I«l*i* rsa<£ četrte* >n s po&tniao rred «It , ¿«ribora k *ešilta jteai na <k>m za celo le-5 82 D, pol let* 16 D, Z trt leta 8 D. Izven Ju Jsiavij« 56 D. Naročja» se pošlje na uprar-jitvo »Slov. Gospodar-
tc v Maribora, Koroš-i cesta 5. List se do-■oftilja do edpcredi. fltročnina se plačuje v «sprej. — Teletoa ¡»teror ban fet. 113.
Po&amoana Številka stane 1"50 din.	Poštnima plačana v floto vini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništva je * Kar»«-ru, Koroška cesta fit. K. Rokopisi ss ae vrafiaja. Upravništvo sprejeraa naročnino, iaserate I» reklamacije.
Cene iaseratom po da-govorn. Za vetkratae oglase primeren popnat. Nezaprte reklamacije aa poštnine proste.
Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.688 Talefoa iaterurb. it 111.
Števil jfeo-.
dne e. aprila
©O. letnilK.
Po sprejetju državnega proračuna.
Državni proračun za leto 1926—27 je bil na »eji narodne skupščine 30. marca z veliko večino glasov sprejet. Ta proračun je najvišji od vseh, ki jih je odobril parlament naše države. Od 7 milijard dinarjev 1. 1922 smo 1. 1924 porasli na 10 milijard, tekom 2 let smo se zopet dvignili za 3 milijarde, tako da sedanji proračun znaša 13 milijard.
Ta svota je visoka, previsoka za našo državo, ki je država poljedelcev. V naši državi ni dovolj velike industrije in velike trgovine, ki v drugih državah prispevata velike, ako ne največje deleže za državno blagajno. Pri nas leži glavni del prispevkov za državo na kmetu, na obrtniku in delavcu. Ti krogi pa so konservativni v produkciji (v proizvajanju), katere ne morejo v taki meri povišati, da bi mogli korakati vzporedno z letno rastočimi davki in dajatvami.
Posledica tega je nazadovanje kmetskega stanu v naši državi. Od leta do leta, da od meseca do meseca, se opaža to nazadovanje in propadanje. Država ao stori ničesar, da bi to propadanje zaustavila. Vsa aarodno-gospodarska in finančna modrost naše vlade je izčrpana v tem, da se brezobzirno nalagajo in s vso strogostjo iztirjavajo davki. Zato pa vlada nima ni čuta ni razumevanja, da bi davčno sposobnost ljudstva ohranila in ojačila s tem, da bi gospodarsko »krepila poedine panoge narodnega gospodarstva: poljedelstvo, obrt in trgovino.
V tem oziru je Pašič-Radičeva vlada povsem slična prejšnji Pašič-Pribičevičevi vladi. Državni proračun dokazuje, da med njima ni nobene razlike, tadič je v svoji širokoustni zgovornosti in v svojem ažnjivem demagoštvu radi kal sko-radičevsko vlado «»krstil za seljačko, za kmetsko vlado. Ravno državni proračun pa dokazuje, da je to laž in grdo goljufanje kmetskega ljudstva. Ta proračun nalaga kmet-skemu ljudstvu toliko bremen, kakor nobeni izmed njegovih prednikov, v zameno mu pa daje veliko manj olajšav in dobrot, nego vsi drugi pred njim. Felik upliv Radičeve seljačke stranke na gospodar-»ko in finančno politiko vlade dokazuje, da navedeno samo ta slučaj, že samo dejstvo, da ta vlada ni hotela več dovoliti kmetom tistin olajšav, ki so jih prejšnje dovolile pri uvozu umetnih gnojil, galice in drugih kmelskih potrebščin. Pašič-Radičeva vlada, ki jo tako vneto podnira nekdanji slovenski samo-itojni kmetijec, sedanji hrvatski seljak Pucelj, ni hotela dovoliti vinogradnikom carine prostega uvoza nodre galice, za ko jo bodo vinogradniki morali pla-ievati 1.32 din. pri 1 kg galice. Vinogradniki, ki ne morejo prodati vinskega pridelka, pač pa morajo plačevati nedosegljive davke, bodo Pašič-Radič-Pu-«eljevi vladi prav hvaležni za velikodušni dar v ob-iki povečane carine pri uvozu modre galice.
Ni boljšega dokaza za popolno nesposobnost Ra
dičeve politike, nego je državni proračun. Podlaga tega proračuna in njegove sestave je: čini manj bremen in čim več dobrot za Srbijo in srbske kraje, čim več bremen in čim manj dobrot pa za prečanske kra je, za Hrvatsko in Slovenijo. Zakaj pa je potem Radič s svojimi ministri v vladi? Zakaj so Radičevi poslanci glasovali za proračun? Samosrbska vlada tudi ne bi mogla sestaviti slabšega in krivičnejšega proračuna.
Po sprejetju državnega proračuna je Radič s svo jimi 4 hrvatskimi ministri izjavil voljo in grožnjo, da izstopi iz Pašičeve vlade. Bilo je to 31. marca, torej takoj prvi dan po sprejetju državnega proračuna. Radi česa je Radič to storil? Mar ga je začela peči vest zavoljo previsokega, za Hrvate in Slovence krivičnega proračuna? Kdor bi tako sodil, ta Radiča ne pozna. Radič se je zadnjega marca nenadoma pojavil v ulogi političnega rokoborca, ki bi rad Pašiča politično spravil na tla. Seveda je to uprizoril nerodno in nespretno, kolikor le mogoče. Kot pretvezo je izbral sklep večine poslancev, da se narodna skupščina odloži do 5. maja. Dan prej so hrvatski poslanci glasovali proti zahtevi opozicije v parlamentu, da se delo v narodni skupščini nadaljuje že 8. aprila. Ako bi bili hrvatski poslanci glasovali z opozicijo, bi ta predlog bil sprejet. Ko je Pašič uvidel, da Radič s svojo zahtevo, naj se narodna skupščina skliče za dan 8. aprila, igra ,hinavske ulogo ter da ima namen, da bi ga vrgel iz sedla, je začel s svojimi političnimi protipotezami, v kojih je vsled dolgoletnega izicustva velik mojster. Takšna je torej Radičeva politika pred in po sprejetju državnega proračuna.
Za razorožitev.
Po končani svetovni vojni so mirovne pogodbe, sklenjene med poedinimi državami, utrdile nov red, ki bi naj vladal med posameznimi državami in narodi. To bi naj bil novi red miru ip pokoja. Pretekla so že leta, odkar so bile mirovne pogodbe sklenjene, in vendar še ni stanje miru v Evropi in na svetu tako utrjeno, da bi se ne bilo bati kakšne nove vojne ali vsaj kakšnega vojnega spopada med državami. V Afriki in Aziji bonji grom še sedaj ni utihnil. V severni Afriki se vojna med Abd el Krimom ter med Francozi in Španci ni končala, marveč se bo to spomlad nadaljevala. V Mali Aziji še tudi niso prišli do pomirjenja spopadi med mohamedanskimi ustaši in Francozi. Ali naj ostane Evropa v strahu, da ji preti ista usoda?
Da bi ta strašna usoda bila odvzeta od Evrope, je glavni cilj in poglavitni trud največje in najširše mednarodne organizacije, Zveze narodov. Na polju pomirjenja narodov 9i je ta Zveza stekla veliko zaslug, Dve sredstvi sta, ki jih Zveza narodov v svrho pomirjenja in utrditve miru priporoča, in te sredstvi se imenujeta: 1. razsodišče in prijateljske pogodbe med posameznimi državami, in 2. razorožitev držav.
Džungla.
Roman iz afriških pragozdov. Angleški spisal E. R. Bortroughs. — Prevedel Paulus.
29
Ali ni tod že nekoč hodil —?
Da, lamle pod širokim džunglinim orjakom, tam je počival in Arnot poleg njega —. Tistikrat, ko sta potovala k belim ljudem.
Čisto dobro se je vsega spominjal, še to je vedel, kaj sta govorila —.
Sedaj seve ni bilo težko uganiti, kje leži koča. Tamle na levi je bil sever, naselbina očeta Konstantina, >mnogo, mnogo dni daleč, tu doli na desni pa je bil jrg, 'očetova koča, morebiti par dni hoda, če se je prav •spominjal.
In tja bo potoval. Koj jutri ob prvem svitu. Peš seve. Nagleje pojde in hrano si bo lahko sproti iskaL
Trenutno pa je 'bilo treba misliti na večerjo in na počitek.
Poskočil je, se prijel za vejo in šinil po drevju. Kmalu je našel potočič hladne vode in ob njej nekaj drevja z divjimi sadeži.
Napil se-je, povečerjal sadeže, si izbral široko ro-g<.vilo v drevju in kmalu sladko zaspal.
Drugo jutro ob zori je bil že na potu. Potoval je ob obali, iz potokov je pil in hranil se je s sadjem. Orožja ai imel zato si ludi mesa ni mogel dobiti.
Naglo je potoval, hrepenenje »po domu« ga je gnalo. Bolj in bolj mu je bila džungla znana.
In opoldne tretjega dne se je razgrnila pred njim travnata obal, naredko poraščena z drevjem, za njo pragozd in na obali — o, tam je stala koča očetova!
V silnih sunkih je hitel Trzan proti svojemu domu. Sedaj je bil na robu trate, spustil se je na zemljo.
Spet je stal na domačih tleh. Trzan se je vrnil v svojo domovino —.
In da bi ves svet zvedel, da je prišel domov Trzan. gospodar džungle, je dvignil mlado glavo in zagnal v strmeči pragozd divji, izzivalni bojni krik Kršakovega rodu.
Ptice so plaho zaplahutale, gozd je umolknil, le jek je odmeval po divji tihoti. Nato pa se je nekje v gozdu grozeče oglasil odgovor, — Numa, lev, je zagrmel v globokem glasu in izzivajoče. In daleč daleč nekje v dlžungli je zarjovel in klical na boj strašni gorila.
Trzan je stopil h koči.
Nihče se mi dotaknil vrat, odkar sta jih pred mnogimi meseci z Arnotom zaprla.
Odprl jih je.
Tudi v sobi se ni nič izpremenilo. Tarnle je stala miza, ki je pri njej prebil toliko prelepih mladostnih dni, tamle je bilo travnato ležišče, police so visele na steni in tamle j« stala — zibelka, njegova zibelka!
Oče mu jo je napravil, lastnoročno. Preprosta je bi"*. tako preprosta! 'Pa Trzanove oči so v nežni Iju-
Kar se tiče poslednjega vprašanja, je o njem razpravljal naš poslanec dr. H o h n j e c na seji narodne skupščine 25. marca v svojem govoru o zunanji politiki naše države. Med drugim je o razorože-nju v imenu naše stranke izjavil sledeče:
»Težnja za razoroženjem ni samo lepa geBte (kretnja) miroljubja, marveč nujni postulat (zahteva) gospodarske in financijelne sanacije (ozdravitve) evropskih držav. Iz tega razloga je Anglija tekom štirih let svoj obrambni budget znižala od 190 milijonov funtov na 118 milijonov, od kojih pride 58> milijonov na brodovje, 45 milijonov na armado ip 16 milijonov na zračno brodovje. Zato je Anglija poleg Amerike glavni glasnik razorožitve. Njej se pridružujejo skandinavske dežele in druge manjše države. Danska in Holandija sta svojo vojaško silo razpustili. V Belgiji je bil meseca februarja t. 1. sprejet zakon, ki določa razpust ceuh vojaških formacij (tvorb) ter za ostale formacije reducira vojaško službo na 10 mesecev. Poljska, ki ima vsled svojega geografskega položaja jako kočljivo situacijo, namerava stalno vojsko reducirati od 280.000 na 200.000 mož, ter je s to redukcijo že začela, četudi za to ni zakonske dpločbe, hkrati pa namerava skrajšati dobo vojaške službe. V Franciji je sedaj vojni minister Painleve predložil načrt zakona, po katerem bi se reduciral rok vojaške službe na 12 mesecev.
Ali naša država ne bo sledila tem zgledom? Ali bomo čakali, da se prej zrušimo pod težo militarnih bremen, predno pristanemo na redukcijo (znižanje) militarizma na ono minimalno (najmanjo) mero, ki je za varnost države po sedanjih evropskih pojmih potrebna? Naša stranka more z zadovoljstvom kon-štatirati, da je v tem vprašanju vedno zavzemala sta lišče, ki je v skladu z razvojem evropske civilizacije in njenih zahtev po svetovni vojni.
Mi smo predložili in zahtevali, da se naj v vojaškem zakonu naše države določi šestmesečni rok vojaške službe. Takrat s svojim predlogom nismo reu-sirali (zmagali). Mislim, da ni več daleč čas, ko bodo gospodarske in financijelne prilike v naši državi pri silile kompetentne činitelje, da se pridružijo našemu predlogu in naši trajni zahtevi. Pripomniti je tudi treba, da bodoča vojna, ako bo človeštvo še tako nesrečno, da jo bo moralo trpeti, ne bo vojna pušk, bajonetov in topov, marveč vojna strupenih plinov, kemikalij in aeroplanov. Vojskovodja bodočnosti bo, kakor danes napovedujejo vojni eksperti (izvedenci), svoj operacijski cilj iskal ne samo v sovražni voj ski, marveč pred vsem v sovražnem gospodarstvu, ki ga bode skušal z brezobzirno plinsko vojno uničiti.«
Vprašanje razorožitve je stavljeno na dnevni red razprav, ki se vodijo med državami v Evropi in na svetu, čim prej in čim popolnejše se to vprašanje reši, tem boljše za države, med njimi za našo državo.
bežni počivale na skromni otroški posteljici. Stopil je k njej, jo pogladil po hrapavih deskah in mislil na mater in očeta, ki ju nikdar ni videl —. Tu sta živela svoje zadnje dni, delala zanj, tudi umrla —.
In tukaj, blizu koče, je bil tudi njun groh.
Da! Saj se je še čisto dobro spominjal, kako so ti-stikrat Porterjevi ljudje kostenjake pokopavali. Čepel je na bližnjem drevesu in radovedno opazoval po-čenjanje belokožcev. Tudi za kraj je še natančno vedel.
Njegov prvi obisk pri koči naj bo posvečen spominu starišev —.
Stopil je ven na trato. Da, tamle je bil grob —I
In tam je Trzan pokleknil, poro sil grob nepoznanih starišev s solzami gorke ljubezni in hvaležnosti in tukaj v 'bližin starišev je sklenil da ostane, zvest, samoten čuvar, kakor sta zvesto čuvala v tej samoti oče in mali nad prvimi dnevi njegovega življenja —.
In ko je zadostil blagemu spominu svojih ranjkih. so se mu oglasile različne telesne potrebe. Žejen je bil in lačen.
Žejo si je kmalu ugasnil pri potoku, ki se je stekal v zaliv. Pa kje bo dobil mesa? Kajti mesa si je želel.
Orožja ni imel. Z Arnotom sta vzela vse orožje seboj, tudi lok in tulj s puščicami in nož. Le ena njegovih starih vrvi je visela na klinu. Obrabljena je bila in raztrgana. Davno jo je že odložil in zamenjal z novo.
Da bi imel vsaj nož!
t,.rt.'..v. . j»
Namočiti sa praškom „Ženska hvala", ispratl sa „Jelen4*-sapunom! Tako se rublje čuva I učini sniježno bijellm.
60Ietniku — „Slov. Gospodarju".
(Naročnik z dežele.)
60 let nas že poučuje in zabava naš ljubi »Slov. Gospodar«. Ne da se popisati, koliko dobrega je že •toril med našim slovenskim ljudstvom. Smemo pač reči, da je »Slovenski Gospodar« najbolj priljubljeni slovenski list. Naš kmet ga že komaj pričakuje od tedna do tedna. Le idi po deželi med priprosto kmečko ljudstvo in prepričal se boš, da mu je najljubši prijatelj, ki se v veselih urah ž njim veseli, v žalostnih časih pa ž njim žaluje eidno »Slovenski Gospodar.« Navaja k dobremu krščanskemu življenju, uči ga spoštovati mili svoj materni jezik.
Izredno veseli nas to, da se je »Slovenski Gospodar« tako povečal. Slike nam bodo kazale naše domače kraje, dogodke in ljudi. »Gospodarske novice« bodo težko pričakovan svetovalec našim gospodarjem in gospodinjam.
Iskreno čestitamo »Slovenskemu Gospodarju« k njegovi 601etnici in mu želimo, da pride v sleherno slovensko krščansko hišo in poučuje in zabava naše dobro slovensko ljudstvo, kakor ga je do zdaj.
Reči se mora, da je naročnina za tako dober in obširen časopis, kot je »Slovenski Gospodar«, pač tako nizka, da si ga lahko naroči vsakdo. Vsak stari naročnik naj mu pridobi še vsaj enega naročnika za Veliko noč!
Državna politika.
IGRA PAŠIC-RADIC IN SLS.
Po navadi je državna politika taka, da jo smemo imenovati skrb za duševni in telesni dvig državljanov in za njihovo gospodarsko blagostanje. Pri nas pa take državne politike ni. Kriv je temu pred vsem Pašič, ki razume vladati, ne pa voditi državnega gospodarstva. Njemu je vse — vladanje, moč, on je pravzaprav kakor drugi kralj. Pašič je izigraval Radiča, dokler ni prišel v Belgrad, zato, da se je sam obdržal na vladi. Ni pa nikdar nastopal proti Radiču iz ljubezni — do države, pač pa iz ljubezni do — moči v državi. In ko je Radič prišel v Belgrad, ga je Pašič zopet izigraval. Radič je dosedaj v tej igri vedno — izgubil, Pašič pa je dobil. Takoj prvi dan po sprejetju državnega proračuna je Radič izigral predzadnjo karto. Kakor kaže, gre igra h koncu. Tudi Pašič je izigral že predzadnje adute.
Če ne bi pri tej igri Pašič in Radič igrala na našem hrbtu in tolkla po njem in če bi sama plačevala izgubo drug drugemu, ne pa mi, tedaj bi se za to ne brigali. Tako pa je treba povedati, da nam je prav, ko gre ta igra h koncu. Pospešila jo je med drugim tudi SLS. Naša stranka je namreč povzročila s svojim vedno istim vstrajnim delom, da sta nehala igrati Pašič v Belgradu in Radič v Zagrebu. Prišla sta bolj skupaj in šlo je hitreje. Radič je sicer uskočil od SLS prav neznačajno, kar pa ga nič ne moti, a vedelo se je, da se mu bo to še vtepavalo. Zdaj je h svojo igro prišel tako daleč, da ga hrvaški narod — zapušča. In lahko se mu zgodi, da ne bo mogel več dolgo igrati. Tudi v tem oziru mu je SLS napravila precej škode pri njegovi igri. Naši poslanci so obiskali razne hrvaške kraje, kjer so imeli naravnost sijajne shode. Radič je šel hitro popravljat, pa ne verjamemo, če je kaj popravil. Prišel je v Maribor se maščevat, pa tudi ni kaj posebnega zaleglo.
»No,« se je tolažil, »preden bo solnce vdrugič zašlo, bom imel nož in sulico in lok in puščice, kakor gotovo so Mbongovi ljudje tod v džungli! In tale vrv bo poskrbela za vse to!«
Popravil si jo je in povezal, jo djal črez ramo in se odpravil na lov. Vrata je skrbno zaklenil.
Par korakov za kočo se je začela džungla. Vanjo se je pogreznil Trzan. Za njim je utonil svet, je utonila kultura, pred njim pa in krog njega pa se je širila neomejena svoboda pragozda.
Trzan je bil spet divji človek džungle, ki si išče svoj plen —.
Izpočetka je stopal po tleh, kmalu pa se je povzpel v veje. Vedel je za kraj, kjer gotovo dobi masten kos mesa.
Globoko v džungli je tekel potok, v majhno jezerce se je izlival. Tje so hodile gozdile živali na vodo, menda kar je džungla pomnila. Shojena pot je vodila k njemu po nepredirni goščavi, Tantor, slon, jo je utrl iu za njim druge velike živali pragozda.
Kolikokrat je tam čakal na Saboro ali na Numo ali na Horto! Ali pa na sočno gozdno antilopo. Kadarkoli je bil lačen, vsikdar je našel pri jezeru svoj košček mesa.	„ '
Tja se je napotil tudi tisti večer.
Trdo ob stezi si je poiskal veliko drevD, se skril v gosto zaraščeno vejevje, pripravil zanko in čakal.
Uro ali kaj je čakal. Mrak se je delaL
Pri sedanji poostreni igri pa je Radič zopet izgovoril ime — dr. Korošec in SLS, češ, da hoče zmešati sedanjo igro. Ker on vsaki dan drugače govori in samega sebe vedno preklicuje, tudi ne vemo, kaj bo jutri rekel.
Mi pa mu rečemo to-le: Obadva, Pašič in Radič, ki se igrata z državnim gospodarstvom, bo slovenski narod obsojal in redno zavračal njihovo izkoriščanje. Svoji Slovenski Ljudski Stranki pa bo naročil, naj zvesto vstraja v boju zoper tako vlado, kjer se znajo ministri le igrati, ne pa delati. Radič je prav povedal, da SLS vedno vrši boj proti takim igram z državo in narodom. In ga bo tudi sedaj. Zato, slovenski narod, mirno zaupaj svoji SLS!
V DRUGIH DRŽAVAH.
Avstrija. Dr. Ramek, državni kancler ali predsednik, je potoval za Avstrijo v Nemčijo in Češko, da bi z dobrimi trgovskimi zvezami podprl gospodarsko slabo avstrijsko republiko. Dejstvo je namreč, da se nahaja Avstrija pod težkimi dnevi. Posamezni stanovi imajo prav težek položaj. Mnogi, tudi državni u-radniki, že grozijo, da bodo začeli štrajkati. Pa nered ne bo ustvaril reda, ampak delo ga ustvarja.
Rumunija je doživela izpremembo na vladi, kakor smo zadnjič napovedali. Na vlado je prišel Ava-rescu in ta je seveda zelo prijazen — Italijanom. Novi zunanji minister Rumunije je že rekel, da podpiše v kratkem pogodbo z Italijo, ki bo enaka, kot je med Italijo in Jugoslavijo. Nove državnozborske volitve imajo dne 25. maja.
Italija se malo oddahnjuje od groznega nasilja fašistov. Eden najhujših političnih nasilnikov je bil dosedanji tajnik fašistovske stranke, ki pa je sedaj moral odstopiti. 0 novem tajniku pravijo, da bode bolj pravičen. Mi bomo to takoj spoznali, ko bomo |
Tedaj je začul v grmičju poleg steze rahlo šuštenje. Mogočne šape so previdno stopale po mehkih tleh, veliko truplo se je prerivalo skozi goščavo in se brusilo ob veje.
Trzan je razumel šuštenje —.
Numa, lev, se je plazil k stezi in iskal zasedo. Enak namen je imel ko Trzan.
Trzan se je nasmehnil.
Ni bilo dolgo, pa je prihodila po stezi druga žival, previdno sicer, pa vendar s precejšnjim šundrom in šumom.
Sedaj jo je videl. Horta je bil, merjasec.
Trzan se je zadovoljno obliznil. To bo sočna večerja —! Že dolgo dolgo ri take imel.
V zasedi, kjer je ležal Numa, je bilo tiho, nevarno tiho. Horta je prišel pod Trzanovo vejo, še par korakov, pa bo vštric Nume.
Trzan je gledal v duhu, kako se Numi blešče rumene, krvoločne oči, kako vleče sapo vase, da bi v trenutku napada s silnim rjovenjem zastrašil žival in ji v skoku zasadil strašne kremplje v meso.
Toda medtem ko je Numa zbiral moči, krčit orjaške mišice in se pripravljal na skok, je siknila tenka vrv po zraku, obvisela za trenutek Horti nad vratom, legla in se zadrgnila —.
Horta je obupno zakruli) prestrašeno zacvilil — in Numa je gledal, kako se je niegov plen dvignil od tal in splav*' med veje. Sevd je planil za njim, pa nje-
videli, kako bodo zdaj fašisti postopali s Slovenci v Italiji. Tudi kat. Cerkvi bo baje novi tajnik bolj naklonjen, kot je bil dosedanji. Dobro bi bilo za vse, če začne ponehavati fašistovsko nasilje.
Madžarska kar ne more iz svoje umazane zadeve, ko je ponarejevala denar drugih držav in z denarjem hotela uveljaviti svoje politične namene. Sedaj so zopet odkrili nove pomagače pri tem ponare-jevanju.
Poljska republika ima velike skrbi, ker je dosti fc/ezposelnih. Pred kratkim so ti breznoselni ljudje napravili v mestu Stry obhode po ulicah. Pri tem pa so planili na urade, kjer so razbijali in uničili vse, kar jim je prišlo pod roke. Policija je seveda nastopila z orožjem. Pri spopadu je bilo več ubitih in vei težko ranjenih.
Rusija postaja zelo samozavestna. Zdaj je poslala sporočilo Zvezi narodov, da ne bo sodelovala pri zborovanju za zmanjšanje vojaških in vojnih priprav. Tudi je izjavila, da sama ne bo prav nič zmanjšala števila vojakov ali drugih vojaških nabav, kot: streliva, ladij, zrakoplovov itd. Vendar Rusija še nI upravičena, da se tako postavlja. Ima še precej žalostnih zadev, ki jih še ni uredila, ki pa so bolj važne kot to. Najbolj žalostno je gotovo to, da je v Rn-siji še nad 1 milijon zapuščenih otrok. Nekaj jih je iz onih časov grozne lakote, drugi so zdaj žrtev brez verskih, brezsrčnih staršev. Ker komunisti, ki tam vladajo, ne puste te mladine versko vzgajati, seveda ni nobenih vspehov poboljšanja. Ti otroci, ki bodo od najnežnejše dobe dalje zanemarjeni, bodo še velika pokora za Rusijo.
Amerika je tudi nekaj razžaljena in se boji, da ji dobiček, ki ga je imela v svetovni vojni, uide la rok. Amerika je namreč ravno vsled vojne v Evropi postala tako bogata in vplivna pri nas. V začetku je nastopala zelo pomirjevalno in tudi sedanji pred9ed
gove šape so zamahnile po praznem zraku* Horta je izginil v zelenju in škodoželjen, hudomušen obraz se mu je režal z veje.
Tedaj je Numa kajpada zarjovel. Razljučen, grozeč, gladen je stopil pod drevesom gorindol, zdaj-pa zdaj se je ustavil, se dvignil na zadnje noge in obdeloval v nemogli jezi deblo s svojimi strašnimi kremplji, da je lubje letelo na vse strani.
Trzan pa je potegnil brcajočega merjasca na vejo. Železne pesti so opravile delo, kar ga je še zanka pustila. Noža ni imel, pa pomagal si je tudi brez njega in njegovi gladni zobje so se kmalu poželjivo zasadili v sočno meso. Medtem pa je lev besnel pod drevesom in sršal strele iz jeznih oči gori na tekmeca, ki mu je pred nosom izmaknil okusni grižljaj.
Tema je že bila, ko se je Trzan končno najedeL Obrisal si je prste ob listje, si naložil ostanke plena na rame in odšel po gosti džungli proti domu.
Pod njim pa je korakal Numa in kadar se je Trza-nu zdelo vredno da je pogledal pod se, je uzrl dvoje žarečih mačjih oči, ki so mu sovražno sledile po goščavi. Numa ni rjovel več, le vztrajno in odločno je hitel za tekmecem.
Trzana je nekoliko skrbelo, ali pojde Numa za njim prav do koče. Tedaj bi seve moral prenočili v ro-govilih drevesa blizu obale, ki mu je že večkrat v »ličnih slučajih nudilo gostoljubje, in čakati, da bi se kralju živali zljubilo oditi.
S
8. aprila 1926.
SLOVENSKI GOSPODAH.
Stran 3.
pre vz«fnc5i
Je, preveč se zanašati na srečo zdravja, rekoč: »Meni se ji* more ničesar zgoditi I« Nikomur še ni bilo ob ribelki •ojeno, da ga ravno nikdar ne bodo zadele bolečine. Naj-manji prepih često zadostuje, da se doče občutne reuma-
nik Združenih držav je naklonjen skrbi za evropski mir. Vendar je zadnji čas med Angleži in Amerikan-ci prišlo do ostrih besed. Amerika čuti, da se njen vpliv v Evropi manjša, denarja pa ima dosti založenega v njej, zato jo skrbi.
Turki vseh dežel zborujejo v Melci, ki je glavno mesto mohamedancev. Na zborovanju bodo razpravljali o tem, da se naj ustanovi zveza vseh mohame-danskih držav. Toda vsled nesporazuma med Turki ni pričakovati, da bi do te zveze prišlo. Če bi pa le prišlo, potem bi to za krščanstvo ne bilo dobro.
'Slovenci v drugih državah vedno zelo čutijo z nami v domovini. Ameriški Slovenci imajo svoje časopise, kjer poročajo o vseh dogodkih od doma v Evropi. Njihovi listi so veliki in bogati, prav ameri-kanski. Prvi slovenski dnevnik v Ameriki je »Ame-rikanski Slovenec«, ki letos obhaja 2oletnico, odkar izhaja. Na Nemškem imajo Slovenci svoj časopis »Naš Zvon«, ki pa šele drugo leto izhaja in to komaj enkrat na mesec. »Naš Zvon« je obenem glasilo vseh Slovencev na tujem po Evropi. Tako nam poroča tudi o Slovencih na Francoskem. Iz Francoskega pride maja meseca poseben vlak romarjev na domačo božjo pot v domače kraje. Spomin na dom je vedno v njihovih srcih. Ko se jih pa mi spominjamo, lahko o sebi rečemo: Ljubo doma, kdor ga ima!
Igra Pašič-Radič končana? Pod poglavjem državne politike na 2. strani današnjega lista pišemo, da se je igra Pašič-Radič poostrila. Prišlo je res že tako daleč, da je Radič s svojimi ministri odstopil. Zato je moral odstopiti tudi Pašič. Danes smo torej brez vla de. Na dvoru se vršijo posvetovanja, kako sestaviti novo vlado, ki bo res delala. Poklicani so bili že vsi voditelji raznih strank. Za SLS je bil pri kralju dr. Kulovec. Izijavil je, da se slovenskemu narodu godi velika krivica, ker ne sodeluje pri vladi države. To dosedaj ni bilo mogoče, ker je vladala pravzaprav korupcija. Tudi zanaprej je stališče SLS isto. Sodelovati je pripravljena le v vladi, ki bo nastopila zoper korupcijo in ki bo za pravično postopanje napram Slovencem. Kralj je vzel to izjavo na znanje. Kdo bo novo vlado sestavil, danes še ne vemo. Pašič in Pribičevič sta si sicer že zelo blizu, vendar v tem položaju ne moreta več sama vladati. Najugodnejša rešitev bi bila, če kak pošten radikalni prvak z drugimi poštenimi strankami sestavi pošteno vlado.
Kaj je novega?
Lurški romarji. — Zlata knjiga Slovencev. V torek, dne 6. t. m., zjutraj so se odpeljali slovenski romarji v Lurd na Francoskem. Šel je tudi naš presvetli nadpastir dr. Andrej Karl in, prélat mil. g. dr. Ivan Tomažič, kanonik Časi in še 20 drugih duhovnikov in več lajikov. V Ljubljani se bodo romarji združili in skupno potovali. Oglasili se bodo tudi v Para(y le Maniai, kjer bodo položili na oltar slovensko zlato knjigo Slovencev, kjer so zapisane vse tiste družine, ki so se posvetile presv. Srcu Jezusovemu. Iz naše škofije je v tej zlati knjigi zapisano veliko dru žin. Objavljamo jih po številu: Maribor levi breg: frančiškani 49, Gornja Sv. Kungota 21, stolna v Mari-
Poročila S.L.S.
Velik shod slovenske Ljudske Stranke za jare-ninsko, pesniško, kungoško in šentiljsko okrožje se vrši v nedeljo, dne 18. aprila v Cirknici pri Št. Ilju v Slov. gor. v noyi dvorani gostilne Dimnik-Polak zraven postaje Št. IIj- Začetek točno ob treh popoldne. Dnevni red: 1. Politični položaj; govori narodni poslanec kmet Janez Š t r c i n iz Gorenjske. 2. Gospodarski položaj, pogodba z Avstrijo, nove določbe obmejnega prometa; govori domači poslanec g. Franjo Že bo t. Iz Pesnice in Maribora imajo udeleženci na to zborovanje dobro zvezo z vlakom, ki vozi ob 'A na 2 popoldne iz Maribora proti Št. Ilju. Iz vseh župnij in občin severozahodnega dela Slovenskih goric prosimo obilne udeležbe! — Okrajna organizacija Slov. Ljudske Stranke za Maribor levi breg.
Pri Sv. Janžu na Dravskem polju je sklicala Slovenska Ljudska Stranka na velikonočni ponde-ljek po rani sv. maši v gostilni Zel javen shod. Samo stojneži, oziroma radičevci, so se pripravljali že del j časa, da onemogočijo naše zborovanje. Že pred shodom so zasedli v gostilni svoje »postojanke«. Posamezni »kaproli« so dajali povelje, da se mora delali nemir. Ali našim možem na čast moramo povedati, da se nihče ni ustrašil groženj nekaterih gostobesed-nežev. Predsednik Kripfl je otvoril zborovanje in dal takoj • besedo poslancu Franju Že bo tu. Kakor bi jim pokazal rdečo ruto, takoj ko so zagledali našega poslanca, so nekateri hoteli napraviti špekta-kel. Ali naš govornik ni strahopetec. Zavračal je pro
tične boJečme, trganje, z ba dan je, zobobol ali nadležen nahod. Previdni ljudje imajo vedno v hiši Fellerjev blago-dišeči »Elsaflujd«, ki jih zavaruje zoper nemile slučaje. Tudi našim čitateliem priporočamo to preizkušeno, staro, dobro domače sredstvo in kosmetikum. Močnejše in večjega delovanju kot irancosko žganje Ln je najboljše sredstvo te vrste. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni stekleni«!
boru 16, Sv. Marjeta ob Pesnici 16, Sv. Peter 9, Kam-nica 6. — Braslovče: 199, Sv. Andraž nad Polzelo 15, Sv. Jurij pod Taborom 10. — Celje: mesto 23, Sv. Peter v Savinjski dolini 23, Teharje 9, Griže 5, Žalec 2, Galicija 1. — Dravsko polje: Fram 20, Št. Janž 9, Sv. Lovrenc 4. — Gornjigrad: Novaštifta 116, Naza-ret 42, Solčava 25, Mozirje 22, Luče 15, Šmiliel 3, Rečica 2. — Jarenina: Št. IIj 27, Jarenina 22, Sv. Jakob 21, Sv. Jurij 5. — Konjice: trg 334, Prihova 46, Sv. Jernej 12, Kebelj 4, Zreče 2. — Kozje: Pil staj n 52, Dobje 23, Podsreda 7, Kozje 1, Planina 1. — Laško: Sv. Lenart 15, Laško 6, Trbbovlje 2, Loka 1 in Junklošter 1. — Sv. Lenart v Slov. gor.: Sv. Bolfenk 12, Sv. Anton 11, Sv. Jurij 1. — Ljutomer: Gornja Radgona 40, Mala Nedelja 20, Ljutomer 3, Veržej 1. 193, Ruše 2, Sv. Lovrenc 1. — Novacerkev: Sv. Mar-
—	Marenberg-Maribor desni breg: Sv. Magdalena tin 2S, Sv. Jošt 8, Dobrna 5, Vojnik 4. — Ptuj: Haj-dina 53, Sv. Andraž 7, Sv. Lovrenc . — Rogatec: Sv, Križ 34. — Slov. Bistrica: Laporje 26, Sv. Martin 19, Studenice 15, Črešnjevec 10, Makole 9, Majsperg 1.
—	omar je: Kalobje — Velika Nedelja: Sv. Tomaž 414, Svetinje 365, Središče 12, Ormož 2. — Videm: Zdole 160, Pišece e>o, Sromlje 6, Brežice 1, Rajhen-burg 1. — Vuzenica. — Zavrče: sv. Andraž 123, Za-vrče 17, Sv. Vid 11. — Dravograd-Mežiška dolina: Koti je 2. — Dolnja Lendava: Črensovci 1. — Murska Sobota.
Ganljiv prizor je bil na veliki četrtek letos v stol ni cerkvi v Mariboru. Ko je presvetli škof starčkom umival noge, si je neki starček prav težko obuval čevlje. To je videl mladi deček, piše se Valter Vog-ler in je dijak I. razreda na tukaijšmji realki, pa je pokleknil k starčku in ga obut. Ko starček ni mogel čevljev zavezati, je dobri Valter zopet pokleknil k njemu in mu jih je lepo zavezal.
Shod Rarfičeve stranke pri Gornji Sv. Kungoti. Ker se nek radičevec širokousti, kako sijajen je bil shod Radičeve stranke pri Gornji Sv. Kungoti, Vam povemo, da še tako žalostnega shoda tukaj ni bilo. Še Pivkov je bil lepši. Shod je vodil znani Šimon Žunko. Mariborski advokat dr. Faninger je na vse pretege hvalil Radiča in sedanjo vlado. Pozabil pa je povedati, da še nikdar ni imel ikmet in obrtnik predpisanih toliko davkov kot sedaj, ko je Radič minister. V naših krajih nismo še nikoli imeli toliko ekse-kuiorskih obiskov kakor ravno zdaj. Drugi govornik je bil ikrčmar Lipovšek. On je zamolčal, da je krč-mar, ampak je vedno naglašal, da je »kmet«. Ko je začei napadati dr. Korošca in Žebota ter hvaliti gg. Puclja in Radiča, so se mu ljudje smejali. Ko je videl, da se mu vsi smejimo, se je začel jeziti in je s posebnim »opominom« srečno končal. Kot tretji je nastopil nek mladi gospod, ki je napadal našo Slov. Ljudsko stranko. Rekel je, da bo on skrbel, da bode SLS uničena. Vse se mu je krohotalo. Rekli smo: Ti si pa junak! So drugi prišli nad nas, pa nas niso mogli dol djati! Kaj boš ti! Nato je strašno hvali Radiča. Ta shod je bil nam Kungovčanom res za smeh in za sredpostno zabavo. Teater je bil teater, na brez — vstopnine. Radičevo in samostojno seme je padlo na kamenita tla!
Napad na vlč. g. župnika Koklja na Vurbergu. Zgodovina Vurberga ne pomni takega zločina, kakor se je v tukajšnji župniji zgodil letos ravno za velikonočne praznike. Anton Kolarič, kmečki sin iz Graje-
tivnike na levo in desno, da je bilo kar veselje. Vsak je dobil svoje. In največji kričači so postali ponižni, drugi, ki so bili bolj mirni, pa so z našimi vred živahno pritrjevali našemu govorniku. Generalštab v posebni sobi je zamanj podpihoval, nek mladič na zapečku je zastonj evilil in nekega moža za mizo je uspeh naših tako jezil, da je jezen zapustil zborova-lišče. Govornik pa je s svojim prepričevalnim govorom pridobival moža za možem in tako smo ostali zmagovalci kljub vsem načrtom nekaterih zagrizenih žerjavovcev in Pucljevih radieevcev. Hripave psovke najetih kričačev niso prav nič izdale. Poslanec Žebot je dokazal, da so žerjavovi demokrati, Pašičevi radikali, Pucljevi samostojneži in radičevci glavni krivci sedanjih žalostnih razmer, v katerih živi naš kmet in sploh vse slovensko ljudstvo. Dokazi so bui jasni. K besedi se je oglasil bivši poslanec SKS g. Kirbiš, ki ia je govoril dokaj mirno, samo ko je očital g. dr. Korošcu nekatere stvari, se :e prav pošteno vrezal. Naš Žebot mu ni ostal dolžan odgovora. Predsednik je nato dal na glasovanje zaupnico Jugoslovanskega kluba, za katero je glasovala o«Tromna večina. Ko je bil shod zaključen, so posamezni kričači še nadaljevali z vpitjem, a dosegli niso nič. Cela vrsta mož, ki so bili dosedaj pri nasprotni stranki so po shodu prišli k poslancu in so izjavili, da prestopajo k SLS, ker so spoznali, da je naša stranka med vsemi najpo-štenejša. Veseli smo res 'epega uspeha pri Št. Janžu. — Po shodu se je vršila v Posojilnici seja krajevnega odbora Slovenske Ljudske Stranke. Po zaupnem poročilu poslanca Žebota smo napravili važne sklepe. Samostojni kričači pa so celi dan kleli: Vrag vzemi te črne klerikalce! Nič jim ne moremo . . .
tn 63 din., 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne stekleni«*
ta 99 din., 3(3 dvojnatih ali 12 velikih specialnih stekleni« zo 250 din., že obenem t zabojem in poštnino razpoM?« po povzetju ali proti vnaprej poslanem denarju lekarn«* Bugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 341, Hrvat»**, Posamezne steklenice po 10 din. v lekarnah in sorodni* trgovinah.
ne, je bil že pred vojno popolnoma izprijen. Za časa vojne je bil ujet v Rusiji ter se ije tam navzel boljše-viškega duha. Ko je prišel domov, ja zapravil celo svojo dedščino ter se potikal po raznih krajih okrog, ker delati ni maral. Že dalje časa je popolnoma iz neosnovanlh vzrokov kuhal jezo na vlč. g. župnika, ter ga je že poprej dvakrat dejansko napadel. Ko je na veliko soboto po župniji župnik blagoslavljal velikonočno jagnje, ga je že na poti nesramno napadal. Proti 4. uri se je župnik vračal proti domu, ga je zopet iz gostilne g. Kiemenčiča zahrbtno zasledoval. Komaj nekaj sto korakov pred župniščem se mu je zahrbtno približal ter oddal od zadaj strel iz samokresa z namenom, vlč. g. župnika umoriti. Vendar mu hvala Bogu sreča ni bila mila in je župniku pre-strelil samo levo roko. Ko je oddal strel, je pa zbežal. Vsi pošteni župljani vurberški so bili silno razburjeni nad tem ¡strašnim dejanjem. Vlč. g. župnik je kljub bolečinam ohranil mirno kri ter je opravil vstajenje v cerkvi in še tudi opravila na velikonočno nedeljo. Sedaj pa počiva ter se zdravi pri tukajšnjih ruskih zdravnikih, ki so nastanjeni v vurberškem gradu. Vsa čast ptujskim orožnikom, ki so taiko hitro in vestno zasledovali zločinca ter ga že v nedeljo izročili v zapor. Vlč. g. župniku pa vsi župljani želimo hitrega okrevanja!
Velik roparski napad — prava bitka na meji Slovenije in Italije. Tolpa organiziranih roparjev je na veliko soboto zvečer napadla carinsko postajo v Prestanku. Maskirani, da se jih ni dalo spoznati, so planili v pisarno z nabitimi samokresi v rokah, da se uradniki niso mogli braniti. Odprli so blagajno, odnesli okoli 250.000 lir, zaklenili vrata in odšli. Pre plašeni uradniki so zdaj takoj sporočili vojakom in finančnim stražnikom, ki so hiteli za roparji. Vnela se je prava bitka. Vsled strelov so se zgrudili mrtvi trije Italijani in dva roparja. Ostali trije roparji so izginili v gozd. Italijanski vojaki so zdaij razburjeni po tem napadu prav zdivjano napadli domačine, jih pretepavali in grozili s smrtjo. To postopanje nikakor ni bilo dostojno vojaške časti. Vsakdo obsoja ta roparski napad, a nedolžno ljudtsvo zanj ni odgovorno. Jugoslovanske oblasti na meji so storile vse, da roparji ne morejo uiti na naše ozemlje. Italijansko notranje ministrstvo je razpisalo 10.000 lir nagrade tistemu, kdor jih izgledi.
Žalostna Velika noč v Črešnjevcu. Na Veliko noč po večernicah sta do tal pogoreli obe črešnjevski gostilni: Visočniik in Kresnik.
Po nedolžnem obsojen na smrt. Predno je bil čič obešen v mariborski kaznilnici, je tudi izpovedal, da je on umoril trgovca Rosenfelda v Podvincih pri Ptuju. Kot morilec tega trgovca pa je bil na smrt obsojen steklar Anton Polak in po naključju pomi-loščen na dosmrtno ječo. Polak umora nikdar ni priznal in je vedno prosil za obnovitev postopanja. Dne 1. aprila se je to postopanje izvršilo, kjer se je Pola-ku priznala pravica, da je glede tega umora popolnoma nedolžen. Ostal pa bo še nadalje v zaporu zaradi dveh tatvin,, ki jih je pa priznal. Iz zapora bode izpuščen v jeseni prihodnjega leta.
Nesreča pri velikonočnem streljanju. V Slov. Bi strici je raztrgalo pri velikonočnem streljanju levo roko fantu Maksu Ahej, ki se sedaj zdravi v mariborski bolnici.
Ljutomer. Na belo nedeljo je po ranem cerkvenem opravilu politično zborovanje, na katerem govori poslanec dr. Hohnjec. Povabljeni zaupniki in somišljeniki iz Ljutomera in celega okraja.
Shodi našega poslanca Bedjaniča. V nedeljo, dne 11. t. m., se vrši po rani sv. maši v Ormožu shod SLS. Naslednjo nedeljo, dne 18. t. m., se vrši shod v Sv. Miklavžu pri Ormožu. Na obeh shodih govori g. poslanec Bedjanič.
Seja širšega odbora SLS za okraj Šmarje se vrši v nedeljo, dne 11. t. m. ob 8. uri zjutraj v Rogatcu. Člani odbora so vabljeni, da se seje sigurno udeleže« Vransko. Na belo nedeljo, dne 11. aprila, po prvi sv. maši se vrši na Vranskem shod SLS v običajnih prostorih. Poroča poslanec dr. H o d ž a r.
Slovenjgradec. Seja širšega odbora okrajne organizacije SLS za Slovenjgradec-šoštanj se vrši v Slovenjgradcu dne 13. aprila ob 11. uri dopoldne v. dvorani notela Goli v Slovenjgradcu ter se vsi člani uljudno vabijo, da se iste zanesljivo udeležijo, ker bo ob tej priložnosti predaval tudi gosood poslanec Vlatumir Pušen'aik o sedanjem političnem položaju.
Somišljeniki, širite naše liste!
VELIKONOČNI POZDRAVI NAŠIH VOJAKOV.
Velikonočne pozdrave so poslali naši fantje-vo-jaki iz raznih južnosrbskih garnizij, a imen teh fantov ne moremo prinesti, ker jih je preveč in nam primanjkuje pjostora.
Avtomobilska nesreča v Slov. Bistrici. Na veliko nočni pondeljek je povozil takoj za Slov. Bistrico ljubljanski advokat dr. Stein z avtomobilom nekega bioiklista, ki se je pri padcu onesvestil in močno poškodoval. Bistriški orožniki so Steina aretirali, prepeljali v Maribor, a okrožno sodišče ga je takoj izpustilo.
Smrt vrlega gospodarja v Juršincih, Sv. Lovrenc
v Slov. gor. Na veliki petek je umrl Jakob Majerič, star 71 let, po triletni mučni bolezni. Rajni je bil veren katoličan, dolgoletni naročnik »Slovenskega Gospodarja«, večletni občinski svetovalec in 42 let gospodar. Pogreb se je vršil na velikonočno nedeljo popoldne ob mnogoštevilni udeležbi.
Umrla je na Bregu pri Konjicah mati in gospodinja Marija Hren. Pogreb rajne je bil zelo veličasten. Zahvala vsem, ki so spremili blagopokojno na njeni zadnji zemeljski poti.
Samomor orožnika. Od Sv. Florijana v Doliču smo prejeli: Dne 1. aprila so prinesli v našo mrtvašnico 231etnega orožnika, ki so ga našli mrtvega v gosi. Služboval je v Mislinji. Doma je bil v Gornji vasi pri Novem mestu na Kranjskem. Po zdravniškem izvidu je izvršil samomor s prestrelom možgan v hipni blaznosti. Bog bodi milostljiv njegovi duši!
Umrla je v Št. Ilju pri Velenju Ana Kopiter, žena cerkvenega ključarja. N. v rn. p.!
Dobra zakladnica. V državi Anam v Vzhodni Indiji (Azija), ki stoji pod francosko nadoblastjo, se lahko postavljajo z najbolj čudno zakladnico na svetu. Napraviti jo je dal stari oče sedanjega anamskega cesarja. Zakladnica obstoja iz velikega in globokega ribnika, v katerem se nahaja lepo število mogočnih starih krokodilov, ki so silno požrešni. Stari cesar je dal metati ob raznih slovesnih prilikah v ta ribnik kose zlata in srebra, da počakajo ti zakladi na tem varnem mestu do časa, ko jih bodo najbolj nujno potrebovali. Tatvina zakladov je popolnoma izključena, kajti nemogoče je vse krokodile pobiti brez šuma, ki bi privabil stražnike. Do zlata pa tudi ni mogoče priti drugače, kot da se potopi v vodo ter si poišče zaklade na skalovitem dnu. Tu bi pa vsakega lačni krokodili takoj raztrgali. Tako je ta zakladnica varna pred najbolj prefriganimi tatovi na svetu. Zlata sicer ne mečejo več notri, toda zaklade puste na miru, dokler ne bo napočil čas, ko jih bodo nujno potrebovali.
Bučele — morilke. V vasi Bonne v Alžiru je neki voznik prevrnil z vozom neki čebelnjak. Razjarjene čebele so konja tako opikale, da sta poginila. Napadle so tudi gručo otrok na bližnjem vrtu. Opikale so jih tako, da jih ni bilo več spoznati. Le hitra zdravniška pomoč jih je rešila gotove smrti.
Otrok s tremi rokami. Na veliko soboto se je rodilo v vasi Miljana pri Mostarju v Hercegovini dete, ki ima tri roke. Dete je slabo razvito, obe roki sla priraščeni popolnoma normalno na ramenih, tretja pa je zrastla iz hrbta. Mati je po porodu umrla, dete bo pa najbrž ostalo pri življenju^
Smrtna nesreča v celjski okolici. Ne mine skoro teden, da bi se ne zgodila kakšna nesreča. Dne 2. t. m. je v tukajšnji opekarni zasulo mladega moža Filipa Weisenbaha iz Lokrovca, ki je že drugi dan podlegel težkim poškodbam. Dne 5. t. m. smo ga ob obilni udeležbi pokopali na okoliškem pokopališču. Žalujoči vdovi iz ugledne Krušičeve hiše naše iskreno sožalje!	j	i
Rop v cerkvi v Laškem. V sredo, dne 31. marca, od 7. do 8. ure zvečer je bila župnijska cerkev v Laškem pozorišče nenavadnega lova. V cerkvi je bil skrit vlomilec cerkvenega nabiralnika. Ko so dečki ob sedmih zvonili v stolpu sedem, so iz line zapazili, da hodi pred glavnim oltarjem tuja oseba, cerkev pa je bila zaprta. Slutili so vlomilca. Takoj so opozorili
cerkovnika g. Drolca, ta pa pokliče orožništvo, ki je bilo takoj polnoštevilno zbrano na licu mesta. V cerkvi se zbere veliko mladine, pa tudi gospodov in go-spej. Vsi se trudijo, da bi iztaknili vlomilca. Da je vlomilec res v cerkvi, priča je bilo njegovo vlomilsko orodje na velikem oltarju, odprt nabiralnik, denar pa deloma raztresen. Z vso vnemo se trudi orožništvo in tudi občinstvo, najti skritega vlomilca. Preiskali so že vse oltarje, spovednice, vse kote in prvič tudi orgle. Vlomilca pa nikjer. Naenkrat pa zapazi neka gostilničarka koščeke klobase blizu orgel. Tukaj nekje mora biti. Drugič preiščejo orgle, meh in pod mehom je bil skrit vlomilec. Ko so ga potegnili iz skrivališča na kor, je pa hotel pobegniti, a roke pravice so ga držale tako trdno, da se ni mogel izmuzniti. Peljali so ga na orožniško postajo- kjer so ga zaslišali. Po dokumentih, ki jih je imel seboj, je bil ta ptiček Anton Čebela, rojen dne 8. avg. 1906 v Reki, pristojen v občino Hotič, okraj Litija. Po poklicu je izučen ključavničar. Domneva se, da bi znal biti kriv vlomov že po drugih cerkvah.
Iz laškega okraja. Na belo nedeljo se bo vršil v Laškem za ta okraj županski tečaj. Občinski odborniki, njih namestniki in drugi funkcijonarji občin so uljudno vabljeni k tem strokovnem predavanju. Predavali bodo trije gospodje referenti od velikega županstva. — Iz občine Sv. Krištof se je v listu »Domovina« nek občinski odbornik podpisal in trdil, da naši gospodje odborniki niso vedeli, za kaj so glasovali ob priliki glasovalnega predloga občinske u-božnice. Njegova naivnost je zelo velika. Toda naj je, da dopisnik »Domovine« ne spozna, da nič ne ve, bo prepričan o tem, kar je nekoč zapisal nek filozof: Mi vemo, da nič ne vemo. Obžalujemo in sram nas najmanj pa, da bi o občinskem gospodarstvu kaj raz umel. — Vršilo se je v Laškem lin sosednih občinah licencovanje bikov. V občini Marijagradec imajo najlepše bike: Anton Teršelk iz Harij št. 16, Jož. Cvek, Stransko št. 3, in Anton Goter, Doblatina št. 1. V občini Sv. Krištof pa g. Nikolaj Šergan iz Rečice in Jožef Jenčič isto iz Rečice. V občini Sv. Rupert pa ima naravnost orjaško-krasnega bika g. Franc Bezgovšek iz Velikih Grahovš, p. d. Lah. Dobi! je prvo darilo.
Advokati so štrajkali na Rumunskein, ker je vla da napravila novi zakon o taksah, ki advokatom ni bil všeč. In veste, kdo je zmagal? Advokati, ker men da vlada ni mogla dobiti nobenega advokata, da bi jo branil. Vlada je umaknila predlog in advokati — zopei delajo.
Tri hčerke znorele radi materine smrti. V neki družini na Angleškem se je zgodil tale strahoten slučaj, ki je le slučajno prišel na dan. Neki trgovec je rubil gospo Ničan. Ko je prišel eksekutor na stanovanje, mu niso hoteli odpreti vrat. Šel je po policijo, ki je vlomila vrata in vstopila. Pred seboj je zagledala strašen prizor. Na zofi je ležalo razpadajoče človeško truplo, pred njim pa so klečale tri deklice. Ko so opazile tujce, so začele klicati Boga in jezo božjo na nje. Ena deklica je pokazala na mizo, kjer so bile jedi, in rekla: »To je za našo mamico, ki je že pred dvemi leti umrla!« Policija je videla, da ima opraviti z deklicami, ki so vsled žalosti zaradi materine smrti znorele in skrile v stanovanju njeno truplo. Le z veliko težavo jih je ukrotila in spravila v umobolnico, razpadajoče truplo pa dala pokopati.
Nora oporoka. V deželi Indiana v Severni Ameriki je umrl bogataš Martin Šest. V svoji oporoki je zahteval, da mu morajo v grob napeljati telefon in električno razsvetljavo. Kaj jo bo neki potreboval?
Nevarna igra z grozit« posledico. Otroci v mestu Teksasu v Severni Ameriki so se šli igrat sodnijo. Vse so imeli: sodnika, tožitelja, toženca, priče. Zločinca so obsodili na smrt z elektriko. Ko je bil obsojen, so ga peljali k električni luči in spustil vanj tok.
Naša društva.
Sv. Anton v Slov. goricah. Katoliško bralno društvo pri Sv. Antonu v Slov. goricah priredi na belo nedeljo materinski dan z igro »Sv. Elizabeta«. Obenem izvrši svoj občni zbor.
Marija Nazarct. Igra »Bele vrtnice«, 21. marca je bila dobro obiskana, lepo in pohvalno vprizorjena. Slišal se je glas: »Nazarčani so pa res kos vsaki igri.« Najlepše plačilu režišerju in vsemu igralnemu osobju! — Pripravljamo se na igro »Legijonarji«. Igra je težka, truda in žrtev vredna. Vprizoritev bo meseca aprila. Dan še naznanimo.
Sv. Jedert nad Laškim. Dekliška zveza vprizori na belo nedeljo po večernicah »Junaške Blejke«, s petjem.
Sv. Rupert v Slov. goricah. Bralno društvo priredi na belo nedeljo popoldne po večernicah v stari šoli vcselico. Igrale se bodo igre »Marijin otrok«, »Za letovišče« (burka), in ženski dvogovor »Brez zajutrka«.
Loka pri Zidanem mostu. Prijeten popoldan za velikonočni pondeljek nam je priredila naša mladina: fantje pred kratkim ustanovljene Mladeniške zveze so nastopili v veliko zadovoljnost prvokrat z enodejansko burko »Dva gluha«. Naša dekleta, članice Marijine družbe in SKJ društva, ki so nas že večkrat razveselila z dobro uspelimi igrami, so pa uprizorile štiridejansko veseloigro: »Kukavica — modra ptica«. Udeležba domačinov in sosedov je bila mladim v bodrilo, da so nam obljubili prirediti še večkrat kaj podobnega. — Mladeniška zveza mladeniško veže in je pristopilo spet nekoliko članov. — Tamburaško društvo »Bisernica« nam je takisto priredilo zabavni večer z godbo in srečolovom v gostilni Stangl v Račicah.
Sv. Jurij ob ščavnici. Kam gremo v nedeljo, 18. aprila? Vsi na veseloigro Brali.' pa društva »Številke gospe Rož-marinke« — igro polno smeha in šale. Vrši se po večernicah pri Repenšeku. 'odelujejo pevci "in tamburaši.
»Klaiulija« pri Sv. Križu nad Mariborom. Velikonočni letošnji prazniki so letos biti izvanredno krasni, zato smo šli v Emaus k Sv. Križu, kjer so naši dobri sosedje ponavljali igro »Klaudija«. Res, nekaj posebno ganljivega je prelepa igra »Klaudija« v ^treh dejanjih. Da so težko igro vsi igralci res imenitno izpeljali, to je samoobsebi umevno, saj so svetokrižki igraici-diletanti splošno znani kot igralci prve vrste na kmečkem odru. Marija Magdalena nam je privabila solze v oči, v veliki, težki bolesti, ker je Gospod v nevarnosti za življenje. Nad vse pa nas je prav začarala Klaudija, žena Poncija Pilata, ki je tako prisrčno branila Gospoda, ter se v svojo vlogo tako vtopila, da noben človek ne bi sodil, da je to svetokrižka učiteljica gospodična Čepe, ampak prava svetopisemska Klaudija, ki je impozantno nastopala z neprisiljeno eleganco kot prava matrona visokega cesarskega namestnika rimskega cesarja. Čast njej in vsem igralcem! Veliko pohvalo zasluži preč. gospod župnik Martin Gaberc kot direktor in režiser igre, ki je med zelo važnimi prizori na citrah izvabljal s svojo spretno desnico milodoneče, v srce segajoče akorde. Le lo je žal, da naše ljudstvo nima pravega zanimanja za take igre. — Popotnik-gledalec.
št. Jošt na K. Misijonska prireditev, ki se je vršila na velikonočni pondeljek, je nad vse pričakovanje dobro uspela. »Indijska sirota« se nam je vsem zasmilila, deklamacije in petje so jako ugajale, zanimanje gledalcev je bilo veliko. Samo nekaj porednežev jc hotelo prireditev motiti, pa je prihodnjič ne bodo več. Vsi mnogobrojni poslušalci so bili izredno zadovoljni. Na vt selo svidenje na binkoštni pondeljek pri »Lurški pastirici«.
Orlovski odsek v Velenju priredi v nedeljo, 11. aprila, ob 3. uri popoldne v Društvenem domu v Šmartnem pri Velenju Finžgarjevo zgodovinsko igra »Naša kri« s petjem. Vabi k obilni udeležbi svoje prijatelje.
Prostovoljno gasilno društvo v Gornji Radgoni priredi v nedeljo, dne 11. aprila 1926 »Znakovni dan« v pri(J nabavi nove brizgalne.
V tem pa je prišlo toliko električne moči, da je dečka na mestu ubila. Pazite tudi na otroške igre!
Krvav pretep pred poročnim oltarjem. Pred oltarjem v Orehovu v Karpatski Rusiji je prišlo do krvavega pretepa. Sin bogatega seljaka je stopil s svojo mlado nevesto pred oltar, da ju poroči svečenik. Cerkveni poroki je hotelo prisostvovati veliko število prijateljev obeh kandidatov za jarm svetega zakona. Zlasti številni so bili bivši prijatelji in znanci neveste. Ko je svečenik stopil pred oltar, da izvrši poročne obrede, je došlo do velikega hrupa, nakar je sledil splošen pretep s krvavimi posledicami. Kako je prepir pravzaprav nastal, ne ve nihče. Bržčas je kdo izmed nekdanjih nevestinih častilcev izustil kako posmehljivo opazko ter s tem razburil ženinove prijatelje. Duhovnik je ves preplašen pobegnil izpred oltarja in stekel po orožnike, ki so bili nastanjeni tik cerkve. Ti so razpršili vročrkrvne svate, a poroke vseeno ni bilo, ker je pred oltarjem obležal mrtev nevestin oče.
Duhovnik, v velikih počitnicah prost, «ram v P° moč ali v nadomestovanje. Naslov v upravi »Slovenskega Gospodarja«.
Špecijalist za ženske bolezni in porodništvo dr. Benjamin lpavic v Mariboru zopet ordinira.
Kipe in slike presv. Srca Jezusovega in Marijinega ter Lurške Marije v krasni izpeljavi ima na zalogi Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Cene brez poštnine so za slike: velikost 19X26 om 2.25 dinarjev, 24X34 om 3.25 dinarjev, 25X38 om 5 dinarjev, 32X 42 cm 6.75 dinarjev, 39X51 om 10.25 dinarjev, 47X 63 cm 16 dinarjev, 54X73 cm 20.50 dinarjev. Kipi: visoki 41 om 60 dinarjev, 37 cm 84 din., 42 cm 95 din., 50 cm 160 din., 56 cm 190 din., 65 din. 240 din., 85 om 450 din. Za večie kipe in za kipe drugih svetnikov naij se blagovoli vprašati po dopisnici. — Tiskarna sv. Cirila.
Na godovanju pri Jožefu Holcu v Galušaku se je dne 19. marca med malo veselo družbo nabralo za Dijaško večerjo 150 dinarjev,' za kar se vsem darovalcem izreka prisrčna zahvala!
Pisma iz domačih krajev.
Sv. Peter pri Mariboru. Nataknil si je očali moj prijatelj Poldek, potlačil si nos s šnofovcem ter odprl zaprašene bukve. Najprej je vzkliknil: »Ja, kaj je to!« — potem se je vglobil v branje. In bral je tole: Pred davnimi časi je živel v Hrenci rod, ki se je pečal s tihotapljenjem tobaka. To pa je nevarna reč, ker financarji imajo povsod, kjer so, tudi svoj nos s seboj. Veliko bridkih in dragih ur so morali pretrpeti stari Hrenčani. Toda, kaj so iztuhtali? Nabavili so si tobačnega semena ter ga posejali po vseh vrtovih, njivah in travnikih. V pest so se smejali financarjem, ki so zastonj čakali, da bi zamehurili kakega Hrenčana. Našel pa se je nevošljivec, izdajalec (da.bi ga kurja smrt pogoltnila!) ki je Hrenčane izdal. Že se je bližala vojska financarjev. Iz Vodol, Dragučove, Malečnika so prihajali, naznanjajoč strašno urico. Vse je bilo zmedeno v Ilrenci. Otroci so ve-kali, matere vpile, dedci pa so tekali okrog s krčancami. A bilo je prepozno. 2e so se prikazovale zelene kape. Tedaj so se zbrali Hrenčani, molili na čast sv. Efezu, da bi jiin pomagal iz stiske. In glej! Niso še izrekli prošnje, že se je tobak spremenil v hren. Prišli so financarji zmagoslavni, kakor vedno. Toda gorje! Na mesto tobaka so našli — hren. Kar nosovi so se jim obrnili od premočnega hrena. Od takrat se imenuje ta lepa dolinica — Hrenca. — Iz vsega tega sledi, da imajo Hrenčani čudodelno moč! Iz tobaka — hren! To ni malenkost. Malenkost pa bo sedanjim vrlim Hrenčanom spremeniti staro klet pri cesti v Hrenco v nov, lep, prostoren Slomškov dom, če se bedo vsi poprijeti dela. In gotovo se bodo, saj poznamo hrenčko požrtvovalnost. — Znano je, da hodijo hrenčki fantje kaj radi na Vodole'po neveste. Imajo čisto prav. Hrenca in Vodole sta dva bisera v kroni šentpeterske župnije. Zato čast narodnim in požrtvovalnim Hrenčanom! O Vodolah pa spregovorimo prihodnjič.
Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Radeckijev veteran je umrl. Redki so možje, ki so služili še pod »očetom Radeckijem«; takšen je bil med nami Franc Muršec, prevžitkar v Bišeč-kem vrhu, po domače Duhov Franček. Vedno je bil vedrega lica in blage volje; rad je pripovedoval o bojih in doživljajih v Italiji leta 1866 in pozneje. Dne 26. marca smo ga pokopali; dočakal je visoko starost 90 let. Bil je najstarejši mož v župniji: zanimivo je tudi, da si je sam najel in plačal naprej svoj pogreb. Naj počiva v miru! — Med otroci razsajajo zdaj ošpice. Pred enim mesecem so strašile v sosednem Ločiču in morile deco; zdaj so prišle k nam, najprej v Trnovce, potem v Biš in Bišečki vrh. Pri nas so zahtevale samo eno žrtev. Bolezen žal še ni prenehala, zahtevala je že štiri žrtve. — Zupan gospod Janez Kranjc v Bišu in radi domačih težkoč odložil županstvo. Neradi se ločimo od njega, radi svojega mirnega značaja in prikup-ljivega nastopa je bil priljubljen in spoštovan ne samo v domači občini, ampak tudi drugod. Naslednik še ni izvoljen. — Tudi k nam se je priklatila ljubljanska »Domovina« in se vsiljivo ponujala našim hišam. Možu, ki je poročal naše naslove v Ljubljano, povemo enkrat za vselej odločno: »Domovina« ni naš list! 2e pregovor pravi: Kar se ponuja zastonj, ni veliko vrec*no. Mi ostanemo, kar smo! Mi poznamo samo dva nam prijazna in za nas koristna kmetska tednika, in ta sta »Slovenski Gospodar« in »Domoljub«« in samo njima ostanimo zvesti. Za Veliko noč sta dobila oba novo obleko; zato nam bosta še ljubša in dražja. — Velikonočni pondeljek je priredilo domače Prosvetno društvo svojim članom in prijateljem nekaj veselih uric; predstavljalo je šaloigro »V Ljubljano jo dajmo«. Čisti dobiček se porabi za nabavo novih knjig.
Polcnšak pri Ptuju. Nesramne »Domovine«, ki kar mrgoli med našim ljudstvom, se tudi k mm na 1'olenšak zadnji čas veliko pritepe. Nobeden veren človek ne more, da bi čital, r.aročeval in plačeval list, katerega program je: vero naših starih očetov zatreti v srcu našega naroda.

Preveč razsodno je naše ljudstvo, da bi čitalo list »Domovino«, ki z vso vnemo zagovarja centralizem, ki je požrl že na stotine milijonov slovenskega denarja. Naše ljudstvo se predobro zaveda, da je »Domovina« tisti list, ki sramoti in pluje na katoliško vero in tepe lastni narod z neznosnimi davki. Kako neumen in kratkoviden bi pač moral biti človek, ki bi čital to gnusobo, glasilo brezverske, liberalne gospode, katero se ljudem vsiljuje kot židovsko blago. Imena naših dobrih hiš si ne pustimo oskrunje-vati s takšno gnojnico, kot je »Domovina«. Zato zakličemo: »Domovina« v naših poštenih hišah nima prostora in ga nikoli, nikdar ne bo imela! Rečemo le eno: SLS je edina, ki je dosledno zastopala koristi Slovenije, ki slovenskega programa ni nikdar zatajila, zato ostanemo zvesti svoji SLS, voditeljici slovenskega naroda in njenemu glasilu »Slovenskemu Gospodarju«. V znak, da Polešani nočemo in ne maramo centralistične, brezverske »Domovine«, je »Slovenski Gospodar«, katerega število je poskočilo od lanskih 35, letos na 55 in to samo pri Katoliškem izobraževalnem društvu. Društveniki dobivajo list pod skupnim ovitkom, a tudi zasebno. S pošto primaha lepo število »SI. Gospodarja« k nam na Polenšak. Ne čudimo se, ako celo dosedanji domovinovei naročujejo »Slovenskega Gospodarja«, a »Domovino« pa odpovedujejo, Da, res, kakor pravi stari rek: da je lastna izkušnja, najboljša šola.
Sv. Urban pri Ptuju. Minulo je čez šest tednov, odkar si je občina Derstelja oblekla žalno obleko za rajnim dolgoletnim občinskim odbornikom in dobrotnikom Francem Sever. Za žalostjo mora tudi veselje biti. Naše županstvo si je omislilo potrebno prenovljenje zastarelega občinskega križa pri občinski cesti in hiši rajnega, krščansko-vestnega župana gospoda Josipa Kajserberger. Občinska zbirka je pokazala veliko dobrodušnost male zavedne občine in drugih dobrotnikov. Domači obrtniki so dobro izvršili svojo nalogo. Kar se pa tiče lepega kinča v vencih itd., je posebna zasluga in čast dekletom za trudapolno delo. Vsak mimoidoči popotnik naj se spominja cestnega križa in lepega napisa! Največja zahvala za ta krščanski spomin spoštovanim gg. županu in sinu J. Bezjak. — Iz naše občine gresta prihodnje dni dva prvonabornika k vojakom. Da bi se zdrava in vesela spet vrnila v domači rojstni kraj!
Sv. Marjeta niže Ptuja. Za Veliko noč smo dobili k večini naših hiš gostobesedno in zloglasno »Domovino«. Vendar se temu listu ni dalo mesta na naših kmečkih mizah, da bi nam s svojo nečedno in strupeno pisavo ne kvaril teka ob praznikih. Rajše smo prebirali našega starega učenika in prijatelja, našega olepšanega »Slovenskega Gospodarja«, ki je v novi obleki kaj mičen. Drugače smo praznike veselo preživeli. Mir nam je kalilo le nekaj duševnih revčekov s svojim neumnim streljanjem, ki je doseglo višek na velikonočni pondeljek pri pozni sv. maši. Bog daj tem norcem pamet, oblaslva pa bclj občutljivo kazen, potem bode že bolj mirno prihodnjič. Drugih nesreč ni bilo, razen, da je par pletenic z blagoslovom se kotalilo po zemlji vsled prehitre hoje domov. Pa take reči se godijo skoro vsako leto.
Gornja Radgona. Na velikonočno nedeljo zjutraj so proizvajali na našem cerkvenem koru J. Reismannovo instrumentalno sv. mašo. Skoda, da je gospod Cirič, ki je imel največje veselje s tem delom, moral ta teden ležati v bolnici. — Naročili smo dva nova zvona pri mariborskem »Zvonoglasu«. Največji bo pel glas »h« in tehtal 2216 kg; prvi za njim pa bo imel glas »dis« in nosil težo 1092 kg. Trdno upamo, da bomo imeli potrebni kapital kmalu skupaj. Vsak bo skrbel, da, kakor hitro mogoče prinese prispevek, ki ga je obljubil. — Na romanje v Lurd sta se podala kaplan Sajovic in kleparski mojster Laučič. — Glavno trafiko je prevzela Gospodarska zadruga. To je neprijeten poper za Korošca, ki je imel poprej glavno zalogo tobaka. Saj se še spominjamo, da je ta gospod zahteval, da občina od Gospodarske zadruge ne sme ničesar kupovati; sedaj pa sme Gospodarska zadruga prodajali to, kar je bilo Korošcu .- odvzeto! In še drug poper! Korošec je zahteval, da mora Laučič iz opekarne. Sedaj pa so občinski možje naprosili tistega, ki so ga poprej na nekavalirski način odslovili, da gre zopet nazaj v službo. In Laučič je poslal nadzornik opekarniškega podjetja v Borecih. Ravnatelja Markoviča, čigar poslovanje smo v tem listu javno ožigosali, so de-mokratje sami odslovili. Za nas je to zadostno zadoščenje. — Živinozdravnik dr. Lobnik je baje prestavljen v Beograd. Centraliste v centrum! Resnici na ljubo pa moramo zabeležiti, da je bil gospod Lobnik ljudstvu naklonjen in postrežljiv. — Polička občina se zelo trudi, da kmalu postavi novo občinsko kapelo. Pridnim in zavednim odbornikom želimo, da se njihovi načrti kmalu uresničijo. — Časopisna agitacija krajevne organizacije SLS kaže lepe uspehe. Dosedaj imamo že okrog 50 novih naročnikov »SI. Gospodarja«. Vseh skupaj bo s starimi vred blizu 200. Med novimi naročniki sta se najbolj odlikovali črešnjevska in polička občina; med starimi pa nosi zastavo ivanjševska občina. Naj se izkažejo še druge občine, od katerih zaenkrat še nimamo odmeva. Med novimi naročniki »Domovine« pa je nekaj takih, da jih bomo javno razglasili, ako se pravočasno ne spametujejo. Tudi med šolarji imamo razširjeno dobro časopisje. Imamo do 100 naročnikov »Angelčka« 20 »Vrtcev«, 30 »Zamorčkov«, 70 misijonskih koledarčkov in 10 »Katoliških misijonov«. Naj za danes poročamo še to, da je Posojilnica na prošnjo Prosvetnega društva dala povečati gledališki oder, da bomo lahko nastopali tudi z večjimi prireditvami.
št. Pavel v Savinjski dolini. Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil dne 30. marca za vedno naš obče priljubljeni župan in načelnik krajnega šolskega sveta, posestnik gospod Franc Kač iz St. Lovrenca, star šele 46 let. Bil je vojni invalid, tihega, mirnega in odkritega značaja, zato je bil splošno priljubljen in spoštovan. Za procvit obširne občine štpavelske si je stekel mnogo zaslug, za kar mu bo ohranil vsak občan hvaležen spomin! Bodi mu lahka domača gruda štpavelska; preostalim pa naše iskreno so-žalje!
Sv. Jcdert nad Laškim. Zviti marec nam je spravil pod grudo 42 letno Ivano Marinko, bivšo veleposestnico v Rečici. Na poseslvu je zdaj njena pastorka Marija, omožena Golouh. Umrl je tudi vrli mladenič Joško Grešak, pd. Piškurjev, star 22 let; imel je razširjeno srce, iskal je leka po bolnicah, a ni mu bilo pomoči. Nekaj otrok je imelo vnetje priušne slinavke ali mumps, a umrl ni nobeden. Gospodarsko lezemo naprej v dolgove po r~zmerju, kakor lezejo lesne in živinske cene nazaj. Kdor nima postranskega zaslužka, n. pr. pri rudniku, gre skoro vsak rakovo pot.
Gospodarstvo.
Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru
sprejme dne 1. maja 1926 praktikante (vajence) za enoletno praktično šolo. Pogoji: starost najmanj 16 let, dovršena najmanj ljudska šola, telesna sposobnost. Sprejemajo se kmetstki sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti dobivajo stanovanje in hrano v zavodu brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1926—27 kot redni učenci, kakor tudi pri podelitvi brezplačnih mest za revne učence v slučaju ubožnosti. Bivši praktikanti so potem navadno najboljši redni učenci. Lastnoročno, na celo polo pisane in kolkovane prošnje (kolek 5 in 20 din.) za sprejem praktikantov je pošiljali direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 20. aprila 1926 s sledečimi prilogami: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti, v slučaju ubožnosti pa tudi 5. premoženjski izkaz ali spričevalo ubožnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. Vsi drugi pogoji za sprejem so razvidna iz tiskanega prospekta (uredbe s programom), katera tiskovina se pošlje zanimancu proti nakazilu 5 dinarjev v gotovini. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razpisa.
Licencovanje plemenskih bikov v okraju Maribor desni breg za leto 1926. V smislu odloka velikega župana mariborske oblasti z dne 16. januarja 1.1. plemenskih bikov za okraj Maribor desni breg. V se je vršilo dne 13. in 15. marca t. 1. licencovanje licencovalm komisiji so bili gg.: zastopnik velikega župana inž. B. Wenko, oblastni živinorejski referent Martin Zupane, sreski veterinar P. Miklavčič, sreski ekonom Anton Šega, distriktni načelnik Srečko Ro-bič in živinorejski župni načelniki Alojz Glaser ml., Leopold Habjanič, Alojz Sel, Franc Dobaj, Alojz Fa-Ješ, Franc Godec; mariborski okrajni zastop, ki je imel vse predpriprave za licencovanje, je zastopal višji oficijal g. Alfred Hirschmugel. Licencovanje se je vršilo dne 13. marca v Mariboru in v Slivnici, dne 15. marca pa v Sv. Lovrencu na Pohorju in v Rušah. Dogon bikov po številu ne odgovarja povsem zahtevam, ker je krav in telic okrog 4000, poprej in letos licencovanih bikov pa skupaj le 35. Kakovost prignanih plemenjakov je v toliko napredovala, da je letos število marijadvorcev — posebno čistokrvnih — dokaj višje kot lani. To velja tudi za Sv. Lovrenc na Pohorju. Reja v splošnem zadovoljiva. V bodoče je treba živinorejo zboljšati z nakupom plemenjakov marijadvorske pasme. I. državno nagrado v znesku po 500 dinarjev sta bili priznani pašnišiki zadrugi Limbus-Ruše in g. Frančiški Mosebl v Račah. II. državno nagrado v znesku po 400 dinarjev so dobili gg. Anion Šilhan v Sv. Lovrencu na Pohorju in Fr. Fingušt v Gorici. Nagrade okrajnega zastopa v Mariboru pa so bile podejene: po 200 dinarjev: upravi-teljstvo Sv. Pavel v Limbušu, Srečko Robič v Lim-bušu, Martin Unuk v Hotinji vasi, Jakob Švajger v Kumenu. Po 150 dinarjev: Martin Kobale v Ješen-cih. Po 100 dinarjev: upraviteljstvo kn.-šk. posestva v Betnavi, upraviteijstvo grofa Meram v Vrhovem do lu, Šimon Plečko v Račah, Jakob Urbane v Lehnu pri Ribnici, Matija Blaže v Činžatu, Josip Jug v Rušah, Matija Divjak v Orehovi vasi, Marija Šlamberger v Zrkovcah, Miha Novak v Podovi, Ludvik Rečnik v Spodnjih Hooah. Po 50 dinarjev: Ivan Sagaj v Pobre-žju, Andrej Vogrinec v Lehinu pri Ribnici, Ivan Marin v Bezeni, Franc' Pristovnik v Radvanju, Josip Greif v Račah, Josip Bandur v Sv. Marjeti na Dravskem polju, Alojz Kaojan v Zrkovcah. Vzrejevalna na grada po 50 dinarjev je dobilo upraviteljstvo grofice Alberti v Limbušu. Za prigon bikov so se dovolila sredstva iz mariborske okrajne blagajne skupno 12 posestnikom bikov.
Obrftio-gospodarska razstava v Ormožu. V Ormožu se je dne 25. marca na velikem sestanku obrtnikov in kmetovalcev sklenilo, prirediti meseca avgusta t. 1., med 8. in 15., obrtno-gospodarsko razstavo ormoškega okraja in sicer po sledečem sporedu: v nedeljo, dne 8. avgusta, otvoritev obrtne, v sredo, dne 11. avgusta, vinske, v četrtek, dne 12. avgusta, konjerejske in v petek, dne 13. avgusta, govedorej-ske razstave.Obrtna razstava bo obsegala vse prostore meščanske šole, vinska se bode vršila v dvorani gostilne Skorčič, konjerejska in govedorej.-ka pa na sejmišču v Ormožu. Cela prireditev je v rokah strokovnjakov in uglednih mož ormoškega okraja ter bo pokazala v vseh gospodarskih panogah, kaj premore ormoški okraj. Že danes opozarjamo vse obrtne in gospodarske kroge sirom naše države na to prireditev, ki bode tako glede obrtnih izdelkov, kakor glede rujnega ljutomerčana, tako tudi glede konjereje in živinoreje na višku ter prosimo, da se na to razstavo ozira pred vsem celokupna Slovenija ter za navedene dneve ne prireja nobenih drugih »slič-nih prireditev!
Poučno predavanje v Šoštanju. V nedeljo, dne 11. t. m., bo imel novi živinozdravnik c. Nardin takoj po rani službi božji pred Društvenim domom poučno predavanje o cepljenju domačih živali zoper kužne bolezni. Kmetijska podružnica za Šoštanj in okolico vabi vse gospodarje in gospodinje, da se tega obče-koristnegr, predavanja udeležijo.
Naš izvoz v letu 1925 je znašal 4,398.466 ton v vrednosti 8904.54 milijona papirnstih dinarjev, od-nosno 783.35 milijona zlatih dinarjev (v letu 1924
3,915.700 ton v vrednosti 9538.77 milijona papirnatih dinarjev, odnosno 671.27 milijona zlatih dinarjev). Torej več za 482.766 ton v vrednosti 112.07 milijona zlatih dinarjev. Vrednost izvoza v papirnatih dinarjih pa je manjša zaradi 24.89odstotnega porasta dinarja v 1. 1925.
Stanje posevkov v naši državi. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in vode za februar je bilo splošno stanje ozimine dobro. Kasneje posejana ozi-mina je ponekod trpela zaradi česte slane. Proti kon cu meseca so kmetovalci pripravljali zemljo za jaro setev ter sejali oves, jari ječmen in drugo. Na sadnem drevju se je pozavilo mnogo škodljivcev, zlasti krvava uš. V nekaterih krajih mostarske in splitske oblasti se je pozavila žitna mušica. Poljske miši je mnogo v osiješki in ljubljanski oblasti. Stanje živine je bilo v februarju povoljno. Krme je dovolj. Živinske bolezni se pojavljajo le mestoma.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56 din., avstrijski šiling 8 din., italijanska lira 2.28 din., angleški funt 276 din., francoski frank 2 din., čehoslo-vaška krona 1.68 din., švicarski frank 10.95 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.14 centimov.
SUPERFOSFAT.
(Konec.)
Proizvaja se superfosfat v kemičnih tvornicah iz kosti in iz fosfatnih rud. Iz kakega materijala se na-pravlja, po tem razlikujemo kostni in rudninski superfosfat. Fosfati sirovin, iz katerih se izdeluje, se zmešajo z žvepleno kislino, katera razkroji neraz-krojne fosfate teh sirovin v raztopljivi fosfat super-fosfata. Zato je razumljivo, zakaj je superfosfat po vsebini fosfata dražji kot kostna moka. Ista namreč vsebuje veliko več fosfatov (do 26%); nje fosfat je pa počasi delujoč; med tem ko superfosfat z 16—18% fosfata učinkuje hitro. Plača se torej dražje hitro u-činkovitost, ker se radi te izdan denar tudi hitreje vrne.
Pri superfosfatu je treba paziti na to, koliko on vsebuje v vodi raztopnega fosfata. Rudninski vsebuje istega 16, tudi do 18%; kostni pa 18%. Razen tega mora biti superfosfat suh in v drobnem prahu. Vlažen superfosfat se da težko trositi, razen tega je tudi težji.
Posebno priporočljiv jo superfosfat za težke zem lje, ker v teh ga vlaga razdre. Da se pa uporabiti tudi na drugih zemljah. Da se dobro zmeša z zemljo, kar je tudi predpogoj hitrega učinkovanja, se mora, ko se je potrosil, podbranati, podextirpirati, tudi plit vo p od oral i. Trosi se par dni pred setvijo, se da torej pri pripravljanju polja za setev lahko brez poseb nih del spraviti v zemljo. Na že zasejana, oziroma poraščena polja in na travnike se da siipati, dokler ne začno rastline odganjati. Razen tega je superfosfat izborno gnojilo za vse one rastline, od katerih pridelujemo zrno (žita, stročnice, koruza). Fosfate rabi namreč rastlina posebno za oblikovanje zrna, da isto izgleda polnejše, poleg tega pospešujejo fosfati zorenje pri žitih, katera bi imela vsled preobilice dušičnate hrane polegati, delujejo proti poleganju. Poleg tega je superfosfat prikladen za vse hitro rastoče rastline (pesa i. dr.). Prikladen je tudi za detelje, ker da kakovostno boljšo krmo. Trosi se ga pro hektar 200—300 kg, pa tudi več.
Najmočnejše deluje superfosfa|t v prvem letu, deluje pa nekoliko tudi v drugem letu še. Ako se ga potrosi nekaj več kot navadno, tedaj pride ta višek vseeno v prid rastlinam, ker zemlja vpija vase fosfate tako, da jih vlaga, ki pronica skozi zemljo, ne more spirati v globokejše plasti, kjer bi ne bili vec dostopni rastlinskim koreninam. Ako je zemlja posebno revna na fosfatih, se da tudi z močnejšim gnojenjem s superfosfatom temu odpomoči.
Mešati se ne sme superfosfat niti z apnenim dušikom, niti z Thomasovo žlindro, apnom, apnencem, laporjem, ker bi namreč apno v teh gnojilih se spajalo s topljivim fosfatom superfosfata, tako da bi ta fosfat postal težko razkrojljiv, in bi bil radi tega oni denar, za katerega je superfosfat radi topljivosti fosfata dražji, le zavržen. —
V krasni Logarski dolini, bil v veseli sem družini, tam prelep je zavičaj in najboljši »BUDDHA«-čaj!
M A B> A OX\A il II. A
Službo išče ženska srednjih let, zna dobro kuhati, ter razume vsa gospodinjska in vrtnarska dela. Naslov Ana Tuš, poštnoležeče, Sv. Lenart v SI. goricah.	499
Deklica 13 let stara, zdrava in čedna se da za svojo. Naslov Ana Tuš, poštnoležeče, Sv. Lenart v Slov. goricah. 500
Krojaški pomočnik na deiell
■ izučen, išče delo. Naslov t« izve v upravi.	460 2—1
Kovaškega učenca sprejmem,
ki ima veselje do te obrti; z dobro šolsko predizobrazbo, iz poštene hiše, drugo po dogovoru. Maks Pompe, kovaški mojster na Razboi u, p. Loka pri Zidanem mostu. 491 2—1
Deklica 4—10 let sprejme za svojo, upravništvu.
stara se Naslov v 490
Vrtnarja za zelenjavo, izvež-ban tudi v sadjarstvu, izvrstno samostojno moč, sprejme grajsko oskrbništvo Novi grad, Dobrna pri Celju. 455
Sirote brez staršev, pozorl — Sprejme se 14 letno dekle bre» staršev in brez vseh sor»*-nikov čedne zunanjosti, katoliške vere, pošteno, za 1 let» na poskušnjo. Po preteku 1 eta pa za svojo, ako b«d« igajala. Pride v lep kraj Savinjske doline. Ponudbe aa. upravo pod št 451.
Postranski zaslužek - primerno za vsakogar. Pojasnil»
S roti znamki 1 D. Propagi»« a, reklamna d. z o. z., Ljub ljana, Selenburgova ulica 7-11
Dežnikarna Josip Vranjek v Celju, Kralja Petra 25 sprejme učenca za dežnika rsko obrt. Hrana in stanovanje v hiši po dogovoru brezplačno. Nastop takoj!« 471 3—1
Nova stavbna kolonija na lastnih stavbišfih. Več novih enostanovanjskih hiš se bode zidalo za ugodno ceno pri novi postaji — kolodvor Tezno — blizu šole in med tovarnami, četrt ure od mesta Maribora. Načrti so na vpogled >ri stavbenm podjetju Franjo pes, Tržaška cesta, Maribor.
486
Zastopniki za razpečavanji švicarskega sira, se sprejme jo pod zelo ugodnimi pogoju Pismene ponudbe pod »sir« na Propaganda, reklamna 4 t o. z., Ljubljana, Selenbut gova 7-II.
Mlin v lepi vasi, novo zidan, pri glavni cesti, stalni pogon brez konkurence, okolica bogato žitno polje, se po ugodni ceni proda. Ponndbe pod »Zlata jama« na upravo lista.
506
Proda se majhno posestvo: 2 orala zemlje, krasni sadni vrt, 80 rodovitnih dreves, veliko brajd, moderna hiša in gospor da rsko poslopje, pol ure od Maribora. Stanovanje takoj; cena 75.000 D. Vpraša se pri F Damiš, Zrinjskega ulica 1, Studenci pri Mariboru. 484
Kupci pozor. Cisto nova stavba, z dvema stanovanjema, eno podstrešno, vsako obstoji iz dveh sob, ene kuhinje in s shrambo, pod hišo klet, pralna kuhinja, dve drvarnici, dva vrta za zelenjavo, studenec in prostorno dvorišče, pri novi postaji — kolodvor Tezno, bli-zo šole in med tovarnami, četrt ure od Maribora, se proda pod ugodnimi pogoji za 150 tisoč dinarjev. Polovico je plačati takoj, drugo po dogovoru; da se tudi v najem; takojšnja vselitev. Vpraša se pri stavbenem podjetju Franjo Spes, Maribor, Linhartova ul.
Proda se posestvo, obsegajoče 21 oralov. Veliki sadorosnik, idobre njive in travniki in 8 oralov gozda — poslopja v 'najboljšem stanju . Cena 180 tisoč dinarjev. Več se izve v 'gostilni Ratštajger v Slov. Bistrici.	487
Večje posestvo na deželi, pripravno za mlekarstvo, se da takoj v najem. Ponudbe pod »Takoj« na upravništvo. 501
'-«radi «mrti moje žene pro-lam posestvo, ki meri 27 ora-i«v, vse kakor leži in stoji. A. iager, Cerovec, Sv. Jurij ob iui. železnici.	480
Malo posestvo 6—7 oralov se
želi kupiti v bližini Maribora. Lovenjak Franc, Bodonci 155, Prekmurje.	493
Proda se posestvo z gostilno in za vsako obrt primerno, obsegajoče 4 orale. Lorbek Fr., Kozjak 114, Gor. Sv. Kungota.
Večjo množino cepljenih trt,
j samo dobro rodeče domače | vrste, kakor rjavina, vrbov-jšek, ranfol itd. so na prodaj. Jug Jožef, Modraže, Studeni-jce pri Poljčanah.	509
Proda se takoj hiša z gostilno, /etiki vrt ilf hlevi; tudi metanja, brivnica in prodajalna t mešanim blagom je v hiši. Lešnik, Aleksandrova cesta 17, Studenci pri Mariboru. 466
Proda se lepo posestvo, zelo igodno za živinorejo, 10 km od Ptuja, v ravnici. Poslopja tidana, večinoma z opeko kriti, dobri travniki, njive, goz-
lovi in vinograd; večina po-
iku-
želu"'
ie proda tudi manj. Naslov se zve v upravi.	446
sestva je pri hiši; vsega sk jaj 42 oralov. Na željo kupca
Lastin za čevlje se dobi v trgovini Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Istotam se kupujejo jajca in maslo vedno po najvišji dnevni ceni. Zaloga vseh kolesarskih potrebščin.	503
Kupim vsako množino sadjevca, kakor tudi vina, vseh vrst ponudbe na Pačnikovovinsko klet v Laškem.	502
' Lončarji, pozor! Svinčeni glaj (loš) kupite najugodneje v trgovini F. Senčar, Mala Ne-1 delja.	504
(Kose, švedsko jeklo, garancija za dober rez in kline za
Bencin motor 3 HP in nekaj taml.uraških inštrumentov je ugodno na prodaj. Naslov: J. ; kamnov 200 D 1'ranko Prelog, Mala Nedelja. 192 2—1 '
i.
j stroje pošilja Ivan Oder, Trži-
;če, Gorenjsko, 5 komadov in 5 . 4;)8
.»fcnrr«t-ia sprememba pa-
■«••d. Kmečka in gosposka p» *«tva 1—60 oralov v raznik irijib in tudi blizu Maribora, r.iini, trgovine, žage, gostilne, »d ugodnimi pogoji na pr* t«j. Tudi nakup, zakup, izr» i'ty prostovoljne dražbe p« ■ ■'»duje >Marstiui«, Maribor «»tovški trg 1.	37?
Vsem vinogradnikom: kateri potrebujejo amerikansko cepljene trte in sicer: veliki rizling, silvanec, beli in plavi burgundec, portugizec, rulan-j dec, trnminec in črnino, cep-j Ijeno na Riparija portalis ve-I liko listnato in Gothe rupest-j ris, korenjaki istih podlag! — j Trte so dobro vkoreninjene, dobro zarašene in sedaj na spomlad iz trsnice izkopane. Naročila sprejema ustmeno in pismeno Franjo Žiher, trtnica v Samušani 37, pošta Sv. Marjeta pri Moškanjcih. 505
Cepljeno trsje vseh boljših vrst na priporočljivih podlagah in vkoreninjeni divjaki. Ant. Turin, Modraže, p. "Stu-deiiice pri Poljčanah. 274
Vabilo na občni zbor Živinorejske zadruge za Tolstivrb in okolico r. z. z o. z., ki se vrši dne 18. aprila 1926, ob 11. uri I dopoldne pri Zgajnarju v i črnečah s sledečim dnevnim ! redom: 1. Čitanje zapisnika | zadnjega občnega zbora. 2. j Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Potrditev računskega zaključka za leto 1025. 5. Volitev načelstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta dan občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Odbor.	394
¡Občni zbor Kmetijske naku-' povalne in prodajalne zadruge ¡v Dolu pri Hrastniku registr. zadr. z o. z., se vrši v nedeljo, dne 18. aprila 1926 po rani sv. maši v prostorih Petra Šent-. jure na Dolu. 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje rač. zaključka za 1. 1925. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
510
Gospodarska zadruga v Mariboru r. z. z o. z. sklicuje za dne 18. aprila 1926, ob 9. uri predpoldne izredni občni zbor v prostorih Meljska cesta 10 z dnevnim redom: 1. Sklepanje o likvidaciji in volitev likvidator ejv. 2. Slučajnosti. Občni zbor sklepa veljavno ob vsakem številu navzočih zadružnikov po par. 32 zadružnih pravil zadnji stavek. Načel-stvo.	507
Vstrajne PalmaHkaučuk pete in podplati so napravljeni iz najboljše surovine, varujejo Vaše obuvalo, so trikrat trajnejši kakor usnje in omogočajo Vam elastičen "h od. Ni razkošje, ampak neobhodna potreba vsakega človeka.
Preklic.
Podpisani Ignacij šoštar, posestnik v Črnemvrhu, pre-klicujem in obžalujem obdolžitve izrečene po meni v gostilni Plavšak v Št. Jurju ob Taboru o gg. Filipu Zupančič, posestniku v Lokah in Juriju Goropevšek, posestniku in lovskemu pazniku v Ojstrici, da sta lovila pred Božičem 1925 v ojstrškem revirju, ustrelila tam srno ali srnjaka ter isto odnesla, — kot neresnične in izmišljene in se zahvaljujem imenovanima, da sta odstopila od kazenskega postopanja napram meni.
495	Ignacij šoštar.
Kdor kupuje
pri Trpinu v Mariboru na Glavnem trgu 17, ta si prihrani veliko denarja, ker je tam res vse prav poceni!	508

£i;eaazi?o. nikdar
ar pncleic. »Ho imate tunealp-vo uro ix Sv>. ear<5k^ tov»))« ri'me Su i «-i •SiJltnei - i', re gr;d rt» tan'no do se* kuiide — Po--r*v|janj» si», bih Ur	>0
•t<tSCJ.» Jiüír
so »eč kot ur» i»® a. - Brezplačno prejmete vsliki liustro^ani divot-cenia, a;o tajite svi točni naslov raepoSdjaln'ei ur H. Suttne» v L jublj-ici St. Ceaik te *i»r« aoliine (ume nndi ♦koro oeUčr/o u.biro ti, zlatnine, kakor tudi daj'! in priktiTmia predmetov t* upe rabo.
»p

Harmonike
fino izdelane, najboljši ta-brikat, enoredne 10 tipk, 4 basi 270 din., dvoredne 19 tipk, 6 basov 385 din., ustne harmonike 8 glasov 2.50 din., 14 glasov 4 din., 32 glasov 12.50 din,, dvostranske 64 glasov 21.50 din., razpošilja veletrgovina R, STERMECKI, CELJE, št. 24. Vzorci manufakftire se pošljejo za 8 dni v pogled, ilustrirani cenik z čeiz 1000 slikami čez raizne domače potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. —, Trgovci en-gros cene.
J. KULLICH,
Krapinske Toplice
blizu Zagreba, Hrvatska, 42° C termalna voda in bluto lečita revmo, pro>;in, ishias, ženske bolezni itd. Stanovanje s popolno oskrbo dnevno 50 do 80 din. po oskrbi. V pred- in posezoni znatni popustki. Vo na glasba ter druge-zabave. Kopela V hiši, lastna električna razsvetljava it<L Natančnejša obvestila in prospekte daje kopališka uprav»'
Krapinske Toplice


kimnesaški mojster
Celje, A u<h cev a ulica 12
priporoča najcenejše svojo veliko zalogo prvovrstnih nagrobnih spomenikov iz različnega marmorja, granitov in umetnega kamna. Plošče za pohištvo (za umivalnike, nočne omare itd. Okvire za grobe.	400
Mnogo denarja
truda in neprilike si lahko prihranite, ako bodete Vaše potrebe v vsakovrstni opeki, portlandcementu in drugih stavbenih potrebščin nabavili pri tvrdki
Artur Aelirt, Rašica ob Paki
Opeka zidna, strešna, gladka in zarezana, kakor tudi cement nedosežne kakovosti iz najimenitnejših tovarn, je stalno v zalogi po najnižjih cenah in najudobnejših nabavnih
prilikah.	413
Godbesis glasbila in struna
Priporočam svojo največjo zalogo pihal ter glasbil iz lesa kot: gosli, kitare, tamburice itd. po najnižji ceni. Za ne-hibni in čisti zvok se jamči. Vsa popravila se izvršujejo v lastni delavnici, strokovnjaško
Vadav Scfm mm, Celje
špecijalna delavnica za izdelovanje godbenih glasbil,
Nakup starih gosel, čeravno zlomljenih. 333
Ustanovljeno 1909!
MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA
F. Dobovičnik,
Celje, Gosposka ulica 15. prodaja:
Sukno za moške obleke, volneno za ženske obleke, svilene rute
po ra.a^Tj.g'.'c.d.ri.eSs: la. cenah.
Vsak se naj pred nakupom prepriča, kar bo le (io-tičnemu v korist.	448
Koncesijonirano inštalacijsko podjetje za elektrik«
Louis D&dieu,
nrar in elektiriker, Maribor.
Najstarejše podjetje v Mnrihoru, Aleksandrova cesta
št. I c
se priporoča za nove instalacije in popravila luči, silskih napeljav, telegrafskih, varovalskih in telefonskih napeljav, strelovodov in preizkušenj. Naročila se /.e ¿edaj -prej» majo. — Elektro-medicinskl aparati. — Manometer in popravila. — Popravila vseh vrst ur in gramofonov, električni materijal za močni in-slabi tok. — Vest a izpeljava. — Znano solidne cene. — Pojasnila m proračun na razpolago.
Točna in solidna ¡»ostrežba!
trebušne obveze, proti visečemu trebuhu, potujočim ledvicam in zniženju želodca, gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, korsete, bergle, podloge za ploske noge, suspenzorije in vse aparate, proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka
FRANC PODGORŠEK, BANDAŽIST, MARIBOR,
Slovenska ulica 7.
Pismena naročila se točno izvršujejo ter pošiljajo po povzetju.
ZAHVALA .
Povodom bridke izgube in prerane smrti našega srčno ljubljenega brata, moža, očeta in svaka
3T. > r IšZač.
posestnika, gostilničarja, župana štpavelskega in načelnika krajnega šolskega sveta.
se prisrčno zahvaljujemo v prvi vrsti preč. duhovščini, g. nadučitelju Srecku Pečar, za pretresljivi govor in slovo ob odprtem grobu, si. učiteljstvu in mladini, občinskemu odboru, štirim požarnim hrambam, pevskemu zboru iz St. Pavla za pretresljive žalostinke na domu rajnega in ob odprtem grobu, štpavelskim orož-nikom, vsem darovalccm prekrasnih vencev in šopkov in vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki- so spremljali našega ljubljenega rajnega na zadnji poti. Bog vam povrni!
Sv. Lovrenc—Sp. Ložnica, 2. aprila 1926.
497	Žalujoči ostali.

«It«»* bolni 1* oslabeli I Od duševnega in telesnega dela «smučem! Rabite preizkušene Lecithin krogliice t železom! Steklenica 24 D. Izdeluje in razpošilja z navodili samo: Lekarnar Hočevar, Vrhnika 1«1. V zalegi vsa druga zdravila!
ffiaaBRBKBHBBHaSBHB
o ^
Kolesi (Steirerwagen) v najboljšem stanu, se proda po ! ceni pri špediciji A. Reisman, Maribor, Vojašniška ulica G. i ______441 i
Obrabljen stroj, še v dobrem	j
stanu za obračanje sena, se	i
8eil kupiti. Naslov v upravi.	|
442	|
Zlatnike, 10 kronske plačam	j
30 100 in 20kronske po 200 D.	j
večje množine boljše! Naslov	' Poštni predal 6, Prevalje. 460
Kupi se sladko seno «a konje
in po ceni odpadki slame za stelja. Ponudbe je poslati na Celjsko opekarno inž. Unger-Ulhmann, Celje.	463
Kmetje, najboljše zamenjate in prešate olje v tovarni bučnega olja v Mariboru, Pod «nostom št. 7 (južni breg Drave). Dobe se tudi otrobi. 474
haloga mlinskih kamnov in
kamne (valcne) za sadne mline. Franc Slomšek, posestnik in kamnosek, Podgorje 20, p. Sv. Jurij ob juž. žel. 473 2—1
"J000 prvovrstnih, dvoletnih, lepo vkoreninjenih cepljenk modrega burgundca na Rup. Gothe št. 9 na prodaj po 2.50 dinarjev komad. Pojasnila daje Josip Zupane, Ptuj, Narodni dom.	421 4—1
Nndim večjo množino lepih iimeljskih sadežev. Reflektant je naj pošljejo svoj naslov na upravo lista pod >Golding<.
409
Sapi te večja mnoftlna «tekla-
-ale od kisle vode. Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi.	287 2—1
. . ..
MATI IN SIN.
Glej sinko, primerjajva enkrat perilo, oprano z Zlatorog terpentinovim milom, s perilom, opranim z drugim milom!
Kakšna razlikal
Perilo, oprano z Zlatorog terpentinovim milom, je res lepše, kakor novo. Poleg tega sem našla v Zlatorog terpentinovem milu že drugi zlatnik po 10 frank.
Lueerna, garantirano čieta brea predenice 20 dta* za 1 kg.
Štajerska detelja, garantirano brea predenlce, 28 dl» za 1 kg.
Mamuth, dolga rdeča, 16 din. za 1 kg.
Eekendoriska, rumena ali rdeča, importirana, 18 dta. za 1 kg.
Korenje poljsko za krmo 26 din. za 1 kg.
Jesenska repa za kisanje 20 din. za 1 kg.
Vse vrste semena za vrte, kakor tudi semena rantiM cvetlic za vrte in sobe, dalje orodje, kakor aoil ■« okuliranje, škarje, lopate, prave jeklene itd.
Najboljše in najlepše vrste sadnega —-= drevja-
v vseh oblikah in po najnižjih cenah nudi
,VRT', Džamonja i*i
družba z o. z. Maribor, Koroščeva ulica 44 telefon interurban 150.
Trit vseh vrst prodaja Martin Horvat, Gabrnik, pošta Jur-šinci pri Ptuju.	327
ČEVI^JARNA
Caioga vsakovrstnih čevljev lastnoročno urdetavo po fto» kurenčnib cenah.
Dominik Uršič
Breg št-1-, Oelje.
«atapoSilja se tudi po pošti. Na eahtevo se pošljejo 5u<0
ceniki
Na male.	(378	Na
C«ij£«!	Gtojfs»!
Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konj»«»» ■teiteii; tam v trgovini Suraerjevi se blago jako po ma' dobi, — Za obilen obisk s« uljudr.o priporoča««,
MARTIN SUMER, KONJICE
BelaSc & Iuliret, Oelje* Prešernova "u.llca 3
Vodovodna inštalacije
&ober glas gre v mesta in dežele
Ter tudi k nam so novice te prispelo,
8>s kupiš dobro manufakturno blago in po mmi,
V mestu Celju, tam pri nemški cerkvi
Ako nisi bil tam še osebno.
Glej, da zapomniš si za vedno,
Ca v Celju je mnogo raznih trgovin,	■■ f
A najceneje kupiš edino te pri
Valentin Hladin,
Celje, Prešernova ulica
zraven nemške cerkve. \ en ■ h u a m 11 • rrricoTnnnaDDrannnuuLjului . jparonnna
Električne inštaacije
'¿«lefenske, zvonč. in signalne naprave. Radio-antene. ^Popravila transformatorjev, «generatorjev, motorjev, raznih aparatov itd.
'ttnkcr tadi vsa v to stroko spadajoča popravila se terrft« €«4it« in solidno, z večletno garancijo. Cene konkurentom Informacije, proračuni, načrti, vedno na razpolag«.
naprava moder, higijeničnil kopelnih sob, klosetov. T» plovodne naprave, centralne kurjave. Popravila ee* tralnih kurjav, kotlov, ar; matur, sesalk itd.
SISHCMSIMUHIIIM
-3	. |
5	Naložite denar Se pri S
m	f
S	Ljudski posojilnici [
I	v Celju I
m	i?
g	rtiudui! z uoaiitM in» g i V AN MASTNAK
PRODAJA
v naši državi dovoljenih srečk.
Vsaka srečka se izžreba. Letno obrestovanje po odst. Do žrebanja pride še 24 glavnih dobitkov pa 1 milijon dinarjev, 72 glavnih dobitkov po X milijone* dinarjev, 48 glavnih dobitkov po X milijona dinarjev, kakor tudi mnogo drugih velikih dobitkov. V najslabšem slučaju se kapital pomnoži za 100%. Srečke se dobe na mesečne obroke pri »Merkur«, Maribor, Miklošičeva ulica 6.	47C8
Ustanovljena L 1859
Lambret Chiba
kfobučarna
Celje, Kralja Petra eesta št.
trgovina klobukov in klobučarskih izdelkov. Velik« 1 domačih suknenih čevljev. Popravila po najnižjih
Vsled opustitve
svoje trgovine manufakturnega in špecerijskega blag« te* radi izpraznitve trgovskega lokala in pomanjkanja prostor» prodam po ugodnih cenah vse blago, skupaj z oprav«. Med tem eno sejmsko stojnico z nepremočljivo plahto. Dalje 10 kompletnih okvirjev za okna s šipami in roko.
tinti
FRIDERIK JAK0W1TSCH, CELJE
t rriTTTTri me« VTrs~in» TTinn m T iim TtTTiL~r:K
Pororf	Paror
Cenjenim odjemalcem idjudno naznanjam, d« |o spela večja množina lepega
volnenega sukna
za ženske in moške obleke. V zalogi imam vse v nw®w fakturo spada oče potrebščine ter veliko zalogo gotov® moških in deških oblek, gumi-plaščev in usnjatih suk«a$ — Cene najnižje! — Solidna postrežba! — Pri nakup« čw 1000 dinarjev se poravna polovica vožnje. — Se prij*» ročam najuljudneje
: Najcenejši nakup
manufakturnega blaga Vam nudita
Brata ŠUMER, Celje
G!avn! trg 8.
1 Ccokarieva ulica 4 ®
poleg davkarije (poprej pri »Bei^m voln«), kjer je najbolj varno nalete» is se najugodneje obrestuje,
Celje, Kralja Petra cesta 15. *monrr iT:' v - rjXJUJL!L*JUULl.JLO..« » i i i i ihte
Rentni f« invalidni davek plačuje posojilnica Posojila po najnižji obrestni meri.
—MM ■■■■■■■■■Bi	■ ■ H
Delni plašči (po znižani ceni), parite, čevlji itd. se kupijo najugodnaja fd
JAKOBU LAH
Maribor, «amo üfarnü trg S.
i í
Mi«eTi°ahkop0 i «miiltC %C	9 ,e s vem «^Jflo.
ta svoje o
M Htyi!tM>A.3AI
Vnamxr^m 1868.
TEKSTILIJA"
tovarniška zalega manufaktoruega
¿'«itn« priznanje I. f AS«.
immmmmummamimmmM
m
¿r
g	maloižite
¡g SÜ^U" n«JbolJie äxt »¿tj*Asratoji"SMS ■
Pri
■ Sp^iiještajerski ljudski posojilnici ? Mariboru,
■
m
Ma ulica It;
r.Uß.L
Stolni olid iti
Obrestuje hranilne vljge brez «xi,po*edl po 01 trimesečno odpoved po 8K,
Zadružna gospodarska banka d. i
roouDDi črn iiiiiiumoiriTriTnmiiiiijaaccr noar<'tii.uua
Podružiilefi Maribor*
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškanske
cerkvijo.
J»
kupujem
zlato, srebra, srebrne krone, stari denar itd.
K. ACKERMANN, arar,
Ptuj.
Maribor,Gosposkanl8
Ustanovila sva popolnoma novo trgovino z mannfak-turnim blagom.
Nudiva samo novo sveže blago, na primer: sukno, volno, druke, perilo, pletenine itd., po najnižjih dnev nih cenah. Prepričatli se bodete resnično sami, če naju obiščete.
Se priporočava: Kari Worsclte. Jakob Prejac.

S t »¡m Ifo II;|
vseh vrst izdeluje najcenejše Zinauerja naslednik S. Petan v Mariboru, Aleksandrova 43. Na dvorišču.	1266
Kadar pridete v Celje
MMttMNMAftiiv',-:«£'- m. ataCKtf».- wwiwaw»>* m*m il Mndl—S Hi.....*
i m predno nakupite manufakturno blago, obleko, odee^ «■»i«*, oglejte si velikansko aalogo hloga in bdelikov pd

.m. ml
v izdelovanje zdrave in dobre domače pijače se zopet dobi samo pri edinem izdelovatelju Maks Wolfram, med. drogeri-ja, Maribor, Gosposka nI. 33.
mermancd
Glavni trg, pri farni cerkvi.
ti
< Tam se prodaja najcenejše, ker ima lastno tovarna
fobi Ne mečite denarja pročl
Prepričajte «al
Prva Jugoslovanska žična industrija d. z o. z, Celje
telefon it 117.
fov, telefon it, 111,
Izvršuje vse vrste ličnih pleteni» tn tkani» ter raznovrstne železne konstrukcije, »grsje za gozdove, vrte in parke ter tenis Igrališfta, Mreže za presipanje, posteljna vloge, železne postelje itd,
Pri znano dobri In solidni postrežbi ss prodaja vaake vrst* pomladanskega, modnega, maniifaktumega tn aufcneneg« Maga s 1. m. cem 1926 po znatno redudranih cenah v Modni-m^oufakturni trgovnu
11x1 «fe Kflli ar prej
PreSernova *iica 2. MARXBOR.
l£a.x°i Sosis
Aiekaandrova a. O.

Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računu.
Pooblaščeni prodajalec srečk dri razr. loterije.

Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene tex porcelanaste posode, ava» ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. itd. — Prevzema vaakrirm steklarska dela. — Najsolidnejše cene In točna postrežba.
Na drobno in na debelo,
Na drobno in na debata*

«dino na jboljši
Telefon 913


---------	----- -------- ---- -	Jr+vm*
šivalni M In kolesa ¡S"B
Josip Peteline-«
UubiiCKB
(biku P -	4jM»i*«ni!ka ei» rodi)
»imke irlfztier, Adler in Phönix
sa redbtnako, obrtno in industrijsko rabo. latotam najtoljü »vicarsJd pletdni a troj i znamke »DuMwdU
Pouk o vezenju ir krpanju brezplačen. Večielna garancija.	Delavnice na razpolago,
Oglasi v „Slov. Gospodarju"
imajo najboljši uspeh
I iskax: Tiskarn« «v. Oirua v Mariboru, predstavnik: Leo Brodte, poslovodja v Mariboru — Urednik Jaau* Goleč, novinar * MxrWu. Izdajatelj: Kanaorrij »Slovemke^a Gospodarja«, prwistawiik: /anui (idec, novinar * Mariboru.