Za poduk in kratek oas. Vurberg. (Krajepisno- 7,godovinska črtica; spisal M. Slekovec.) (Daije.) Tako in enako pripoveduje slov. ljudstvo. Nemški zgodovinarji pa pripovedujejo o štajarskem vitezu, z imenom Popo, ki je koncem 11. veka živel v bližini ptujskega mesta. Bil je pognmen in zelo inočen junak ter je v hosti sedanjega Vurberga z gorečim polenom ubil velikanskega zmaja, ki je prebivalcem ondotnega kraja delal leto za letoin mnogo škode. Vrh hriba je potem početkom 12. veka postavil grad, katerega je po zmaju, ki je ondi razsajal, imenoval »Wurmberg«. In zmaja so lastniki Vurberga imeli tudi v svojem grbu, ter so se po gradu imenovali gospodje Vurberški. Takih našteva K. Schmutz*), po njem pa J. A. Janisch2) več, namreč 1130 Otmarja, 1190 Konrada, 1200 Leopolda, 1250 Wilfinga in 1273 Friderika, a slednja dva nista mogla biti več lastnika Vurberga. Sploh pa imenovanih ne omenja nobena do zdaj znana štajarska listina; — kje jih je zasledil Schmutz, nam ni znano. V starih listinah je grad Vurberg naveden pod različnimi imeni: »Castrum Vrmberch, Wurmberc, Wormberch, castrum Wurmberch, vest Bunnberg, Wurm\verg, haws VVurmberg, vest Burm, Wurbinberg, slos Wurmerberg, Wurmburg, geslos Wurmberg, itd.«3) Najpred se grad imenuje 1. 1244. V nekem Vur- ') Hist. Top. Lexicon v. St. IV.,"415. ») Top. — stat. Lexicon v. St. III., 1399. a) J. v. Zahn, Ortsnameabucb der Steierm. im Mittelalter, 513. berg zadevajočem zapisniku listin iz 1. 1543 je namreč čitati doslovno: »Ain lateinischer satzbrief darinen herr Amblreich von Stubmberg herrn Schweikhartten van Hollnwurg Wuermwerg auf ain verzukhen tag 130 raarkh phening versetzt, des datum stett 1244 jar.« 2) Po tem bi torej do I. 1244. bil Vurberg posedal Amblreicb Stubenberški, a ta je grad omenjenega leta za 130 mark zastavil Schweighartu ali S\vikerju Holenburškemu na Koroškem. Slednji je umrl brez dedičev 1. 1245. in Vurberg, ki je bil solnograški (evd, je podedoval njegov sorodnik Hartnid Ptujski, deželni glavar na Štajarskem. Ta je dne 2. oktobra 1247 prodal v Lipnici solnograškemu nadškofu Eberhardu II. vsa lastna in fevdna posestva v Lungavi in v Tamswegu ter je obljubil, da bode svojega sina oženil s hčerjo katerega nadškofovega ministerijala. Zato pa je dobil v fevd grad Vurberg in 225 mark v srebru dohodkov v Lipnici in v Ptuju.2) Hartnid I. Ptujski, sin Friderika I. je kot deželni glavar na Štajarskem (1231 — 1258) s svojim bratom Friderikom II. v listinab večkrat naveden ter je bil v tej za Štajarsko prežalostni dobi znamenita oseba. Friderik Bojeviti (1230 — 1246), poslednji vojvoda iz hiše Babenberške, našel je v bitki z Ogri ob Litavi 15. junija 1246. 1. smrt, bodisi po sovražni roki, bodisi, kakor gre govorica, — zavratno po domačih nasprotnikih. Po njegovi smrti so za Štajarsko prišli žalostni časi, o katerih nemški pesnik Ulrik Lichtensteinski pripoveduje, da se je noč in dan kradlo, da so se bogatini med seboj prepirali, da je mladež svoje premoženje zapravljala in ga z ropom nadomestiti hotela. In ta doba, — medvladje zvana, — trajala je dolgih 36 Iet. Avstrijo in Štajarsko, ki sta bili zdaj brez gospodarja, smatral je takratni nemški cesar Friderik II. Hohenstaufenski za državni fevd, kateri ima zdaj njemu pripasti. Zato je on postavil v deželo svojega namestnika, Otona Ebersteinskega, kateri naj bi obe deželi v njegovem imenu vladal. (Dalje prih.) Smešnica. Mož pride v brivnico. Ker mojstra ni bilo doma, namaže mu lice deček, ki se je še le štiri dni učil, z milom in ga začne briti; ali vzel je prav topo britev, češ, da ga ne bom vrezal. Ko je raoža s topo britvijo bril, stiskaval je ta od bolečine oči in usta. Kar se zunaj par mačk grdo zadere. »Šmenca, kaj kje imajo mačke?« reče deček. Mož odgovori: >Gotov jih tak bedak brije, kakor si ti!« ') J. v. Zabn, Urkundenbnch des Herzogth. St., II., 555. •) Dr. Alb. v. Muchar, Gesch. Steierm., V., 209.