnem dogovarjanju in simpatičnem zbadanju, s katerim so budili nostalgijo po časih, ko je bil še sam v podobni vlogi. Dekleta so prinesle lesko, župnik pa je pristavil nekaj oljčnih vejic. Najslovesneje je bilo postavljanje butare, ki je bilo zaradi vetra ovirano. Zadnji hip jim je priskočil na pomoč delavec z gradbenim strojem, ki je opravljal gradbena dela v bližini. Butara, na kateri plapola papeška zastava, bo cerkveni vrt krasila ves velikonočni čas. Župnik Sašo Kovač se zahvaljuje dekletom in fantom za vztrajno in marljivo delo. Koliko je velika butara, pa ostaja za nagradno vprašanje. Zmagovalec jo bo lahko odnesel na rami domov, kot je v šali dejal župnik Sašo. Vsekakor pa je velikost butare zavidljiva in presega višino slemena cerkvenega toplarja. Marjan Urbas Odlični tekmovalni uspehi PGD Muljava Stiški gasilski pripravniki 14. marca 2015 je v Loškem potoku potekalo regijsko tekmovanje v Kvi-zu gasilske mladine, regije Ljubljana II. Tekmovanja sta se udeležili ekipi mladink in ekipa pripravnikov PGD Muljava. V močni konkurenci 17 tekmovalnih ekip je ekipa mladink PGD Muljava v sestavi Maja Godec, Barbara Glavan in Urška Glavan dosegla odlično 5. mesto. Ekipa pripravnikov v sestavi Luka Strojan, Aljaž Strojan in Kristjan Hočevar je s prikazanimi veščinami zasedla 1. mesto na regijskem tekmovanju v konkurenci 13 ekip. Zmaga jim je zagotovila že tretjo zaporedno uvrstitev na državno tekmovanje v Kvizu gasilske mladine. 14. državno tekmovanje v Kvizu gasilske mladine v Kranju je potekalo 28. marca 2015. Luka, Aljaž in Kristjan so tokrat zasedli odlično 7. mesto v konkurenci 31 ekip pripravnikov, pod mentorstvom Aleša Strojana. 7. mesto je za muljavsko ekipo najboljši rezultat v zadnjih treh letih, odkar se udeležuje državnih tekmovanj. Ob izjemnih rezultatih mlajših članov PGD Muljava je treba čestitke izreči tudi mentorjem tekmovalnih ekip, Alešu Strojanu, Branku Glavanu in Alešu Novaku, ki svoje znanje delijo z mlajšimi generacijami. Za dosežen uspeh na regijskem in državnem tekmovanju ekipama is- Članice in člani PGD Ivančna Gorica med najboljšimi v državi cem smo se udeležili šestih pokalnih tekmovanj v spajanju sesalnega voda za pokal Gasilske zveze Slovenije. Tekmovanja so potekala v Staršah, Kotredežu, Keblju, Zalogu pri Cerkljah, Horjulu in Vojniku. Prvo tekmovanje v Staršah je bilo edino tekmovanje, ko se vsaj ena izmed naših ekip ni uvrstila med osem najboljših. Pred odhodom na tekmo v Starše smo tekmovalci dobili težko pričakovane jakne in majice z našim novim logotipom tekmovalnih enot, ki ga je oblikoval Dejan Kralj. Na drugem tekmovanju v Kotredežu je perspektivna ekipa članov 2A osvoiila 7. mesto od stavljene iz generacije nekdanjih mladink in so se z vajo prvič srečale pred manj kot letom dni, pa so ob svojem premiernem nastopu v ligi osvojile 7. mesto od 22. ekip. Izpadle so v četr-tfinalu, saj so imele to smolo, da so na štirih od petih tekem v dvoboju na izpadanje dobile za nasprotnice PGD Hajdoše, ki so trenutno najboljša ekipa na svetu. Sedmo mesto članic in članov 2A je v tistem trenutku veljalo za najboljšo katerekoli ekipe iz naše gasilske zveze uvrstitev v tem tekmovanju. Tretje tekmovanje v Keblju so člani 1A končali na 8. mestu od 33. ekip, članice A pa so ponovno doka- še tretjič zaporedoma najboljši v državi V soboto, 28. marca 2015, je v Osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju potekal državni kviz za gasilsko mladino. Ekipa PGD Stična je ponovno osvojila naslov državnih prvakov, ekipa PGD Muljava pa je bila odlična 7. Kristan, Aljaž in Luka z mentorjem Alešem Strojanom pred začetkom tekmovanja kreno čestitamo. S ponosom in veseljem ugotavljamo, da je v domačem društvu močna zasedba tekmovalnih ekip mlajših članov, ki s svojim znanjem in odličnimi rezultati zastopajo Muljavo na regijskih in državnih tekmovanjih. Gašper Erjavec, namestnik poveljnika PGD Muljava V soboto, 21. marca, se je z zadnjo, šesto tekmo pokalnega tekmovanja v spajanju sesalnega voda končala zimska liga Gasilske zveze Slovenije. Člani 1A so na zadnji tekmi osvojili 3. mesto in tako potrdili skupno 3. mesto od 40. najboljših ekip v državi. Članice A so s 5. mestom na zadnji tekmi in tekmo manj osvojile skupno 4. mesto od 26 ekip. Ekipa članov 2A pa je z dvema tekmama manj osvojila skupno 20. mesto od 40 ekip. V obdobju med januarjem in mar- 35. ekip. Članice, ki so večinoma se- zale, da se lahko merijo z najboljšimi in se prebile v polfinale, kjer so izgubile proti kasnejšim zmagovalkam PGD Hajdoše. V boju za 3. mesto so izgubile proti PGD Oplotnica in na koncu osvojile vseeno odlično 4. mesto. Na vrsti je bilo četrto tekmovanje v Zalogu pri Cerkljah, ki je splošno znano kot najboljše organizirano tekmovanje v SSV v državi. Članice so na tem tekmovanju premagovale nasprotnice z odličnimi časi. Prebile so se v fi'nale, kjer pa so kasneje izgubile proti večkratnim olimpijskim prvakinjam iz PGD Hajdoše. Za 2. mesto od 21. ekip so bile nagrajene s pokalom in medaliami. Na tekmovanju je sodelovalo 39 pionirskih, 38 mladinskih in 31 pripravniških ekip. Občino Ivančna Gorica in Gasilsko zvezo Ivančna Gorica sta več kot uspešno zastopali ekipi pripravnikov PGD Stična in PGD Muljava. Ekipa stiških pripravnikov v sestavi Aleša Palčič, Luka Kastelic in Carolina Andrea Rezelj je še tretjič zaporedoma osvojila naslov državnih prvakov v svoji kategoriji. Odlično sedmo mesto pa je dosegla tudi ekipa pripravnikov PGD Muljava v sestavi Luka Strojan, Aljaž Strojan in Kristjan Hočevar. Kot so nam zaupali stiški gasilci, so se vztrajnost, odločnost in trdo delo ponovno poplačali z osvojeno zlato medaljo na državnem tekmovanju. Tekmovalci so skupaj z mentorico Nino, s svojim znanjem in spretnostmi pokazali, da se še vedno lahko kosajo z ostalimi ekipami in postanejo najboljši v svoji kategoriji. Gašper Stopar Na petem tekmovanju v Horjulu so člani 1A po vrsti izločevali vse najboljše ekipe v državi. Že na začetku so izločili olimpijske podprvake iz PGD Žažar, ki pa so se kasneje zaradi dobrega časa, kot srečni poraženec uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Člani 1A so bili kar nekajkrat blizu, da bi izboljšali državni rekord v SSV. V fi'na-lu pa so se ponovno pomerili z ekipo PGD Žažar, ki pa je bila na koncu hitrejša za 7 stotink. Z 2. mestom od 33. ekip so člani 1A ponovili uspeh članic A iz četrte tekme v Zalogu pri Cerkljah. Pred zadnjo, šesto tekmo pokalnega tekmovanja, ki je bila v Vojniku, so bile članice A in člani 1A na 4. mestu v skupnem seštevku pokala GZS. Članicam je v Vojniku s 5. mestom od 21. ekip uspelo obdržati skupno 4. mesto od 26. ekip v državi. Članom 1A pa je s 3. mestom od 32. ekip uspelo osvojiti skupno 3. mesto od 40. ekip v državi. Za izjemen uspeh v skupnem seštevku sta obe ekipi prejeli tudi praktične nagrade. Ob zaključku lige se tekmovalci PGD Ivančna Gorica zahvaljujemo Dnevnemu baru Glorija, Keramika & kamen Igor Selan s. p., DJ Kasnich brothers in ostalim podpornikom za vsa finančna sredstva. Zahvala tudi našemu navijaču in prevozniku Niko Tours za varne in prijetne vožnje na vseh šest tekmovanj. Vse tri ekipe so se na pokalno tekmovanje GZS pripravljale od oktobra lani, z željo po najvišjih uvrstitvah, člani 1A pa tudi z željo po izboljšanju državnega rekorda. To jim sicer ni uspelo, so pa z doseženim rezultatom vseeno več kot zadovoljni. Kljub veliki količini časa namenjenega vajam in tekmovanjem, odrekanjem in kakšnim medsebojnim konfliktom, smo ostali skupaj in osvojili izjemen uspeh, ki ga naša ekipa članov 1A ni mogla niti sanjati, ko jo je pred 13. leti sestavil naš poveljnik Marjan Knez. Med vsemi tremi ekipami deluje prava energija, uspehi pa so nas še dodatno motivirali. Naš cilj je, da vsaj eno ekipo pripeljemo na gasilsko olimpijado, na kateri nastopajo samo najboljše ekipe iz približno 20 držav. Pot do tja pa bo trda, saj imamo poleg Avstrije ravno v Sloveniji najhitrejše gasilce na svetu. Tomaž Hrovat Kulturno športno društvo Dob Obisk planiških poletov Pohod na Vrh 2015 Na pustno nedeljo, 15. 2., smo se v organizaciji KŠD Dob in KS Dob, odpravili na 4. tradicionalni pohod na Vrh. Kot že nekaj let zapored smo se tudi letos v okviru Kulturno športnega društva Dob odpravili na ogled poletov v Planico. Naši člani in seveda tudi drugi so se nam z veseljem pridružili. Zjutraj je bilo treba kar zgodaj vstati, saj je bil odhod že ob 3.30 uri. Hitro smo se zbrali in šofer Zvone je dodal plin ter potovanje se je začelo. Seveda ne brez jutranje kavice in nekaj za »razkužilo« v mejah normale. Kot bi mignil, smo se že bližali cilju. Vendar v Planici nismo bili prvi, čeprav je bila res še zgodnja ura, tam nekje okrog 5.30. Vesele in razigrane potnike smo pogostili s skromnim zajtrkom in se mimogrede dogovorili, da gremo na sprehod do Tamarja. Res dobra odločitev. Sam Tamar nas je pričakal v jutranjem prebujanju s soncem obsijanimi vrhovi gora. V koči smo se malo okrepčali in se napotili do izvira Nadiže. Vzpon za nas, ko nismo ne vem kakšni planinci, je bil kar zahteven. Malo snega je še bilo in si se ponekod vdrl do kolen. Vendar smo bili vztrajni in prišli do izvira, od koder je pogled na dolino Tamar res enkraten. Čas je tekel in treba je bilo na samo prizorišče v Planico. Tekma se je začela. Krasno in nepozabno. Imeli smo res vse, lepo vreme, naši fantje letalci so se zelo do- bro odrezali, saj smo Slovenci ekipno dobili zlato medaljo. Družba je bila enkratna. Malo smole smo imeli, ker je pihal dokaj močan veter in je druga serija skokov odpadla. Pač proti naravi se ne da kaj dosti storiti. Planica, tako močno obiskana kot letos že kar nekaj časa ni bila. Sledila je še prava zabava. Pečenje na žaru, okusni zrezki in še bolj okusni čevapčiči, da o ražnjičih sploh ne govorimo. Za vse to je bil zaslužen naš član Jože. Ugotovili smo, da je kar uporaben in ga bomo še vzeli s seboj. Na vse te dobrote je bilo treba še nazdraviti. Ni bilo težav, da bi se kakšen branil, pa vendar po zdravi pameti. Vse v dovoljenih količinah. Verjemite ali ne, naš član Marko je popoldne odpeljal še drugo skupino do Tamarja. Po kakšnih dveh urah so se vrnili in počasi je bilo treba razmišljati o odhodu proti domu. Spet veselica na poti domov. Malo se je pelo, oglasila se je kitara. Nekateri so od hudega napora tudi zaspali. Samo ena stvar je manjkala in to je harmonika. Naš član Jožko - Junior pa ravno ta dan ni mogel z nami in močno upamo, da naslednje leto ne bo manjkal. Vsaj tako je obljubil. Pot proti domu je minila kot bi mignil. Če strnemo misli, je bil dogodek enkraten in neponovljiv. Res drži rek - »PLANICA JE KRALJICA«. Lojze Fortuna, KŠD Dob V Zagradcu imamo defibrilator Po statističnih podatkih vsako leto v Sloveniji zaradi nenadnega zastoja srca vsak dan umre pet ljudi in tega se vse bolj zavedajo tudi v Zagradcu. Ker je prihod reševalcev nujne medicinske pomoči do bolj oddaljenih krajev dostikrat zelo dolgotrajen, saj je najbližja zdravstvena organizacija v Ivančni Gorici časovno oddaljena najmanj 15 minut, je dobavljeni defi-brilator še toliko bolj dobrodošel. Na pobudo in željo člana in blagajnika Prostovoljnega gasilskega društva Zagradec Staneta Kralja, je pomoč pri nabavi tega pomembnega aparata ponudila zasebna zobozdravstvena klinika Aleksandra Križaj Dumic in jo v celoti donirala. Na željo donatorja pa se je naprava namestila na javno dostopno mesto in je namenjena vsem prebivalcem. Kontrolo in nadzor nad napravo bodo izvajali gasilci PGD Zagradec, ki se jih tudi obvesti o nujnosti uporabe naprave. To življenjsko pomembno napravo, avtomatski eksterni defibrilator (AED), znamke SAM350P, irskega proizvajalca HeartSine Technologies, je ob zaključku leta 2014 dobavilo izolsko podjetje STAR2000 d. o. o. Upravni odbor PGD Zagradec se je odločil, da pripravi predstavitev naprave s predstavnikom podjetja STAR2000 d.o.o. za širšo javnost. Še pred tem so člani PGD Zagradec uredili montažo naprave na zunanji zahodni steni gasilskega doma, kjer so namestili leseno oglasno tablo, ki sta jo izdelala in namestila člana Jože in Milan Erjavec, za lično izdelano omarico iz nerjaveče pločevine pa je poskrbel domači ključavničarski mojster Srečko Jernejčič. V ponedeljek, 16. 3. 2015, je v prostorih gasilskega doma Zagradec potekala predstavitev uporabe naprave, ki jo je izvedel predstavnik podjetja STAR2000 Denis Kekič. Predstavitve se je udeležilo približno trideset krajanov iz Zagradca in bližnje okolice. Gospod Kekič je namembnost delovanja predstavil na šolskem primeru defibrilatorja, ki pa je identičen za-graškemu. Na predstavitvi je bil predvsem poudarek na napravi in tistem delu temeljnega postopka oživljanja (TPO), kjer se začne oživljanje človeka, ki mu zastane delovanje srca, se upočasni dihanje in se ne odziva na dogodke iz okolice. V torbi z AED je nameščena še dodatna oprema pri nudenju TPO-ja; rokavice za osebno zaščito, škarje za lažje odstranitev obleke, maska za varnejši vpih pri umetnem dihanju in seveda aparat z elektrodami, ki pa je lahek, prenosen in preprost za uporabo in ima samo zeleni gumb za vklop in rdečega za izvedbo elektrošoka, ko je ta potreben. Pri uporabi je pomembna pravilna masaža srca, vpih oz. izvedba umetnega dihanja in odmik vseh prisotnih od telesa pacienta pri elektrošoku v času, ko to sporoči in poda navodila sam defibrilator. V nekoliko oblačno meglenem dopoldnevu se nas je na podborškem nadvozu nabralo 70 pohodnikov. Po dobri uri hoje smo prikorakali do Vrha, kjer nas je pričakal sonček in pa Ivek s kuhančkom, čajem in krofi'. Po sladkem okrepčilu smo razdelili pokale za najboljše pohodnike, ki se vpisujejo v vpisno knjigo na Vrhu. V letu 2014 je bila najboljša pohodnica na Vrhu 208-krat, kar je več kot vsaki drugi dan. Po spustu na Sela Šumberk smo imeli krajši postanek za ka-vico, potem pa naprej do „Drvene Kafane", kjer smo se lepo okrepčali z mini klobasami, čajem, kuhančkom in ostalimi tekočimi zadevami. Zaigrala je tudi harmonika, zato je bilo kar težko oditi naprej. Še kakih štirideset minut in že je bila naslednja postojanka na Gombiščah. Po krajšem ogledu cerkve smo se ustavili pri konjeniškem klubu Gombišče, kjer so nas spet zelo lepo postregli. Še skupinska slika in naprej do Zagorice. V Zagorici pa, kot da bi treščilo, saj smo se razgubili na vse strani. Do Podboršta nas je v skupini prišlo le dobrih deset pohodnikov. Po načrtih naj bi 15 km pohod trajal šest ur, mi smo prišli v šestih urah in petnajst minut. Lahko rečem, da sem prišel domov s skoraj čistimi čevlji, saj je bilo večino poti pet do petnajst cm južnega snega. Marko Zorec Rokovanje z napravo je enostavno, vgrajen ima zvočni zapis v slovenskem jeziku, ki vodi vse postopke de-fibrilacije. Aparat pri pravilni namestitvi elektrod na telo sam analizira stanje srca in ugotovi, ali je potreben šok ali ne. Potreben je samo pritisk na gumb v obliki srca. Ker pa je naprava kar precej draga, pa ima dobavitelj te opreme, ki je ekskluzivni uvoznik in edini pooblaščeni serviser na področju Slovenije, zabeležene vse podatke in šifre AED, kar pomaga v primeru odtujitve naprave. Za boljše poznavanje in uporabo aparata AED se bo v PGD Zagradec v bližnji prihodnosti organiziralo podrobnejše izobraževanje prve pomoči in uporabe defi'brilatorja. Uradni prevzem naprave pa bo PGD Zagra-dec opravilo na proslavi in gasilski veselici ob koncu meseca junija 2015, ko bo praznovalo 90-letnico delovanja. Takrat bo priložnost tudi za javno zahvalo donatorju Zobni kliniki Aleksandra Križaj Dumic Zagradec. Marjan Urbas Planinsko društvo Šentvid pri Stični in družina Tratar vabita na 23. ROMANOV POHOD, 1. MAJA 2015, s parkirišča pri samostanu v Stični. Skupinski odhod ob 8. uri, zbor in prijave od 7.30-9.00. Trasa pohoda: Stična-Sela-Izirk- Obolno-Pristava-Gradišče-Stična Informacije: 041 387 801 Roman Tratar S 1. 4. je odprla svoja vrata nova VRTNARIJA ROJC V ponudbi imamo raznoliko balkonsko cvetje, enoletnice, trajnice, sadike zelenjave in začimb. Zasadimo pa vam tudi korita, ki jih prinesete k nam in jih imate v oskrbi pri nas do postavitve na balkon. Nahajamo se v Malem Črnelu 7 (pri cerkvi). Delovni čas je od ponedeljka do sobote, 9.00-19.00 (tudi med prazniki). Informacije: 040 418 785 in 040 728 806. Vljudno vabljeni Cici planinci na sv. Ani nad Preserjem (484 m.n.v.) Polži na Sveti planini / Partizanski vrh (1011 m) V soboto, 21. 3. 2015, smo se planinci našega vrtca podali na pot proti Ljubljanskemu barju. Naš cilj je bil cerkev sv. Ane, ki stoji na hribu tik nad Podpečjo. Avtomobile smo parkirali na parkirišču, kjer nas je takoj prevzel pogled na jezero. Spoznali smo tudi gostišče Jezero, kjer so nam prijazno postregli. Gospod Janez Čebular, ki je vodil izlet, pa nam je razdelil planinske izkaznice, dnevnike, nalepke in nas navdušil, da postanemo pravi člani Planinskega društva Polž Višnja Gora in s tem tudi Planinske zveze Slovenije. Pot do sv. Ane se začne prav s parkirišča nad Preserjem, kjer je pot markirana. Hodili smo po prijetni, nezahtevni gozdni poti. Opazovali smo naravo okoli sebe in pazili, da rož nismo trgali. Na pohodu sta nas spremljala varuha gorske narave g. Anton in ga. Ana Prosen in nam povedala veliko o zaščitenih rastlinah. Vzpon do cerkve smo zlahka premagali, tam pa smo uživali v prekrasnem razgledu, saj se je videlo celotno Ljubljansko barje. Porabili smo kar nekaj energije, zato se je na vrhu malica toliko bolj prilegla. Brez večjih težav in naporov smo se z nasmejanimi obrazi in rdečimi lički vrnili do avtomobilov. Hvala gospe Ani in gospodu Janezu Kucelj - Koška slapova V nedeljo, 15. marca 2015, smo se odpravili na JV del Slovenije - na Dolenjsko, proti Višnji Gori. Pričakal nas je vodnik ter markacist iz PD Polž Višnja Gora, Ivan Čebular, ki nas je spremljal in vodil po njihovi planinski poti. Pohod smo začeli v Dednem Dolu, kjer smo si ogledali cerkev sv. Marije, ob kateri je tudi prvotna manjša cerkev, v kateri je božji grob. Naokrog pa vodi križev pot z lepo obnovljenimi kapelicami. Ob cerkvi nam je Ivanova družina s prijateljicami pripravila dobrodošlico s čajem in raznovrstnim pecivom. Ivan nam ni samo razkazal obe cerkvi, razložil in povedal je marsikaj o zgodovini, o legendah ter vse, kar nas je zanimalo. Pot nas je vodila po njihovi označeni poti »Pot dveh slapov«, po dolini ob potočku Višnjici in po soteski, kjer je bila lepo urejena pot. Videli smo, kakšno škodo je tudi tu naredil lanski žled. Sedaj miren potoček pa marsikdaj uniči pot in brvi, ki so številne na poti za lažje prečenje. Po bregovih in gozdovih je vse belo zvončkov, ne manjka pa tudi drugih spomladanskih rož. Vodnik Ivan nas je lepo vodil in med potjo ob postankih razlagal o značilnostih poti, o njihovem delu, o naravnih lepotah, o zgodbah in legendah iz teh krajev, o lehnjaku, iz katerega so si nekoč domačini gradili hiše in še mnogo kaj. Potešil je naša radovedna vprašanja in prav prijetno je bilo hoditi z njim. Na vrhu Kuclja smo se povzpeli še na Skupina pohodnikov PD ZZV CELJE s Franjom Kunejem stolp in se razgledali po širni Sloveniji - žal je bilo oblačno, pa kdaj drugič! Pri kmečkem turizmu Habjan nas je čakalo presenečenje, pogrnjene mize z dobrim golažem, ki se nam je kar prilegel. Poleg pa še kozarček vina in kar si je kdo poželel. Ob potoku Kosca smo videli čudovite slapove, sploh največji je veličasten! Tik pod izvirom potoka se bohotijo lehnjakove kopice, obraščene z mahom, preko katerega pahljačasto teče potok in gradi svojevrstno vodno zaveso. Po obilnejšem deževju se slap spremeni v hrupnega divjaka. V sušnih obdobjih voda le polzi preko 20 m visoke lehnjakove stene v nešteto nežnih vodnih kapljicah in si izbira samosvojo pot v tej divjini, kjer ZD Ivančna Gorica organizira TEST HITRE HOJE na 2 km, ki bo v PETEK, 24. aprila 2015, v času od 15.00-18.00, na športnem igrišču (poleg šolskega centra v Ivančni Gorici) Pridite športno oblečeni in obuti in z veliko dobre volje. V primeru dežja test hitre hoje odpade. Vabljeni! V nedeljo, 22 marca 2015, je bil naslov vabila vodnika Branka. Zjutraj dež, da le ne bi šli, a je vodniška »oblast« rekla: »Lepo bo, gremo!« Že po nekaj kilometrih proti Bogenšperku so bili brisalci brez dela, dvanajst radoživih je po kavici ob poti oprtalo nahrbtnike v Trbovljah in krenilo navkreber po udobni in višje razgledni poti do Marijine cerkve na Sveti planini. V sončnem vremenu krasen pogled na že zeleno Trbovlje in čez drugo ramo na Savinjsko stran, vmes in okrog še Kum, Mrzlica, Kal pa Čemšeniška planina in strmi travniki z visokimi zaselki na pobočjih neštetih hribčkov. za zelo zanimivo, poučno in predvsem varno vodenje izleta. Lep cici pohodniški pozdrav do naslednjič! Tanja Falkner, Vrtec Veliki Gaber V Trbovljah vse zapirajo, zato smo se pred zaprto gostilno tik pod vrhom lahko le slikali. Spustili smo se do Planinskega doma Vrhe na pobočju Kisovca za žejo in kratek ogled prenosa smučarskih dogodivščin te posebne nedelje. Malo po cesti, več po pašnikih in gozdnih poteh, smo se spustili na Klek, kjer smo ob odlični, lepo navlaženi hrani nadaljevali veselo druženje, nato še do avtomobilov in proti domu. Zasavje je, po besedah vodnika, v planinskem pogledu, po krivici zapostavljeno. To s Polži zavzeto popravlja, saj smo bili že drugič v kratkem obdobju nad Hrastnikom in Trbovljami. Tam je tako presenetljivo lepo, blizu, dostopno tudi s kolesi. Le prvi korak je treba stopiti, po nekaj sto metrih pade iz nahrbtnika življenja vsa nepotrebna navlaka, ostane le še smeh, prijateljstvo in želja po še. Dušana Leskovšek Izlet na Dobrčo V nedeljo, 1. marca, smo se člani PD Polž odpravili na izlet na Dobrčo. Ob 7. uri smo se zbrali pred trgovino Tuš v Višnji Gori in se s tremi osebnimi avtomobili odpeljali v smeri Tržiča. kar počez ležijo padle bukve, med njimi pa je lepo speljana pot. Celotno slapišče je v resnici visoko kakih 30 m. Uživamo ob šumenju potočka in prebujene narave v tej odmaknjeni, skriti soteski. Prijazni domačini, ki so nas spremljali, so nam popestrili pohod. Veseli smo bili, da so nam pokazali te skrite lepote odmaknjenega sveta. Hvala vsem, ki se trudijo in ohranjajo te poti tako, da ostane narava neokrnjena, pa vendar dostopna tistim, ki si jo želijo videti in doživeti. Hvala za ves trud in prijetno druženje vodniku Ivanu in vsem njegovim. Lepo je bilo! Franja Ferk Osebne avtomobile smo parkirali v vasi Brezje pri Tržiču in od tam pot nadaljevali peš. Pot nas je večinoma vodila skozi gozd, ob poti je bilo kar nekaj razglednih točk, kjer smo se seveda ustavili in občudovali prelepo naravo in okoliške gore. Pot nas je pripeljala tudi do vzletišča jadralnih padalcev, kjer smo si nadeli dereze, saj je bila od tam naprej pot zelo zasnežena. Ta del poti je bil tudi najzahtevnejši, saj je bilo zelo veliko snega, hkrati pa je bil to naj-strmejši del vzpona. Ko smo ga premagali, smo se podali proti vrhu Dobrče (1634 m), nagrada za dosežen vrh pa je bil razgled, ki se je razprostiral na vse smeri. Po krajšem počitku in okrepčilu smo se odpravili po isti poti nazaj in se za dobro uro ustavili tudi v Koči na Dobrči (1478 m), ki nam je ponudila res odlične kulinarične užitke. Kot zanimivost naj omenim, da je bila v letu 2012 Koča na Dobrči s strani obiskovalcev v skupni akciji Planinske zveze Slovenije in časnika Nedelo izbrana za najbolj priljubljeno planinsko kočo. Potem, ko smo se dodobra najedli in odpočili, smo se po isti poti odpravili v dolino. Pot je označena kot lahka, vendar je bila zaradi snega malo bolj naporna, naredili pa smo tudi skoraj 1000 m višinske razlike. Vsak izlet s PD Polž ima svoj čar, saj se na pot podamo na različne konce Slovenije in odkrivamo njene lepote ter se napolnimo z dobro voljo in pozitivno energijo. Zahvaljujemo pa se tudi vodnikoma g. Alešu Erjavcu in g. Janezu Čebularju za odlično izveden izlet. Aleksandra Jančar, PD Polž »Človek posadi, čebela opraši!« ... ... je slogan vseslovenske akcije, ki jo skupaj pripravljata Čebelarska zveza Slovenije in Medex. Tega slogana se predobro zavedamo tudi člani Čebelarskega društva Stična. Poleg skrbi za nasade medovitih rastlin v bližini naših čebelnjakov, smo vam želeli nekaj primerkov le-teh pokazati tudi na zadnjem Ivankinem sejmu, ki je potekal na čudovito sončno soboto konec meseca marca. Članica društva gospa Joži Pevec se je resnično potrudila in pripravila prekrasno stojnico! Poleg čebelarske opreme in raznovrstne literature je sprednji del stojnice krasil visok spomladanski aranžma, sestavljen iz prvih medovitih rastlin in praznih satnic. Zaradi toplega sončnega dne je bilo cvetje polno čebelic, ki so obiskovale mačice, narcise, te-loh, resje in drugo cvetje, ki je krasilo našo stojnico. Obiskovalce stojnice smo pogostili z različnim medenim pecivom, na svoj račun pa so prišli tudi otroci, ki so si izdelali čebelice, kranjske sivke. Naše delo pa se s tem še ni končalo. Z razcvetom pomladi v vsej svoji lepoti se naše čebelice odpravijo na pašo, kjer iščejo cvetni prah, nektar in mano. Zaradi pogostih košenj travnikov je raznolikost travniškega cvetja vse manjša, sadovnjaki in njive pa zaradi nepravilnega škropljenja postajajo prava morišča čebel. Prav zato vas bomo čebelarji našega društva pozdravili tudi na prihodnji tematski tržnici, ki se bo odvijala v soboto, 25. aprila 2015. Na tržnici, ki bo tokrat namenjena semenom in sadikam, pa si boste lahko na naši stojnici zagotovili brezplačna semena in sadike medovitih rastlin. Pokažimo, da nam ni vseeno in na svoje vrtove, balkone in terase zasadimo rastline, ki jih bodo pridno obiskovale čebelice. Poleg zadovoljstva ob opazovanju marljivih čebelic vas bo nedvomno grela tudi misel, da ste storili nekaj dobrega tudi za naš planet Zemlja, ki svoj dan obeležuje 22. aprila. Naj medi! Za ČD Stična, Petra Peunik Okorn Slikarska delavnica na čebelarskem krožku Vsak ponedeljek poteka v krški podružnični osnovni šoli čebelarski krožek. V ponedeljek, 16. 3. 2015, je bilo še posebej zanimivo in živahno. Nismo spoznavali skrivnosti čebel kot običajno, temveč imeli slikarsko delavnico. Slikali pa naj ne bi česar koli, lotili smo se posebnosti slovenskih čebelarjev in slikali panjske končnice. Sam sem opisal nekaj zgodovine o panjskih končnicah, ki so na naših tleh nastajale že v 18. stoletju kot lep okras starih čebelnjakov. Napotke za slikanje je našim malim krožkarjem, učencem OŠ Stična, PŠ Krka, posredovala prijetna somentorica krožka, učiteljica Mateja Jere Grmek, ki je pripravila tudi barve, čopiče in drugo slikarsko opremo. Za veliko presenečenje vseh malih slikarjev je poskrbel naš priznani slikar France Slana, ki se je z veseljem udeležil slikarske delavnice. Kar nekaj krožkarjev ga je že na vhodnih vratih spoznalo in navdušeno pozdravilo. Poleg napotkov pri iskanju pravih barv, vseh mogočih motivov in posli-kavi ozadij, je budno spremljal napredovanje v slikanju vsakega krožkarja in nastajanje barvite panjske končnice. Na marsikateri nastajajoči panjski končnici je ostal tudi odtis poteze čopiča našega slikarskega somentorja. Med slikanjem raznovrstnih motivov, ki so si jih zamislili naši krožkarji, od 1. do 7. razreda jih je bilo kar dvajset, je vladalo nepopisno veselje in razposajeno vzdušje. V treh urah napornega ustvarjanja so nastajali zanimivi motivi: od pisanih panjev, barvitih rožic in dreves do humornih prikazov debelušnih čebelarjev, lovca, ki stre- (www.muljava.si) vabi na predavanje "ČEBELE IN ČEBELJI PRIDELKI" v petek, 17. 4. 2015, ob 20.00 uri, na Jurčičevi domačiji na Muljavi. O čebelah in čebeljih pridelkih bo predaval Stanislav Kovačič, doktor veterinarske medicine in čebelar. Vabljeni v deželo Desetega brata. lja čebelo, čebelo, ki dopustuje na morju, in še mnogo drugih zanimivih podob. Dodatno veliko vrednost našim umetninam pomenijo nalepke, narejene za vsakega krožkarja in vsako panjsko končnico, ki so jo naslikali, ker jo je lastnoročno podpisal naš priznani slikar, ki tudi sam ustvarja v neposredni bližini šole. Unikatne panjske končnice bodo najprej predstavljene na šolski razstavi, nato pa bodo krasile stalno razstavo v čebelarskem kotičku Turistično informativnega centra na Krki, kjer bodo domovala krška društva in jih bodo lahko izletniki, ki ga bodo obiskali, tudi videli in občudovali. Naši mladi krožkarji - slikarji, jih bodo lahko čez nekaj let, ko bodo že starejši, ponosno pokazali svojim prijateljem. Najzanimivejše panjske končnice bomo poslali na Čebelarsko zvezo Slovenije, ki razpisuje natečaj za najboljšo poslikavo panjske končnice. Marjan Volaj, ČD Krka in Zagradec Za ljubitelje kolesarjenja Kolesarsko društvo Grosuplje je letos pripravilo zanimivo kolesarsko akcijo z naslovom Zahodno dolenjski krog, namenjeno tako dobrim kot tudi manj pripravljenim kolesarjem. Kaj je Zahodno dolenjski krog (ZDK)? ZDK, s polnim imenom Zahodno dolenjski krog, je kolesarsko turistična akcija. Njen namen je popestritev dni na kolesu in spoznati kaj novega med vožnjo po zahodni dolenjski pokrajini. Obiščete lahko deset krajev, v katerih so sodelujoči lokali, ki imajo v svoji bližini zanimive kulturno-zgodovin-ske točke ali pa lepe razglede na ožjo in širšo okolico. Povsod vam bodo postregli z dobro hrano in seveda s hladnimi napitki, vendar pa morate paziti, da pridete med njihovim delovnim časom. V sodelujočih gostinskih lokalih prejmete žig v evidenčni kartonček, ki ga dobite na eni od prijavnih točk. Vsak dan lahko v posameznem lokalu dobite samo en žig. Seveda pa si dnevno število lokalov (žigov) izbirate po želji. Lahko se vso sezono vozite samo na eno točko - lokal ali pa na vseh deset. Žigi v lokalih so enakovredni in jih lahko dobite samo med njihovim delovnim časom. V vseh sodelujočih lokalih in v prostorih društva vam bodo na razpolago zloženke z zemljevidom in opisi posameznih točk. Začetek akcije je bil v soboto, 11. aprila 2015, in se konča v nedeljo, 20. septembra 2015. Kdo v akciji sodeluje? o Turistična kmetija GIOAHIN na Peči o Izletniška kmetija PR'JAKOPC na Malem Lipoglavu o Okrepčevalnica in pizzeria ROZIKA na Turjaku o Gostišče KRKA na Krki - Gabrovčec o Gostilna in pizzeria PRI GRADU v Žužemberku o Bistro BRIGITA na Selih pri Šumberku o Gostilna RAVNIKAR na Čatežu pri Trebnjem o ŽEJA BAR na Vratih pri Bogenšperku o LAVRIČEVA KOČA na Gradišču pri Stični o Gostilna JELENOV ROG na Peščeniku nad Višnjo Goro Kje se lahko prijavimo? - Kolesarsko društvo Grosuplje (petek med 20:00 in 22:00) - Lavričeva koča na Gradišču pri Stični - Turistična kmetija Gioahin na Peči - Izletniška kmetija Pr*Jakopc na Malem Lipoglavu - Okrepčevalnica Rozika na Turjaku - Gostilna Ravnikar na Čatežu pri Trebnjem Ob prijavnini 10 € prejmete evidenčni kartonček, v katerega zbirate žige. Na vsaki evidenčni točki lahko dobite dnevno en žig. Nagrade: - Zlata medalja za 50 žigov na katerikoli evidenčni točki - Srebrna medalja za 30 žigov na katerikoli evidenčni točki - Bronasta medalja za 20 žigov na katerikoli evidenčni točki - Posebno nagrado dobijo vsi tisti, ki bodo obiskali vsaj enkrat vseh deset evidenčnih točk. Evidenčne kartončke morate oddati najkasneje do 20. septembra na eni od kontrolnih točk. Zaključek akcije bo v soboto, 3. oktobra 2015, z vožnjo na čas, podelitvijo priznanj in praktičnih nagrad. Lokacijo zaključne prireditve in traso vožnje na čas bomo pravočasno objavili na vseh evidenčnih točkah in na spletni strani društva www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si. Se srečamo na kolesu! Pega Kunstelj, Kolesarsko društvo Grosuplje Ste že pripravili svoje kolo? Očiščeno in tehnično urejeno vam bo prijazno služilo in vam delalo družbo vse do jeseni. Če boste začeli takoj in pridno vztrajali, potem boste gotovo dobro pripravljeni za naš 17. MARATON TREH OBČIN ki bo v nedeljo, 7. junija 2015, s startom ob 9. uri na Kolodvorski cesti v Grosuplju. Udeleženci bodo lahko izbirali med tremi - v celoti asfaltiranimi progami v dolžini 92, 80 ali 56 km ter MTB progo, ki bo speljana po vzhodnem delu dvonamenske planinsko-kolesarske poti v dolžini cca. 35 km, primerni samo za gorska kolesa. Za družine in manj pripravljene kolesarje, predvsem tiste, ki želijo uživati v neokrnjeni naravi, bo organiziran družinski maraton v dolžini cca. 15 km. Za spremljevalce kolesarjev pa pohod v okolico, da bodo čakanje lahko koristno izkoristili. O predprijavah in podrobnostih vas obveščamo na internetni strani: www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si/maraton. V nedeljo, 7. junija, si rezervirajte dan za kolo. Kolesarsko društvo Grosuplje Uspešno leto za šentviške upokojence Tudi stiški upokojenci z V nedeljo, 8. marca, je v prostorih Osnovne šole Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični potekal letni občni zbor Društva upokojencev Šentvid pri Stični. Seveda je dan zaznamoval praznik dneva žena, ob katerem je predsednik društva Jože Kenda čestital vsem članicam društva. Navzoče članice in člane je v uvodu nagovoril podžupan Tomaž Smole. Zbranim je prenesel najnovejše informacije v zvezi z nedavnim prenehanjem delovanja dnevnega varstva za starejše, ki se izvaja v Šentvidu. Na začetku marca je namreč prišlo do inšpekcijskega nadzora. Kot je pojasnil podžupan, so že stekli postopki za pridobitev potrebnih soglasij, tako da bi se delovanje dnevnega varstva za starejše občane v prostorih Centra za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu čimprej lahko nadaljevalo. Dobrodošlico je zbranim zaželel tudi ravnatelj šole Janez Peterlin, v nadaljevanju pa so za praznični kulturni program poskrbeli učenci šentviške šole, članice Vokalne skupine Estrella iz Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, članica društva upokojencev Darinka Vidic z recitacijo svoje pesmi ter člani Mešanega pevskega zbora Sončni žarek DU Šentvid pri Stični. Podobno kot na preostalih letošnjih občnih zborih so si tudi v Šentvidu ogledali na velikem platnu promocijski film občine Ivančna Gorica. Tudi preteklo leto je bilo v društvu, ki novim vodstvom as šteje več kot 250 članov zelo pestro. Uspešno so opravili adaptacijska dela v društvenem domu, se udeležili čistilne akcije ter pomagali pri organizaciji Tabora slovenskih pevskih zborov. Članice društva se redno udeležujejo telovadbe v fi'zioterapiji Sinjur, plavanja v bazenu Centra za zdravljenje bolezni otrok, vključujejo se v Univerzo za tretje življenjsko obdobje, delujejo kot prostovoljke Rdečega križa in Karitasa. V okviru društva deluje tudi Mešani pevski zbor Sončni žarek, ki je v preteklem letu izvedel skupaj kar 16 nastopov, enako se jim obeta v letu 2015. Zelo radi pa tudi hodijo v naravi. V letu 2014 so načrtovali 22 pohodov, opravili pa so jih kar 24. Vseh pohodov se je Projekt »starejši za starejše « v DU Višnja Gora Kako se je spet hitro izteklo leto, polno političnih in drugih tegob, ki nas iz dneva v dan, iz leta v leto bolj pestijo. Vedno bolj se nas polašča strah, ko zremo v prihodnost. Naša generacija je v teku svojega življenja morala dati že mnogo hudega skozi. Vemo, kaj sta lakota in mraz in vemo, kaj povzroča taka stiska v družini in okolju. Danes se negativno spreminjajo medčloveški odnosi kot posledica moči in brezobzirnosti mnogih tistih, ki so na oblasti in na drugi strani popolna odvisnost od njih in njihove moči. Večkrat se srečam s svojimi sovrstniki, ki so bili nekoč navadni delavci ali pa tudi na visokih družbenih položajih in vsem zre iz oči strah pred prihodnostjo in strah pred tistimi, ki so si vzeli preveč oblasti in jo zlorabili sebi v prid in tistimi, ki mnogokrat ne dovolijo do besede in odločanja tistim, ki želijo, da bi slovenski narod popeljali v boljši jutri. Vse nas je strah za naše otroke in za naše vnuke, ki se v današnjem času čedalje večkrat znajdejo v hudi gmotni, bivanjski ali kakršnikoli drugi stiski. Mnogi naši vrstniki skušajo svojim potomcem še s tistimi borimi pokojninskimi evri pomagati prebroditi krizo, iz katere že mnogi ne vidijo več izhoda. In vendar je ta kriza čas preizkušenj, ko bi se člani družine morali med seboj še bolj povezati in si stati ob strani. Vendar v mnogih primerih žal ni tako. Ko na sestankih koordinatorjev projekta »starejši za starejše« razpravljamo o težavah starostnikov, ugotavljamo, kako je pri srcu tistim vrstnikom, ki jih naše prostovoljke najdejo zapuščene, osamljene in pozabljene, in ki se sprašujejo, kaj so v življenju naredili narobe, da so se jim tako odtujili otroci in njihove družine. Osamljenost je največje zlo našega časa. Ne dolgo nazaj sem srečala starejšega znanca, ki mu je pred par leti umrla žena, sedaj pa sam živi s hčerino družino v svojem stanovanju. Ob vprašanju, kako mu gre, mi je z žalostjo odgovoril: «Sam sem sam, tako mi je tukaj notri hudo - pri duši. Čeprav živim s svojimi, danes nimam več sogovornika. Hči in njena družina se pehajo za drobtinami kruha, da o drugih dobrotah ne govorim. Celo življenje sem delal, da bi na stara leta z ženo vsaj normalno živela. Toda usoda je hotela drugače in sedaj sem tako sam, tako sam. Vem, da sem se preveč zaprl vase in da tudi s sosedi ne iščem več druženja, a nimam moči za drugačno življenje.« In takih primerov je kar nekaj.Tudi pri nas v Višnji Gori. Prostovoljke našega društva, ki delajo na projektu, se večkrat srečajo s podobno zgodbo. A jim žal več kot lepo besedo in trenutek svojega časa ne morejo dati. V projektu skrbimo, da tiste, najbolj osamljene in ostarele, redno, vsaj enkrat do dvakrat letno obiskujemo in da v DU vsaj svojim članom ob novoletnih praznikih z obiskom, skromnim darilcem in toplo besedo popestrimo praznične dni. Ob obiskih je tako prijetno, ko gledamo tiste iskrice veselja in hvaležnosti v očeh starejših. Srečni so, da smo se spomnili na njih. Vsi, mlajši in starejši, bodite pozorni na svoje prijatelje in sosede in jim s svojimi obiski pomagajte pregnati kruto osamljenost. Srečujte se s svojimi vrstniki in znanci, pokramljajte o starih časih.Tako bo vam in njim mnogo lažje pri duši. Naj vam ne bo škoda časa za skupne trenutke. Tako lahko h kvaliteti življenja starejših oseb bistveno prispevamo vsi s krepitvijo prostovoljnega dela na raznih področjih družbenega udejstvovanja in tako pomagamo graditi boljši jutri sebi, sovrstnikom in mlajšim rodovom, ki bodo kaj kmalu okusili tegobe starejših tudi pri sebi. Naše prostovoljke se s prostovoljstvom 12. marca je v gasilskem domu v Stični potekal letni občni zbor Društva upokojencev Stična. Več kot 110 prisotnih članov in članic se je seznanilo z delom društva v preteklem letu in načrti za leto 2015, potekale pa so tudi volitve novih organov vodenj društva. Zbrane je v uvodu pozdravil župan Dušan Strnad, ki se je članom in članicam zahvalil za vse dobro, kar so storili v preteklem obdobju v korist občank in občanov naše občine. Ob tej priložnosti jim je predstavil tudi promocijski fi'lm občine Ivančna Gorica, ki so si ga na velikem platnu lahko tudi ogledali. udeležilo 91 pohodnikov, na vsakem pa je bilo povprečno 17 udeležencev. Kot je dejal predsednik društva Jože Kenda, bodo podobne aktivnosti opravljali tudi letos. Zbrane je nagovoril predsednik Sveta Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični Vojko Urbas, besedo pa sta dobila tudi podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Anton Donko in predsednik Društva upokojencev Grosuplje Drago Andročec. Navzoče upokojence in starostnike pa je z varnostjo v prometu in na domovih seznanil predstavnik PP Grosuplje, vodja policijskega okoliša Ivančna Gorica in Šentvid pri Stični, Damijan Mišigoj. Gašper Stopar trudijo že enajsto leto. V tem času so opravile že 3.875 obiskov ali srečanj pri povprečnem številu 270 starejših nad 69 let. Na to število smo v društvu in projektu zelo ponosni in hvaležni našim prostovoljkam, ki ste jih v teku vseh let že dodobra spoznali, vendar dovolite, da jih ponovno imenujem - vredno je: Jožica Bravhar, Jožica Klemenčič, Cvetka Vozel, Cilka Groznik, Vladka Assejev in Marica Pilko. Spoštovane prostovoljke, jaz kot vaša koordinatorka se vam iskreno zahvaljujem in vas prosim, ne pozabite na naše vrstnike in naj vam ne bo žal za trenutke, prebite z njimi. Hvala tudi vsem tistim članom in članicam društva, ki se trudite in s svojim prostovoljnim delom pomagate uresničevati cilje našega društva. Smo pa tudi srečni, da imamo na čelu naše občine župana in podžupana, ko sta popolnoma predana skrbi za pomoč starejšim. Od tako številnih občin, ki jih imamo v Sloveniji, ni veliko takih srčnih ljudi na čelu občin kot sta naša dva gospoda, Dušan Strnad in njegova desna roka Tomaž Smole. Zal so današnji krizni časi pripomogli k temu, da župan ne more v času, ki si ga je s svojimi sodelavci zadal, uresničiti vseh ciljev v prid starejšim občanom. Najdejo se tudi takšni, ki mu pri uresničevanju ciljev za boljši jutri starejših celo mečejo polena pod noge. Vendar vsi upajmo na skorajšnjo lepšo prihodnost za nas starejše in za tiste, ki še boste nekoč starejši ter da bi vse županove uresničene cilje tudi naša generacija še uživala. Vsem krajanom naše krajevne skupnosti in naše občine želim, da bi vse dneve preživeli srečno v krogu svojih prijateljev, znancev in vrstnikov. Zelim vam, da vam vsem kmalu posije sonce in vas popelje novim uresničljivim ciljem naproti. Anica Zupančič, koordinatorka projekta Po nagovoru župana je beseda pripadla predsednici društva Mariji Ljubič. Kot je dejala, se je društvo v minulem letu vključevalo v aktivnosti, ki sta jih organizirala Svet župana za starosti prijazno občino in Društvo Objem iz Stične. Mesečno so organizirali krajše pohode, odšli so na enodnevni izlet na Brdo pri Kranju in Idrijo, v mesecu juliju so pripravili piknik na Gradišču, se udeležili srečanja upokojencev iz vseh treh občin, novembra so pripravili že tradicionalno srečanje jubilantov v Metnaju ter leto zaključili z novoletnim srečanjem v Gostišču Krka. Ob zaključku se je predsednica zahvalila vsem članom in članicam, ki so ji vrsto let pomagali pri vodenju društva. Aktivnosti Društva Objem in njihov vsakoletni tečaj o preprečevanju padcev v starosti pa je predstavil predsednik društva Nikolaj Erjavec. Letos so po izteku mandata organom vodenja člani volili novo vodstvo društva. Dosedanja predsednica se je na svojo željo odpovedala nadaljnjemu predsedovanju, člani in članice pa so izvolili novo predsednico gospo Nado Hauptman. Slednja je po izvolitvi predstavila svoja videnja nadaljnjega dela v društvu, med drugim se bo zavzemala tudi za pridobitev ustreznih prostorov za še bolj kvalitetno delovanje društva. Ob zaključku so zbrane nagovorili še podžupan Tomaž Smole, predsednik Osrednjeslovenske pokrajinske zveze društev upokojencev Marjan Sedmak in predstavnica DU Šentvid pri Stični Majda Verbič. Predstavnik Policijske postaje Grosuplje Damijan Mišigoj pa je podal nekaj nasvetov in informacij v zvezi z varnostjo starejših občanov na domovih in v prometu. Gašper Stopar Krajevna organizacija Zveze borcev za vrednote NOB Stična Člani Krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Stična smo se v sredo, 18. 03. 2015, udeležili Skupščine Združenja borcev za vrednote NOB Grosuplje. Na skupščini smo bili seznanjeni s poročilom o delu in finančnem poslovanju v letu 2014 ter po konstruktivni razpravi o poročilih sprejeli adekvatne sklepe. Razpravljali smo o programu dela za leto 2015 ter ga sprejeli z določitvijo plana prireditev, plana obnove spominskih obeležij, sprejeli smo tudi fi'nančni načrt za leto 2015. Dorekli smo status in delovanje članov naše Krajevne organizacije v zvezi s Partizanskim domom na Pristavi in ga aktivno vključili v program in plan prireditev za leto 2015. Letos obeležujemo 70-letnico osvoboditve in upamo na izreden odziv in udeležbo, v soboto, 18. julija 2015, pred Partizanskim domom na Pristavi. Miloš Moretti, član Izvršnega odbora Zveze borcev NOB Stična GLASILO MLADIH NOVINARJEV 08CINEIVANCNA GORICA 2015 Mlade zgodbe Novinarji se večinoma izogibamo poročanju iz domačega kraja. Tudi urednikom se to ne zdi najbolj higienično. Upravičeno se bojijo, da bo okolje, na katerega smo, hote ali ne čustveno navezani, vplivalo na objektivnost našega poročanja. No, objektivnost v novinarstvu je tako ali tako zgodba zase. Zgodba, katere bistvo je, da ni zgodba. Objektivnost je nevtralno poročanje o dogajanju. Objektivno novico se servira kot pusto vročo polento kuhano na vodi. Zgodbe pa se servira z ocvirki, kislo smetano, maslom ali celo z golažem. Polenta je tako le osnova, ki si jo bomo zapomnili po dobri zabeli. Novinarstvo zahteva tako objektivnost kot občutek za iskanje in pripovedovanje zgod. Nikakor ne mislim, da bi morali ocvirke polivati po dnevno političnem in gospodarskem dogajanju, ki nam že tako 'beli' glave. Želela pa sem si, da bi mladi novinarji, s katerimi sem imela možnost sodelovati pri nastajanju Mladega Klasja, okusili kakšno dobro zgodbo na terenu. A tu se spet srečamo s težavo domačega okolja. Domača polenta se zdi namreč na prvi pogled daleč najbolj nezanimiva, zato je tu potrebno opraviti »radovednostni« preskok, se dvigniti iznad krožnika in se vprašati, kdo jo je zakuhal, zakaj, kako in kdaj si jo je izmislil. Stavim, da bi na vsaj eno od teh vprašanj presenetil. In glej, na pustem krožniku se znajde žlica kisle smetane! Nagrada za radovednost, ki je osnova novinarskega poklica in hkrati prednost otrok in mladostnikov, ki je imajo več kot odrasli. Mladi novinarji so bili za opravljanje svoje naloge torej ravno prav stari. Obiskali so različna društva in opravili nekaj intervjujev. Poročali so o dobrih stvareh in to je tudi edina prednost domačega terena. Napisati zgodbo, ki je uvid v delo, trud, navade in nenavadne hobije ljudi iz lastnega okolja je novinarju v ponos. Hkrati bo kot domačin najhitreje izvedel, kje se dobijo najboljši ocvirki, taki, da bi jih morda želeli poskusiti celo bralci iz drugih krajev! Mladim novinarjem se zahvaljujem za njihov trud in jim želim, da vse do zrelejših let in še naprej ohranijo zvedavost in radovednost, osnovni sestavini vseh dobro zabeljenih zgodb. Larisa Daugul Od starejsih dam, ki rade berejo, do kranjskih č'belic Kako je biti v bralnem klubu Zgovorne gospe, sicer že v pokoju, se v okviru bralnega kluba srečujejo vsak prvi torek v mesecu, ob 17. uri v knjižnici, v enoti Ivančna Gorica. Vodi ga bibliotekarka Ksenija Medved. Pogovarjajo se o prebrani knjigi, o vtisih o prebrani knjigi, se srečajo s pisateljem prebranega dela in se tudi odpravijo na kako ekskurzijo. INTERVJU S KSENIJO MEDVED, VODJO BRALNEGA KLUBA: Kako je bralnemu klubu ime? Ime bralnega kluba je »Kranjska č'belica«. Koliko članov ima bralni klub? Bralni klub ima okoli 12 članov. Kdo se lahko pridruži bralnemu klubu? Sodeluje lahko vsak, večinoma pa so člani že malo starejši, upokojenci. Kako poteka srečanje bralnega kluba? Srečanje vodim jaz. Pogovorimo se o pisatelju, o njegovem življenju in drugih njegovih delih, potem pa o knjigi. Včasih se odpravimo na kakšen izlet, ki je povezan s knjigo, ali pa se srečamo s pisateljem. Kakšne zvrsti knjig po navadi berete? Večinoma beremo knjige slovenskih avtorjev, pa tudi nekaj tujih. Radi menjamo žanre, da vsakem član najde nekaj, kar mu je všeč. Zakaj ste ustanovili bralni klub? Bilo je veliko povpraševanja, ljudje so si tega želeli. Tudi druge večje knjižnice po Sloveniji organizirajo bralne klube. Med razlogi pa ni samo branje, temveč tudi druženje in pogovor. Od kdaj že obstaja Kranjska čbelica? Klub je začel delovati v letu 2013, torej zdaj obstaja že leto in pol. Na srečanju bralnega kluba sva bili med drugimi učenkami naše šole tudi Lana in Maša. Pogovarjali smo se o prebrani knjigi Pink Janje Vidmar. Lana Benčan in Maša Omahen Društvo »stoji pokonci« že 20 let Intervju s Tonetom Drabom Minilo je že 20 let, odkar so se likovniki iz Šentvida pri Stični pričeli zbirati v društvu in širiti svojo domišljijo preko razgibanih realističnih slik. Začetki ustanovitve društva niso bili lahki, vendar se je do zdaj zbralo že 17 članov. Društvo je ustanovil Anton Drab, danes je voditeljica likovnikov Milka Gruden, ki deluje ob pomoči Nevenke Kotar. V intervjuju sta voditeljica in ustanovitelj spregovorila nekaj besed o samih začetkih in o Kulturnem društvu likovnikov Fer-da Vesela na splošno. Kakšni so bili začetki KD likovnikov Ferda Vesela pred dvajsetimi leti? TONE DRAB: Na začetku smo bili le trije, delal sem še z bratoma Cencel. Sprva smo se le dogovarjali, upali pa si nismo prav veliko storiti. V tako majhni vasi, v Šentvidu pri Stični, ni bilo ljudi, ni bilo slikarjev, kako bi potem to društvo sploh obstajalo? Čez nekaj časa smo k ustanovitvi društva privabili še nekaj slikarjev, naše razstave pa so tisti čas že potekale v osrednjem prostoru Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Vseeno pa smo imeli prve ustanovne sestanke v gostilni Jankl. Pri trgovini Tuš smo tudi sestankovali, tam se je reklo 'pri Jožici'. Potem smo le našli svoje prostore, ki so bili takrat še zanemarjeni, a smo jih prebelili in preuredili. Na otvoritev je sicer prišlo nekaj ljudi, kakšnih posebnih obiskov pa ni bilo. To so bili nekako prvi začetki. Kdaj ste se začeli ukvarjati s slikanjem? TONE DRAB: Točno kdaj, ne vem. Ampak vedno sem nekaj risal v zvezke in podobno. S čisto pravim resnim slikanjem pa sem se začel ukvarjati kasneje pri vojakih, kjer mi je akademski slikar Jaka Torkar prav posebej vcepil strast do slikanja gor in planin. MILKA GRUDEN: Jaz pa pravzaprav posebne strasti do slikanja nisem kazala. Pregovoril me je Tone, približno šest let nazaj. Najprej sem začela z odporom in nisem hotela. Kasneje, ko pa sva skupaj naslikala sliko, mi je bila ta zelo všeč. Kje se slikarji zbirate, širite svojo domišljijo in koliko vas to počne? MILKA GRUDEN: Trenutno se zbiramo v galeriji v Domu kulture Šentvid pri Stični v spodnjem nadstropju. Jemljemo predvsem naravo, iz raznih revij, slik, ki jih preslikamo. Trenutno nas je 17 članov. Približno 13 ali 14 in Milko Gruden slikarjev pa je aktivnih, saj pridemo vsako sredo v atelje. V katerih regijah vse razstavljate? MILKA GRUDEN: Trenutno razstavljamo na Muljavi, v hotelu Topolšica, v knjižnici Ivančna Gorica, svojo razstavo pa imam tudi v Rehabilitacijskem centru Soča v Ljubljani. Kakšne tehnike slikanja uporabljate? MILKA GRUDEN: Uporabljamo predvsem tehniko olje na platnu. Se pravi olje in pa platno, včasih pa tudi akril. TONE DRAB: Jaz v zadnjem času uporabljam predvsem akril, ker se mi drugače ne splača kuriti v stanovanju. Koliko časa približno se suši ena slika? TONE DRAB: Okoli 1 teden ali 10 dni. To je seveda odvisno od nanosa barve na sliko. Če rišeš drevesa in potem kakšne vejice, se to lahko potem dlje suši. Kaj vpliva na vaše slikanje? TONE DRAB: Vedno slikarjem priporočajo, da naj na naše slikanje vpliva dediščina. Kozolci, narava, kjer se najde ogromno idej. MILKA GRUDEN: Mi smo realisti, mi ne delamo črt in pikic, temveč slikamo bolj naravo. Letos so na primer tema slovenske gore, katerih slike bodo tudi razstavljene. Kaj vas navdihuje? TONE DRAB: Najboljme navdihuje narava. V naravi najdeš čuda in čuda motivov za slikanje. MILKA GRUDEN: Zagotovo narava. Katera slika vam je najbolj pri srcu? MILKA GRUDEN: Najbolj pri srcu mi je moja prva slika, ki sem jo naredila. Te zagotovo ne bi dala nikomur. TONE DRAB: Prav gotovo ima vsak slikar kakšno sliko, ki mu je pri srcu. Tudi slikar Ferdo Vesel je imel svojo najljubšo siko, ki je ni hotel prodati nikomur. Jaz imam najrajši svoje prve slike ter slike planin. Najrajši rišem slike, ki se tičejo realizma. Današnji trendi in moda pa meni niso prav posebej všeč, seveda pa so zdaj veliko bolj cenjeni, kot take slike, ki jih slikamo mi. Gospod Drab, vi pa se ne ukvarjate le s slikanjem, ampak tudi pišete. TONE DRAB: Res je. Predvsem rad zbiram gradiva in včasih zato tudi preberem kakšno knjigo. Zelo rad pišem hudomušne rime, nisem pa jaz za rožice in strta srca. Poleg pisanja pa tudi zbiram drage kamne, izdelujem panjske končnice ter manjše gradove. Ali tudi mlajše generacije kažejo zanimanje za slikanje? TONE DRAB: Kar precej deklet iz te vasi se je izučilo pri meni in zdaj prav lepo slikajo ter imajo svoje razstave. MILKA GRUDEN: Tudi dopoldan so včasih mladi hodili slikat v atelje, sedaj pa nimajo več časa, ker imajo študij. V našem društvu trenutno ni mladih, ker smo tu včlanjeni le upokojenci. Kakšni so nadaljnji načrti društva? MILKA GRUDEN: Nadaljevali bomo pri tem, kar smo si zastavili, torej slikanje, razstave. Mogoče bomo uporabili še kakšno novo tehniko, to pa je tudi vse. Veliko uspehov in veselja pri vašem nadaljnjem delu! Ana Koželj, 8. a OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Smeh in vragolije na odrskih deskah Od Višnje Gore do Muljave »Kako odlična predstava!« »Super igralci, kdaj bo ponovitev?!« To so komentarji, ki jih slišijo igralci po odigrani predstavi. Seveda pa se brez muje še čevelj ne obuje in tudi igralci so morali za gromki aplavz in pohvale veliko vaditi in v predstavo vložiti' veliko truda. Septembra 2014 so dekleta in fantje igralske skupine Drzne in lepi začeli vaditi za predstavo Pika Nogavička. Pripravljali so se vse do premiere, ki je bila 14. februarja 2015. Drzne in lepi, ki so se zbrali za to predstavo, so na odrskih deskah še začetniki, zato so morali imeti veliko več vaj kot drugi igralci. Vaje so imeli vsako soboto ob desetih zjutraj. Ob približevanju premiere pa so morali priti na vaje že med tednom. Na začetku so se urili v jasnejši in glasnejši izgovorjavi, v pravilnem gibanju na odru in v drugih veščinah, ki jih mora obvladati vsak igralec. Po navadi so vaje začeli z jogo. Omogočala jim je dobro fi'zično pripravljenost in zbranost, ki je bila še kako potrebna v situacijah, ko igralci niso mogli obdržati resnega obraza. Večkrat se je namreč zgodilo, da bi moral kdo povedati nekomu določeno besedilo, pa nikakor ni mogel zadržati smeha. Za kazen se je nato moral nepretrgoma smejati pet minut, čeprav razloga za smeh res ni bilo več. Naloga ni bila tako lahka in marsikdo si je z ukazano "telovadbo" utrdil trebušne mišice. Zaradi zabavnega vzdušja sta režiserja mladim igralcem morala dopustiti in odpustiti precej vragolij in prigod. Zgodilo se je, da so igralci lutki iz sti-ropora z metlo odsekali glavo. Bilo je veliko smeha, lutka pa je morala dobiti novo glavo. A zabavo je vedno nadomestilo trdo in zbrano delo. Za nagrado so igralci kdaj dobili pico, ki je izginila v trenutku. Skozi študij teksta in vaje pa je predstava dobi- Začaran krog kulture ■ -V-H ■■ ■ in Življenja Ste že slišali za Kulturno društvo Srednje šole Josipa Jurčiča? Srednja šola Josipa Jurčiča Ima svoje kulturno društvo, ki ga vodi gospa profesorica Majda Simonič. Šola se lahko pohvali z različnimi dejavnostmi kulturnega društva, in sicer s plesnim krožkom pod vodstvom profesorice Marije Majzelj Oven, dramskim klubom v angleščini pod vodstvom profesorice Marije Maje Zajc Kalar, literarno delavnico, pod mentorstvom profesorice Majde Simonič in kar dvema pevskima zboroma. Mešani mladinski zbor vodi ravnatelj, gospod Milan Jevnikar. Zakaj in kaj ga navdušuje za vodstvo pevskega zbora sva se pa pozanimala kar pri njem. »Naša šola je vedno imela tradicijo zborovskega petja,« pravi ravnatelj. »Tudi sam sem kot dijak te šole pel v šolskem pevskem zboru. Ker se že od svojih študentskih časov ukvarjam z glasbo in sem vseskozi zborovodja tudi v domačem kraju, sem ob odhodu kolegice, ki je na šoli vodila pevski zbor, enostavno prevzel njeno delo. Mislim, da je bilo to pred več kot 20 leti,« nama pove in doda, da odločitev za prevzem zbora ni bila težka. Mesto zborovodje je ostajalo prosto, ljubezen do glasbe je povezal s pedagoškim delom in začel voditi zbor. »Vloga zborovodje me je in me še vedno zelo veseli in me bogati,« nama je zaupal. »Zelo lepo je delati z mladimi, opazovati njihov napredek in se veseliti, da so se prav v šolskem zboru navdušili za kasnejše pevsko udej-stvovanje v svojem domačem kraju.« Kot sam pravi, zelo rad vzpodbuja dijake k petju, kajti morda pa v petju in glasbi najdejo svojo dušo in se lahko s tem ukvarjajo celo življenje. Ob vprašanju, kateri nastopi so bili za zbor najpomembnejši, se je težko odločil, pravi, da so bili vsi dovolj pomembni in bi jih lahko omenil. Na koncu je izpostavil nekaj dogodkov, in sicer pevsko igralski projekt Jurčičeva slavnost iz leta 1994, petje na velikih obletnicah šole, celovečerni koncerti zbora in pa petje na šolskih proslavah. Njegov zbor je bil lani na medobčinski reviji v Šentvidu ocenjen kot najboljši zbor, ki presega lokalno raven. Po ravnateljevih besedah pa ima zbor tudi manjše pomanjkljivosti in sicer kot zborovodji mu manjka izkušenj in veselja z modernejšimi glasbenimi zvrstmi, kar mu pevci občasno malo poočitajo. Danes zbor sestavlja štirideset dijakov, od tega trinajst fantov in kar sedemindvajset deklet, kar pa je največ pevcev, ki so kdajkoli peli pri pevskem zboru. Proti koncu leta bo tudi letni koncert, ki mu je vredno prisluhniti. Na šoli je še Vokalna skupina Estrella, septet sedmih dijakinj pod vodstvom Luke Posavca. Dijakinje drugega, tretjega in četrtega letnika delujejo kot vokalna skupina dve leti. Na začetku je bilo v skupini deset dijakinj, danes pa zasedbo sestavljajo Tanja Sedmega marca je sijalo sonce in dan je bil ravno pravšnji za tradicionalni Jurčičev pohod od starega mestnega jedra Višnje Gore do Muljave, rojstne vasice Josipa Jurčiča. Med več tisoč ljudmi sem bila tudi jaz. Na začetku nas je malo zeblo, a željni spomladanskega svežega zraka in prijetnega druženja smo se odpravili na pot. Ta je bila lepo označena, da smo vsi vedeli kod in kam. Iz prve postojanke na VIšnjegorskem gradu smo uzrli prečudovit razgled. vala tudi nekatere posebnosti. Pika je imela namesto očeta mamo, njen konj je bil na počitnicah in roparja sta imela reparsko kariero. Režiserja se res nista ustrašila novih idej in zmožnosti igralcev. Konec koncev pa je važno to, da so igralci uživali ob igranju na odru, gledalci pa ob gledanju predstave. Neža Kralj Med hojo smo si v gozdu lahko ogledali kar nekaj zvončkov, marjetic in ostalih spomladanskih cvetlic. Tisti, ki so bili željni pijače ali manjših prigrizkov, so se lahko ustavili na stojnicah na Pristavi, Zavrtačah _ Prispeli smo na Polževo, kjer smo lahko pomalicali, spili brezplačen čaj in si nabrali novih moči za zadnji vzpon do cerkve sv. Duha. Kmalu smo prispeli do vasi Oslica in od tam naprej nas je vodila samo še asfaltirana pot do Muljave, kjer se je pohod zaključil. Nadaljevalo se je z dobro hrano, pijačo, smehom in glasbo. Pohod je bil prijetno spomladansko obarvan in v mislih sem skovala navihano pesmico. Veselim pa se tudi že naslednjega pohoda, upam, da se ga v čim večjem številu udeležimo tudi prihodnje leto. JURČIČEVA POT V šolo Jurčič hodil je rad in šel navdih za nove zgodbe iskat. Zdaj hodimo mi po tej poti, njegovi domačiji nasproti. Čez travnike, gozdove, hribe in doline nas vodi pot, veselo je vsepovsod. Na Josipa Jurčiča lepi spomini so, upam, da nikdar ne zbledijo, da ostalo bo tako. Tjaša Zajc, 7. a OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Adamlje, Sara Adamlje, Elza Rebol, Alenka Sinjur, Katarina Van Midden, Veronika Gale in Ajda Kenda. Tudi Estrella je imela kar nekaj nastopov, med njimi tudi na medobmočni pevski reviji v Grosuplju. Pevska skupina izvaja skladbe različnih glasbenih zvrsti, tudi klasiko. Ker je takšna zvrst glasbe običajno kar zahtevna, imajo vse članice vsaj osnovno glasbeno izobrazbo, zborovodja pa vzporedno obiskuje tudi srednjo glasbeno šolo. Petje in glasba jih združujeta, v tem uživajo, kar pa je ključno za delovanje skupine. Ker je zbor majhen in vsak glas šteje, je pomembno, da so pesmi »izpiljene« do potankosti, za kar gre zahvala izostrenemu sluhu vodje zbora. Lani, aprila 2014, je plesna skupina Srednje šole Josipa Jurčiča priredila odmevni plesni spektakel, ki je požel veliko navdušenja in pohval. V sodelovanju še z drugimi dejavnostmi kulturnega društva šole, so popestrili večer veliko ljudem. Plesna skupina se udeležuje tekmovanj v standardnih in latinskoameriških plesih, kjer dosegajo zavidljive uspehe. Vseh teh uspehov pa ne bi bilo brez pomoči profesorice Marije Majzelj Oven, ki je strastna ljubiteljica plesa. Letos se je skupini pridružilo kar nekaj novih plesnih parov in vsekakor bomo pozorno spremljali njihov napredek in jih vzpodbujali. Kulturno društvo z vsemi svojimi členi aktivno sooblikuje šolske pri- reditve in zgledno sodeluje na prireditvah v lokalni skupnosti. Ima tudi pomembno vlogo pri oblikovanju posameznikove osebnosti in vključevanje dijakov v družbeno okolje. Ajda Kenda in Jaka Novak, Srednja šola Josipa Jurčiča Nekaj o KD Stična Kulturno društvo Stična sodi med večja društva v naši občini. V društvu delujejo otroška, mladinska in odrasla sekcija gledališča Drzne in lepi, folklorna skupina, mešani zbor Zborallica, Oktet fantov, godalni orkester in Festival Stična. KD Stična letno priredi več kot trideset prireditev, štirideset gostovanj, od tega nekaj tudi v tujino. Skupine in posamezniki iz KD Stična pa so za svoje delo prejeli tudi več državnih in mednarodnih nagrad. Kulturno društvo Stična je bilo prvič uradno registrirano leta 1953, ven- dar ima kultura v Stični še daljšo tradicijo gledaliških predstav. V začetku sta gledališka in pevska dejavnost delovala v okviru Gasilskega društva Stična. Gledališke predstave so se vrstile že od leta 1926, ko je bila uprizorjena predstava Mlinar in njegova hči. Po drugi svetovni vojni se je gledališka dejavnost odvijala v prostorih Gimnazije Stična. Z dograditvijo kulturne dvorane je v letu 1995 ponovno oživela in se razvijala do današnjih dimenzij. Danes je v KD Stična preko 120 aktivnih članov. Društvo vodi izvršni odbor, ki mu predseduje Marko Grabljevec. Eden najpomembnejših dogodkov KD Stična je zagotovo Festival Stična, ki je nastal leta 2000 iz ustvarjalne energije gledališke skupine Drzne in lepi. Niz uspešnih predstav, ki so se več let uvrščale na Linhartovo srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin Slovenije, so nadgradili z organizacijo večtedenske prireditve. Ideje o novih projektih razvijajo sekcije večinoma samostojno, saj želi KD Stična spodbujati kreativnost in samoiniciativnost članov. Nataša Lukič, OŠ Stična Širimo obzorje in družimo ljudi Takole je s svojimi besedami Univerzo za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica (UTŽO) opisala predsednica Jožica Lampret v kratkem intervjuju. Društvo deluje v Ivančni Gorici že 10 let in gospa Jožica pravi, da v tem delu zelo uživa: »Ko se upokojiš, ti ostane prosti čas, ki ga lahko ustvarjalno dopolniš in imaš stik z ljudmi. Povezuješ se tudi z mladimi in želiš posredovati naprej svoje znanje.« UTŽO je lahko hkrati zgled za mlade, saj se pri teh letih člani še vedno učijo. Kar 92 jih je in delujejo na različnih nivojih. Temelj so študijski krožki, pri katerih je največ zanimanja za tuje jezike, veliko pa jih je tudi v računalniški skupini ter na telovadbi. Člani si izberejo krožke zaradi pripadnosti, talenta, ali želje po nadgradnji svojega znanja. Imajo tudi fotografske in likovne krožke. Tisti, ki jih bolj zanima skrb za zdravje, pa se lahko odločijo za nordijsko hojo. V društvu poteka- jo tudi delavnice, predavanja ter ekskurzije po Sloveniji. Mentor posameznega krožka usklajuje program, ki poteka skozi študijsko leto. Včasih pomaga tudi človeku, ki se težje vključi v družbo. A s tem, zatrdi gospa Lampret, še ni bilo težav, saj se člani hitro povezujejo in začutijo pripadnost. Člani so v splošnem zadovoljni, radi gredo skupaj tudi na kavo. Pia Požek Štefan Horvat, slovenski slikar in izumitelj Govorimo o Štefanu Horvatu, ki je znan slovenski slikar in prav tako izumitelj. Slika že približno 60 let, izumlja 50 let, poleg tega pa je še elektronik, pedagog, celo politik in prihaja iz Višnje Gore. Izumil je številne stvari, kot na primer varovalno ploščo proti sevanju v bivalnih pro- storih, energijski varovalni amulet, energijski disk in še veliko drugih. Kaj bi radi spremenili v preteklosti? »Ne vem, nisem imel nobenih problemov v preteklosti. Moti me samo to, da je politika tako vplivala na življenje ljudi na tem področju. Vendar imam bolj težave s sedanjostjo.« Ali je slikarstvo vaša sanjska služba? »Ne. Jaz sem elektronik.« Kako ste prišli v Višnjo Goro? »V našem podjetju sem delal v razvoju. Razvoj je oddelek firme, ki napredno misli in nove artikle pripravlja za izvedbo. Bil sem napreden izvajalec akustike. Akustika je glasba, zvočniki, gramofoni, vse to sem razvijal. Leta 1961 smo začeli izdelovati televizijske sprejemnike. Prvi v Jugoslaviji. Takrat smo uporabljali elemente iz Nizozemske - Philips. Iz Philipsa so nam elemente vedno pošiljali z vlakom, mi pa smo jih odšli naložiti na avtomobile, peljali v firmo, sestavili skupaj, naredili televizijo. In da ne bi vozili teh elementov, so mene povabili k Philipsu in sem tam prevzel tehnologijo in proizvod. Kompletno za tisto, kar smo mi v Jugoslaviji potrebovali. Tako sem prišel kot tehnični vodja v Višnjo Goro.« Kulturno Društvo Temenica Intervju z Janezom Kolešo Gledališče je ena izmed najpomembnejših dejavnosti Kulturnega društva Temenica. V času od ustanovitve je društvo pripravilo kar nekaj odmevnih predstav, s katerimi je gostovalo v bližnji in daljni okolici. Predsednik društva Janez Koleša si že leta prizadeva za aktivno gledališče. Vsako leto se zavzemajo, da pripravijo predstave tako za odrasle kot tudi otroke. O njihovem delu je spregovoril predsednik sam. Kdaj je bilo v KD Temenica ustanovljeno gledališče? Kulturno društvo Temenica je bilo registrirano leta 1992, s svojim delovanjem pa je začelo leta 1995. Kdo vodi gledališče in igralce? Kot predsednik kulturnega društva skrbim za program in aktivnosti, ki se izvajajo skozi leto. Posamezne projekte pa vodijo različni člani društva v vlogah režiserja, povezovalca, anima-torja ... Kakšne igre igrate? So to igre za odrasle, za otroke? Skoraj vsako leto imamo dve premieri. Odraslo gledališko igro (ponavadi komedijo) in predstavo za otroke (lutkovno, plesno ... ) Kakšna je glede na starost udeležba na predstavah? Domačih odraslih iger se udeležujejo odrasli in v zadnjem času tudi mlajši otroci, otroških pa osnovnošolski otroci. Ali se bliža v prihodnosti kakšna gle- dališka igra? O čem govori? V jeseni imamo predvideno premiero komedije Stevardese pristajajo. Igra na razburljiv in komičen način prikazuje življenje mladega arhitekta, ki je zaljubljen v tri stevardese. Zaradi sprememb letov in posodobitev letalskih družb se v nekem trenutku vse tri znajdejo na kupu. Zadeva se zelo zaplete, vendar na koncu sledi ... Ali se v KD Temenica predstavljajo tudi druge gledališke skupine? V Temenico pridejo gostovat tudi druge gledališke skupine. V povprečju od dve do štiri na leto. Katera igra je požela največ uspehov v gledališču? Domače predstave so vedno zelo priljubljene in obiskane. Vsaka ima svojo zanimivost in kvaliteto, tako da je težko podati oceno. Obilo uspehov in ustvarjalnosti' še naprej! Anita Sinjur, 9. a OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Zasvetila je zvezda na nebu Kdaj ste začeli slikati? »1954. leta sem se vpisal v slikarsko šolo Ivana Dopa, ki jo je vodil akademski kipar in slikar Rajko Slaper-nik, moj rojak iz Prekmurja. Dve leti sem delal to šolo in šteje za moj slikarski začetek. Vendar sem slikal že pred tem.« Zakaj pa ste se odločili, da boste odšli na slikarsko šolo? »Hotel sem pridobiti znanje, saj brez znanja ne gre. Ker sam nisem doštu-diral elektronike, sem vsakemu rekel, naj nikoli ne opusti študija in naj se potrudi.« Kakšne slike rišete? »Ko je bil mojprofesor na smrtni postelji, me je poklical in mi izrekel njegovo zadnjo željo. Ta je bila naj ostanem realist. A zaradi moderne tehnologije sem začel slikati moderne slike.« Na katero sliko ste najbolj ponosni? »Na sliko, na kateri je koza.« Kaj vas navdušuje pri slikanju? »Lepota narave.« Ali ste že kdaj risali osebe? »Sem! Narisal sem tudi Primoža Trubarja.« Lana Ramšak, Tija Dobrič Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo V podporo Mednarodno leto svetlobe 2015 »Naj bo leto svetlobe.« S tem stavkom so Združeni narodi leto 2015 razglasili za Mednarodno leto svetlobe in tehnologij povezanih s svetlobo. To so storili z namenom, da bi ljudi ozavestili o novih odkritjih povezanih s svetlobo. Hkrati želijo zmanjšati svetlobno onesnaženost in izgubo energije, okrepiti vlogo žensk ' v znanosti, spodbujati izobraževanje med mladimi ter spodbuditi trajnostni razvoj. Tokratna tema mednarodnega leta bo imela velik vpliv na prihodnja raziskovanja svetlobe. Člani Združenih narodov namreč želijo, da bi dobili vsi otroci možnost za učenje in branje tudi po sončnem zahodu. Člani generalne skupščine Združenih narodov želijo, da to leto pozitivno vpliva na vse. Sledijo ciljem, da bi raziskovanje svetlobe in njenih učinkov izboljšalo zdravstvo, komunikacijo, ekonomijo, okolje in družbo. Svetloba je na našem planetu že od nekdaj, spreminjajo se le njeni viri. Ne zavedamo se, kašne bi bile posledice, če ne bi bilo svetlobe. Sčasoma bi svet propadel, zato je vodilo Unesca in Združenih narodov svet obdržati v čim manj spremenjeni obliki za naše naslednike. Zato se moramo potruditi, da preprečimo svetlobno onesnaženje našega zelenega planeta. »Kot se sončna svetloba na poti' do Zemlje ob ovirah siplje v neskončno barvitost nebesnega svoda, tako se ustvarjalna svetloba na poti' od izvira do umetnine ob posameznikih siplje v neskončno barvitost umetniških del, brez katerih bi med nami zavladala le globoka črnina,« je dejal režiser in scenograf letošnje Prešernove prireditve Matej Filipčič. Želel je poudariti', da ima svetloba tudi velik vpliv na umetnine in kulturo. Torej je svetloba odgovorna za vse, kar se dogaja. Pa naj bo to fotosinteza pri rastlinah ali branje knjig pri ljudeh. Klara Lampret, Srednja šola Josipa Jurčiča Viri: http://www.sdr.si/pdf/iyl2015_shortpresentation_slo.pdf http://www.gros-radgona.si/sola/datoteke/leto-svetlobe15.pdf http://www.rtvslo.si/moja-generacija/podelitev-presernovih-nagrad-bo-v-znamenju-svetlo-be/357525 Domoznanska galerija april 2015 številka 3 Jožef Karlinger (1808-1902) PRVI STIŠKI POŠTAR n 1 1 _N< Od Švice do Kranjske 14. februarja leta 1902 je časopis Slovenski narod prinesel vest, da je v Zatičini umrl najstarejši avstrijski poštar gospod Josip Karlinger v starosti 94 let. Dan kasneje so Dolenjske novice povedale še, da je svojo službo «neutrudljivo in vestno« opravljal vse do devetdesetega leta starosti. Od kod je prišel v naše kraje? Vse, kar vemo o začetkih rodbine Karlinger, smo izbrskali v matičnih knjigah župnij Višnja Gora in Stična ter iz starih časopisov. V višnjanskih krstnih knjigah je Jožef Karlinger prvič zapisan ob rojstvu sina Wilhelma 24. decembra 1839. V rodbinskem izročilu živi prepričanje, da rod izvira s Tirolske. To je zelo verjetno, saj je tam ta priimek zelo pogost. Vendar se je Jožefov oče Johann rodil v kraju Zizers na področju današnje Švice. Zizers je naselje v največjem švicarskem kantonu Graubünden. Kraj je prvič omenjen leta 824, bil pa je naseljen že v bronasti dobi. Leži ob poteh, ki povezujejo Bodensko jezero z gorskimi prelazi v Alpah. Naslonjen je na strmino nad reko Ren, v ozadju ga obkroža venec gora. Ljudje živijo tukaj predvsem od turizma, pridelujejo pa tudi izvrstno vino in sadje. Nikoli ne pozabijo pripomniti, da je v zizerskem domu za ostarele preživela skoraj 30 let zadnja avstrijska cesarica Zita. Švicarji so bili svoj čas znani kot dobro vojaki, ki so jih najemale številne evropske države, v Vatikanu so švicarski gardisti še danes. Tudi v Zizersu je bila vojaška postojanka. V njej je služil kot korporal (desetnik) Andreas Karlinger. Verjetno ni bil domačin, saj je ta priimek v tistih krajih zelo redek, pač pa je doma na sosednjem Tirolskem. Andreas se je verjetno odpravil od doma čez gorski prelaz in se udinjal Švicarjem. Tu si je najbrž našel tudi ženo Katarino Engelberger. 26. februarja 1788 se jima je rodil sin Johann. Potem pa so za Evropo in za Švico prišli težki časi Napoleonovih vojn, ki tudi Švici niso prizanesle, saj je leta 1798 Napoleon ukinil njeno samostojnost. Kaj se je v tem času dogajalo z družino Karlinger, ne vemo. Zato pa vemo za usodo nekega drugega mladega častnika iz kantona Graubünden. V mestecu Bergün, ki je slabih 40 km oddaljeno od Zizersa, se je leta 1792 rodil Pierre Gilly de Vergienstein. Moral je biti še zelo mlad, ko se je priključil Napoleonovi vojski in z njo prišel v Ilirijo. Bil je ranjen in se je zdravil v Zagrebu. Napoleon mu je poslal celo odlikovanje. Ob propadu Ilirskih provinc se ni vrnil domov, ampak je v Zagrebu odprl kavarno. Kasneje je prišla za njim Babete de Gregory iz Bergüna. Po poroki sta živela nekaj časa v Zagrebu, nato pa v Ljubljani in Višnji Gori. Njun sin Peter je postal poštni mojster in župan v Višnji Gori, kjer je umrl leta 1895. Ali je mogoče, da je postal Jožef Karlinger poštni mojster prav po zaslugi starih povezav z Gillyji iz Švice? Od krojača do poštnega mojstra Kdo od družine Karlinger je bil prvi v Višnji Gori, je težko ugotoviti. Johann Karlinger, tisti, ki je bil rojen v Švici, je sprva živel v Ljubljani na Rožni ulici. Ko mu je 16. julija leta 1835 za mrzlico umrla žena Katarina, je bil upokojeni obmejni stražar. Ta poklic so opravljali večinoma nekdanji vojaki. Kot neke vrste cariniki so nosili uniforme, bili oboroženi in lovili tihotapce. Ob ženini smrti je kljub pokoju opravljal službo davčnega nadzornika. Enak poklic je imel tudi Johan Oberthaler, ki pa je prišel z avstrijske Koroške. Njegova hči iz prvega zakona Katarina Oberthaler je postala žena Karlingerjevega sina Jožefa. Poročila sta se 10. julija 1838 v trnovski cerkvi. Katarina je tedaj služila v Gradišču v Ljubljani. Jožef je bil krojaški mojster v Višnji Gori. V to mesto se je s svojo drugo ženo že prej preselil Johann Oberthaler. Morda si je želel bolj mirno službo, saj je bil tu sodni paznik. Sorodnikom se je pridružil tudi stari Johann Karlinger. Ko se je v Višnji Gori 1850 znova poročil, je bil pobiralec davkov. Tudi njegov sin Jožef je pogosto menjal poklice. V višnjanskih matičnih knjigah je prvič zapisan leta 1839 kot krojač, leta 1849 je zbiralec pisem, čez dve leti poštni ekspeditor, 1857 pa loto-nabiralec. Kmalu po tem letu Jožefa Karlin-gerja z družino najdemo v Stični oziroma v Gabrju na št. 15. Že čez štiri leta je kupil domačijo v Stični. Tu je žena vodila gostilno, on pa je napredoval do sodnega pisarja. Bil je tudi zastopnik zavarovalnic Feniks in kasneje Sla-vije. (80-1) «r, 1953. v obratni smeri seveda. Poštni urad v Stični je imel vsakodnevno povezavo s poštno postajo na Hudem. Leta 1894 je Jožef doživel konec poštnih kočij, ko je končno stekla tudi dolenjska železnica in se je pošta preselila na vlak. In kako je leto pozneje sprejel uvedbo telegrafa? Svoj čas je bil Jožef Karlinger v Stični in okolici zelo čislan, saj so ga pri večini pravd in zapuščinskih razprav imenovali za kuratorja. Bil je celo krstni boter enemu od Fe-dranovih otrok na bližnjem Hudem. Tudi ko je leta 1895 Ljubljano prizadel potres, so ga naprosili, da sporoči, kakšne so razmere v Stični. Odpisal je, da so popokali kamniti tlaki na hodniku v prvem nadstropju samostanske zgradbe ter stene v poštnem uradu in uradu deželnega sodišča. Pogreb Avgusta Karlingerja leta 1939 v Ivančni Gorici iä73 Wirt in usilttE^ (^aJiJfta) eilt f. l qjöfliimt iiT^ Csüir ticitii, mcldftlä fid) Hilf Um ^nef- inib ju imb iiiilUlf tüfltic^cr Ibwtugäflä* bi! ^krblllbling ju «^dljct hat. ^flttib« CTlfd;nl[ Leopold Sever Na Ivankinm sejmi se je vse sorte dagajal Lejtas, blu je na cvetna sbota, je Klasjev Polde abiskau Ivankin sejm, k je bil Padivančna. K je pršu damu, je na doug in na šrok prpoudvou, kaj vse je tam vidu pa šlišau. Ldi je blu tulk, de sa kar preplavli tglavni plac; hmal se nabi imu kam dat. Na podni sa pel pa plesal, de se je vse tresle. Klasjevi rekarderji sa dabili ane pamembne papirje, diplome; gspud žpan sa pa taku lipu pavejdali, de bi jih človk še kar naprej pašlušau. Ja, fajdost se je dagajal. Kroji in barve oblačil avstro-ogrskih vojakov: 1. konjenik ulanec, 2. avstrijski rezervni pešec, 3. bosanski lovec, 4. avstrijski lovec, 5. avstrijski redni pešec, 6. ogrski redni pešec, 7. intendant, 8. bosanski pešec, 9. ogrski rezervni pešec, 10. lahki konjenik husar, 11. težki konjenik husar, 12. gorski lovec, 13. lahki topničar, 14. težki kanonir, 15. mornar. Pol je Polde šu pa še k štantam. Kaj vse je tam blu! Tut Adam in Eva nejsta bla v raji, prejdn sta grejh sturla, taku faj preskrblena. Polde je ana lipu pletena kašara kupu, pa not metal, kar je nabau. Tulk je damu prnesu, de sa vsi gledal. Sa bli ničkaku zadavolni. Zdaj Polde dama uživa; se pa mav baji, de se nabi zredu. Ja Ivankn sejm je ana faj stvar. Tešku ga bo spet dačakat drug lejt, faj tešku. Leopold Sever EC