185. številka.
Trst v torek dne 18. avgusta 1903.
Tečaj XXVIII
o-
I
.EDINOST'
Izbija enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. ari pop. — Naročnin« znaša: za vse leto 24 C, ca pol leta 13 K. za četrt leta 8 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
Po tobakarnah ▼ Trsta se prodajajo posamične S -evilke po 6 stot. 3 nvč.); izven Trsta pa po S st.
Telefon številka 870.
C
i
glasilo političnega društva „€8inost" za primorsko.
V edinosti je moć l
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo b primerniof popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, dpmači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi <e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin picoolo št. 3. H. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo In tlakama : ulica Carintia štev. 12.
;—£— Avstrijski „Veto na Slovai
Po zv« lit vi papeža Pija X in takoj po smrti L°ona XIII. in dalje do danes eo se
po evropskih n >vinah nrg >varjali o tako zvanem »Veto« star h evropafcih držav, koli-k r ao isele ali se imajo celo neposreden
vp'iv ob volitvi papeževi. Beseda »veto« je latinska in pomeuja : »prepovedujem«. Beseda je v zgodovini najbolj znana veled t ga, da so v nek lanjem poljskem parlamenta besed<> »veto« rabili in zlorabljali v to, da oi priš o ne do neugodnih in niti ne do dobrih sklepov.
K»r se dostaje volitev papežev, si poleg druz h držav tudi Avstri a prisvaja pravico, s katero naznanja zbranim kardinalom, da jej ta ali oni krrd nal kakor papež ne bi bil po volji. G ede na naslednika Leona XIII. so se bali v trozvezi, da bi prodrl bivši državni tajnik Leona XIII., kardinal K a m p o 11 a, ker so sodili, da je bil nasprotnik trozveze. in da je v mnog h vprtšdnjih tako vplival na Leona XIII., da tudi avstrijski diplomaciji ni bilo po voij'. Zato so v trozvezi porabljali mogočni aparat prot slovansk h no vin, da bi ne bil Rampjlla izvoljen za r.mskega papeža.
Po izvolitvi Pija X. pa je nastal novinarski prepir o vprašanju, ali je Avstrija porabila svoje pravo o »Veto« ali ne. Neka teri so to zanikali, drugi pa trdovratno do kazovali, da je ravno avstrijska diplomacija preprečila izvolitev kerl.nala Rampolle. Sum le n: hotel ponehati ; naposlt-d se je naša vlada za vnanje stvari oglasila v svojem znanem orgmu » Fremdenblattu« ter priznala, da je v resnici porabila svoje pravo ob iev( Ltvi Pija X. V izjavi našega mini-sterstva za zunanje stvari je naravnost povedano, da so zadovoljni, da je izbran Pij X. kot »smeren in trden« v smislu zaželjenega »miroljubnega« in »spravljivega« papeža. Pristavlja se, da bi se bile poslednji čas pojavljale »a i f e r e n c i j e«, kakoršce bi se ne smele nahajati v razmerju med cerkvijo in državo.
S to izjavo naravnost očita naša vlada za zunanje stvari vatikanski polit ki, da v poslednji čaB ni bila v soglasju z avstrijsko politiko, kakoršno zastopa naša vlada. »Frem-denblatt« dodaje, da ravno iz tega navskrižja sledi, da je Avstrija v lastnem interesu imela vzroka, da je s svojim pravom vplivala na poslednji konklave. S tem se hoče naša diplomacija oprati pred očitanjem, češ. da je stala pod vplivom in pritiskom Nemčije, ali v obče pod vplivom zaveznic trozveze.
Naj pa *je že avstrijska vlada za zunanje stvari ah iz svoje inicijative ali pa pod zu nanjim vpljivom delovala proti izvolitvi kar-
PODLISTE K.	**
Na svetlem obrežju.
Novela. Poljski ppisal H. Sienkiewicz.
Poslovenil Podravski.
VI.
Svirski je začel premikati z ropotom stojalo k oknu in ga rndi primerno uravnavati, pri čemer si je mislil:
»Privadi se in črez en teden se bo sama smejala svoji zadregi«.
Končno je postavil zofo, na kateri bi imela modelka ležati, vzel čopič ter se jel vznemirjati.
»Nu, kako je ? Ali si pripravljena?«
Molčanje.
»Nu, odloči se. Kakšna šola je to?«
Na to se je izza španjske stene oglasil tresoč glas, izražajoč milo prešnjo :
»Gospod! Jaz sem si mislila, da... Pri nas doma gospoduje revščina, toda tako... jaz... ne morem !... Ko bi bili vi tako dobri... za samo glavo... bodisi za tri franke., bodisi tudi za dva... ko bi bili vi tako dobri ! ..«
dinala Rampolle: Slovanom zadošča najprej faktu m, da seje tako zgodilo.
Diferencije, katera povdarja organ našega ministerstva za vnanje stvari, utegnejo l>iti različne. Neko iko jih je v obče znanih, nekatere pa bo gotovo še pokrite. Midjarom n. p. ni bilo po godu, da je Vatikan nasprotoval nameram za uveljavljenje novih cerkvenih zakonov na Ogrskem. Nedavno ni bilo všeč Ma Ijarom, da niso prodrli s kandidaturo iednega Mu d jarom priljubljenega škofa za kardinala.
Nemškim krščanskim soeijalcem je v dobrem spom nu, da je avstrjska vlada nasprotovala v vatikanu gibanju teh socijalcev, a ni dosegla posebnega.
No, Slovanom m toliko do tega, koliko nasprotij i o navskrižij je bilo v obče med strijsko, ogrsk mi vladami in skupno diplomacijo pa Vatikanom, kolikor pa do dejstev, di eo ta nasprotja sezala tudi v interese slovanskih narodov Avstro-Ogerske.
V drugi zvezi smo omenili, da glagolski misal za črnogorske katolike je imel nasprotnike v naši državi. Strossmajer ni postal kardinal, ker njega Slovanstvu koristno vplivanje pri Vatikanu in v obče njegovo delovanje ni ugajalo ne madjarski, ne to stranski in v obče ne skupni politiki, zastopani po naši d plomsciji. Ljubljanski nekdanji knezoškof M ssia je postal knezonadškof Goriški in naposlrd kardinal v s 1 e d s o g i a-šanjain podpiranja take cerkvene politike, kakoršbo i z v r-š ujeti tradicijonalno avstrijska diplomacija in obojestranska notranja politika.
B rba zastran zavoda sv. Jeronima v R mu in borba za giagolico in proti njej dokazuje, da za vladanja Leona XIII vatikan ni imel opraviti samo s stremljenji Hrvatov in v obče avstro ogrskih Slovanov, temveč tudi z avstrijsko diplomacijo. Vse, kar bi zahtevali Slovani avstro-ogrski pri Vatikanu, se presoj uje tudi s stališča avstro-ogrske politike. Ako je na rimskem prestolu papež, ki bi rad ugodil Slovanom, prihaja v nasprotje z avstro ogrsko politiko ; ako je pa sam v soglasju s tako politiko, potem, seveda, Slovani še teže kaj dosezajo.
Ako premišljujemo sedaj dejstvo, da se pri naši vladi za zunanje stvari veseli izvolitve Pija X. je to indirekten dokaz, da bodo imeli Hrvatje, Slovenci in drugi zapadni ka-' toliški Slovani odslej še teže položenj'e v cerkvenem stremljenju, nego za Leona XIII.
To pa je dokaz, kako napačna je bila tudi kranjska politika, soBebno politika »Slovenskega Naroda«, in kak<5 napačna je ab-
In besede so se ji spremenile v ihtenje. Svirski ae je obrnil proti španjski steni, spustil čopič iz rok ter oiprl usta. Prevzelo ga je nezaslišano začudenje, kajti modelka je govorila ž njim v njegovem domačem jeziku.
»Vi ste Poljakinja?«, zaklical je naposled, pozabi vsi, da jo je še pred trenutkom tikal.
»Tako je, gospod !... To je... moj oče je bil Italjan, toda ded je Poljak...«
Nastalo je znoyič molčanje. Svirski si odpiše ter reče :
»Obleci se, gospodična. »Pozovala« boš samo za glavo«.
Ona pa se niti ni še slačila, ker stopila ie takoj izza španjske stene, sramežljivega lica vsa zbegana, še polna bojazni in s sledovi solz na licu.
»Hvala vam!...« je rekla. »Vi ste... Prosim vas odpuščanja, toda...«
»Pomirite se, gospodična«, segel ji je Svirski v beBedo. »Tu-le je stol!« pomirite se! »Pozovali« boste samo za glavo... Nisem vas hotel žaliti. Ali vidite, gospod čna, to sliko. Potrebujem vzora evo za to-le figuro... Ker pa vas ttane to toliko premagovanja, je
solutna trditev, kakor da bi nam Vatikan ne hotel dati ničesar. Vatikan ni sam absoluten odi« čevalec. On se mora boriti tudi s polit ko drž »v. Leon XIII., s svojim, recimo, pomoč »ikom kardinalom Rampollo, je pa imel vsaj clooro voljo, da bi ugodil kolikor možno cerkvenim interesom Slovanov. Pij X. pa ne bo imel tiste moralne s>le, kakor Leon XIII. To pa že ladi tega ne, ker bo spoznaval iz delovanja in aktov Leona XIII., da to in ono ni bilo po godu avstro-ogrski politiki in d plomaciji. Tu ima »Slov. Narod« eklatan ten. za Slovane, žal, jako neprijeten dokaz za to, kaka je v Vatikanu, in da ni vse-jedm», kateri papež zaseda stDlico sv. Petra ! Za Slovane avstro ogrske v obče in za Hrvate pa Slovane posebe proizbajata iz takih razmer med obč > posvetno, pri nas avstro-ogrsko politiko, in pa Vat kanom, potreba in dolžnost, da slovanski na rodi pripravljajo množice Bvoje prek in prek zato, kar h čejo doBeči pri Vatikanu. Le s pom< čjo in pod pritiskom širših narodnih množic se m >rejo slo vanski narodi nadejati vspebov pri Vatikanu, naj si bodo pojedini papeži in pa obča politika takega ali nasprotnega mišljenja. Polo ženje se je p slabšalo tudi za cerkveno politiko in toliko večega napora bo treba od Blovanske strani.
Fr. Podpornik.
Politični pregled.
V Trsta. 18. avgu«ta 1903.
Sokolska slavnost v B udje j o vic ali
Kakor so že razmt-re v Avstr ji, so tudi take slavnosti velikega pomena. V nedeljo je bila velika sokolska slavnost v Budjejovicah. Ta slavnost je političnega pomena zato, ker nam je prinesla zopet dokaz, kakovo je tisto nemško »posestno stanje«, katero si hočejo Nemci (pa vlada žnjimi) ohraniti na vsak način. — B'tdjejovice so tuli »nemško mesto« z nemškim zastopom. V tem mestu so povodom sokolske slavnosti tudi Nemci priredili svoj »trutzfdst« in bo v ta namen razvili grozno reklamo. In kako je prišlo ? Sjkolski slavnostni sprevod je bil velikanski, ogromen, in plapolalo je nešteto zastav na hišah Čehov. Nemci pa se niti niso upali razvesiti zastav in so slavnostni eprevod odpovedali, ker jih je bilo sram in ker so videli, kako bi potem še le videl vsakdo, kako malo nemško je mest) Budjejo-vice. Velikanski je bil tudi prizor ob doha-janju osebnih vlakov, ki so vozili Sokole. Na kolodvoru se je zbrala ogromna množ.ca, ki je razoglava pevala »K le domov muj«. Ob
to kaj drugega, zlasti radi tega, ker ste Poljakinja«.
In solze so ji znovič jele teči po licu, toda pogledala ga je hvaležno s svojimi plav-kastimi očmi, on pa je poiskal steklenico z vinom, nalil pol čase in nudeč ji jo, dejal :
»Pijte, gospodična! Imam nekje tu li bi-škote, toda vrag vedi kje. Prosim, bodite mirna«.
Po teh besedah jo je s svojimi poštenimi očmi sočutno pogledal in črez trenutek dejal :
»Revno dete !«
Na to je odšei ter jel zoovič poaprav ljati st >jaIo na svoje prejšnje mesto, govoreč ob enem :
»Danes ni nič z najinim delom. Vi ste preveč ganjeni. Jutri zarano se popri meva dela, a danes se nekoliko pomeniva. Kdo bi st bil mogel misliti, da Marija Cervi je Poljakinja? Torej vaš ded je Poljak ? Tako? Ali se živi ?«
»Živi, toda že dve leti ne hodi več«.
»Kako mil je ime?«
»OrisijeviČ«, odvrnila je ona nekako v tuj s?-i ni.
neopisnem navdušenju množic bo odhajali vlaki.
Tako se je godilo v nedeljo v »nemških Budjejovicah«, v kraju, katerega bi hoteli Nemci prištevati svojemu »posestnemu stanju«. Tudi Budjejovice so tipičen- izgled, kako malo motale je v borbi Nemcev za tanozvana njihova prava!
Maloruski poslanci iz Galicije in dva ias Bukovine to imeli due 16. t. m.
z^orova^e v Lvovu. Predsedoval je znani državni poslanec RomanČuk. Tekst resolucije, sklenjene o položaju Malorusov, se ne izroči takoj javnost1, ampak še le čez nekoliko dni. Razpravljali so tudi o elementarnih nezgodah v Galiciji. Ztbtevala ee bo pomoč od strani države. Simptomatčen je sklep, da letos sporeče čestitke cesarju za rojstni dan na namestmštvu, in ne kakor lani — direktno na Dunaj.
Ustaja v Macedoniji. O ruskem podkon^uiu Mandtlstamu se še sedaj ne ve nič gotovega, da li je še živ ali mrtev. Kakor smo poročali že včeraj, zatrjevale so včera š jje brz< javke, da so Turki ubili tudi Maodelstama, a še danes nimamo o tej vesti uradnega potrdila; iBtotako pa smo zastonj čakali tudi na uradno dementiranje te vesti. Mesto uradnega dementija te ve3ti pa je pr šla druga zasebna vest, da se namreč pogreša tudi ruski konzul v Solunu, Giers. Ako se tudi vesti o umorih Mandelstama in Giersa potrdijo, bili bi potem že štirje ruski konzuli umorjeni. Kedaj bo ruski potrpežljivosti enkrat konec ?
Pred kratkem je osrednji macedonski ! ustaški odbor svaril Bolgare, naj se ne vozijo po macedonskih železnicah in sedaj se izkazuje, da je imel odbor popolnoma prav, ko je svojim rojakom to priporočal, ker dan za dnevom prihajajo vesti o dinamitnih atentatih proti železniškim vlakom.
Predvčerajšnjim se je zopet dogodil tak atentat na železniški progi S >lun-Skoplje. Pri kilometru 48, med Solunom in Ristoracom je namreč zletel v zrak osebni vlak, ki je vozil iz Soluna proti S&oplju.
Vlak je bil poln potnikov in mnogo istih je bilo vsled eksplozije ubitih in ranjenih. Posledice eksplozije so grozae. Pet vozov je bilo popolnoma zdrobljenih in železniški tir je kakih 1U0 metrov na dolgo popolnoma uničen. Razpok je bil grozovit in ga je bilo slišati na veliko oddaljo. S/oječasno so ustaši v pretilaih pismih zapretili, da ne dopuste več nobenemu vlaku cirkulirati po železnicah.
Posebni vlak, ki se je odpeljal i t Skop-lja na ogledovanje železniške proge, našel je blizu postaje Zelenika veliko dinamitno bombo.
»Poznam to ime. Ali je že dolgo, kar je zapustil domovino?«
»Ded že pet in šestdeset let ni bil v domovini. Poprej je služil v italijanski vojski, a potem v banki v Niči«.
»Koliko je že Btar?«
»Ded ima že blizu devetdeset let«.
> V š oče 89 je imenoval Cervi ?«
»Da. Oče je bil doma iz N:ce, pa je tudi služil v italjanski vojski«.
»Kako dolgo je že, kar je umrl?«
»Že peto leto«.
»A vaša mati še živi?«
»Mati še živi. Stanujemo skupaj v stari Niči«.
»To je dobro«, odvrnil je Svirski. »A sedaj še eno vprašanje: Ali mati ve, da ste g ispodicna hoteli postati modelka?«
Na to vprašanje odvrnila je deklica z negotovim glasom :
»Ne. Mati tega ne ve. Gospa Lageat mi je povedala, da mi je mogoče zasluž ti na ta način po pet frankov na dan in ker gospodari pri nas revščina... zelo velika revščina... torej... nisem imela druge poti...«
(Pride še.)
T
Vojaka, ki je tamkaj stražil železniško progo, našli so mrtvega na tleh, ostali štirje vojaki, ki bo sestavljali stražo, bili bo težko ranjen". Presidij ogledov&lnega vlaka je umoril 4 železniške delavce in njih načelnika, ker je sumil, da so bili isti sokrivi na atentatu.
Vsled teh dogidkov se je promet na železniški progi Solun »Skoplje popolnoma za ustavil.
Ustali so zopet zažgali eno mohamedan-skr> vas in sicer Žive v okraju Kastorja bi-toljskega vilajet9. Od 94 hiš zgorelo jih je 84.
Neki vodja macedonskih ustaše v im^l je pogovor s poročevalcem nekega ruskega l»fta, kateremu je sporočil, da je to, kar se sedaj
dogaja v Macedoniji, le prie*-tek balkanske revolucije. To vee da ni še n č proti onemu, kar ima še le priti. V naj Krajšem času da pride do velike splošne revolucije, v kar je ie pripravljenega dovolj orožja in strel i a. Z dinamitom izvojuje se Macedoniji n-odvisnost — je zaključil ustaški glavar.
B Jgarska vlada je odposlala d pl ima tičnim zastopnikom velevlastij v Sredcu spomenico, v kateri se ojstro kritizira po-1 -panje turške vlade v Mac-doniji. V7 spomenici dokazu e bolgarska vlada, kako Turčija tia vse mogoče načine izzivlje in tlači slovan»ko prebivalstvo v Macedoniji. Spomenici zaključuje s trd tvijo, da je Turčija ssma izzvala sedanjo ustajo v Micedoniji ter da ne more več obdolževati Bolgarije, da ona p »d pihuje ustaše. B lgarski ministerski pre Ised-sik da je nasproti avBtr >-ogrskemu in ruskemu d;plomat:čnemu zastopniku izjavil, da Bolgarija ce more več mirno gledati na tur čke prepotence in nasilstva.
V soboto bil je v Sredeu velik ljud-tki shod, na katerem je bil vsprejet apel na evropsko javno mnenje in je bila vsprejeta resolucija, v kateri se izjavlja, da se mora macedonsko ustajo smatrati kakor bolg-irsko narodno zadevo.
Iz Sredca poročajo, da se je bolg irska vlada pogodila z neko dunajsko tvrdio za nabavo 15 milijonov patron.
Vsa znamenja torej kažejo, da se na Balkanu pripravlja krvav p'es, katerega pa se moramo mi Slovani le radovati, ker vskliie iz prelite krvi svoboda enemu delu jugoslovanskih narodov, ki še vzdihujejo pod kru im jarmom tujcev. Del za delom jugoslovanskih narodov otresa se svojih rok suženjske verige in slednjič pride čas, ko bodo vsi jugoslovanski narodi na svojih osvobojenih zemljah dihali svoooini zrak.
Tržaške vesti
Odbor politične?« društva »Edinost«
imel bo danes ob 8. in pol uri zvečer sv« jo sejo v prostorih »Delalskega po i por nega društva«. V sejo bo vabljeni vsi odborniki in njih namestniki.
Cesarjev rojstni dan. Sinočnja proslava cesarjevega rojstnega dne v na^em mestu praznovala se je na način, ki postavlja v jako čudno luč pravljico o »citlit fedelissima«. Ko so se svojtoasno vsakoletnega proslavljanj* cesarjevega rojstnega dne udeleževali tudi tržaški Slovenci, se je to dejstvo v uradnih poročilih pcpolnoma preziralo, sedaj nam pa ta uradna poročila o najboljši volji ne morejo delati krivice, dasi ravno so bili tudi ti*ti štirje veterani, ki so sinoči korakali za godbama, gotovo skoraj izključno Slovenci. No, njih ne sme nikdo smatrati za predstavitflje slovenskega življa v cašem mestu.
Večerna vrtna slavne Bt, katera se je prejšnja leta prirejala v Bišketu, je let^s odpadla, a mesto tega se je sijoči nekaj oficijelnih oseb zbralo na nekem parniku zunaj na morju. To je znamenje izvrsivse se spremembe v dispoziciji javnosti.
Liska ir'edenta je tudi letos proslavila po svoje cesarjev rojstni dan in je o tej priliki razposlala po pošti letake z irredent stično vsebino. V tem letaku, ki je bil dopo-elan tudi našemu listu, zasramuje se v*e, kar je avstrijsko in se izraža prepričanje, da se uresničijo irredentistični idejali. Nedosledni pi so ti gospodje irredentarji. V istej sapi, ko zahtevajo pripoznanje svoje italijan- ke trobojnice, zaganjajo se v našo slovensko trobojnico, v istej sapi, ko zahtevajo pnklo-pljenje italijanskih pokrajin k Italiji, zahtevajo ludt nekaj, kar jim ne pripada po ni-kakem pravu, ne zgodovinskem, ne državno-pravnem in >e najmanje pa narodnem, v imenu katerega se bojujejo in zahtevajo za
Italijo tudi slovanske dež?le ob Adriji : »ČASA VOSTRA«, gospoda irredentarji je v Trentinu in na Furlanskem. Ostala Pri morska, hrvatsko Primorje in Dalmacija, pa sd NAŠ DOM! Za Trentin in Furlanijo zmenite se s komur vam dr»g>, kar se tiče slovanskih dtžel ob Adriji pa boste raču nali z nami, Slovani ! C*p-1" ?
Župnikom na Katinari pri Trstu je iiren«>va'i vekČ. g. Jus p Stržinar, do sedal upravitelj župnije K >ntov»4j.
Poroka. Včeraj se je poročil na magistratu kr^li. mesti Prage g >spod Vladimir J e 1 o v š e k, eaod. medic, iz Zagreba s s!o-v*n«ko pisatelj c> gosp co Z f<o K v e d e r. B 1 i srečn • !
Nemški in italijanski jezik na sodiščih v Dalmaciji. Zidarski »Novi 1 st« piše :
Is'o najviš e sod šče na Dunaju, ki je v stvari dra. F-rrija moralo priznati, da ni d i k a k i h pozitivnih zakonov, ki bi o ireiali, da je italijanski službeni jezik v Diim:iciji, am^ak da se t> opira edmo !e na uavail", hi hotela uvesti st-daj še hujo navad«-, namreč — nemšk jezi«. V^e rešitve n j*iš;i-ga sod šča prihajajo v Dalmacijo v prvi vr-»ti pisane v nemškem jeziku, a p >tem še le hrvatski a'i italijanski, k»k »r je že bila ulotra stranice. Ako ni	italijanski jez k
nob nejja poz t vnetja zakona, ki bi opravičeval n egov obstanek v rodni str< ki, gotovo ni take naredbe g edi na nemški jeaik. — Dokler bi se moglo še itekako umeti temačen e člena 19. tem^ljmh zakonov od strani vlade v pogledu na ital janski jezik — ker je v Dalmaciji, če tudi rnal odst itek tak'h ljudij, k' s*e poslužujejo ^ ga jez ka — se pa uporabljanje nemškega jeaika krža najočitneje z gori oLuenjeneu m tem-ljn m zakonom. Najviše sod šče bi moralo hiti ču-^ar pravice in res iice, ali ravn > ono je, ki uvaja nezakonitosti in dela samo tež&o krivico giede oa rabo našega jezika. Tudi to je sad avstrijskega centralizma. Pri naa se uresničuje povsodi, da riba pri glivi smrdi. To oez konito postopanje naj v šjega s d šča pa nima tudi oikakega političnega smisla za Dalmacijo. Kajti ne narod, ki, seveda, ne u meje tega tujega jezika, ampak tud iatel gencija, ki je bila po sili razmer primorana učiti se ta jez k, ne čita ne;nš<ih rešitev, kadar ima iste dodane v hrvatskem ali iralijannkem jez ku. Vdimo torej, da to uvajanje nemščine ne le da ni zakonito, ampak je tudi nezm selno, ker je brez vsake praktične koristi. Č m tako stoji stvar, ni tu usiljevanje tujega jezika nič druzega, nego znak tujinske premoči in dokaz, da na Dunaju vse stoji v službi »D rang a«.
Kar piše »Narodni 1 st« za Dalmacijo, velja tudi za Tist in Priint rje. A glavni vzrok, da smo posneli ta iz ajanja, je v tem, da je v njih konstatirano, kako je priznalo tudi najvišje s »dišče, da ga ni nobenega zakona, ki b; določal italijanski službeni jezik, da niti ne g »vorimo o nemškem ! Vse se naslanja le na staro navado. Ali glasoviti jurist Ihering je povedal, da tudi tisoč let krivice ne ustvarja niti ene ure pravice! Ob tej iz a vi sam se razbija vse dokazovanje Italijanov za njih iv lingua del foro v deželi, ki je po veliki večini slovanska.
»Slovenskemu Narodu« velja menda pravilo : ne meni se za protidokaze, ampak trdi dalje svojo, in potem bo res, tudi če ni res l Jako komodno pravilo to, ki si je je priredilo ljubljansko glasilo v svojih p »lemi-kah z nami TržaČani. Trdi dalje in dalje in — semper aliquid haeret!
Tega svojega — plemenitega pravila seje držal tudi v n.tic", ki jo je napisal v odgovor na naše članke, s katerimi smo zavrnili tudi njegovo trditev, da je »Elinost« prenehala b ti bojno glasilo zoper I ta ija ne ! Izog nivši se skrbno vsem aašim argumentom ponavlja jednostavno prejšnje trditve in — nekaj že obvisi. Tako veaj spekulira prijatelj »Slov. Narod«.
Najbolj označuje »Narodovo« taktiko dejstvo, da pogreva M^u^ooerjevo afero in trdi, da smo »imeli Mauronerjev škandal pri rokah, a ga nismo izra bil....« To je inf-mna laž. Uredništvo »Edinosti« ni imelo nikdar Jlauroner-jevega škandala v rokah, to je, vseh ta.mh podrobnosti iz t-ga š-tandala v veči meri, nego s j jih imeli vsi listi in torej tud' »SI. N.«. Pač pa je imel pravdo v rokah go-»pod dr. Gregorin, a ne morda kakor kakov Fourednik
»Edinosti« ali vodja slovenske stranke, ampak kakor odvetnik, kakor zastopnik pravdne stranke, katere interese mora čuvati na vse strani, a ne jih stavljati v nevarnost z ne-prem šljenim izpostavljanjem dispozicij pred javnost ! To, kar insinuira »Slov. Narod« dru. Gregorinu bil bi zločin proti interesu stranke, i in torej čin brezvestnosti v svojem poklicu ! A tu je vmes ši odločilni fakt, da je bila stranka, katero je zastopal dr. Gregorin, italijanska po rodu in mišljenju in ne bi bila dovolila nikdar, da se njena stvar vlači v boje v slovenske namene. Ne tajimo pa, da bi bil od izida pravde odvisen kolikor toliko tudi naš naroden interes. A to dejstvo je bil le en moment več, ^i je govoril za to, da se ne škoduje stvari z nepremišljenim pretiravanjem. Sicer pa ni re-*, da mi nismo izrabili Miuronerjeve afere v vsem obsegu, ko likor je bila pristopna javnosti. Kdor hoče biti pošten in lojaleo, nam mora priznat , da smo pisdi na adres > raznih gospodov ravno k stvari M uronerjevi mnogo ostrih člankov in veliko š evilo notic, tako, da smo večkrat morali izpušČati dru^e važae ^tviri, ali sm o si morali tu in tam pomagati s prilogo. In vse to Bamo zato, da smo dovolj izkoristili Mauronerjevo afero !
Na tem izglertu vidiio čitatelji, kako umeje »Slovenski narol«, mest > da bi odgovarjal na protiargum :nte nasprotnika, vlačiti v polemiko ved »o nove momente, ki pa lezejo niže in niže po svoji etičai vrednosti.
Tako je »Slovenski Narod« pogrel tudi svojo staro trditev, da smo priskočili na pomoč 9o/r-tŽ!ii«oTj slovenskega nirodi s tem, da smo bili lani priobčili izvleček iz poročila o občnem zhoru avstrijskega L'oyd<. In tO da smo «torili v uredniškem delu, torej ne kakor inserat.
Tudi ta poslednja trditev je nesram na laž. lf, knng naše adm n s-tracije se prepriča lahko vsakdo, daje bil to plačan inserat torej priobčenje, o katerem ni odločalo uredništvo. Po-ročilo je bilo res priobčeno v rubriki »gospodarske stvari«. V označenje drznosti, s katero »Slovenski Narod« nas obs p'je z obdol-ževanji pa naj služi dejstvo, da smo v istem »Slovenskem Narodu« že mnogokrat čitali v rubrik: za gospodarske stvari bilance družeb »Assicurazioni Generali« in »R i unio »e Adriatic a«, v katerih gospodu;ejo možje, ki so v najtes-nejih zvezah s sovražniki slov. naroda in ki so hranitelji in reditelji vladajoče klike na tržaškem magistratu !
Će bi veljala torej obdolžitev, ki jo je »Slov. Narod« naperil proti nam, potem velja se stokrat bolj trditev, da je »Slov. Narod« zaveznik sovražnikov slovenskega naroda v Trstu! Gospo ia, ne bod te vendar smešni !
Nn višek svoje — lojalnosti nasproti nam pa Be je »Siov. Narod« povspel s pripombo : »...prepričani smo, da njen uredniški del sploh za noben denar ni na razpolaganj e«.
Mi puščamo na strani vprašanje, ali je »Siov. Narod«, tudi tako mislil kakor je pisal, ali pa — narobe. Ali tudi če ni mislil nič slabega, ne bi bil smel že po pravilih najprimitivneje lojalnosti vsaj nasproti osobju
I našega uredništva nap sati one pripombe. Kaj briga nas, kaj si je »Slov. Narod« mislil , za nas je glavno, kaj si je javnost mishla, ko je čitala ono pripomb A v Trstu je bila soglasna sodba VBeh, s katerimi smo govorili o stvari, da je »Slov. Narod« napisal nujgršo insinuvacijo na škodo našega uredništva.
A krvava ironija je, da »S ovenski narod« neposre ino za notico, v kateri nam očita, da sm > prenehali biti bojno glasilo proti Italijan >m prinaša drugo notico, v kateri priznava svoje lastne »takozvane zvez« z Nemci!«
Pri »Slov. Narodu« morda ne priznavajo t»gi, ali dejstva so tako očita, da umeva pri nas že najprimitivneji mož z žuljavimi rokami, da italijanska nevarnost za obstanek skupnosti slovenskega naroda kar izginja pred nemško nevarnostjo, da je torej vezanje z N^mci nerazmerno nevarneje za ^obstanek našega naro ia, nego bi bilo vezanje z Italijani ! To kliče tudi zadnji zadarski »Narodni list«, kakor je razvidno na drugem mestu: vse je v službi nemškega »dran^a« ! Ali mi nismo bili in nismo v nikakih zve * zah z Italijani. Mi nismo prenehali biti bojno glasilo proti Italijanom, pač pa nočemo več — int> naj vzamejo na znanje pri »Slov. Na-
rodu« in naši državni mogotci — biti bič, s katerim so izvestni krogi tepli laško irredento, a potem — v zahvalo — tudi nas !! " Mi imamo važnejega narodnega dela, z irredento pa naj se pretepajo oni, ki sojo vzgojili injo — potajuj e j o!!
^nousqne tandem ? Sinoči proti 7. uri, torej še ob belem dnevu, so bili :talijanski ribiči tako predrzni in nesramni, da so pred licem domačih barkovljai skih ribičev vrgli svoje mreže le kakih 20 metrov od obrežja in jih drsali dalje. In tako se dogaja vsaki hip. Q ioueq ie tandem? Kako dolgo še bodo imeli italijanski ribiči privilegij za to, da brijejo norce iz vseh dogovorov med Italijo in Avstro-Ogrsko in sosebno iz določila, da ! morajo italijanski ribiči, kadar love, ostajati 'najmanje eno miljo od našega obrežja?! 1 Kako dolgo š* bodo italijanski ribiči smeli svobodno ubijati za-lužek in ekzistenco domačinov?! Kako dolgo še?! Kajti, kakor love italijanski ribiči, to je naravnost ubi-jalno za našo ribiško obrt. Tikom našega obrežja rabijo mrežo (katerim naši ljudje, če se ne motimo, pravijo »koča«), ki tako teme jito Btrže po duu, da pobira tudi ves naj-m^ji zarod in ce <5 jajca !
Ali je res ni nikjer pomoči proti tem btezvestns-žem in arogantnim usiljencem ? ! Zdi se, da je ni. Kaj pa, ko bi se naši domači obrnili do italijanskega konzula: ker ga v Avstriji ni faktorja, ki bi se hotel potegniti za nas, ali bi morda ne prevzeli vi varstva avstrijskih interesov ? !
To zveni sicer malce groteskno in paia-doksno, ali v taki državi astmih neverjetnosti bodi dovoljena tudi ta misel.
Omenili smo že, da so Barkovljani videli z brega to početje. Ne treba pa praviti, kako ogoretni so bili. Ako bi bila na naših oblastih sploh navada razmišljati o čem, bi jih zaprosli, naj si malce naslikajo v mislih prizor, ki bi bil navstal, ako bi se bili dali domačini zavesti od jeze in bi poBkakali v čolne in bi potem prišlo do boja ! Naj si le naslikajo v svojih mislih ta prizor. To bi romali v zapore — domačini!
Torej skrajni čas je že, da se temu napravi konec in s:cer priporočamo pomorski oblasti, naj tudi za naše obrežje postavi takega ribarskega aadeiratelja, kakoršoji so po Istri in Dalmaciji, ki bo strogo pazil, da ne bodo tuji italijanski ribiči kršili določenih jim mej.
Pešpolk št. 97 v Kamniku. Iz Kamnika pišt-jo: Pešpolk št. 97 je nastanjen od petka v Kamniku ter si je pridobil takoj srca prebivalstva. Častniki se odlikujejo z j izredno prijaznost o, godba se pa odlik ije z i umetnim sviranjem. DomaČe skladbe občinstvo 1 glasno odobruje. Včeraj je priredila godba koncert za pogorelee v B jvcu.
Brnžbi sv. Cirila in Metoda častni člen gosp. Luka Svetec je v spomin temu odlikovanju daroval 200 kron pokriviteljnine s prošnjo, da bi s to pokriviteljnino družbo zastopal vsakokratni najstarejši člen. K > hvaležno beležimo t) vest, želimo, da še dolgo in dolgo dela narodu in družbi v prid pre-zaslužni rodoljub, sedaj edini družbini častni člen, g. podpredsednik Svetec. Bog ga živi!
Prošnja. Častita načeln štva po lružoic družbe s/. C.rila in M^todija, ki za leto 1903. se niso naznanila število svojih udov, t. j.: ustanovnikov, letnikov in podpornikov, so naprošeoa vnovič, naj jih družbenemu vodstvu kar po dopisnicah naznanijo do 5. septembra t. 1.
Tatvina. V nedeljo zvečer udrli so ta-ovi v p sarno veletrgovine z mirodijinn R .ger, Ssholts & C., ki se nahaja v hiši št. 2. A, ulice Crociera in so pobrali iz raznih predalov nekaj kolekov, znamk in družili malo-vredn h predmetov, kar je bilo vse skupaj vredno kakih 35 kron.
Slučajno so redarji dobili v roke jednega teh tatov in sicer 19-letnega, v Trstu rojenega in v Gorico pristojnega mizarja Henrika Černigoj. Oern goj se je namreč včeraj pop. nahajal v krčm Petra Perini j a v zagati Falchi. Ker je Černigoj izgnan iz našega mesta, ga je redarstveni nadzornik Prodan, ki ga je tamkaj našel, odvedel v zapor. Pri njem so nbšli nekatere, v zg »raj omenjeni pisarni ukradene predmete.
Na delu se je nbil 41 letni zidar A. Brana iz R >c la, hšt. 425. Delal je namreč včeraj popoludne na popravljanju hiše št. 25 na Stari mitnici. O tem je padel 4 ni globoko in se o padcu tako močno poškodoval na glavi, da je einoči nekoliko po 1U, uri zvečer umrl v mestai bolnišnici.
Tremenskl vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 19.6, ob 2. uri popoludne "26.2 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.0 — Danes plima ob 7.54 predp. in ob 5.46 pop.; oseka ob 0.17 predpoludne in ob 11.11 popoludne.
Vesti iz ostale Primorske
X Bilek — Bilek. Iz Podgrada nam pijejo : Pod tem naslovom ste priobčili v »Edinosti« od 13. t. m. nas dopis, v katerem smo Vam javili, da bo moral ves nas sodni okraj 4 tedne ostati brez zdravnika, ker je bil g. dr. Tomaž Bflek, obč. zdravnik v Podgradu, pozvan na orožne vaje — in to vzlic temu, da je dr. Bflek prosil za opro-fečenje z ozirom na dejstvo, da je on edini zdravnik v tem okraju, ki bi nifcasor ue mogel pogrešati zdravnika za čas, ko bo on, zdravnik, na vajah itd. in je njegovo prošnjo podpirala in pripor o- i čala c e U c. kr. politična oblast, poznavaje dobro naše razmere in uvažujč le-te neoporečne razloge. Zdij pa smo v prijetnem položaju, da Vam moremo sporočiti z zadovoljstvom, da se je imenovani gospod doktor po 7-dnevni odsotnost danes že povrnil v Podgrad, kjer ga čaka obilo dela n« vse strani. Kajti pomisliti je, koliko bolnikov je že v samem enem tednu izmed 17 tis>č prebivalcev naš?ga okraja moraJo brezztrav-nika v negotovosti čakati življenje ali smrt ! Saj se je vedno videvalo mnogo ljudi priha jati v Podgrad po zdravnisito pjmoČ — a ni je bilo! Zdaj bo gotovo ustreženo vsem, a največ še, seveda, onim revnim bolnikom, ki ne le da ne razpolagajo s potrebnimi sredstvi, da bi si lahko naročali zdravnika od drugod, ampak trpe še drugega pomanjkanja !
Požar. Dne 13. L m. okolo 2. ure pop. je začelo goreti v vasi GroČana v Istri. Zgorel je skedenj posestnika Frana Višnjevca — Šepina. Zgorela sla tudi dva nova voza, orodje, nekaj žita in dosti sena. Skoda je precejšnja. Pcgorelec je deloma zavarovan. Zažgali so — kakor se sodi najbrže — otroci.
X Javni shod akad. fer. drOštra »Idrija« t Gorici in »Edinost«. Iz Gorice
emo prejeli:
»Gorica« od petka je prinesla pod tem naslovom notico, v kateri zavrača nekatere nase trditve v poročilu o tem shodu. Res je, da se je vršil letos od društva iSloga« skli- jena družba češki govorila. Eno <?ani shod v Šempetru z dnevnim redom, okno so koj zaprli in tudi hišna vrata navedenim v »Gorici«. Ne da bi hoteli vz
batalijona 17. pešpolka, si je takrat komis spravil za spomin.
*	Zopet velik požar. Minoli petek je bil velik požar v trgu Vače pri Litiji. Ra-zun cerkve, župnišča in 11 hiš, je požar vpepelil vse. Pogorelo je 34 hišnih številk s kozolci, skladišči ia drugimi gospodarskimi poslopji. Požar je zahteval tudi človeško žrtev. Neka starka je namreč umrla na pozor.šeu — od strahu ! Neko drugo ženo so le s težavo res li. V Vačah že poprej ni bilo blagostanja, sedaj pa je zavladala grozovita beda. Šola je razdejana od vrha do tal, posta je zgorela popolnoma. Ničesar niso mogli rešiti razun nekaj denarnih pisem iz Amerike. In tudi tu kaže vse, da so zanetili — otroci.
*	Celo s sekvestrlranjem slovenskih literatov si hočejo p »mahati Neme na Kranjskem, da ustrezajo svojemu napuhu in
svoji oholosti.
Tako je »Graz^r Tag^spo-»t« iztakn la nekaj tako velikanskega, da moramo to zabe leži ti. Čvekaje o ulegi, ki sta jo baje 'grala nemško junaštvo in nemška kuUura na Kr-tnj skem, trdi, da je celo »Jie Giaaz periode« v slovenski zgoiovin* z hvaliti »dem deutschen Reformator T r u b e r«. Ali ste s išaii i j ud e b«-žji ? Primož Trubar iz Rašice pri Laščah, veliki Jugoslovan, je tudi že Nemec postal ! V predalih »Grazer Ta-gesjK)st« namreč! Kmaiu porečejo, da so vso slovansko literaturo do drtnašajega dae spisali Nfmci !
*	De avsk mu stavbenemu drnštvu v Ljubljani je ministerstvo «k)*Toliio 5000 K podpore. Gospodarske razm-re v teua dru štvu baje niso razveseljive in so potrebne saniranja.
*	6(1 letnico organistovskega službovanja je praznoval muolo so; o o v Z lez-nikih organiBt in caduč'telj gospod Josip Levičn; k.
*	In tako dalje. V »Siov. Narodu« č tamo :
Sinoči ob 3/48 zvečer se je večja češka družba, v kateri se bile tud 4 d ime, ki so prišle v L ubijan) na U-t iVišče poslovila pri jahaln ci. Ea del te družbe je šal po Blei-weisovi eteti. Prišedši mimo Ludw gove hiše je bila ta družba polita z v o d o in si cer se je vlila voda iz dveh oken druzega nadstropja. Iz enega okna se je vlilo kak liter vode z druzega pa nekako pol litra. Brez dvoma se je to zgodilo, k e r j e omen-
bujati kako polemiko, moramo vendar odgo
so zaklenili, da poklic mi p ilicaj mogel v hišo, na drugem oknu pa sta
ni
to, da je bil ta shod tako sklican pojavili dve glavi, katerih pa v t*mi ni
voriu na
in ee je tudi tako vršil, da se ga ne more ime novati manifestacijo našega ljudstva za slo venske šole. Shodi za naša kulturne zahteve imajo pomen le, ako so sklicani od vseh strank, kakor se je to godilo drugod po Slo-vensKera. Kjer se pa že »a priori« izključujejo pristtš: drugih strank, tam se ne more govoriti o volji slovenskega ljudstva sploh. Na Gorskem so »poklicani politični faktorji« vodje obeh domačdi strank in ti bi bili morali nastopiti složao v teh vprašanjih. Zaradi tega nam »Gorica« gotovo ne bo zamer jala, ako imenovanega shoda nismo postavili v isto vrsto z manifestacijami slovenskega ljudstva za naše šolstvo. — Podj»ore od političnih strank dijaš:vo res ni imelo ; kajti samo oglasi po časopisih niso nikakor dovolj izdatna [K>moč. Posebno pa se je »Gorica« omejila le na oglas in na nič drugega. To podporo smo menda dovolj označili z besedo »skoro«.
Kar se pa duhovščine tiče, moramo opaziti, da ob navadnih nedeljah nimajo vsi duhovniki ob 10. uri opravil v cerkvi, ampak nekateri so opraviti svoja opravila že zjutiaj. Vsled tega smo bili opravičeni pričaKovati udeležbe tuji od te strani.
se je naznanil
se b lo po-
S (IDO
mogoče Bpoznati. Slučaj licji. —
Ali po tem dogodku se ne kaže nemško izzivanje, ampak tudi nemško junaštvo ki se pojavlja le tedaj, kadar je na varnem, to je, kadar ima veliko premoč, ali pa — za zaklenjenimi vratmi.
pravicah. Navdušenost neopisna. Devet požarnih bramb. Nad sto deklet v narodni noši. Svirala je godba, vmes so peli mešani in moški zbori.
Cvetka na grob učitelja.
TVžek vzduh je ležal nad Prago, ko se je vročega popoludne dne 11. avgusta t. 1. pomikal veličasten mrtvaški sprevod od cerkve SV. Štefana proti krasnemu pokopališču v O šanih, a še težja, tako se Ti je zdelo, je legla hritkost na tuguioča srca ogromne, črno odete množice, ki je počasi korakala za z zelenjem in cvetjem divno odičeno krsto predragega ranjcega . . . Izraz hvaležnosti in sočutja bil je Čitati na obrazu slehernemu. Pa kaj bi se čudili temu !! Ranjki bil je — profesor kirurgije in oni, ki so ga sprem-ljevali na poslednji poti, sestavljali eo se po-največ bodi iz bivših megovih bolnikov, zahvaliva h mu zdravje in življenje, bodi iz bivš h njegovih učencev, katerim je leto za letom preda\al in predaje val svojo ne losežno spretnost — vsem tem je bil jednako ljub in drag t«*r neprecenljiv do*»r<»delec.
Pn f. dr. K a ro 1 M » y d 1 rodil se je 1. 1853 v Rokvtaici na Cešieuo i« uradniške rodbine. P* sveti v ši se medicinskim naukom v P agi postal je 1. 1876. doktor in vstopil kakitr opcacjnki elev na kirurg čno kliniko. Naslednje let i je služil kakor vojaški zdravnik v B >sni, leto pozneje pa ga je imenoval pr f. Albert, zoameuiti kirurg in za ed o rodoljub in pesnik češki, v In >mo-ta svojim asistentom ter ga je 1. 1881. vzel seboj na Dui aj. Tu se je mladi M»ydl habilitoval za kirurgijo ter 1. 1880. postal izreden pr. feeor voditelj knurgiča^ga odde'ki R idolfove
njih razmere, prihajali so k njemu slovanski kirurgi in zlasti iz Ruaije je pogosto prišel kak zdravnik »posmotrit«, kakor se je vedno izražal. Tudi piBec teh vrstic, ki kakor Slovenec ni razvajen dobrih sprejemov na nemških klinikah, imel je priliko spoznati njegovo odločno slovansko srce ; ne samo da ga je kakor slovanskega gosta ob izrednem terminu imenoval operacijskem elevom, povpraševal ga je marveč večkrat o slovenskih razmerah, spominjal Be nekdanjega slovečega kirurga v Zagrebu, Slovenca dr. Fona itd.
Za črško kirurgijo pomenja smrt prof. Maydla nenadomeBtno izgubo. Vzgojil si je sicer dosti izbornih mladih kirurgov, toda težko jim bo vsaj deloma nadomestiti velikega mojstra. Večnaja mu p a m j a t I
Dr. Zivko Lapajne.
in
Vesti iz Kranjske.
*	Smrt na slavnosti. Jožef Kordie, doma iz Globokega na Gorenjskem, je prišel kakor bivši udeleženec okupacije Bosne in Herceg>vine na slavnost 'Jo letnice -v Ljubljane. V Lassnikovi veži ga je zadela kap. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl. Progreba se je udeležil slavnostni odbor, ki je svojemu tovarišu položil na krsto lep venec.
*	'25 let star komis. Na s avnosti 25-
letn ce okupacije Bjsne in Hercegovine je kazal g. Ivan Svetin komis, katerega so spekli Turki 16. avgusta 1. 1878 pri Travniku. G. Svetio, ki je takrat služil pri 10. stotniji 3.
Vesti iz Štajerske-
—	Vse je možno ob sedanjih razmerah. Opetovano smo se te dni bavili s sodnim tajnikom Markhlom v Celju, to je s tistim državntm uradnikom, ki smatra slovensko govorico na sodišču na slovenskih tleh kakor — razžaljenje!! Postopanje tega človeka se ne da kval.ficirati, tako odurno je b lo in nezlružljivo z dostojanstvom državnega uradnika. Sedaj pa se razširja vest, da je ta mož v ternu za svetovalca na okrožnem sodišču v slovenskem okraju celjskem ! »Slovencu« zveni ta vest neverjetna. Nam pa ne ! Kdor zna biti v današn i Avstriji prav pošteno oduren nasproti Slovanom v svoji službi, ta je že — kakor Be pravi — »narejen mož«. Nič ne bomo smeii strmeti, ako bomo čuli nekega lepega dne, da je glasoviti Markhl poskočil više v svojem — dostojanstvu.
—	Prvi občni zbor murskega »So kola« se je vršil v nedeljo najsijajneše. »SI. Narodu« brzojavljajo z Ljutomera :
»Ob vdeležbi 60 členov in zastopnikov celjskega, idrijskega, ljubljanskega in varaž-dinskega Sokola vršil prvi občni zbor mur skega Sjkola. Starosto voljen dr. Chloupek. Javnemu shodu popoludne predsedoval dež. posi. Kočevar. Udeležba nad 3000 ljudi. Govorili Sokoli : dr. Ravnihar, p. d starosta ljubljanskega Sokola o pomenu sokolske ideje, dr. Pero Magdič, star. varaždinskoga Sokola, slovenskemu kmetu, J. Smertnik, načelnik celjskemu S »kolu, o vplivu telovadbe, dr. Vek. Kukovec iz Celja o državljanskih
bolnišnice. Že zgodaj je pokazal, kaj se sme pričakovali oi njega ! Odlikoval se ni samo se svojo rajtemeljitejš i strokovno izobrazbo na str go moderni podlag ter najdoTišeaejšo tehniko, marveč v prvi vsti tudi z rdhčaimi lastnimi proizvodi s**o ega genijaluega duha v podobi zasno^anja in izvišitve novih ope-racj-»bih metod, kater<h publikacije so v«bu- [ ja!e občudovanje v-ega medicinsko znanstve nega sveta ter so mlademu učenjaku priborile svetovno čast in slavo. Radi teh Bvojih izbornih lastnosti, kakor tudi radi svo ega Ijudomil'ga nastopanja bil je že na Duna u j»ko spoštovan in priljubljen — in ni dvoma, da bi bil postal na lici mesta redni profes >r, če bi se ne bil odločil, da se poda v ma-tuško Prago v nadaljevanje svojega delovanja, neprecenljivega človeštvu in rodnemu plemenu. L. 1885. je deloval za časa srbsko-bolg*r-«ke vojake kakor predstojnik vojaške bolnišn ce v Beh mgradu. L. 1891 pa je po stal reden prof. kirurgije na praški češki univerzi, na kateri je do prerane smrti vršil svojo naiploduejšo delavno-t.
Le strokovno izobraženemu je možno1 presoditi vrt d iost njegovih literarnih del, ! kate rib število pre«eg<i 70, večinoma strokov-! no kirurgi<*nih del; med uj mi so nekatera,1 ki govoič o naravnost genijalnein zasnutku njegovega bistrega in ustvarjujočega duha. Će pregledaš stavbo moderne kiru'gje, na-1 letiš g..tovo v vsakem oddelku na odličen in dragocen prispevek prt f. JVLvdla.
V osebnem občevanji je bil jako prije ten in ljubeznjiv, lastnosti, ki so mu »stale vedno nespremenjene, da Bi je v poslednjih letih njegovo zdravje občutno bilo prizadeto. V mladih letih je kakor vojaški zdravnik prestal nevarno malarijo, kakor profesor pa je trpel za kroničnim \nerjem srčnega mišičevja, ua katero bolezen je seveda njegov težki poklrc, v katerem je imel dan za duem opraviti s kloroformom in sublimatom, najsko-dljivvjši uplival. Toda njemu lastna duševna čilost se ni umakni a te esn<m slabostim, in kadar je po izvršeni naporni operaciji sel utrujen na stol, napravil je gotovo par venetih pripomb ter žu imi razvedril sebe in učence zdravnike.
Ravno let« s je ot hijal 50-letnico svojega rojstva t>b kateri prd'ki so mu zdravniki njegove klinike priredili lepo svečanost. V svoji skromnosti se je globoko ginjen zahvaljeval za izkazano mu hvaležnost, toda besede, ki jih je povdarjal ob tej priliki, čiš, da: senec-tus ipsa est morbus, dale so nam sklepat;, da 9e čuti zelo oslabljenega. Vendar ni nikdo pričakoval tako uecadu- gi konca. Delal je do zadnjega trenutka in še deset dni pred smrtjo bil je na kliniki prevezovat zanimiv od njega operovan sli č-*j.
Mavdl je bil pa tudi najzvestejši sin svojega naroda in kakor Ceh — tudi najboljši Slovan. Poznal je vse Slovane in i
Brzojavna poročila.
Premcščenje v sodni stroki.
DUNAJ 18. (B) »W.«uer Zeitung« javlja : Ministerski predsednik kakor voditelj ministerstva za pravosodje je premestil višega pisarniškega predstojnika, Karola Ko-vac'g a, k trgovinskemu in pomorskemu sodišču v Trstu.
Cesarjev rojstni dan.
DUNAJ 18. (B.) V katoliških cerkvah in mol luicah drugih veroizpovedanj so bile danes predpoludne slovesa« službe božje povod« m cesarjevega rojstnega dne. Ob 8 uri zjutraj je bila na vežbališču v Schmelzu vojaška parada katere eo se udeležile čete dunajske garnizije. Parado sije ogledal nadvojvoda R»iiner, na kar je sledila maša na planem, ki jo je daroval škof Belopotocki. Po maši je bilo defiliranje čet pred nadvojvodo.
BUDIMPEŠTA 18. (B.) Povodom cesarjevega rojstnega dne vihrajo zastave na javnih poslopjih, na konzulatih in na mnog h privatnih poslopj h. V vseh cerkvah so bile slovesne službe božje. Vsi liati objavljajo članke povodom cesarjevega rojstnega dne. Huda nesreča na morju.
HELIjNGFORT 18. (B.) Vrlini krov neke ladije, ki je vozila v j! bližnje vasi ljudi k službi božji, se je udri pod težo velike množ ce ljudij, ki so popadali ali v morje ali na spodaj stoječe ljudi. O tem je bilo 30 —40 ljudij ubit h. mnogi pa težko ranjeni.
Izdajatelj in odgovorni uredniK FRAN GODNIH.
Lastnik konsorclj lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
=z ulica Tesa št. 52. A. =
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se nI bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Ilustrov&n cenik brezplafino ln franko. 1
X«fcX** <XK*K**XXX
X X X X X X X X X X X X X X X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznan6
tovarne mizarste zadruge ? Gorici (Soltaii)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^Inton Čcrnigoj
Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna poništva primorste dežele.
solidnoat zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobns, Moderni sestav. Konkurenčne cene.
pf Album pohlftteT brezplačen.
K X
n x
K X X X X X X X
X II X X X X
XXXXXXXXXXX XXX «x

Pisarna
dr. {regorina in dr. Slavika
sprejme
stenografa
nastop I. septembra,
išče pisarna dr.a Ot. Rvbar-a in dr.a J. Abraroa v Trstu. Nastop s 1. septembrom t. 1.
Trst, Corso 28.
G. DOPLICHER
Velika zaloira klobukov in teple vsake vrste
od gUL 1-50 do 3-50.
Poprave in moderniziranje se izvrši najtočnejse.
Urar F. Pertot
Poste 1, vogal ul CariLtia. Prodaja »rebrne ure od 3 gld. na prej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor at^ n tškib ur, regoltt ijev i. t. d. Popravlja vsako-vrftne ure po jako zmerni ceni.
30 malih stanovanj iSLZŽJi
kukinjo »e lakoj oddli v ulici Industria in ul. Guardia v lirah St lfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I na :?tr. od 1—2 in 5—7 i op.
l/rtpijn v dobre ji slanu, z enim ali dvemi l\ULIi d konjema se tiko, proda Naslov: Jakob Klein 1. Molin piccolo nasproti rtstavra ije. „A.lla Citta di Frankfurt-.
Zahtevajte
l>ogato ilustrovani cenik pariškega bLga od gumi a ki obsega jako zanimive novosti t r se poš 'ja arrat's in 1 anko.
Gummivaaren £tablissement }(.$chvarzmande
I.. DUNAJ, Rothenthurmstrasse ~
Gustav Bonazza
v Trst«, Plazza Barriera vecchia, i
(vogal Androna deli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev •	in ta pecari j.	-
-	Popolno opremljene sobe. -
Konkurenčne cene.
Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na
	-.......kolodvor ali brod v Trstu......
FI LIJ ALKA
BANKA UNION
V TRSTU
se ]>eča z vsemi bančnimi in ineujaluimi jm>s1i kakor:
a) Vsprejema uplarila na tekoči račun .ter se Vrednostne papirje:
obrestuje:
„ 3 bi ♦> mesecev „ 31',*. na 1 leto
Napoleone:
po 21 4', na 6 mesecev -	na 1 leto
b) Za giro-conto daje 23 4° * do vsakega zneske izplačuje se do 4<MMtO K a cherjue: za veče zneska treba tvizo pred opoldan-ko borzo. Potrdila se dajejo v posebni uložni knjižici.
ci Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dna uplačila in naj se je to zgo-iilo katero ei bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto - correntiste inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih nuestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e> Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztiijava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
TRGOVINA Z MANIFAKTURNIM BLAGOM
jflnton Santin pok. prana
TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRST.
Priporoča velik izbor:
srajc belih ali barvan i h z.a moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti, perkalja, satina:, najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in moderci. Snovij iz priste volne in v vseh bar\ah za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene ! izdelki za delavce. Jako znižane cene I
Restavracija!
Z 1. sebtembrom t. 1. odda se v Gorici, v prav prometni ulici in dobri poziciji, dobro upeljana in znana restavracija pod ugodnimi pogoji v nujem. Pri restavraciji je velik senčnat vrt in prostorna dvorana.
Rudolf Aleks. Varbinek
zaloga glasovirjev
najboljših tu- in inozemskih tovarn
===== Borzni trg št. 2 II. nadstropje =====
(nasproti sladčičarne Urbanis).
Razposojevanje, meiija\a, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor
tudi na obroke« Konkurenčne cene
k Ponudbe sprejema do	25.	t. m.
(JOSIP ROVAN, zalagatelj	vrhniškega	
piva v Gorici.		
Naznanilo.		
Podpisani naznanja cenj. občinstvu, da		
Bem c-ne olja znižal in sicer prod jam:		
	im	28 nv5.
	»	34 »
» » bolje.....»	»	36 »
» » najfi »eje II. . . >	>	40 »
» > » I. . . >	>	44 »
	>	48 »
* » bol e.....»	>	52 »
> » iz Ženeve . . . >	»	43 »
» »iz Bar; . . . . >	>	48 »
» »iz A xa ...»	»	60 »
» »iz Niee . . . . »	»	68 »
___ TRGANJE
v rokah in nogah preneha vsa-	cf ^^^ preneha ako se uporabi steklenico
komu v treh dneh ako se po-^^^ Želodčne bolezni	trpotčeve0a soka in franco"
služi anttrheuminega	[ežka prebtivljanja po>V s^ga čaja. ceaa s poštnino
mazila. Cena rteklentel/^ .kanju lekft koncanj rezavici
s točnim navodilom	, , J	.	• , j	gId*	Pri zasta~
in s poštnino, »ko1D bruhanju grče in prenapeti želodec.	relih bolečinah
se denar naprej ^^^ zasliženje, naval krvi v glavi, črevesne bolezni ^^^ treba nadaljne posije, gld.^^r o • • o o o o zdravi o o o o o o o ^^^ troške.
1.20-	_	^^ O
ŽIVOTNI BALZAM
A L V A T O
On čisti kri ter je najbolje zdravilo za notranje in vnanje bolezni. O	Cena omotu 12 etekleničič 2 gld. 50 nvč., 24 stekleničič
•?ah os 3fisod\4 gld. 50 nvč., s poštnino, ako se denar naprejV .pjS afifiod fajdru jva»p»e ojj«: ^^^^	pošlje lekarni	^^^ fajdva .nsnep as
oninisjođ ni mojtpoAisn ^^^^	_ _ * / A *T"	r-j 11 ^^^ o^b 'onjmgod ni ojuu
z n?i?ooi	oiVrtu	m^ **	* ** ^ ^^	^^^ojoftjpudijd s n?i;>ao[
i*>d ofnao ojiiq as	Varaidinu	'9181 °1bjodn z ,abjd
-!fw«o	oquJodn oaft^n^S. V	'8001SI09U 9UZ01| dOnjp Ul
z i; qiun tS -i afuaqjg eqaaajd ofoji ^^^ i Hrvatsko)	"
s <9uu 9UVUAO**** ni amf[qazo	^ 9'n? '9Bad 9U?'0S <0i'0J '90!I BZ
M
NIHVOIda
vaviMOd vAONvnn
3van Semulič
v Trstu, Fiazza Belvedere (nova hiša)
priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
Milo za kuh njo.....od 18—22 nv5._
» » pranje......* 26—30 >
izbor tailetnih mil, fikruba, sveS, kisa, voščila, vž galic, sjde in drugih potreb ičin za perice.
Pošilja tudi na deželo po po?ti ali železnici nd 5 k'^. naprej.
V zmislu ges a : Svoji k svojim ! ee priporoča
IVAN MILLONIG
Trst, Trg Barriera vecchia št. 2.
JAKOB BAiVfBIČ
- trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin, koloni jali j, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa. in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni.
Vinske stiskalnice in mastilnice
ee bodo letos težko dobile v Trstu pripravljene, vabim torej čast. posestnike naj jih prav« časno naročijo. V moji
^ —
r. -	-
zalog si tabko nekatere ogledajo. = Ceniki na razpolago. =
8 X
Najstarejša slovenska tovarna In zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjen:m rojakom 3voje najboljše m trpežno pohištvo, bodisi svttlo ah temno politirano, ka^or za spalne, jedilne in vizitne Bobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izuelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v naj k raj sem času in v polno zadovoljnost naručitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naroćbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici ^^ in na dežel: v zmislu aesla : Svoji k svojim !
podpirajte družbo Cirila in jtfetoda!
Živic i dr.1
trgovinska ulica 2, pri trgu vojašnice. Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
Trst. - ulica deirindustria št. 1. - Trst.
Cementne plošče umedene od 25 in 33-cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikuke konkurence bod si glede cene ali kakovosti blaga.
0000000000000000
Gulielmo Brod & C.°
poznana tvrdka s
0 H I Š T V 0 IVI
najeleganfnejše vrste
ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah
Via S. Giovanl štv. 14-
TRST vogal Piazza S. Giovani.
KATALOGI BREZPLAČNO IN' GRATIS
1	OOOOOOOOOOOOOOOO
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Foinovpl&čani akcijski kapital	==1= Špitalske ulice Štev. 2. =
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
T»e TTSte rent. zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srećk, delnic, valut, novcev in deviz
Promeie izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eekomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale —	kupone.	•
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni —	izgubi	■
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inJkasao menic.	Ror~~>a naročila.
Podružnica v SpJjetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem raćunu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga.	------------------
Promet a čeki in nakaznicami.