Amerik anski Slo venec
List za slovenski narod v Ameriki in glasiio K. S. K. Jednote.
JOLIET, ILLINOIS, 9. AVGUSTA 1912
LETNIK XXI.
. JAKOB KALAN ODPADU DUHOVNIK.
Slovenci v Waukeganu še vedno — zbeg
am.
UPANJE: KMALU BO MIR.
G. Kalan — ljudski slepar!
•G. Kalan zatrjuje opetovano v št.
"neodvisnih župnij". Izgovarjate se, da Vam je delal ljubljanski škof kri-
180 "Glas Naroda", da je odvisen od [Ž?" S,	^
škofa, ne sicer chicaškega, in torej tudi Od sv. Očeta—papeža. Čudno se nam zdi zares, da se drzne g. Kalan take gorostasne laži med svet trositi; a se bolj čudno je, da ne pove javnosti
dan vsi odpadli duhovniki. Kajne, -vsak izgovor je dober, če ga tudi pes na repu prinese. Vsak pošten in vesten katoliški duhovnik pa dobro ve, • da se je dolžan pokoriti odredbam
"pena svojega "škofa". G Kalan Uaž! fV°jega Šk°fa P"V tak°.' kakor se P°~ ima ______• .	. ' kore otroci svojim stansem. Le skraj-
ima kratke noge in tudi Vi ne boste dolgo v kalnem ribarili. . Vsak Ameri-ec dobro zna, da imamo katoličani uradno glasilo, — oziroma knjigo v kateri so priobčena imena vseh škofov » duhovnikov vred s sv. Očetom, in "gar ime se ne najde v tej knjigi, ni katoliški duhovnik, a še manj pa škof, ki bi bil v zvezi s Sv. Očetom. G. Ka-,'an to tudi dobro zna, ker na Kranj-vy: imajo ravno tako knjigo, katero imenujejo šematizm. Ta knjiga je za katoliško cerkev, ali bolje rečeno za duhovsko oblastništvo to, kar je imenik vseh članov in članic K. S. K. J. j-egar imena ne najdeš v tem zapisniku. ni član K. S. K. J. _ G. Kalan je 'Oli ponosen, da se ne uklone cerkveni oblasti, a na drugi strani ima tako malo sramu, da se drzne očitno in na najpodlejši način lagati. G. Kalan se dalje pritožuje, da mu ne pustimo vži-vati amerikanske svobode. Gospodinj dobro si zapomnite; da ta svoboda m patent za sleparstvp, kakoršnega ste se Vi oklenili. Svoboda je za po stene ljudi, ne pa za priproste slepar Jem javne lažnike. — Kajne, strašno v-»s bol,, ker spodbijamo Vaše ostuu-se Ifl tC,r Vam lle damo min,- da bi ovir Č"0 lagali' s'°bodno te brez P° Vas razdraženo nevedno ljud-£	~ Če je g. Kalan
Hani™ Jn,u' naj P0ve ^ojim zape-Ijanm, rojakom to-Ie: Prekinil sem
2m Tl°,S SV" °Četom ^ »em, ker nad-^f^-' P°korščino chicaškemu Z ^J,32 vi dragi mi rojaki
go se loah od Rima. Doklcr pa g.
korf ga "e stori- °stane slepar, ka-G I?3, SC ni r0di,a s'ovenska mati. naš^, • " Sam PriPOzna posredno S° 1ZJav°. ker je v "Glasu Naroda"
SshwJ^T"0 mu nagrado v zne"
brodoši? bi "1U kilavsekako do-
La},u-T.pn novi odpadniški župniji, ce in poravnal dolg svoje kuharjih še spravil v svoj žep velj'ž!?rlan Pač dobro ve' kJe *a čre"
ra de '.VC' da se 'aže in zato ne ma-tako ,a' Na eni strani je Kalan kuha neUSmi,jen' da mu mora njegova za „k , užiti kot s"žnja celih 10 let na 5r0glh 1600(x> kron, t. j. $320.00, a Skr- rUS' strani ne niara tisočaka, bmeil 0 Snicšno> ali ne g. Kalan?! Ne im, 6 vf"dar vseh ljudi za norce, če
D nekatere v Waukeganu. ne . nam Waukegancani! Če nam se n.^rjamete. kar tu pišemo, obrnite ali ravn°St na apostolskega delegata ington?heVeg.a namestnika v Wash-re r,	in vprašajte ga ali zamo-
0statl g. Kalan
no sprijeni duhovnik se bo protivil višji cerkveni oblasti.. Da, da, ko bi nam bili povedali, da imate skrito kuharico nekje v Pennsylvaniji, ko ste bili pri nas, bi ne bili danes v Waukeganu. Tako ste se pa prav lepo potuhnili, niste črhnili besedice, da imate še kako drugo osebo za seboj. Poleg tega ste obljubili našemu nadškofu, da boste dobili od svojega škofa najboljša spričevala, kar je pa bilo žali-bože ravno nasprotno. I/a g a 1 i ste se torej župniku Kranjcu, ki Vas je, nič hudega sluteč, gostoljubno sprejel pod svojo streho; lagali ste se nadškofu, kateremu ste obljubili dobra spričevala; lagali ste v "Glasu Naroda", ko ste trdili, da je šla Vaša kuharica v Ameriko z Vami, ker je veliko lepega slišala o tej deželi, čeravno ste dobro vedeli, da je bila v Ameriki že nekaj let poprej, kjer se je tudi omožila. Lagali ste torej do sedaj levo in desno. Kdo naj' Vam še kaj verjame? In vi waukeganski Slovenci! Ali pojdete na limanice javnemu lažniku?!—
prodajalni, katero so ljudje krstili za iidovski tempel ali sinagogo, ker je pred Kalanom neki žid tu prodajal svoje blago. In Kalan ima dosedaj še veliko udeležbo. Nahujskana društva so prenesla iz cerkve vse društvene zastave v ta židovski tempel in tamkaj se ti zapeljani ljudje zbirajo pri nevredni daritvi sv. maše, hodijo k spovedi, čeprav odveza ni veljavna in Kalan jim v pridigah laže kakor kak navaden židovski kramar. Da, on laže v pridigah. Kedaj je še sv. Pavel pridigoval o treh strankah in kedaj je sv. Pavel rekel: Tista stranka, ki je najmočnejša, tista je prava? To je v pridigi med mašo lagal ljudem Kalan in se s tem ljudem predstavljal za ne-
ROOSEVELT IN HIRAM W, JOHNSON.
Tretje, "napredne" stranke (Progressive Party) nominiranca za predsednika in podpreds. Z. D.
NAVDUŠENJE VELIKANSKO.
Popoina platforma postavljena. Roosevelt za boj do skrajnosti.
Oiicago, 111., 8. avg. — Theodore F.oosevelt iz New Yorka, že sedem let
kakega "svetega" Pavla. Ta lažnjivec in šest mesecev dolgo predsednik Kalan je dosedaj ljudi slepil, da je še ] Združenih Držav Severne Amerike, je vedno rimski katoličan. Zadnjo ne- bil snoči po novoustanovljeni napred-
i.
zvezi s kakim in s Sv.
dr
sf^!0"1; Potem ko je odrekel pokor /nicaškemu i atl v isti nadškofiji "neodvisno
urUcirv, i "»"»» v iVCi 0 «im katoliškim škofom
ž>m'.POtem k
snn"..?hicaškemu nadškofu ter zače
cerkev"? Prvi, ki nam do-
snov;
N'isko Kaze, da ,,
Prej,nc "'mamo prav kar pišemo in 8a n. '"zadevno pismo od papeževe-od na stnika iz Washingtona, dobi ^OOO(H) razf,isano nagrado v znesku slov ' AP°stoIskega delegata na-Most p *lasi: His Excellency The Ap0st fev. John Bonzano, D. D.,
S,ates iq De,c^ate for the Un'ited ton d' r BiItmore Str., Washing-
3stini! briške
ST, d a" .namiSava v "Glasu Naro-*Up'niš'! iSe Poh"jsaI po slovenskih HoSf„*,:7 N;i dan s fakti in podroii-G. Kalan ni še dovolj okušal Kma]u K(' svobode, in zato se mu zna k,iniro pr.'Petiti, da bo romal v Špeli liišij ' . r ''o imel dovolj časa pre-
Q j:a,! o zlati svobodi. <J°Vtdi . n se norčuje z biretarji. Ra-oltar "'-no, kako stopa on pred svoj si Pa . orda s cilindrom na glavi ali kateremisl1 v kratkem nabaviti mitro, tVfdki p dol,e prav za d°ber kup pri ose))]- en*iger Bros. — O, Vi po-laš ,, a ošabnost! Pravite, da se je
IS'«, to ik jokal nad Vašo P"digo. se jc,^.'1' res; pač pa lahko rečemo, da j0 j d sedaj nad Vašo zaslepljenost-
to
Ob;
teni bolj, ker se celemu svetu
tttdi dul - ete" PcSI,ik Aškerc Je
bil
Padnij^ novnik-odpadnik, a bil je od-1i«dstva2a svojo osebo, ni zapeljeval v razkolništvo, — ni snoval
Slovenci v Waak-ganu — zbegani.
V	zgodovini lepe slovenske naselbi ne nikdar ne bo pozabljeno ime du hovnika - odpadnika Jakoba Kalana. Žalostna je zgodovina tega človeka. V starem kraju ni našel miru in zado-voljnosti kot samostojen župnik in pri svojem škofu on kot ošaben, nepoko-ren duhovnik ni našel tiste milosti, katero je neopravičeno pričakoval. Po begnil je kakor begunec brez vsakega slovesa v Ameriko. Imel je lepe načrte. Mislil si je, da bo tukaj v Ame riki naenkrat zaslovel kot duhovnik, kakoršnega svet ne pozna. A zmotil se je, britko se je zmotil. Da je slava Kalanova tako hitro zatemnela, temu sta največ pripomogla njegov velik napuh in — neka ženska. Vsled napuha in ženske je ta nesrečnež za-blodel danes naravnost v odpad.
V	svojem težavnem položaju je g. Jakob Kalan sklenil: Če me nobena druga stvar ne reši, rešilo me bo to, če bom udaril po duhovnikih sobra tih. In res je začel udrihati kar z loparjem — po biretarjih, višjih farjih, po kapitalističnem škofu in tako dalje. Le udrihajte po nas! Kar z loparjem! Ne bojimo se prav nič! Verskemu sleparju in lažnjivcu ljudje ne bodo verjeli, ker bodo dobro razumeli, da se hočete vi hladiti v naši senci, to se pravi, razumeli bodo dobro, da se vi hočete lepega delati, če poveste kaj slabega o nas, če je že res ali ne res. Naši ljudje nas dobro poznajo, poznajo naše vrline in naše slabosti in poznajo nas tudi naši škofje. Vedite pa, da prav vsak slovenski duhovnik v Ameriki ima danes v?aj od enega škofa spričevalo, da je dober in zvest duhovnik. Vi pa — od nobenega; in dva škofa, pri katerih ste vi trkali na vrata, morat't pričati in sta že pričala: Kalan is no good. Zapomnite si pa tudi to, da od časa našega blagega Friderika Barage do danes je še vsak slovenski duhovnik v Ameriki — vsaj pravo vero učil, in vse slabosti vseh slovenskih duhovnikov v Ameriki skupaj niso tako velike kakor en sam Vaš greh in ta je: odpad od vere in zapeljevanj^ ljudstva. Po vaših zaslugah so nevedni otroci žalili pri vsej stvari popolnoma nedolžnega g. Stukla: Stran se poberi, Štrukelj! In g. Stukel je miren in pošten gospod, nastavljen od svojega škofa za župnika te fare. Ali bi ne bilo prav, da bi se tudi Vam obesili mlinski kamni na vrat?
Toda pustimo to in poglejmo, kako je danes v Waukeganu.
Kako je danes v Waukeganu? G. Jos. Stukel mašuje vsak dan in ob nedeljah v cerkvi Matere Božje in deli svete zakramente ob primeroma majhni udeležbi stanovitno vernega ljudstva. G. Kalan pa kot izobčen duhovnik brez vseh pravic tudi — vsak dan nevredno mašuje ob delavnikih in nedeljah, spoveduje in uči otroke v neki
deljo, dne 4. avgusta, pa je hoteč si pridobiti nekega hudirja Hodurja za svojega škofa, ljudem povedal tole: Če hočete, da jaz še pri vas ostanem, se morate odpovedati papežu, ker naša cerkev ne bo rimsko katoliška cerkev, ampak narodna katoliška cerkev. Ljudje so se prestrašili! A ta ničvredni slepar — Do\vie-jev sobrat po duhu — sedaj ljudi v Waukeganu tako bega in jih prepričuje, da je vseeno dobro, če so z Rimom združeni ali ne.
Prepričani smo, da bodo vsi ljudje v Waukeganu prav kmalu spoznali pravo pot. To nedeljo bosta prišla v Waukegan predsednik K. S. K. J., g. Paul Schneller in državni predsednik katoliških Borštnarjev Mr. F. Ryan. Ta dva bosta v imenu pravil obeh jed-not sporočila, katera vera je prava: rimsko katoliška ali Kalanova katoliška. Prišel bo to nedeljo v Waukegan tudi Slovencem dobijo poznani misijonar, č. g. F. Ks. Bajec, ki dobro pozna to naselbino še izza zadnjega misijona. Tudi ta bo razložil privržencem Kalanovim, ali so bili in so stariši vvaukeganških Slovencev člani rimsko katoliške cerkve ali Kalanove narodne katoliške cerkve. In potem upamo, da bo kmalu konec Kalanovih sleparij. Danes ta slepar Kalan nevredno mašuje iz latinske masne knji ge, ki je rimsko katoliška knjiga, v kateri moli vsak duhovnik med mašo za papeža. Danes ta slepar Kalan uči ojroke krščanski nauk iz katekizma, kiiga^e spi al-ximski katoliški duhovnik umrli č. g. Šusteršič in ki ga je potrdil rimski katoliški škof Jakof Trobec. Danes ta slepar Kalan izve, kakšna maša se mora brati, iz malih bukvic, ki so potrjene od čikaškega rimsko-katoliškega škofa. Danes ta slepar nevredno krsti otroke po hišah in jih mazili s svetim oljem ki ga je na veliki četrtek posvetil rimski katoliški škof. Mrtvega otroka pa, ki je bil krščen v rimski katoliški cerkvi, je moral pokopati na protestantovsko pokopališče, ker odpadnik Kalan nima nič opraviti s katoliškim pokopališčem. Daleč si zašel, ti Jakob Kalan! Če ti umreš v tem nesrečnem obupnem položaju kot nespokorjenec, tudi tebe ne bodo mogli pokopati drugam kot na protestantovsko pokopališče. Ka mor boš druge pokopaval, tam boš tudi sam ležal.
Slovenci v Waukeganu! Vedite, da izmed 1500 slovenskih duhovnikov na s j je en sai duhovnik danes, ki se je Itrgal od R.ma — in ta je nesrečni Jakob Kalan. Če se z njim tudi Vi ločite od Rima, vprašam Vas. kdo bo pa naslednik Kalanov na vaši neodvisni fari, kadar bo Kalana vzela smrt ali pa neka — lepa noč? Kateri duhovnik pa bo to? Danes ni nobenega slovenskega duhovnika pod s o 1 n c e m, ki bi bil Kalanove vere.
Kalan je edini, a ta Kalan je tak kakor tisti osel, ki je rekel: Kaj meni mari, če po moji smrti trava raste ali ne.
Zato pa Vi, g. Kalan, predli o vi sezidate novo neodvisno cerkev v Waukeganu, veste kaj storite? Na j prvo vi v Waukeganu na svoje stroške sezidajte Kalanov e m e n a t za lemenatarje Klan o v e vere, zato da ne bo Kalanove vere preveč hitro konec!
Slovenci v Waukeganu: Ali ni to dober predlog?
Rev. Anton Sojar.
Zapeljanim rojakom v Waukeganu!
S300 nagrade!
V št. 180. Gl. N. odklanja g. Kalan ponujeno mu nagrado in pravi, da pride po njo njegov škof. Teško pričakujemo tega škofa in želimo, da pride po razpisano nagrado čim preje. — G. Kalan kaže v svojih dopisih nežno, čuteče srce do delavca-trpina in pravi sam, da je ljudstvo^spoznalo v njem prijatelja delavcev. Jaz menim, da bo g. Kalan, ako je res prijatelj delavcev, tim šel na roko, da v enem dnevu lahko zaslužijo $300. Waukeganski delavci! mučno in teško je vaše delo! ponuja se vam lepa prilika v enem dnevu brez truda in znoja zaslužiti $300. Tem potom se pod častno besedo zavežem izplačati $300 onemu, ki nam dokaže, da ostanete vi Wauke-ganci še katoličani, še podložni papežu, ako zametujete chicašL°?ga nad-
ni (progresivni) ali "Buli Moose"-stranki spet postavljen za najvišji politični urad, ki ga ,ima ameriško ljudstvo oddati. .'•••'
Hiram W. Johnson, sedanji guverner Californije, je bil postavljen kot kandidat za podpredsednika.
Oba kandidata sta že imela sprejemna govora, a bosta šele danes do-poludne uradno obveščena o nominaciji.
Ves konvent smatrajo tudi opazo-vavci narodnopolitičnega položaja s predsodki za velepomemben. Tradicije enega stoletja narodovega razvoja so strte. Priporočalo se je celo, zavreči našo ustavo in ustanoviti vlado na novi podlagi.
"Ta dežela pripada ljudstvu, ki prebiva v nji. Njeno bogastvo, njena o-pravila in razvoj istih, vse njene naprave se imajo in morajo za občo blaginjo izkoriščati, štediti ali po okoliščinah napeljati v nove struje," se je piVotno glasila neka važna točka platforme. Ta točka je bila končno vendarle nekoliko izpremenjena in zatemnjena.
Pač redkokdaj se je kakemu Zemljanu tako ploskalo, kakor predsedniškemu kandidatu nove stranke. Že v torek je njegovim občudovavcem sape zmanjkovalo, včeraj pa je bilo navdušenje tako hrupno, da je presegalo vse meje. Do pozne noči je množica venomer poizkušala, izpodbuditi "col-k zopetnemu nagovpru. Pa še! .»danes bo g. Roosevelt menda spet izpregovoril.
V ponedeljek rojena nova stranka je bila včeraj krščena. Imenovati se ima same "napredna stranka" (Progressive Party). "Narodna" (national) je odpadlo.
Stranka je bila potem prekrščena. Imenovati se ima pač kot deželna stranka "Progressive Party", toda v gotovih državah, kjer je bilo napredno gibanje doslej znano pod drugimi imeni, imajo veljati tudi druga imena.
Delegatov se je zbralo na konvenciji nad '1000 iz vseh delov dežele.
Postavljena je bila popolna platforma. Roosevelt je proglasil boj do skrajnosti.
Monroe-doktrina razširjena.
Washington, D. C., 2. avg. — Za-vezni senat je poslal danes svarilo na vse narode sveta, zdržati se vsakega vtikanja na celinah Severne in Južne Amerike. Združene Države ne bi po izjavi senatovi brez skrbi gledale, da bi kaka tuja korporacija dosegla nadzorstvo nad kakim krajem, ki da je važen za vojaštvo ali mornarico in bi utegnil pretiti zvezani ali varnosti Združenih Držav.
Svarilo je nastalo vsled poizkusa neke japonske združbe, pridobiti zemlje ob Magdalenskem zalivu.
Senator Lodge je kazal na to, da je pred otvoritvijo Panamskega prekopa potrebno, da Združene Države pojasnijo svoje stališče nasproti tujim narodom in jih posvare, pridobiti neposredno ali kupčijskim posredovanjem kako zemljišče, ki bi varnost te dežele pripravilo v nevarnost.
EVROPSKI MIR
ZOPET MOTEN.
Krvavi spopadi ob črnogorski meji med Turki ter Črnogorci in Albanci.
Štrajk odvrnjen.
Chicago, 111., 8. avg. — "Naj izvedo vsi izmed nas, da štrajka ne bo," je rekel L. A. Busby, predsednik Chicago ity Raihvay-družbe zastopnikom zaposlencev raznih cestnih in nadulič-nih železnic na včerajšnjem posvetovanju.
Sleparji bogativci.
Washington, D. C., 31. jul. — Stoin-dvajset milijonov dolarjev so izmuznili iz ameriškega ljudstva med zadnjim fiskalnim letom sleparji, ki so poslovali potom Združenih Držav pošte, kakor naznanja neko poročilo glavnega poštarja Hitchcocka. To je narastek za približno $50,000,000 v celoti prejšnjega leta.
Od namišljenih sleparjev so poštni nadzorniki aretirali 1,063. Med temi so bili zastopniki vseh poklicev, trgovci in mehaniki, politiki in profesionisti, u-božci in milijonarji. Med letom je bilo 452 spoznanih za krive in obsojenih, dočim 571 slučajev še ni dokončanih.
V Mehiki se še vedno tepo.
Tucson, Ariz., 6. avg. — Po semkaj danes dospelih poročilih so uporniške čete pod genralom Orozcom pri Sa-huaripi pridobile zmago nad Madero-vimi vojaki pod poveljstvom generalov Sanjines' in Velasco. Uporniki prodirajo sedaj proti mestu Ladura v Sonori.
Mesto Mexico, 6. avg. — Indijanci v severni pokrajini Oaxaca so se uprli in napadajo vladne vojake. Ujetnike strašno mučijo, posebno častnike. Dvema vojakoma so odrezali podplate in ju prisilili, da sta tekla po žarečem pesku, nakar sta bila zaklana.
škofa kot svojega nadpastirja in ako nam dokažete, da je oni "škof", o katerem piše in vam govori g. Kalan res katoliški škof, ki je v zvezi se sv. Očetom. Ako menite, da smo v Jolietu pristranski, si lahko zberete kateregakoli druzega duhovnika, ki je v zvezi se svojim škofom in z Rimom, da razsodi, ali vam pripade nagrada ali ne. Kdo bi rad ne pomagal ubogemu delavcu, da si zasluži $300? Gotovo vam bo pomagal k temu zaslužku g. Kalan, "prijatelj delavcev". Ako vam pa noče ali pa ne more pomagati, potem, ljudje božji, pa sklepajte sami, kdo je goljufan in kdo je v nevarnosti pretrpeti gmotno škodo. Potem pa sklepajte tudi naprej, kdo vam dobro hoče mi. ki vas dobrohotno svarimo, da ne tratite po nepotrebnem denarja stvar, ki nosi že v svojem začetku v sebi kal razpada, ali pa oni, ki vas slepi z rečmi, glede katerih sem vam pripravljen izplačati nagrado, ako jih dokažete.
Z obema rokama pa podpišemo modre besede, katerih ni napisal kak duhovnik, kateremu se gre za "business" marveč urednik Gl. N. v svoji 182. št. Vzemite si te besede k' srcu. Glase se: "Waukegančanom pa: bodite pametni in ne domišljajte si, da se morete dolgo upirati organizaciji, ki je največja in najmogočnejša na svetu. Edino, kar morete doseči, je to, da boste plačevali na dva kraja, konečno pa le pride do tega, kakor je bilo prej."
Se nekaj 1 Nisem prerok, toda skoraj bi se upal staviti, da ko bo g. Kalan čutil zadosti trdno svoje stališče in bo ljudstvo že "zafučkalo" dosti denarja, bo vrgel od sebe krinko in prišel, kljub temu, da je doslej lagal, da ostane v zvezi z Rimom, slednjič le z resnico na dan, da njemu ni nič za Rim, za sv. Očeta. Morda se bo tudi takrat še hlinil in podpihoval ljudstvo, češ, "Tudi v Rimu ne na}demo -prav.i-ce, torej proč z Rimom, naša cerkev naj bo neodvisna, narodna cerkev." Ko se to zgodi, tedaj bo za marsikoga morda prepozno, spoznali pa boste vsaj, kdo je lažnik mi, ki svarimo, ali g. Kalan, ki vas zapeljuje.
Rev. Jos. Pollak.
Nevihte v Coloradi.
Denver, Colo., 1. avg. — V raznih delih države so se snoči utrgali oblaki, ki jim so sledile silne nevihte, tako da so reke stopile čez bregove, mnogi kraji so bili popolnoma poplavljeni, železniške proge bile razdejane več milj daleč, žetve uničene, mnoge črede izgubljene itd. Na stotine turistov je v Colorado Springsu zadržanih, ker so železnice na obe strani nerabne.
Nov spominek.
Washington, D. C., 1. avg. — Poslanec Poo iz North Caroline je vročil zbornici predlogo, ki se bavi z napravo Lincoln-Lee-Grantovega spominka v Washingtonu s potroškom 1,250,000 dolarjev.
Američana obešena v Mehiki.
Douglas, Ariz., 1. avg. — Semkaj dospela poročila potrjujejo vest, da sta bila G. Shubert in John Heilig, | čuvaja Montevista-rudnika v Sonori, Z<1 i Mehika, ki so ju Mehikanci obesili, Američana. Trupli sta bili najdeni v I torek, in umor je bil izvršen prejkone pred tednom dni.
Hoče vreči predsednika.
Chicago, 111., 3. avg. — B. K. Char-neeki je pričel včeraj pravdo v višjem sodišču, da se ga proglasi za predsednika Polske narodne zveze za Severno Ameriko. Czarnecki se opira na trditev, da Kazimierz Zychlinski, sedanji predsednik zvezin, ni bil nikdar zakonito izvoljen.
Nova zmaga?
Rim, 6. avg. — Italijanske čete so vzele danes s pomočjo svojega bro-dovja mesto Zuara v Tripolitaniji in o-kolno zelenico (oazo). Italijane je poveljeval generallajtnant Garccioni. Turki in njihovi zavezniki, Arabci, so se umaknili v notranjost dežele.
Hoče vsekakor novih topov.
Dunaj, 6. avg. — Tu se razširjajo govorice, da je državni vojni minister, gen. pehote pl. Auffenberg, v neki spomenici izjavil, da ostane brezpogojno pri začasno odklonjenih zahtevah za artiljerijsko preosnovo in da je namenjen odstopiti, če se ta ne izvede. Cesar bo baje zadevo odločil.
TURKI KOLJEJO KRISTJANE.
Črnogorska vlada odklonila vsako odgovornost za dogodke.
Solun, 7. avg. — Več raztresenih kr-del je že tri dni v neprestanih bojih s turškimi četami ob črnogorski meji.
Črnogorske čete, ki so se včeraj spopadle s Turki, ko so zadnji prekoračili mejo, in malisorski rod so razdejali enajst turških čardakov. Kakor turške redne čete, tako so tudi Črnogorci, ki ostro stražijo svojo mejo, dobili pomoč. Iz kraja Uskub poročajo, da je na železnični progi eksplodiralo več bomb, vsled česar je bil neki tovorni vlak razdejan in več oseb ranjenih.
Cetinje, Črna gora, 7. avg. — Črnogorska vlada je odgovorila danes na protestno poslanico, ki jo je izročil turški poslanik. Črna gora je odklonila prevzeti kako odgovornost za dogodke, in turški poslanik je potem zapreti], da še danes zapusti svoje mesto.
Carigrad, Turčija, 7. avg. — Brzojavka iz Peči (ali Ipeka), kacih 73 milj severnovzhodno od Skadra, poroča, da je bil sodnik civilnega sodišča, ko je sedel na sodnem stolu, umorjen. Jetniki so poizkušali potem uteči, a nakano so jim preprečile brž poklicane čete. Neki Bolgar je .bil prijet danes v Kenprili, ko je bil zasačen pri polaganju bombe pod hišo mestnega kluba.
Atene, Grško, 7. avg. — Sedemurno klanje je sledilo dne 2. avgusta atentatu z bombo na glavnem trgu v Ko-čani, 50 milj jugozapadno od Uskuba, evropska Turčija. Po zanesljivih poročilih je bilo petdeset kristjanov u-smrčenih in dvesto težko ranjenih. Grozilo dejanje so izvršili Turki, ki so kristjane sumničili, da so povzročili eksplozijo, pri kateri je bilo petdeset oseb usmrčenih ali ranjenih.
Slovenec — župan.
Kitzville, Minn., 1. avg. — Nobene opozicije ne bo pri glasovanju o in-korporaciji vasi Kitzville ob posebni velitvi, ki se bo vršila čez en teden od prihodnjega ponedeljka, dne 12. avgusta, in v pričakovanju, da se predlog odobri, se ceste že popravljajo. '
Ljudsko štetje pred tremi meseci je pokazalo 486 ljudi. Od takrat se je precej ljudi priselilo in sedaj se ceni tukajšnje prebivavstvo na 600 duš.
Kandidati za občinske urade so že postavljeni. Pri volitvi ne bode boja in sledeči tiket, ki je bil na poskušnjo določen, bo gotovo izvoljen:
Župan — Anton Russ; odborniki — John Dimmatteo, Matt Kochevar in John Meadoes (Medoš?); zapisnikar —D. Mancuse (Mankuš?); blagajnik— Matt Severinski.
Po svojem sedanjem prebivavstvu bo vas upravičena do dveh salunov, a prejkone ne bo izdana več nego ena licenca zazdaj.
Inkorporacija bo dala Kitzvillča-nom priliko, imeti policijo in požarno brambo in vse zaželene cestne poprave.
Slovensko-Hrvatska Zveza.
VII. konvencija Slovensko-Hrvatske Zveze je bila otvorjena v ponedeljek, dne 5. avgusta, v Calumetu, Mich., S. H. Z. je štela dne 1. julija 24 podrejenih društev s 1935 člani ter je imela v blagajni $16,239.91. Delegatov je zbranih na konvenciji nad 30.
Konvencija Am. Zv. Kat. Društev.
Enajsta deželna konvencija Ameriške Zveze Katoliških Društev (American Federation of Catholic Societies) se bo vršila v Louisvillu, Ky., v dneh 18. do 21. avgusta 1912.
Krajni odbor louisvillski se pripravlja že več mesecev na sprejem delegatov, ki bodo prisrčno pozdravljeni v metropoli države Kentucky.
Kam pa v nedeljo?
V Theilerjev park, Jolietčani! Na piknik društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. Vabljeni so vsi rojaki in rojakinje, kakor tudi bratje Hrvati in sploh vsi Slovani. Vstopnine plačajo moški $1, zato pa dobe 25 tiketov po 5c. Ženskam in otrokom vstop prost. Torej v nedeljo 11. avgusta v Theilerjev park!_
Listnica uredništva.
Rev. Jos. Pollakovi "Spomini na moje romanje v Sv. Deželo" so topot izostali radi pomanjkanja prostora. In pravtako so okrajšane vse novice na prvi strani zaradi waukeganske zadeve, kateri mora naš katoliški list posvečati največjo pozornost in največ prostora, da se stvar čimpreje ugodno reši.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(L
Joliet, 111., 7. avg. — Novembrsko vreme smo imeli zadnja dva tedna, kakor že mnogo let ne tako dolgo ob tem času, ko smo sredi pasjih dni. Solnce se skoro venomer skriva za meglo in oblaki; tupatam nekoliko dežuje, in vmes je pa večkrat mraz, da je zares občuten. Seveda trpe pod tem čudnim vremenom vsi parki in pikniki.
—	Slovenski trgovci jolietski so priredili na letošnji trgovski praznik, dne 31. julija, takorekoč svoj prvi skupni piknik na ta pražnji dan, in lepo bi bilo; da se tak skupni izlet v hosto obnovi vsako prihodnje leto. seveda z
večjo agitacijo in v večjem obsegu. Piknik se je vršil onostran vode v krasni hosti na levo od Troya. Za Obed je master Mažuran spekel imenitnega janjca in za rano večerjo še jmenitnejšega pujska; spekel je oboje na ražnju tako, kakor zna speči samo on, ki jih je spekel na stotine že pri Treh Farah — ej, kje so tisti lepi časi! Torej prigrizka ni manjkalo, in seveda tudi pijače ne. Potem se je pa razvijala najraznovrstnejša zabava. Kdo se je najbolj odlikoval v tekanju, streljanju, ribarjenju, pri "šternci" itd., smo žal pozabili — prihodnjič si zapišemo.
—	Rojak g. Ant. Terdich je zbolel in se nahaja v bolnišnici sv. Jožefa. Zdravje se mu polagoma povrača.
—	Poročena sta bila v ponedeljek v slovenski cerkvi sv. Jožefa g. John Planine in gdčna. Antonija Papež, oba iz Jolieta. Na mnogo let!
—"Krožek Ameriška Slavija" je imel svojo redno mesečno sejo v nedeljo zvečer v Jednotini dvorani. "Slavija" šteje že nad 30 članov in članic ter nam obeta lepih prireditev.
—	Prejeli smo in priobčujemo: Dne 30. junija t. 1. se je ustanovilo "Pevsko in dramatično društvo Triglav", katerega odbor je sledeči: Predsednik, g. Jos. Kuhar; podpredsednik, g. Frank Miklič; podpredsednica, gdč. Katarina Rogina; tajnik, g. Alojzij Grčar; tajnica, gdč. Elizabeta Sekola; zapisnikar, g. Martin Rakar; zapisnikarica, gdč. Antonija Štamfel; blagajnik, g. Iran Malešič; pevovodja, g. Geo. Ma-tovrh; igrovodja, g. Alojzij Švigel; »tadzorni odbor, gg. Frank Zadel, Frank Vrečck in Fred. Frlin. — Društvo nastopi prvič v mesecu septembru ali oktobru s svojim moškim in mešanim pevskim zborom in veliko narodno igro "Domen". Čas natančne določitve se objavi pozneje o tej veliki narodni igri s petjem, katera se je vršila v preteklem času na Dolenjskem; zahteva 16 moških in 3 ženske uloge prezanimive igre. Vsebina se priobči v eni prihodnjih številk. Al. Grčar.
—	"Slovenski Dramatični Klub" v Jolietu je imel zadnjo nedeljo svojo sejo, v kateri so se razdelile uloge in knjižice veseloigre "Cigani", s katero prične klub svojo I. gledališko sezono. Več naznanimo pozneje.
—	Pavel Borič, 108 Francis St., je zadobil hude opekline predzadnjo sredo ob neki eksploziji pri kokovih pečeh, kjer je bil zaposlen. Prepeljali so ga v Silver Cross bolnišnico.
—	Katarini, in Nikola Pejič, 1106 N. Chicago St., sta bila te dni aretirana j.od obtožbo, :'.i jo je podal neki Jos. I\.covič iz Pennsylvanije. Ta pravi, da je Katarina njegova prava žena, ki pa mu je ušla pred petimi leti s Peji-Čem, njegovim tedanjim boarderjem.
—	Tri osebe so se poškodovale, ko so poizkusile skočiti z roekdalske kare blizu vogla Joliet in Cass cest v ponedeljek zvečer ob 9. uri. Iz električnega sidrnega droga je nenadoma švignilo več plamenov, in v kari je nastal strah, da se pripeti eksplozija. V strahu so skočili s kare in se bolj ali manj poškodovali naslednji: Gdč. Marija Bluth, 901 N. Hickory St., odrgnjena na glavi; Frank Anič in Martin Anič, oba iz Rockdala, sta bila prepeljana v bolnišnico sv. Jožefa.
—	Vročinsko bolezen, ki se je bila pred kratkim začela širiti po hišah ob Irving cesti v I. wardi, je povzročila voda iz štirih okuženih vodnjakov, kakor je dognala preiskava pc> državnih uradnikih. "Prekuhavajte pitno vodo," kliče in svari dr. Schuessler, mestni zdravstveni uradnik, "zlasti vodo iz pokvarjenih vodnjakov." Glede pitne vode smo v Jolietu res na slabem in nič upanja ni, da bo kdaj boljše.
—	Nova plinarna, ki je zgrajena severno od mesta na desnem bregu kanala, bo zaposlovala meseca septembra. Jofietska nova plinarna je prva v Ameriki, ki je zgrajena po nemškem sistemu. Graditi so jo začeli sredi lanskega leta, a popolnoma dograjena bo šele čez leto dni, ker se dosedanja zgradba razširi. Več o priliki.
—	V paradi Delavskega dne (2. septembra) se bo vozila tudi "kraljica", ki bo izbrana po "ljudskem glasovanju", katero se je pričelo dne 1. avgusta in se zaključi z dnem 31. t. m.
—V soboto in nedeljo, dne 10. in 11. t. m., se bosta predstavljala v Dell-wood parku slavna zrakoplovca Jim-mie Ward in Francoz Mestach.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Aleksandrovič Tereza, Jurič Jožef, Kosjarič Mike, Kozina Marko, Terlep Luz, Travnik Frank, Turk Matevž, Vekilja Neža, gdč. Stalnic Neža.
Brockway, Minn., S. avg. — Cenjeno uredništvo: — Žita so sedaj že precej dozorela in pričeta je žetev. Danes se kaže, da ne bo za žetev, ker je deževno. — Minuli teden je obiskal našo faro Rev. J. Blaznik. — V soboto in včeraj smo imeli porcijunkulo. Pridno so se udeležili farani odpustkov.— Včeraj nas je razveselil s svojim ob-
iskoin č. g. X>r. Jo.lm SelišKur, ki jc pomagal spovedovati g. župniku; imel je peto sv. mašo in pridigo. Popoldan
sta se odpeljala z g. župnikom, ker je
šel g. župnik v Milwaukee obiskat
svojo sestro. — Pretečeno nedeljo (28. m. m.) je obiskal to naselbino rojak John Težak iz Ely, Minn.
Pozdrav čitateljem, listu pa obilo u-speha.	John Poglajen.
Brockway, Minn., 28. jul. — Ej, ej, danes sem se usedel v Brockway-u k farmarski mizi. Veter je pihnil in zazibale so se veje košate lipe, mene pa veseli napisati nekoliko vrstic, zato jih, g. urednik, blagovolite priobčiti.
Izvedel sem, da Brockway je najstarejša slovenska farmarska naselbina v Ameriki. Pred 44. leti so prišli semkaj prvi Slovenci iz Gorenjskega, Gorij in okolice Bleda. Dobili so pra-gozde, katere so izkrčili in zemljo raz-orali. Naselniki so dosti pretrpeli, toda ker so bili vztrajni, so si kmalu pridobili zaupanje v merodajnih krogih in tako se je pričelo življenje v sedaj prijazni okolici. Delajo na kmetijah večinoma sami. Tukaj stoji slovenska cerkev s patronom sv. Štefanom. O tej cerkvi sem še v Ely, Minn., čital, in zdaj vidim, da je res krasna stavba, zidana iz opeke. Kot stalni župnik je v osebi č. g. J. Trobec. Nekoliko proč od cerkve je tudi državna šola. Starši skrbe, da se mladina nauči doma čitati slovenski.
Ob času mojega bivanja v Brock-wayu pri Johnu Poglajen sem se imel kakor pri svoji materi, zatorej mu kličem na tem mestu: Srčna hvala!
Ogledal sem si poljedelske stroje, zemljo, oziroma pšenico in koruzo, ki krepko pozno raste. Pač izredno lepo se mi je videlo, ko se je rahli veter igral s pšeničnim klasjem, ki bode čez en teden dozorelo.
Dne 28. julija sem bil pri družini Zima in upam, da v kratkih besedah so me spoznali. Naj še to povem, da slovenska mladina v Brockwayu se ne sramuje slovenske govorice. Zatorej le vedno tako naprej! Pa še pridem. Na veselo svidenje! Ivo Težak.
Calumet, Mich., 3. avg. — Cenjeni mi Am. Slovenec: — Že dolgo časa se nisem oglasil, in zato mislim, da ne bodete tako neusmiljeni ter vrgli ta dopis v vaš nenasitljivi koš, marveč ga blagohotno uvrstili v predale A. S. Torba, v katero mečem vsakovrstne novice, je polna in zato jo iztresem pred vas; naj vaša modra glava odloči, kaj je za natisk in kaj ne.
Tukajšnje društvo sv. Jožefa S. H. Zveze je najstarejše slovensko podporno društvo v Ameriki, in bode praznovalo v nedeljo dne 11. avgusta tridesetletnico svojega obstanka. Zato moremo biti Calumetčani pač lahko ponosni, da imamo v svoji sredi najstarejše društvo, katero je začrtalo in pokazalo pot vsem drugim slovenskim društvom v Ameriki. To si moremo misliti, da koliko dobrega je že storilo v teh tridesetih letih, in dal Bog, da bi še naprej cvetelo in se razvijalo!
Delavske razmere niso ravno preslabe, toda tudi ne najboljše. Sedaj ko so tukajšnje bakrene družbe povišale za 10 odst. plačo, je bilo pač malo | bolj živahno okoli 4. julija, ko sta bila kar 2 karnevala cel teden tu, in potem spet Ringling Bros., a zdaj §mo spet na starem, sami, vsaki pri sebi se stiska ter želi nadomestiti kar je zapravil.
Sedaj smo, kakor pravijo nekateri, v dobi pasjih dni, katere gotovo JSri vas doli v Jolietu občutite; toda pri nas na Calumetu pa so nam pasji dnevi znani samo po imenu, kajti o kaki vročini ni tukaj ne duha ne sluha. Nekateri so začeli jemati iz shramb svoje kožuhe, kajti v resnici jih bodemo kmalu rabili.
Drugače pa Slovenci na Calumetu precej dobro napredujemo. Tudi v zakonski jarem zmerom kateri skoči, toda ne v tako obilnem številu kot so začeli spomladi, če ravno je slovenskih cvetk (če hočem rabiti izraz Ter-bovčevega Toneta) tukaj v izobilju. Fantje si pa mislimo: Kaj, saj jih je dovolj, imamo dosti časa. Je namreč nekaj "profesorjev", ki si mislijo, da so bogsigavekaj, v resnici pa hočejo na več načinov delati zdražbo med fanti in med poštenimi ljudmi. Potem si pa lahko mislite, da mora biti za take joj, če pride kateri iz dežele ter jim dekle preotme. Pa to samo tako grede omenim. Nekatere je treba malo okrcati.
Sedaj je sezona piknikov. Tudi nekaj naših društev je že napravilo svoje izlete, kjer poročajo, da so se "fajn" zabavali in tudi finančni uspeh ni bil preslab, vendar ni več takega zanimanja za stvar kot pred leti.
Slovensko-Hrvatska Zveza ima ta
teden svoje glavno zborovanje tukaj. Upajmo, da bodo delegatje mnogo koristnega ukrenili za dobrobit Zvezi. Zveza kaj lepo napreduje in ima že lepo vsoto denarja v blagajni. Delegati bodo najbrže tukaj ostali do nedelje, da se udeleže slavnosti dr. sv. Jožefa. Delegatom pa kličem: Živeli!
Pozdrav vsem rojakom čitateljem širom Amerike! Listu pa obilen napredek.	Peter Veselich.
Cleveland, O. — Pred nekaj' časom sprožila se je misel vseslovenske sirotišnice v Ameriki. Vsega spoštovanja je vredna misel pomagati revežem. Čeprav jih je nekaj od teh prišlo do siromaštva po lastni krivdi, se to sedaj ne sme jemati v poštev. Zadosti je, da so siromaki in da si ne morejo več sami pomagati. Začelo se je tudi agitirati po nekaterih slovenskih časopisih v prid takega zavoda. Želeti pa bi bilo, če se ima res kaj speči iz te moke. in to s pomočjo vseh Sloven-
eev, da bi se to agitiranje vodilo brez
žaljivih opazk na prepričanje Slovencev, ki so ostali zvesti sv. veri, v kateri so bili vzgojeni in nauku, ki so ga sprejeli od svojih dobrih starišev. Žal pa, da se že sedaj greši proti temu, ko se je agitacija šele poirjalem pričela.
Že v prvem članku v prid vseslovenske sirotišnice prinesel je neki tako-zvani "neodvisni" list kot glavni članek pod naslovom "Za siromaka ali za zvon" med drugim malotaktičnim po-vdarjanjem tudi sledeče: — "Leta in leta (hvala Bogu, zadnja leta nekoliko v manjši meri) smo brali po slovenskih časopisih v Ameriki, da se je v tem ali v onem kraju nabralo toliko in toliko dolarjev za kak zvon, za Mater Božjo, za požarno brambo, za noyo župnijsko stanovanje in še za mnogo drugih neumnosti. Desettisočaki so romali za take namene v staro domovino, samo da se je oni, ki je daroval, postavil, češ, danes sem pa tudi jaz v cajtengah; le poglej, dal sem dolar za naš farni zvon. Siromak ni vedel, da tega farnega zvona ne bo nikdar slišal, ker ga je že drugi dan poškodovalo v delavnici, da je moral umreti. Za en dolar bi mogoče že pristopil v društvo, kjer bi bil zavarovan za nesrečne slučaje." — Mater Božjo (vsa čast naši ljubi Gospej) prišteva ta "neodvisni" časnik k "drugim neumnostim". Kako je vendar srečna naša doba! Po več sto letih neprestane zvestobe, ljubezni in zaupanja, s katerim je slovensko ljudstvo ne zaman častilo Mater Božjo, se je konečno vendar dobil modrosti polni človek, ki je spoznal in Slovencem naznanil, da je vsa ta vdanost preblaženi Materi le "neumnost".
Res je, da je naša prva dolžnost skrbeti za naše tukajšnje potrebe. Vzdrževati moramo svojo šolo, vzdrževati cerkev, skrbeti za bolne in ubožne rojake, pokopavati siromake itd. To je breme, ki dostikrat težko pritiska na ramena vrlih amerikanskih Slovencev. Ne bilo pa bi toliko težave, če bi k temu pripomogli vsi. Pomanjkanje sloge in skupnega delovanja in pa večkratno nasprotovanje nazadnjaških "naprednjakov" je vzrok, da breme katoliške in narodne dolžnosti tem težje leži na ramah zvestih in dobrih Slovencev v Ameriki. Napram vsemu natolcevanju, podpihovanju in zaničevanju nazadnjaških "naprednjakov" odpadnikov in drugih vrst brez-božnežev, je vendar v Ameriki še vedno tri četrtine Slovencev, ki storijo svojo dolžnost kot katoličani in rodoljubi in delajo za vsestranski in edino pravi napredek svojega naroda. To so tisti, na katere so se amerikansko-slo-venski reveži, vdove in sirote, in ne malokrat tudi starodomovinski, opirali in na katere se bodo še gotovo tudi v bodoče ne zaman z zaupanjem ozirali. To so častivredni slovenski možje in žene, pravi hrabri sinovi in hčere poštene in dobrodušne slovenske matere. Niso se sramovali svojega prepričanja; ni jim bilo treba zatajiti edino prave sv. vere, tudi jim je ni bilo treba postaviti odzad, češ, mi smo naprednjaki in vera je nam sedaj le poslednja briga. Ne. Ostali so zvesti in poslušni otroci sv. katoliške cerkve, obenem pa tudi ljubeči sinovi in hčere preblažene Matere Božje, kateri so jih izročili njih stariši pri odhodu v ta novi svet. Nastanili so se v novi deželi, delali in štedili, in vztrajali in napredovali so. Iz spomina pa jim ni izginila njih krasna domovina. Ostali so jim stariši, brati in sestre, sorodniki in prijatelji še vedno v blagem spominu. In zakaj bi jim tudi ne? Ali niso bili to ljudje, med katerimi so preživeli mnogo veselih dni? Ali ni bil to kraj, kjer so preživeli svoja srečna mlada leta? Ali morajo pozabiti tako hitro prijazne, z gozdi ven-čane hribe, iz katerih visočin mirno zro krasne bele cerkvice po prijetnih, z vasmi in vasicami potresenih dolinah? In če je potem iz teh ljubih jim krajev, morebiti od svojih dragih, prišla prošnja za pomoč, kdo jim bode zameril, če so res uslišali prošnjo in poslali tu in tam kako kronco za to ali ono potrebo? Jaz mislim, da nobeden, ki to nekoliko pomisli. Posebnega povdarka pa je vredno pri tem to, da rojaki, ki pošljejo včasih kako kronco kaki revni fari, ali pa za "Mater Božjo", ali če je tudi za "po?arno brambo" ali celo za "župnijsko stanovanje", taki rojaki so tudi tukaj, morebiti brezizjemno, storili svojo dolžnost, bodisi proti cerkvi ali revežem. Da bi se to moglo trditi tudi o onih, ki nimajo nikdar groša za "zvon" ali za "Mater Božjo", bi se našim siromakom v Ameriki pač boljše godilo. Dali pa niso zato, da bi bili "prišli v cajtnge", ampak iz dobrodušnosti in usmiljenega srca, zato ker so videli
potrebo. Če bodo pri tem kedaj slišali "zvon", za katerega so darovali, ali pa videli "župnijsko stanovanje", katerega so zgradili (?), na tem jim ni bilo več ležeče kot je coloradskim in drugim oddaljenim Slovencem, ki iz jednakega namena darujejo za So-kolski dom v Clevelandu, katerega isto-tako morebiti nikdar videli ne bodo.
Torej, še enkrat rečem: vsa čast zvestim in vrlim Slovencem in Slovenkam, ki so se zraven tukajšnjih potreb blagodušno spominjali tudi svojih dragih v stari domovini s tem, da so mesto njih darovali v potrebah. Storili so svojo dolžnost, in še več, za kar jim plačilo ne bode izostalo. Svetu pa so dali dober zgled, da je včasih treba darovati "za siromaka in za zvon''.
nas, da se ne more nobena večja veselica končati brez pretepa.
Tudi naznanjam, da je ponesrečil v bližnjem mestecu Breckenridge, Pa., Martin Volk. Je bil dne 27. julija t. 1. j zvečer med 11. in 12. uro napaden od | sedmih Polakov in pobit skoraj do smrti. Nahaja se zdaj težko ranjen v Allegheny N, G. Hospitalu.
K sklepu svojega dopisa pozdravljam vse rojake širom Amerike. Tebi, Amerikanski Slovenec, želim veliko dobrih čitateljev,	Boldreški.
Ely, Minn., 3. avg. — Mr. urednik:— Ako je mogoče, priobčite sledeče vrstice v listu, ki je za slov. narod. Od Ivana iz Brockway, Minn., ki svoje
dopise v Amer. Slovenca pošilja, sem bil povabljen na "ohcet". Takrat se je bil čas spreobrnil. Ni bilo mogoče. Dne 25. julija sem kramp in lopato odložil in se takoj podal do Ivana v Brockway, kajti mene je veselilo slovenskega farmarja obiskati. Med potjo do Dulutha ni posebnosti, nego šibki gozdi. V mestu Duluth pa je dosti slovenskih deklet vslužbenih, ki so v Minnesoti rojene. Na Union-kolodvoru sem videl velikansko lokomotivo, ki ima 18 koles in je last Me-saba železnice. Iz Dulutha sem se podal in vlak se je fletno gibal. Dospel sem na Rice. Nekoč sem čital v A. S., da živi v tem farmarskem mestecu kranjski kovač Slamnik, zato sem ga pri delu obiskal. Po kratkih besedah sva bila vesela in dozvolila si ječmenovca. Bližala se je večerna 6. ura, zato sem se odpeljal na šimelnih proti cilju, Brockwayski dolini. Čez nekoliko časa sem zagledal pozlačeni križ, ki se je svetil vrhu zvonika. Konečno sem dospel do Poglajenove hiše. Čutil sem se radostnega. Bilo ni nikogar doma. Le zvesta žival je vpila in takoj je prišla mlada gospodinja in mati. Oče pa zet sta pripeljala mrvo. Pozdravili smo se. Imeli smo se trezno "fajn". Pred počitkom smo molili rožni venec in voščili eden dru-zemu lahko noč. Julija 28. je bilo o-blačno jutro, sicer pa tiho, mirno vse. Duhtelo je v nedeljskem počitku. Le cerkveni zvon je donel po okolici in vabil vernike v cerkev. Peljali smo se vsi k sv. maši. Po dokončani sv. maši sem videl več tukaj v Brockwayu rojenih slovenskih deklet, priznane lepotice, kakor rože vrtnice. S Poglaje-novo družino sem bil povabljen k Zimi. Tam smo imeli izredno okusen obed. Le žal, da me je takrat glava bolela. Tudi pri Zimi ogledal sem rastoča jabolka in cvetlice. Eno cvetlico sem utrgal, ki jo zaradi prijetne dišave v kovčegu imam. Nekdo mi daje za rožo "cvancgarco", pa je ne dam. Da ste vsi zdravi, želi
Ivo Težak, box 429.
Forest City, Pa. — Zakonsko zvestobo so si predzadnji teden prisegli: Ant. Okorn in Johana Anžlovar ter Ignac Gros in Angela Jurjovec. Poročil jih je domači g. župnik Rev. Tomšič! Srečno!
Ely, Minn. — Predzadnji teden je umrla Marija Grebene, roj. Kral na Mlakah pri Gradacu, v starosti 31. let. Zapušča več otrok, od katerih je naj-stareji 11 let, a najmlajši pa 14 mesecev. Pogreb je bil v petek. Bila je članica dr. Srca Jezusa. N. v m. p.!
Etna, Pa., 29. jul. — Slavno uredništvo A. S.! Prosim malo prostora v cenjenem listu.
Z delom gre tukaj še dosti dobro. Delo dobi vsak, kateri hoče delati. 2a-libog, da je nekoliko takih, da si vsak teden napravijo po par nedelj in imajo vsak teden drugo delo.
Nadalje poročam, da je imelo samo-I stojno društvo Marije Vnebovzete iz Pittsburga svoj piknik na West Etna, Pa., dne 28. t. m. in se je jako žalostno in sramotno končal za našo narodnost z velikim pretepom. Posledica tega je bila, da so enega morali voziti v bolnišnico, 8 pa jih je "raj-žalo v špehkamro". Pač žalostno za
McKinley, Minn., 29. jul. — Cenjeno uredništvo: — Prosim, da natisnete te vrstice v ljubljeni nam Amerikanski
Slovenec.
Kot marsikaterega, je tudi mene pri peljala pot sem v ta severni kraj. Kar se tiče delavskih razmer, se gibljemo tukaj še dosti dobro, vendar pa rojakom preveč ne svetujem, hoditi semkaj za delom: ker je tukaj tudi še dovolj tacih, da so še brez dela, pa saj tacih nikjer ne manjka. — In v društvenem oziru smo tudi dobro organizirani, pa vendar se jih še dosti dobi, ki niso pri nobenem društvu. Imamo tukaj razna podporna društva različnih jednot, kakor n. pr. K. S. podp. dr. sv. Barbare, sedež Forest City, Pa.; J. S. K. dr. sv. Frančiška, sedež Ely, Minn., in še razna druga društva. Kdor Še ni pri nobenem društvu, ima lepo priliko, da pristopi. Dam vam v vzgled eno žalostno poročilo.
Dne 7. julija smo pokopali našega rojaka Ignacija Mesojedec. Bil je mladenič nadobudnih let, vzor mladine, komaj v 22. letu svoje starosti, in nam vsem priljubljen. Šel je od tukaj v nadi, poiskati si lažjega kruha, dne 19. junija v North Dakoto ter je tam dobil delo zavirača v mestu Rockby. In delal je tam tri tedne. Na dan 3. julija zjutraj ob 4. uri je pa padel med vozove ter ga je čez prsi premečkalo, in potem je v hudih bolečinah drugi dan umrl ob 10. uri dopoldan. Pogreb je bil prav lep, ter se ga je tudi društvo udeležilo v polnem številu in več znancev in sorodnikov. Imenovani je šele pred dvema mesecema pristopil k društvu. Sedaj lahko vidite, kako so prepotrebna društva v Ameriki, ker človek ne ve ne ure ne dneva, kedaj da ga Vsemogočni pokliče pred stol božji. —Sedaj se pa še prav lepo zahvalim vsem onim iz McKinley, ki so nam k temu toliko pripomogli, da so nabrali
za nagrobni venec in godbo, katera | nam je igrala pri sprevodu prav milo čutno. Zahvalimo se tudi č. g. Franc Šalovenu. ki nam je v izgled naredil tako vtis! ji v govor. Ranjkemu pa kličemo: Lahka ti bodi tuja gruda!
Te dni je zapustil samski stan Franc Arko, doma iz Sodražice, ter skočil v zakonski jarem z gdč. Nežiko Germ, doma iz Črnomlja. Novoporo-čencema častitamo!
Te dni se je tudi zgubil 21 letni mladenič rodom Hrvat Nikola Rill-kaj pripovedujejo, da so ga neke ščine ubile v mestu Gilbert. Je že i'3' znanjeno in ima to stvar sodnija v rokah. Sto dolarjev nagrade, kdc«< Sa dobi živega ali mrtvega.
H koncu dopisa vas vse prav leP° uljudno pozdravljam ter želim ob''0 uspeha na "bojnem polju" ter mnog0 naročnikov in predplačnikov.
Fran Ks. Košir, naročnik.
■Rankin, Pa.. 4 nve — Tukaj se J®
obstrelil g. N. Rataič 3. avg. pOllO« v prsa in se smrtno nevarno ranil- I5" je rodom Hrvat, in je član tuk. društva sv. Petra in Pavla štev. 91 K. ■ K. J. in član odseka štev. 18 N. H. Z* katerega je več let predsednik. 0be' nem je bil na tukajšnji policijski P0-
staji nadomestni policaj. Kaj je S113' lo nesrečneža do tega dejanja, je ne razumljivo, posebno ker je bil trezne ga in mirnega značaja. Mogoče, )f je politično gibanje nanj vplivalo, Pf sebno zdaj, ko vre med strankam' z* skoraj eno leto boj. Imenovani je izvoljen za delegata na konvencijo H. Z., katera se začne prihodnji ifle sec v Kansas City, Kans. Ranjen*1 so spravili z rešilnim vozom v b°'n11 nico v Braddock. Kakor se sliši, s zdravniki mnenja, da ga ohranijo P življenju.
Pozdrav vsem rojakom
Poročevalec.
- . I
Valley, Wash., 23. jul. — Včeraj P3
danes je pa tako šel dež, kakor bi S3 iz škafa vlil. Mislila sem že, da še kakšne kranjske klobase Price.. v padati doli z neba; gotovo, da jih t'> marsikje pogrešajo zdaj o sv. Jak0" ' Dež je napravil precej zamude Prj P0^
ljedelcih, ker imajo večinoma vsi
se;
no pokošeno. Pričeli so že nekate^ spravljati v snope ozimno pšenico jo postavljati v kopice. Letos je Pfe cej dobro "plenova" ozimna pšen'cS' Bog daj, da bi tudi ostalo žito °br0" dilo stoteren sadi	,a
Gospa štorklja je tudi primarši^ iz močvirnatih krajev in je pr'nes seboj 2 deklici, eno je podarila d žini Tonej Erbežnik in drugo Ig-
(Nadaljevanje na 7. strani.)

VELIKA OTVORITEV

moje nove gostilne
^/NN^v^-bo ves dan
SOBOTO. 10. AVG. 1912
Imel bom zr 'and na rrinju okusno—pečenega "jarca' • Igrala I. izborila godba na plešiču za salunom. Vsi rojaki, znanci in prijatelji dobrodošli!
Anton Križan,
916 N. Chicago St.	JOLIET, U-1
TISOČERI LJUDJE SMATRAJO SE VERO V A ZDRAVILA
ZA NAJBOLJŠA.
Vsi ljudje,
posebno tisti, ki so srednje starosti, bi se morali varovati proti obistnim in jetrnim neprilikam. Napadejo vas, ko jih najmanj pričakujete in na-rede vaše življenje nadležno namesto prijetno, kakor bi moralo biti življenje vsakega zdravega človeka.
Severovo zdravilo za obisti in jetra
(Severa's Kidney and Liver Remedy) vas bo vrnilo na pot k zdravju in veselju, vzdrževalo redno delovanje teh važnih organoy in vam bo pomagalo bolj kakor katero drugo zdravilo. — Cena 50 centov in $1.00.
Zamotne žice— Nervoznost
Nežni životni živci so naravne brzojavne
žic*' za-
Sami veste, kaj se zgodi ako postanejo *lc°osti; motane. Nevrcjeni živci so vzrok nervoz" razdražljivosti, nespečnosti in vedne skrbi.
Severov Nervotofl
(Severa's Nervoton)
poživi in uteši živce, vrne spanje in prepr«ca čno potrtost. — Cena $1.00.
?a 2>v*
Vsi lekarnarji prodajajo Severova zdravila. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, pišite nam. Ako potrebujete posebni zdravniški svet, ga dobite zastonj, ako pišete na
W. F. Severa Cc.
CEDAR.R4PID5 IOWA

KRANJSKO.
— V Ameriko z ljubljanskega juž-
stala tvrdka Zabkar. 290,000 K.
Dolgovi znašajo
- Visoki gostje. Jesenice, 20. julija: Prihodnji teden se pelje nadvoj-
nega kolodvora se je odpeljalo dne 15. voda Friderik in še pet članov iz vi-julija 10 Slovencev, 40 Hrvatov in 35 soke cesarske hiše z avtomobilom sko-Macedoncev; dne 16. jul. 48 Sloven-j zi Jesenice na Bled, kjer se nastanijo a nazaj je prišlo 10 Slovencev in Hrvatov.
— Kranjski deželni zbor je bil sklican za dan 23. julija na tridnevno zasedanje.
— Ljubljana ima po zadnji štetvi___ •	, ■,
41 707 ,	• • „ 0,, , gosz in se je nastanil
41,727 prebivavcev, m sicer 33,846 Slo-; rinn t„„a,,w.»
vencev. 5050 N«mcov, 360 Čehov, 200
Italijanov in 95 Hrvatov in Srbov.
v hotelu g. jeseniškega kolodvorskega restavraterja Dolničarja pri Malnarju, v sedanjem parkhotelu Imperial.
—Poljski minister Dlugosz na Bledu. Dne 16. julija je dospel na Bled na letovišče poljski minister pl. Dlu-v hotelu "Luji-1 zino kopališče." Gospoda ministra so
liti kolodvoru slovesno sprejeli.
—Letno poročilo višje realke v Ljubljani izkazuje, da je bilo ob koncu
šolskega leta 1911.-1912. na tem zavodu S41 učencev, izmed katerih je bilo 199 Nemcev, 330 Slovencev, 3 Italijani, 4 Cehi in 5 Hrvatov.
—	Dr. Šusteršič v Mostah. V nedeljo 14. julija je imel deželni glavar dr. Šusteršič na shodu v Mostah imeniten govor o političnem položaju. Opisal je razmere avstrijskega parlamenta do Ogrov. Toplo se je zavzel, ko je govoril o jugoslovanskem vprašanju, za zvezo Slovencev s Hrvati. Upravičil je taktno in resno postopanje slovenskih poslancev za odpravo krivic na Hrvaškem in povdaril: "Slovenci smo ravnotolika Hrvatje, kot Hrvatje Slovenci. Kadar bo treba iti v resen boj za pravice naroda, bomo stali mi v prvih vrstah." .
—	Zmaga S. L. S. v Mostah. Velika občina Moste, ki je pravzaprav ljubljansko predmestje, je dne 21. julija v vseh treh razredih izvolila kandidate Slovenske Ljudske Stranke.
—	Za evharistični kongres na Dunaju se je oglasilo do dne 20. julija iz Kranjske lOuO, iz drugih dežel pa 2000 Slovencev.
—	Slavnost v Dravljah. Slovensko kat. izobraževalno društvo v Dravljah Je priredilo dne 28. julija slavnost o-tvoritve in blagoslovljenja svoje društvene dvorane.
—	Slovenska zmaga v Tržiču. Pri nadomestni volitvi v okrajni šolski svet trški, ki je bil dosedaj v nemških r°kah, so zmagali Slovenci z enim glasom večine. Izvoljena sta dva pristaša S. L. S. in eden narodnonapredne.
Pogorelci na Jezici pri Ljubljani so dobili 3000 K državne podpore.
— Mirovno,
3 sodišče je
oziroma posredovalno r iiu ZC začelo posredovati v Cerkljah pri Kranju. Dne 18. julija Je bil prvi uradni dan, ob katerem sta se izvršili dve poravnavi v obojestransko zadovoljnost.
Županska zveza v Vipavi. Vipavska dolina ima sedaj z izjemo dveh občin samo pristaše S. L. S. za župane. ki so si zasnovali nepolitično župansko zvezo, katere ustanovni shod se je vršil dne 17. julija.
— Glavni vojaški nabori se prično
ponedeljek, dne 12. avgusta ter vaf! P", ^tečah Revež je bil vsled
letos v
Morajo biti končani do 5. ok^bra
Skladišča za smodnik na ljubljan-kem p0iju Dne 15 julija je bj, na
Jubljanskem polju ogled ondotnih Mafliifc smodnika. Zastopnik mestne ocine ljubljanske se je odločno po-
—	Imenovanje Slovenca za srbskega polkovnika. "Slovenski Narod" v
Ljubljani piše: Iz Belgrada nam poročajo: Na kraljev rojstni dan (15. julija) je bil imenovan za polkovnika pe-hote-podpolkovnik, naš goriški rojak g. Janko Vukasovič-Štibil, ki je vstopil v armado za časa srbsko-turške vojne 1. 1876. Sodeloval je v treh vojnah in se povsod odlikoval z izredno hrabrostjo, radi česar uživa v srbski armadi velik ugled. G. polkovnik Vukasovič-Štibil je že 60 let star, ali krepak na duši in telesu, kot kak mladenič. Kot navdušen Sokol se je udeležil sokolskega zleta v Pragi in se že sedaj veseli sokolskega zleta v Ljubljani prihodnje leto, ki se ga hoče tudi udeležiti.
—	Smrtna kosa. V Ljubljani.je u-mrl dne 17. julija profesor II. ljubljanske državne gimnazije g. Anton Peter-lin, star 47 let. — V Šenčurju je umrla Marjeta Okorn, p. d. Višnjarica, mati vogljanskega g. beneficiata Matije Okorna. — V Idriji je umrl posestnik in fotograf Anton Schmeiler. — V Orehovcu pri Kostanjevici je umrl posestnik Janez Bršan, bivši načelnik hranilnice in posojilnice. — V Novem mestu je nagloma umrla Uršula Kovač, ki je bila nekak ženski postre-šček. — Na Igu je umrl nadučitelj in tajnik deželne gasilske zveze g. Franc Ksav. Trošt. — V Kostanjevici je u-mrl vpokojeni cestni nadzornik g. Ignacij Čerov.
—	Umor. (Trgovski vajenec umoril 131etno deklico!) V Št. Jerneju na Dolenjskem je 141etni Avgust Kopitar iz Krašnje, trgovski vajenec pri Valetu, zvabil 131etno Angelo Hrastar v skladišče poleg^ pošte, kamor je deklica šla po opravkih. Ondi je deklici zamašil usta s svežim cementom, jo oskrunil in jo toliko časa bil s kladivom po glavi, da je izkrvavela. Truplo umorjene deklice so našli šele naslednji dan. Morilec je svojo žrtev skril v senu. Morilec se je sam izdal, ko si je preoblačil krvavo srajco.
—	Nesreča v idrijskem rudniku. Iz Idrije poročajo: Dne 17. julija zjutraj je ubilo v jami paznika Lovra Brumen.
—	Utopljenca so potegnili dne 16. julija iz Save v Mednu nad Sent Vidom. Dognalo se je, da je to 361etni železniški delavec Franc Keber s Sve-tja pri Medvodah, stanujoč v Gorenji
stavil
proti zgradbi novega skladišča
neke bolezni v glavi nekoliko zmešan, ušel je pred dnevi zjutraj ob treh z doma, in od tedaj ga ni bilo več videti.
— Morilec — alkohol. Iz Št. Vida nad Ljubljano: Mizarski pomočnik Jože Novak je že od nekdaj rad srkal Pred dnevi se ga je tako na-
za
namesto onega, ki je pred leti poletelo j žfanJe'
v zrak 7.,!,. t ■ ■ ii	vlekel, da je celo popoldne ležal
Zahteval je, naj se novo skla- ..	, . . • - ,
d'sče nnrli „ . , . ' ,. . ,,	vizmarskim kolodvorom; zvečer je sel
« onch ne sezida in tudi ostala skla	. , . ... , . .
> *"sca , r--	domov m celo noc tozu, da ga žeja.
^ drugam preneso. Isto stalisce	-u it.-	, •
so
čin Zavfeli zastopniki okoličanskili ob .. ' Končno je zastopnik mestne ob-v slučaju, da se skladišče vendar* ' 2gradi, zahteval vsaj nasipe. Držav-
Po groznih mukah je nepreviden izdihnil.
— Vtopila sta se. Dne 8. julija je
------ —j -----r-	. kuhala proti poldnevu kosilo Ana Pav-
n»cs k iziavi1' je ta zahteva j lin iz Polhovke pri Št. Jerneju. Okrog 8 ne občine minimalna, tembolj, ker nje si je dal opraviti njen, nekaj čez 0 v skladišču deponiral vsake vr-
tal je cvetlice z oltarjev in podobe, križev pot je pa toliko, da je še obvi- ( sel na zidu. Bilo je po vsej cerkvi polno ometa in vode. Žalosten pogled za vsakega, najbolj pa za kmeta. Na-prošene so bile že ženjice, za žetev j pšenice, sedaj jo pa bomo kosili. Po polju je vse silno lepo kazalo. Takega viharja in toče ne pomnijo niti najstarejši ljudje.
—	Ogenj. Dne 13. julija zvečer je J zlobna roka zažgala hlev in pod Marijane Tomšič, vdove in posestnice v Tacnu. Hudobnež . je porabil trenutek, ko je bila prav vsa družina na polju. Sosedje so v skrajni sili rešili živino. Pri tem se je znatno opekel g. Bitenc, da je moral v bolnico.
—	Nevaren vlomilec prijet. 24. junija dopoldne klatil se je po Št. Janžu in bližnjih, vaseh okoli 30 let star postopač. Vlomil je v hišo Janeza Pod-logar iz Dohovca ter ukradel 160 K
denarja in srebrno uro z verižico, pri
Matija Pelkotu v Kijih je vlomil v sobo in vzel iz omare 6 K 88 h, pri Andrej Orešniku pa ga je domači sin prepodil in ga zasledoval. Zločinec pa je s samokresom na njega ustrelil in zbežal v gozd "Zaka". Orožništvo je 15. julija izsledilo, da je storilec že kaznovani Lorenc Mesojednik z Go-renjevasi pri Škocijanu in ga oddalo okrajnemu sodišču v Radeče.
—	Aretovana sleparka. V teku meseca je hodila o Ljubljani po trgovinah neko mlado dekle in povsod izvabljala pod različnimi pretvezami blago. V Prešernovi ulici je vzela v neki trgovini na ime neke tovarniške delavke bluzo in par čevljev. Na Poga-čarjevem trgu je vzela kos blaga in posteljno odejo. V neki trgovini na Rimski cesti in na Starem trgu je izvabila za 88 K raznega blaga. Od žene nekega ključavničarja je v Trnovski ulici potom ponarejenega pisma izvabila 10 K od neke prodajalke kruha na Rimski cesti pa 10 K. Dekle je bilo zelo navihano. Premenja-vala je obleko, naglavne robce in si predrugačala frizuro, samo, da je niso mogli takoj spoznati. Naposled jo je policija pa le na Emonski cesti izsledila in aretovala. Pri hišni raziskavi na Selu so našli mnogo izgoljufanega raznega blaga in ker svota presega čez 200 K, so jo oddali deželnemu sodišču. Navihanka je zaradi tatvine in goljufije že predkaznovana 191etna tovarniška delavka Frančiška Gaberčeva iz Tržiča.
—	O che bella Italia si je mislil 19-letni prisiljenec Marko Pavlic iz Starega trga pri Ložu, ki je bil prideljen oddelku prisiljencev na Jesenicah, od koder je dne 13. junija t. 1. od dela pobegnil. Mislil je, kako bo neovirano užival svojo prostost na Laškem. A glej smolo. Na kolodvoru na Bledu, kjer si je vzel vozni listek do Bohinjske Bistrice, od koder jo je mislil peš čez mejo pobrisati, ga je neki Andrej Andrič spoznal, obvestil je o tem orožniškega stražmojstra. Ta ga je hotel kot običajno osebno preiskati, fi ga je pri tem Pavlič s pestjo tako močno v prsi sunil, da je orožnik omahnil, nakar ga je še v laškem jeziku opsoval. Namesto v blaženi Italiji, bo pa sedel obdolženec 6 mesecev v težki ječi.
—	Nevarno pretenje. Alojzij Ro-štan, preje kurjač v Trebnjem, je prišel pred mesecem dni v Novo mesto. Naselil se je v Pintarjevi hiši. V noči dne 8. julija pa se je splazil mimo stanovanja Rudolfa Južniča, profesorja v Novem mestu, po stopnjicah v služkinjino sobo. Ta je že spala. Ko to zasliši profesor Južnič, pokliče gospodinjo, in sam, misleč, da ima v hiši tatu, se oboroži s samokresom in oba iščeta tatu. Pa sta ga v sobi dekleta tudi dobila in ga prepodila. Ta pa je začel upiti in groziti, da bo Južniča ustrelil. Došla policija Roštanu ni bila kos. Drugi dan pa ga je aretiralo orožništvo in odvedlo k okrožnemu sodišču.
ni
ekl ",m.odnik, okolu 5 vagonov in bo gihaU'Šcu tudi mnogo dinamita in dru-ko[. "evariiih eksplozivnih snovi. O-dij- e °bčine nameravajo proti skla-ljuCe.m smodnika na ljubljanskem po-
Slfllnm.'	. i
protesten shod.
sklicati Graščino
Prečna na
t>ol. ^"asclno v župniji ■Ha ?Jskem- ki jo je pred dvema leto-- kupil katehet Smrekar od dunaj
f83 trgov
11 Jo
Sališk dobi
eno leto star, deček Janko, ki je še-le shodil. Mati ni zapazila, kdaj se je izmuzal sinček iz veže. Ko je bilo treba iti h kosilu, ga je šla iskat in ga je našla vtopljenega nedaleč od domače hiše v neki luži. Mati se je tako vstrašila, da se je onesvestila. — Dne 12. julija pa sta delala na polju zakonska Alojzij in Marija Može iz Gorenjih Kamene pri Pečini. S seboj sta
- imela petletno hčer Marijo, dočim sta
?einerja m000,K|bila pustila doma v hiši d« mlajša o-i troka. Proti večeru pošljeta stariša
Olhuszkyju,
nam "0vega lastnika. Olhuszky se ne rCC P°gaja zaradi prodaje grašči-neko bogato damo na Ruskem.
Sr
eca. Srečka za dobrodelne na-
ličerko Marijo domov pogledat k malima otrokoma. Dekletce je odšlo, vrnila se pa ni. Ko pridejo stariši domov, ne najdejo hčere. Gredo jo iskat ter jo šele pozno zvečer dobe v
"le"e. katero je kupil tajnik okrajne-1 bližnjem potoku utopljeno in sicer kolarstva v Novem mestu g. Sprac J maj kacih 400 korakov od tam,
gl Je bila
*ron.
kjer
vzdignjena z dobitkom 10,000 sta delala po dnevu oče in mati. Dekletce je šlo menda domovgrede čez k. p	potok in padlo v vodo, ki je tam skoro
dvoriii 1 Se je od Nove&a mesta poldrugi meter globoka. Dekletce je »lik 0|.SV.etnik Trenz, bivši predsed- bii0 baje zelo pametno in mirno. Kroznega sodišča v Novem me-
stu.
hoče ^Potoval je v Ljubljano, kjer '»uživati zaželjeni mir. — pl
tiy .enistvo je cesar podelil naselili,, r.0,aku c. kr. podpolkovniku na Unaju g- Fr. Beseljaku.
ni Walter Šniid postane privat-<l0vince»t za starinoslovje in prazgo-0 na vseučilišču v Gradcu.
— Silna nevihta. Iz Ambrusa. V nedeljo 14. julija popoldne okrog 4. ure smo imeli grozen vihar s točo. Med nevihto je strela udarila v Višnjah v neko hišo, pod katero je tudi hlev, in ubila 81etnega fanta, enega vola in eno kravo. Užgala se je tudi streha, katero so pa pogasili. Vihar je lomil drevje, podiral lipe, razkrival strehe. V Primčivasi je podrl kozolec s štirimi okni. V cerkvi je napra-
^rzilKo"k«rzi v Ljubljani. V kon-
Stni Jc tvrdka Oroslav Jezeršek, Me- vil tudi veliko škode. Odprla so se r8 št. 24. — Insolventna je po- ( okna, katera je vrgel na tlak. Pome-
—	Slomšekove slavnosti so se vršile dne 14. julija v Hočah, dne 7. julija pri Sv. Petru na Medvedovem selu in dne 30. junija v rogaški dekauiji pri Sv. Emi.
—	Slavnost Orlov. Lepo napreduje in se razvija po Slovenskem Štajerju mladinska organizacija. Dne 11. av gusta bo en del te organizacije, slo venski Orel, pokazal svojo moč v Št. Jurju ob j. žel. Priprave na slavnost Orlov so vsestranske.
—	Zrelostni izpiti na gimnaziji Mariboru so se dokončali z izidom, ki spada med najboljše, odkar obstoji zavod: izmed 43 osinošolcev jih je na redilo izpit 14 z odliko, med njimi 8 Slovencev.
—	Toča. Dne 11. julija je pobila toča okrog Planine. Najbolj prizadeti sta vasi Pristava in Selo. Med strašnim nalivom je treskalo, da je bilo groza. Udarilo je v grajščinski ma-rof, kjer je bilo več sto centov stare in nove krme in veliko gospodarskega orodja. Zgoreli so štirje vozovi polni krme in več različnih strojev.
—	Smrtna kosa. Umrl je mariborski trgovec in zastopnik Majdičevega papamlina v Celju g. E. Vouk. — V Mariboru je zadela kap železniškega kovača Jožefa Tertineka, doma iz Rad vanja, star 52 let. — V Bočni pri Gor-njemgradu je umrl posestnik Pevec, ki zapušča ženo in osem otrok. — V Za-
vodni pri Celju je umrla Marija Olčnik. —V Celju je umrl zasebni uradnik Anton Gajšek, star 39 let. — V Drebe-tincih pri Št. Andražu je umrl kmet Anton Druzovič, star 64 let. — Pri Št. Petru v Savinjski dolini je umrla ga. Julijana Petrak, roj. Schwab. — V Mariboru je umrl posestnik Žnidar-šič, star 67 let. — Istotam je umrla nadučiteljeva hčerka Ida Regorschek, stara 27 let. — V Vuzenici je umrla ga. Bruderman iz znane Rotnerjeve rodbine, stara 38 let.
—	Strela je ubila ob priliki hude nevihte kmeta Jožefa Gorišeka v Svetini pri Celju, ki je med nevihto obiral črešnje. Strela ga je popolnoma ož-gala in je bil na mestu mrtev.
—	Pri kopanju v Savi je utonil rudar Ernest Gričar iz Trbovelj.
—	Samoumori vojakov. Ustrelil se je na vojaškem pohodu blizu Slov. Bistrice prostak 4. domobranskega polka iz Celovca Jožef Spelec. Vzrok
samoumora je baje kazen. — V Gorici se je ustrelil 241etni vojak 47. infante-
rijskega polka Franc Jevšenak, doma iz Zgornje Bistrice na Spodnjem Šta-jerskem. Pravijo, da je izvršil samo-umor vsled bolezni.
—	Zastrupljen domobranski vojak. Pred kratkim smo iz Maribora poročali, da so našli pri kmetu Kohlber-gerju v Šobru pri Mariboru zastrupljenega domobranskega vojaka Franca Rožiča. Prvo so sumili, da je Rožič izvršil samoumor. Pozneje pa je prišlo na dan, da je rejenka kmeta Kohl-bergerja Ana Kovač, s katero je imel Rožič razmerje, temu vsled ljubosumnosti grozila, da ga bo zastrupila. Res je Rožič kmalu na to, ko je tam pil črno kavo, zbolel na znakih zastruplje-nja. Pri sodnijski obdukciji se je izkazalo, da je bil zastrupljen z mišni-co. Sodnija je vsled suma zaprla Kohlbergerjevo družino s hlapcem Vertičem vred. Pustila je doma samo ženo. Umora sta najbolj sumljiva hlapec Vertič in rejenka Ana, s katero je imel tudi hlapec Vertič razmerje. Pri hišni preiskavi so našli skritega precej arzenika. Nadaljno bo dokazala sodnijska preiskava.
—	Slovenska bol. V literarni prilogi lista "Berliner Tageblatt" se nahaja ocena knjige R. Kollmanna "Erzaeh-lungen aus den Kaerntner Bergen", katera je zbornik povesti iz življenja gorjanskih prebivalcev med Beljakom in Celovcem. Ocenjevatelj H. Kienzl pravi o njih: "Prijazni domačini so slovenskega pokoljenja, ampak dobri volilni Nemci." (Gute Wahldeutsche.) Mož ima žalibog prav. Toda, kaj si morejo Nemci misliti o našem narodu!
—	Škandal dr. Hochenburgerjevega sistema v novi izdaji. Sodni avskul-tant dr. Silan je iz Celovca prestavljen v Maribor. Iz zanesljivega vira se poroča, da ima pravosodni minister nalogo, zadnjega slovenskega sodnega uradnika na Koroškem premestiti iz Koroške v druge dežele. Na Koroškem pa nastavljajo med Slovenci zloglasne nemške kurzovce, pred katerimi slovensko ljudstvo trepeče, ker jih ne pozna samo iz sodne dvorane, ampak tudi od raznih nemškonacionalnih hujskaških prireditev.
—	Živa zgorela. Iz Celovca poročajo 17. julija: V gradu deželnega predsednika barona Aiclielburga je služkinja Angela Torka skušala zakuriti peč s špiritom. Pri tem pa si je zažgala obleko in je bila naenkrat vsa v plamenu. Vsa pomoč je bila zaman. Cez nekaj minut je v groznih bolečinah umrla.
—V Vrbsko jezero je skočil in utonil deželnosodni sluga Merkuš.
—	Za župnika v Melvičah v Ziljski dolini je bi! inštaliran č. g. provizor Hafner, vrl Slovenec in vnet duhovnik.
med sabo sporazumljeni in v spora-zumljenju sleparili občino. Zato se je tudi goljufija toliko časa lahko prikrivala. Državni pravdnik je v kratkem orisal brezupno stanje mestne občine in konstatiral, da so pred razpustom občinskega sveta mestni uradniki nesramno predrzno kradli. Na čelu te brezvestne družbe je stal mestni blagajnik Galante, ki pride v kratkem pred forum pravice. Bivši občinski tajnik dr. Palisco, ki je priznal, da je jemal denar in razna darila od posest-nic tolerančnih hiš, je bil obsojen na 14 mesecev in računski uradnik Bi-gatto na 8mesečno ječo. V preiskavi sedi še dvajset magistratnih uradnikov in uslužbencev.
HRVATSKO.

—	Čuvaj špekulant. Zagreb. 20. julija : Kalcor si je hrvaški kraljevi komisar zagotovil s preventivno cenzuro, da ne prinaša časopisje ničesar v
javnost o njegovih vsakdanjih nasil-
stvih, kakor je izgnal iz Zagreba časnikarje in druge nameraval z grožnjami oplašiti, da bi vrgli pero v kot, tako je pričel sedaj delati s polnim parom, da si zagotovi po končanem ko-misarijatu znatne dohodke poleg pokojnine, ki jo bo prejemal nezaslu-ženo. Začel je popolnoma korakati po stopinjah bivšega bana Tomašiča. Ta je oskrbel vse svoje sorodstvo in rodbino na račun siromašnega proračuna dežele, a sebe je imenoval za guvernerja deželne hipotečne banke ter si nakazal plačo letnih 24 tisoč. Sedaj si namerava enako postljati tudi Čuvaj. Tudi on je oskrbel svoje nevredno sorodstvo in rodbino na račun dežele. Da pa kasneje ne bo njegov dohodek manjši kot Tomašičev, ustanavlja z denarji imovite občine brod-ske neko novo banko, za katero naj bi dala po njegovi naredbi imenovana občina vsoto sedem milijonov. Tej banki bi načeloval Čuvaj sam z veliko letno nagrado. Da je protizakonito, uporabljati denar hrvaških občin v namen špekulativne in zaradi tega ne-sigurne družbe, je več kot jasno. Tor da v deželi, kjer zakon nima nobene veljave, je vse mogoče. In tako je tudi mogoče, da časopisi kralj, komisarja Čuvaja neprestano naglašajo, da vse ono, kar on stori, dela po naročilu Njegovega Veličanstva. Ako pa se kdo drzne kritikovati taka dela, zapade kaznim, ki jih je Čuvaj odredil na-redbenim potom, češ, da se žali sama oseba kraljeva.
—	Zagreb, 19. julija. Včerajšnji u-radni list prinaša imenovanja 29 novih odvetnikov. Z novoimenovanimi ima Zagreb sedaj 95 odvetnikov.
—	Umrl je v Zagrebu grof Josip Draškovič, star 80 let.
John Grahek
...Grostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kali* fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
KADAR STE V MESTU
ste rabljeni, da te greste okrepčat s čaio okusne pijače in Jedil v salun in restavracijo
403 N. Chicago
rogal Ca»s Sts.
bai? 4 CAFE#
Postrežba izborna— prav po domače
.....JOLIET
Rastline imajo oči in vidijo, trdi prof. G. Haberlandt od botaničnega zavoda v Gradcu na Štajerskem. Tudi drevesa.
Josip Klepec
javni notar, N. Chicago St., Joliet, I1L
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave ia in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Rubv St. J 0LIET, ILL
iHiiHDioniiiuninii
Kadar se mudite na vogaln Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti t
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje poiteeieni.
Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIBT
iiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiitiiiftiiifffiitj
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom »tojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, 111.
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAR
slovenski gostilničar Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111.
Anton Kirinčič
—V Trstu so otvorili dne 13. julija predor sv. Vida, ki je 418 m dolg in stane en milijon kron. Predor veže sredino mesta s Št. Andrejem.
—	Nov trg na Goriškem. Vas Ron-ki v tržiškem okrajnem glavarstvu je povzdignil cesar v trg.
—	Dr. Jos. Ujčič — dvorni kaplan. Preč. g. dr. Josip Ujčič, rodom Hrvat iz Primorja in profesor bogoslovja v Gorici, pojde za dvornega kaplana in vodjo avguštinskega zavoda na Dunaju.
—	Izpuščeni iz preiskovalnega zapora. Dne 21. julija so bili izpuščeni iz preiskovalnega zapora v Gorici gospa K'arolina Faganeli iz Mirna, njen 171etni sin Janko in bivši knjigovodja tvrdke Faganeli Rafael Vuga. V zaporu so ostali še ostali sinovi Fagane-lovi in tam se nahaja tudi bivši pro-kurist tvrdke Ivan Komidar, ki je bil napravil ovadbo proti Faganelovim radi goljufije in kride.
—	Laški občinski sleparji v Pulju pred sodiščem. Ondan se je nadaljevala pred okrožnim sodiščem v Rovi-nju obravnava proti mestnemu tajniku dr. Palisco in računskemu uradniku Bigatti. Zaslišani so bili izvedenci iz knjigovodstva, ki so pregledali knjige mestnega knjigovodstva. Izvedenci so izrekli za obtoženca kruto obsodbo. Občinske knjige mesta Pulja so bile že več let v silnem neredu. Ob enem je gotova stvar, da so bili uradniki
POZOR!
Rojaki pomislite s', poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postrežem in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.	* Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar,
JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet
Cor. Columbia in Chicago Sti.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewing Company.
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem L 1910 je imela 564 MILIJONOV KRO% VLOGE inašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 41% brez vsakega odbitki
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD. STROGA KO«. TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem avojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojake — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN> KI zahtevajte odločno, da ae Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki mo za Vaa denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
-
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen I. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter.glasilo K. S. K. Jednote.
Urednik...........Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899. 813 1S[. Scott St.	Joliet, 111.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik...............William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
»(TRADEJ^^J council >
	CERKVENI	KOI-UDAR.
11.	avg. Nedelja	Suzana, dev. muč.
12.	" Pondeljek Klara, dev.	
13.	'' Torek	Hipolit in Kasijan
14.	" Sreda	Evzbij, spozn.
15.	" Četrtek	Vnebov. Mar. D.
16.	• " Petek	Rok spozn.
17.	" Sobota	Liberat, muč.
NAUK ZA JEDNAJSTO NEDELJO PO BINKOŠTIH.
tega greha tudi iz tega že, da večina držav kaznuje jako strogo one, ki preklinjajo Boga.
''Jaz preklinjam v jezi in se tega niti
ne zavedam." Ali ni jeza eden izmed poglavitnih grehov? En greh pa dru zega ne izgovarja. Dolžnost tvoja je torej, da krotiš svojo jezo, ki ima tako zle posledice.
'"Jaz preklinjam, ker mi vse nagaja in vse mi gre narobe." Ali si moremo misliti bolj neumnega izgovora, kakor je ta? Ako ti gre vse narobe, ako ti vse nagaja, kdo je tega kriv? Ali mar Bog? Pa vzemimo tudi, da ti res pošilja Bog razne neprilike v kazen za tvoje grehe, ali ni skrajna ne-spamet izzivati z novimi grehi božjo pravičnost, da te še bolj kaznuje? Kaj pa si ti v primeri z neskončno svetim in mogočnim Bogom? Reven črviček si, ki vsak trenutek za ohranitev svojega življenja potrebuješ Boga. Kaj bi rekel o človeku, ki je v smrt obsojen, ki pa pričakuje pomiloščenje, ako bi, namesto da bi milo prosil usmiljenja, vladarja žalil z najhujšimi psovkami? Takemu človeku si podoben ti, ako se predržneš preklinjati Boga.
Kako strašno kaznuje Bog bogo-kletstvo, nam priča sv. pismo, skoraj na neštetih mestih in nam s tem dokazuje jasno, da preklinjevanje ni nobena malenkost. Kako napačno ravnajo tedaj zlasti oni, ki preklinjajo iz šale. Te vrste ljudem kliče že sv. Peter Hrizolog: "To niso šale, marveč zločini." Ali bi ti sprejel to za šalo, ko bi ti kdo nečast delal tvojemu imenu? Ali ni mogoče več poštena šala, ne da bi se skrunilo Gospodovo ime?
Ni ga izgovora, ki bi preklinjevanje opravičeval, ali pa vsaj izgovarjal. Kdor koli je torej tej hudobiji vdan, naj se z vso vnemo potrudi, da odloži to grdo in tolikanj hudobno. razvado. Dela naj si samemu sebi silo, da se popolnoma poboljša, da se bo kakor o gluhomutcu tudi o njem moglo reči: "In je prav govoril."
REV. JOS. POLLAK.
VOLILNA PRAVICA IN VOLIVCI.
Čudež, o katerem nam pripoveduje današnji evangelij,- obrača našo pozornost na grozno zlorabo jezika, tega tolikanj imenitnega daru, ki razlikuje človeka po vunajnc že od živali in ga dela krono vidnega stvarstva. Čudno je, da je božje ime pri Turkih in pri Judih v največjih čislih, kristjani pa je tako lahkomišeljeno zaničujejo in skrunijo. Vedno bolj in bolj se širi tudi med nami preklinjevanje in sicer ne le majhne kletve, marveč žalibog tudi bogokletstvo. Ko bi hoteli odpraviti to grozno zlo, tedaj bi bilo treba, da porabi Jezus svojo milost in napravi čudež, še večji čudež, kakor je ta, o.katerem nam pripoveduje današnji evangelij. Ko je Jezus ozdravil gluhomutca je ta prav govoril. O
da bi se dali ozdraviti tudi skrunitelji
V	tem času volitvene kampanje utegne gotovo splošno zanimati, če izpre-govorimo nekoliko o amerikanski volilni pravici, ozir. volivcih. To reč nam precej pojasnjuje nedavno objavljeno izvestje o ljudskem štetju, vsaj kolikor se tiče zakonite starosti za izvrševanje volilne pravice. Ker so zakonite določbe v posameznih državah različne, ni mogoče navesti natančnejših podatkov o osebah, ki so res sposobne za glasovanje.
Po starosti je v Združenih Državah 26.999,151 oseb moškega spola, upravičenih voliti, torej 29.4 odstotka vsega prebivavstva. Z voliti upravičenimi ženskami v Californiji, Coloradu, Washingtonu itd. naraste število na kacih 27,500,000.
V	mestih, ki so navedena v statistiki, je 9,004.442 oseb moškega spola v starosti sposobni za volitev, to je precej natanko tretjina vsega prebivavstva. V tej zvezi se omenja obžalovanja vredno dejstvo, da se velik del tujerodnega življa prostovoljno odreka volilni pravici, ker odlaša svoje na-turaliziranje. Samo 3,035,353 rojenih inostrancev je smatralo za potrebno, pridobiti ameriško državljansko pravico. Njim nasproti je 3,611,273 tujerodnih nedržavljanov. Največje število nenaturaliziranih inostrancev je v New Yorku. To je presenetljivo, ker je Tammany Hall-stranka že od nekdaj jemala nase posebno skrb za ino-strance in gledala na to, da so mogli na dan volitve glasovati za Tammany-tiket. Navzlic temu je v izhodni metropoli 510,712 oseb moškega spola, ki so v starosti sposobni za glasovanje, a ne smejo glasovati, ker niso naturali-zirane. Število za glasovanje sposobnih tujerodcev v New Yorku znaša 318,091. Vseh volivcev newyorških je 923,037, od kojih je samo 229,362 o-trok turodnih staršev. Približno enake so razmere v Bostonu, Philadelphi-
Deset let pozneje je naštel Uncle San: 28,269; leta 1860. 109,206; 1. 1870. 298,-977 Chicažanov. Med temi desetletji -e je torej prebivavstvo vedno več nego podvojilo. V naslednjem desetletju ni odnosna rast prav tako hitro napredovala, vendar pa je znašala po-množitev 204,327 duš.
Od leta 1880. do 1. 1890. je poskočilo število prebivavstva od 503,298 na 1,-099,850, torej zopet za več nego sto odstotkov.
S tem je stopilo Chicago v vrsto velikih mest. Pozitivno ali stalno po-množevanje je ostalo vedno še zelo močno, a relativno ali odnosno je kajpada odslej neprestano nazadovalo. Štetje ljudstva leta 1900. je izkazalo 1,698,575 in leta 1910. pa 2,185,283 duš.
Šolsko štetje ljudstva leta 1908. je izkazalo prebivavstva 1,924,000 glav. Leta 1910. se odrasli ljudje niso šteli. Razmerje med šolskim štetjem leta 1908. in vladnim štetjem leta 1910. je torej približno tako, kakor razmerje med vladnim štetjem leta 1910: in šol
Petje v šolah.
Znani katoliški tednik "Der Wanderer" (St. Paul, Minn.) z dne 1. t. m.
piše:
Nemška peSem ne izumre v Ameriki tako kmalu. To je na krasno uspeli pevski slavnosti v našem mestu zadostno dokazal otroški zbor, sestavljen iz otrok nemških katoliških župnijskih šol. Mali pevci so žvrgoleli svoje pesmi z vnetostjo in navdušenjem, da je vsem tisočerim poslušavcem srce poskakovalo radosti. "Ne glede na zve-zin zbor, mi ni bilo nič tako všeč ko otroški zbor," je rekel po koncertu guverner Eberhart. Čvrsti dečki in deklice so spet enkrat pokazali, da so naše župnijske šole zaščita in zavetje nemškega jezika in nemške pesmi. Da ostanejo vsekdar! —
Tudi slovenske župnijske šole goje naše lepo narodno petje. Ali povsod in s pravo vnemo?
i ki ima 28 in pol milijona prebivalcev, popije na leto 20 milijonov hektolitrov piva v skupni vrednosti 600 mili-i jonov kron. Vsoto, ki jo izdajo Avstrije: za pivo, pa znatno prekaša vsota, ki jo izdajo za vino. Samo za vi-! no gre v Avstriji vsako leto 750 milijonov kron. K vsem tem moramo pa ! še prišteti 340 milijonov za žganje in j 10 milijonov za likerje in peneča vina. j Z drugimi besedami se to pravi, da porabijo Avstrijci na leto alkoholnih pijač za eno milijardo in 700 milijonov, ne glede na druge nepotrebne izdatke, med katere moramo tudi šteti stotine milijonov za tobak.
Kruppova toparnica slavi te dni stoletnico svojega obstanka.
skim štetjem leta 1912. Številkam gre potemtakem precejšna pravica do za- Aviatik Vidmar v Belgradu je 14. nesljivosti.	] julija dosegel višino 1000 metrov.
Med manj nego 21 let starimi Chi- j cažani je rojenih Američanov največ,! Skladatelju Puccini so donesle nje-267,270 glav, potem pridejo Nemci s ' g°ve opere v dvajsetih letih nad $400,-140,145 in kot tretji so v vrsti naši P00. bratje Polaki s 97,977 glavami; koj za,
Irci pridejo potem vrli Čehi.	j Izvolitev Abrahama Lincolna _ ' predsednika 1. 1860. je
SIROVOST V IMENU ZAKONA. ?1S0'000- _
stala
Največ nesreč med tednom se do-Zmeraj besneje počenjajo priselje- gaja na Nemškem ob ponedeljkih, radi vanju sovražni pristanski uradniki, ki čezmernega popivanja ob nedeljah.
se zgledujejo po komisarju Williamsu.	--
Kakor so listi poročali, so se morali Narodny Slovensky Spolok, naj-vsi potniki "George Washingtona" vejja slovaška podporna organizacija
božjega imena, da bi tudi oni odslej! ji, N kvarku in drugih vzhodnih me-prav govorili! Akoravno pa je pre-[stih, (ločim je v Chicagi, St. Louisu in klinjevanje res ostudna pregreha, se drugih zapadnih mestih večina ino-najde vendarle marsikdo, ki to pregre- strancev, stoječih v starosti sposobni ho zagovarja. Ti izgovori pa so po- za glasovanje, upravičena voliti. Vitem vzrok, da je ljudem tako malo deti je torej, da je zajJaif za priseljen-mar, da bi se poboljšali.	| ca, ki se hoče pripraviti ha dolžnosti
Prvi izgovor je: — Jaz preklinjam in odgovornosti ameriškega držuvljan-iz navade in nikakor s tem ne namera- stva, boljša šola nego vzhod, vam žaliti Boga. — Kdo je hujši pija- V skoro vseh južnih mestih sestoji nec, ali tisti, ki je le enkrat pijan, ali večina oseb, stoječih v starosti »po-,pa tisti, ki je navajen pijančevati? j sobni za glasovanje, iz belokožcev s Kdaj pa je kaka ostudna razvada še turodnimi starši, Oklahoma City je kako hudobijo zmanjšala? Res se sme najbolj amerikansko mesto v deželi, onemu nekoliko prizanesti, ki se resno kajti tam šteje ta razred 75 odstot-trudi, da bi se poboljšal, kateremu pa kov skupnega prebivavstva. Nato sle-nehote uide kaka kletev. Nobene pri-! di Fort Worth, Tex., s 65 odstotki. V zanesljivosti pa ne zasluži oni, ki se San Franciscu pa je samo 23 odstot-prav nič ne trudi odložiti to grdo na- kov moških oseb v starosti sposobni vado.—Ti ne nameravaš žaliti Boga? za glasovanje, otroci belokožnih in Da se stori greh, ni ravno treba na-j turodnih staršev. V Velikem New mena, da bi s tem ali onim dejanjem j Yorku znaša odstotni postavek celo žalil Boga. Kaj bi rekli o otroku, ki samo 13 odstotkov. Največ črncev v se ne zmeni za zapovedi svojih stari-' starosti sposobni za glasovanje je v šev ali pa o državljanu, ki se ne zme- ( New Yorku, Philadelphia, Washing-ni za državne postave in bi se hotela tonu, Baltimoru in New Orleansu. izgovarjati s tem, da ne delata tega za to, da bi žalila stariše ali pa državno oblast. Zadosti je za greh, da spoznamo, da je to ali ono dejanje po božji postavi prepovedano in da je kljub temu vendarle storimo. Vsakdo ve, da je bogokletstvo veliko, strašno zlo. Sv. Avguštin trdi, da ga ni greha, ki bi obsegal v sebi večje zlo od bogokletstva, ki prekaša celo hudobijo onih, ki so Jezusa križali. Sv. Tomaž pa pravi, da je bogokletstvo prvi in največji greh. Kakor vera obsega vse v sebi, s čemur častimo Boga, tako vsebuje bogokletstvo vse, s čemur zaničujemo Boga. Kolika hudobija je bogokletstvo nas ne uči le božja po-
podvreči te dni glasoviti "preiskavi oči". Da li so bili potniki državljani ali nedržavljani, se ni nič vprašalo.
Ta "preiskava oči", kakor se vrši v newyorškem pristanu, je sirovost brez primere in se ne bi trpela v nobeni drugi omikani deželi. Vrši se tako, da zdravnik nič slutečemu došlecu raz-čeperi oko na tako grozovit način, da ne more nesrečnik dve ali tri ure vsled bolečin sploh ničesar več videti.
Te sirovosti so se vršile nekaznovane že nekaj let na brezzaščitnih med-krovnih potnikih. Saj si amerikanski uradniki prilastujejo pravico, ravnati z medkrovnimi potniki še huje nego z živino.
V zadnjem času raztezajo kruto preiskavo tudi na potnike druge kajute. Tudi boljše priseljence hočejo po mož nosti ostraševati. Zapiranje v svinčenih stanicah na Ellis Islandu samo ne zadošča. Potnike tudi še slepe, da jih mine vid in sluh.
Druga mesta se trudijo na vso moč, povzdigniti promet in privabiti ob-iskovaveev. V New Yorku pa počenjajo vse kar se more misliti, da potnike oplašijo. Ali misli kak pameten človek, da bi se kak Dunajčan srednjega stanu, ki si ne more privoščiti vožnje v prvi kajuti. upal potovati v Ameriko, če se mora bati, da ga ob njegovem prihodu kakor kako živinče oslepe in zapro?
Sicer pa nimajo priselitveni zdravniki najmanjše pravice, izbirati si ameriške državljane za žrtve svoje mučilne poželjivosti. Vsak ameriški državljan, ki se ga kak zdravnik ali kdorkoli dejansko loti, ima pravico do dejanskega silobrana. Zelo želeti je, da se prav mnogi državljani, ki imajo trdo pest, poslužijo te pravice.
To je videti zazdaj edino sredstvo za omejitev uradniške sirovosti.
CHICAGO SE POSTAVI!
Po šolskem štetju ljudstva je imelo mesto Chicago dne 2. majnika t. 1. prebivavstva 2,381,700 duš, kakor smo na kratko že ondan poročali.
število se menda ujema, ali je vsaj resničnosti prav blizu. Kajti vladno štetje ljudstva leta 1910. je nabrojilo v Chicagi 2,185,283 glav. Pomnožitev za 196,417 duš utegne pač odgovarjati de>stvom.
Tu bo umestno, da se ozremo na rast Chicage. To napredno mesto je imelo po vladnem štetju ljudstva leta 1840., torej za časa prvega zanesljive-stava, mi spoznamo marveč hudobijo j ga ljudskega štetja, 4479 prebivavcev.
AVSTRIJSKI SLOVANI IN LJUDSKO ŠTETJE.
-— ,•■-«■
Ljubljanski "Slovenec" piše: Slovenci pri ljudskem štetju niso nazadovali, dasi je mnogo Slovencev zatajil "občevalni jezik". Slovencev so našteli v Avstriji 1,252,940 (pred 10 leti 1,192,780) in 768,422 Srbo-hrvatov (pred 10 leti 711,380). Od zadnjega ljudskega štetja, ki je bilo 1. 1900, smo iS torej Slovenci pomnožili za 60 tisoč 160 dtiS, torej za 5.4 odst. Pri zadnjem ljudskem štetju smo se nahajali glede napredovanja na zadnjem mestu, sedaj so pa na zadnjem mestu Ru-sini. Na Kranjskem je Slovencev 490, 978, Nemcev 27,915 (za dva odstotka manj kot leta 1900), na Štajerskem je Slovencev 409,684 (za skoro 1.8 odstotka manj kot pred 10 leti) Nemcev 983,251 Na Primorskem j« Slovencev 266,6f4, drugih Jugoslovanov 1/0, 773, 1 talijaiiov 356,495,' Nemcev 29,077, Na Koroškim' »o našteli po "občeval-neni jeziku" Slovencev 82,212, Za skoro 4 odstotke man j kot leta 1900. V Celju so našteli 4625 Nemcev in 2027 Slovencev, v Mariboru 22,153 Nemcev 3823 Slovencev, v Ptuju 3672 Nemcev, 602 Slovenca, v Celovcu 25,582 Nemcev, 1761 Slovencev, v Gradcu so na šteli med 151,781 prebivalci 1050 Slovencev. Slovencev je faktično mnogo več, kot jih izkazuje uradna statistika. Slovenci napredujemo, dasi bi radi nasprotniki to utajili. O tem, koliko našega naroda pogoltne izseljevanje, o tem pa molče viri. Čehov so1 našteli 6,435,983, za 480,586 več kot leta Poljakov so našteli 3,518,859, za 708,-832 več kot leta 1900. ter so se'tbrej Poljaki pomnožili za 16.04 odstotka. Rusinov je 3,518,854, pri zadnjem ljudskem štetju jih je bilo 3,375,576, pomnožitev 4.25 odstotka. Nemcev so v Avstriji našteli 9,950,266 (pred desetimi leti 9,170,939, torej so se Nemci pomnožili za 8.49 odstotka), Italijanov so našteli 783,334 (pred desetimi leti 727,102, poinnožitev 7.73 odstotka), Rumunov so našteli 275,115 (leta 1910. so jih našteli 230,963, pomnožitev 6.09 odstotka), Mažarov 10,974 (pred desetimi leti 9,516).
Ameriki, šteje že 667 društev.
Čehi v Chicagi imajo enajst čeških kat. cerkva in enajst čeških kat. šol, a češkega katoliškega ljudstva v Chicagi je na 70,000.
Zlati rudniki. Iz Peterburga poročajo: V izhodnem delu sajsanskega o-krožja v ruski osrednji Aziji so odkrili mnogo novih zlatih polj.
Zveza Rusije z Japonijo je baje gotova stvar. Rusi bodo prepustili Japoncem južno Mandžurijo, Japonci bodo pa podpirali Rusijo v slučaju vojske.
Samoumori v avstrijski armadi. Na desettisoč mož v avstrijski armadi odpade osem samomorilcev na leto, še enkrat toliko kot na Nemškem. To je strašno. Torej skoro vsak 1000. mladenič postane samomorilec.
Uršulinka postala doktor. V Lvovu je bila po sijajno prestanih rigorozih promovirana za doktorja filozofije uršulinka Cecilija Labinska, licejska učiteljica. To je prvi slučaj, da je redovnica dosegla doktorat.
Samoumor najlepše Rimljanke. Rim, 18. julija: Najlepša Rimljanka, 171etna Rozina Antonangelli, rojena Piancesti, je skočila v reko Tibero in je utonila. Usmrtila se je, ker je bil njen mož nanjo strašno ljubosumen, dasi brez povoda.
Helen Keller, znana slepa in gluhonema Američanka, ki si je s pomočjo svoje požrtvovalne učiteljice pridobila obširno znanje na polju jezikov klasične in moderne literature, ,-naravo-znanstva itd., je sedaj postala članica komisije za javno blaginjo v New Yorku.
Slovansko dijaštvo iia avstrijski?! visokih Šolah. Na avstrijskih visokih šolah je bilo skupno 36,324 slušateljev Slovanov je bilo 18,450, to je 50.78 odstotka, Nemcev, 15,484 ali 42.62 odstotka. Ostanek 6.6 odstotka odpade na Italijane, Madžare, Rumune in druge narodnosti.
1 "j 1
Samo za dame. V New Yorku ,gra-" de sedaj velik hotel, v katerem bo poseben del urejen samo za dame ter ne bo v nobeni zvezi z ostalimi deli hotela. Napravljena bo za dame tudi posebna čakalnica in lift, tako da nc bodo ženske, ki bodo posečale ta hotel, nikjer prišle v stik z moškimi.
Glavni (Iobftek rokodelskega pomočnika, Neki ubogi potujoči roko-delski pomočnik Je na svojem potovanji! po SpesartU ita Nemškem proda! nekemu krošnjarju svoje zadnje vrednOsttio imetje, srečko zadnje avstrijske driavhe loterije. Srečka je bila izžrebana iti srečni ktipec je žadel 60,000 kron.	___
Priden poslanec. V flekem listu beremo to-le notico: Ko je neki poslanec prišel po zborovanju domov med svoje volivce, ga vprašajo fiekateri, kako je to, da se nikoli v časopisih ne bere, da bi on kdaj govoril v zbornici. "Tega vi ne razumete," je odgovoril roslanec. "Ali ne berete večkrat v časopisih: Smeh na desnici?" — "Ja, beremo." — "No, vidite, to sem jazi"
Tragedija ameriškega izseljenca. Iz Krakova poročajo, da se je v vasi Je-lesna pri Zyriecu povrnil domov iz Amerike, kjer je bil več let, kmet Gu-raszek. Za časa, ko je bival v Ameriki, je poslal domov svoji ženi 1600 K, ki pa jih je žena zapravila. Ko je mož to zvedel, je pograbil v jezi nož ter zabodel večkrat svojo ženo, ki se je s krvjo oblita takoj zgrudila na tla in kmalu nato umrla. Morilca so zaprli.
Koliko popijo v Avstriji?' Avstrija,
Nepravilno zdravljenje
nosnega katara je slabše kakor pa nobeno zdravljenje. Uspešen način zdravljenja obstoji v tem, da nosno odprtino dobro osnažite s toplo sestavino Severovega Antisepsola (Severa's An-tisepsol) in potem vtaknite nekaj Severovega Mazila zopet katar (Severa's Catarrh Balm) v nosnice zjutraj in zvečer. Dobri upliv teh zdravil bote kmalu opazili. Cena vsakega 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. V vseh lekarnah.
■mmMmmmmmmm»mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmMmmMaMmmMMmaMm00mmmmmmmmmmmmmMmMmm»mmm0mmmama0\
i
Za 7avarovanje
proti požaru, mali in velika
• •••
elika
POSOJILA POJDITE K
A. Schoenstedt & Co.
203 Woodruff Bldg.	Oba tel 169	Joliet, 111.
s —
wjvrffHrfrf«ffMffffmmHrt»fHw#fff#«H»Hfff#f#«fffmmrrHfilw
i I

Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.

The
Joliet	|
National	|
Bank	|
JOLIET, ILLINOIS	S
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T KELLY, pr.d.,	9 CHAS. G. PEARCE. k»iir $
Prvi in edini slovenski pogrebniški zayod
__ Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N, Chicago Street Konjušnica na Ž05-Ž07 Ohio St., Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.	,
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci.

zemu a! i
akrov iste 2d — ž positivnem jamstvom, da boste žatiS-vč/fjnH, ker plačate kakor ftoŠefe' medtem ko na farmi mirno in lepo živite. Damo vam: Rodovitno prsi,- prijazno podnebje, čisto i zdravo vodo in svobodo — vstran od tovat'fl fri rtrcfokop'6'v.
Tu rastejo1 »ajfinejša jabolka in čreAW'jte' na svetu; krompir sam vas obogati tekoiff 4 let. Letos se na kosi do'3 tone sena na akrv Oves in rž, ječmen iii' sladkorna pesa, kažejo £>i>Vel}H'0 dobro
i
Damo vam— Square 0eal.
ILLINdfS-N0RTH W EST COLONIZATION CO.
908 TACOMA BLDG. 5 N. LA SALLE ST.,	CHICAGO, ILL.
******
K. Sr K.
******
******
JEDNOTA
******
Bell Phone 1048.
®*|wu«o»»na v Joliet-u, I1L dne 2. april« 1894. Inkorporovana t državi
JE'	Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:.................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
• Podpredsednik:........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskasnp St., Allegheny, Pa.
pla^ 'ajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
^Množili tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
j'kgajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
duhovni vodja: ...............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa.
faupnik:...........Mart Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
M	NADZORNIKI:
°n Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, III.
PRISTOPILI ČLANI.
društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 18415 Jožef Fink, roj 1894, zav. za
WW0, 1. razred; 18416 Ivan Kerstnik, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred;
18417 Ivan Mohar, roj 1875, zav. za $500, 5. razred, spr. 4. avg. 1912.
t> ,	Dr. št. 177 članov,
iru"
S
DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
Stvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 18418 Josip Pucel, roj 1888, zav. za $1000, j, 4 razred, spr. 4. avg. 1912.	Dr. št. 271 članov.
Sv" Vida 2S> Cleveland- Ohio- 18+19 Alojzij Arh, roj 1889, zav. za ISA?' Z razred= 18420 Atojzij Fink, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; ^421 Domjan Brčan, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 18422 Ignac Bar-A roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 5. avg. 1912. Dr. št. 357 čl. rustvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 18423 Peter Klepec, roj 1876, zav. 2a $1000, 5. razred; 18424 Anton Jagodnik, roj 1875, zav. za $1000, 5. raz-^ red, spr. 4. avg. 1912.	Dr. št. 215 članov,
rustvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 18425 Peter Šimčič, roj 1892. zav. $1000, 2. razred, spr. 4. avg. 1912.	Dr. št. 139 članov,
sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 18426 Ivan Ceč, roj 1893, zav. za K d 1- razred, spr. 29. jul. 1912.	Dr. št. 81 članov.
rustvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 18427 Franc Jane, roj 1884, zav. ^ 2a_$500, 3. razred, spr. 5. avg. 1912.	Dr. št. 121 članov.
ruštvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 18428 Anton Stariha, roj 1896, !> zay. za $1000, 1. razred, spr. 27. jul. 1912.	Dr. št. 54 članov.
uruštvu Mar. Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich., 18429 Matija Majnarič, roj j> 18?5, zav. za $1000, 1. razred, spr. 21. jul. 1912.	Dr. št. 97 članov,
rustvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 18430 Jožef Lekšen, roj 1886, zav.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 4909 Marija Perkovič, 4. avg. 1912.	Dr. št. 24 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 2661 Marija Ratajc, 2032 Elizabeta Strgar, 28. jul. 1912.	Dr. št. 25 članic. 'Jd društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 2837 Marija Marvič, 1. avg. 1912.
Dr. št. 31 članic.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 3847 Jera Talkovič, 4586 Marjeta Gros, 21. jul. 1912.	Dr. št. 29 članic.
Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 5216 Franca Ožura, 1. avg.
1912.	Dr. št. 76 članic.
Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 3682 Josipina Gosar, 14. jul. 1912.	Dr. št. 65 članic.
ZVIŠALA ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000. Pri društvu Mar. Čist. Spočetja 85, Lorain, Ohio, 2707 Ana Grobič, zvišala zav. 19. jun. 1912., razred 3.
SPOJITEV DRUŠTEV. Dr. Marije Vnebovzete 138, Imperial, Pa., se je združilo z dr. Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 24. jun. 1912.
IZ URADA GL. TAJNIKA JC S. K. JEDNOTE. Naznanilo društvenim tajnikom in tajnicam K. S. K. J.
Minuli teden odposlal sem po Wells Fargo Express Co. knjige vsem krajevnim društvom K. S. K. Jednote. Vsled tega prosim, da me cenjeni tajniki in tajnice o prejetju istih takoj obvestijo, kakor hitro knjige dobijo. V slučaju, da bi kateri izmed gg. tajnikov ali tajnic knjig v kratkem ne prejel, naj se blagovoli potruditi in povprašati pri ekspresni družbi v dotičnem kraju. Dalje se tudi naznanja, da so ekspresni stroški od strani Jednote plačani. V slučaju, da bi se ekspresni strošek zahteval od jednega ali druzega, naj tega nikakor ne plača. Če bi pa do tega prišlo, da bi kateri izmed tajnikov ali tajnic plačal kak ekspresni strošek od knjig, naj blagovoli od sebe, ki bode tako plačilo zahtevala dobiti potrdilo in tako potrdilo naj se brez odlašanja pošlje meni, ker hočem gledati, da se nepravilno kolektovana svota društvu zopet povrne. Upam torej, da se bode to vpoštevalo.
Chisholm, Minn., 4. avg. — Društvo Srca Jezusovega št. 54 K. S. K. J. je imelo dosedaj mesečno sejo prvo nedeljo v mesecu, in pri današnji seji se je sklenilo, da ne več to nedeljo, ampak prvo nedeljo po dvajsetem zjutraj točno- ob 10. uri v navadnem halu. Zatorej bomo imeli ta mesec dvakrat sejo, to je danes 4. avgusta in prvo nedeljo po dvajsetem, to je 25. avgusta.
Da boste vedeli vsi društveniki našega društva, da imamo redno mesečno sejo: od danes naprej prvo nedeljo po dvajsetem. Zatorej bo prva: 25. avgusta.
S pozdravom na vse ude K. S. K. J.
Martin Zallar, tajnik.
$500, 3. razred, spr. 4. avg. 1912.	Dr. št. 50 članov.
']scmVU SV' Cirila in Metoda 144' Slieboygan, Wis., 18431 Ivan Dragan, roj > zav. za $1000, 1. razred, spr. 4. avg. 1912.	Dr. št. 43 članov.
p<j d .	PRESTOPILI ČLANI.
S7cqtVTa S-V" Barbat"e 68, Irwin, Pa., k društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg. Pa., sv Josip Pavlovič, 14. jul. 1912. I. dr. št. 66 članov. II. dr. št. 79 čl. ! a sv' Ant- Pa. 137, Aurora, Minn., k društvu Frid. Baraga 93, Chis-| ' Mmn'> 11425 Peter Staudohar, 3. avg. 1912. I. dr. št. 24 članov.
II. dr. št. 90 članov. ■ dr.,% * SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
ustvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 16822 Tomaž Faroni, 16827 Ivan ^sredkar, 2. avg. 1912.	Dr. št. 138 čl.
ustvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 13130 Jurij Perkovič, 4. % avg. 1912.
'V
Dr. št. 58 članov.
stvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 7149 Matija Oven, 3. avg. 1912. ,jr .	Dr. št. 37 članov,
stvu sv. Barbare Irw« P*. 15019 Jcs. Korant, 4. avg. 1912.
Dr. št, 67 članov,
Ud, .	WJSPENDOyANI ČLANI. '
i uril:
. "stva SV. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 8002 Anton Retel, 31 jul. 1912.
A - n r	Dr. št. 213 članov,
^ustva Vit. sv.
HEg?miS! - 1 * .	„
Fiorijana 44, So, Chicago, 111., 17Š5S Anion Gorjup, 1. iyi2-	.	Dr. Št. 1Ž2 članov.
tajc	Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 16239 Blaž Duš, 9365 Ivan Ra-
Josi'n c Franc 2onta- 15166 A"!?*1 Čičigoj, 16267 Valentin Čičigoj, 5122 d <W gar' 16285 Ivan Bevčar, 28. jul. 1912.	Dr. št. 120 članov.
1912 SV' J°žefa 55. Crested Butte, Colo., 18243 Marka Bajuk, 27. jul. °<i<ir .	Dr. št. 53 članov,
"va sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 6585 Fr. Marvič, 1. avg. 1912. i	Dr. št. 129 članov.
Vit- sv- Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 18304 Fr. Garašič, 28. jul.
■ dn
Dr. št. 58 članov.
Id
Iv, '! sv- Jan. Evang. 65, Milwaukee, wis., 16586 Frank Kosljar, 11089 <iriišt Uster- 29. jul. 1912.	Dr. št. 103 člane.
1912 Va sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 8951 Mihael Nahtigal, 22. jul. d druj.	Dr. št. 34 članov.
I9l2 Vit Martina 75, La Salle, 111., 16040 Anton Bevk, 27. jul. , - dr'ftj'.	Dr. št. 51 članov,
r, iJateJ^Marje Pomagaj 79, Waukegan, III., 12255 Josip Melilin, 15216 a'Jiš- 2 rum> 1- avg. 1912.	Dr. št. 82 članov,
r, W*ar,Mar' Sedcm Žalosti 84, Trimountain, Mich., 8097 Jakob Gasparič, H ^LrSr*; K- Grenc, 8258 Matija Blažina. 27. jul. 1912. Dr. št. 96 čl.
k

JakohVVsv' "Valentina 145, Beaver Falls, Pa„ 1776 Vide Kuzma, 17779
Uzma, 28. jul. 1912.
ODSTOPILI ČLANI.
Dr. št. 15 članov.
Us,tva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 17518 Matija Kokalj, 28. jul. 1912. driJ.	Dr. št. 37 članov.
C\ v>č fi-Lf' Jožefa 112, Ely, Minn., 16150 Martin Sterk, 9757 Josip Matko-1 drujt 99 Josip Talkovič, 16483 Franc Gros, 21. jul. 1912. Dr. št. 86 čl. va Sv Ciri]a in. Metoda 135j Gilbert, Minn., 15795 Anton Košmerl, 3912	Dr. št. 57 članov.
?stva s
;ol> Ku
Ustva sv. Janeza Krst. 143, Joliet, 111.. 17635 Avgust Stukel. 30. jul. 1912.
Dr. št. 21 članov.
®J dru5t	IZLOČENI ČLANI.
sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13108 Anton Nemanič, 28. jul.
Dr. št. 36 članov.
<lrt,5t	PRISTOPILE ČLANICE.
k T' Vida 2S- Cleveland, Ohio, 5345 Jožefa Bartol, roj 1882, zav. za "•'Uit • 3- razred, spr. 5. avg. 1912.	Dr. št. 112 članic.
\ »av U sv Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 5346 Marija Kolman, roj 1869, Kšt ** *W00, 6. razred, spr. 4. avg. 1912.	Dr. št. 96 članic.
Barbare 96, Kaylor, Pa., 5347 Ana Čampa, roj 1887, zav. zu i i« * razred; 5348 Marija Jarc, roj 1887, zav. za $500, 3. razred, spr. 1 -1912.	Dr. št. 15 članic.
Marije Cist. Spočetja 104, Pueblo, Colo., 5349 Marija Arko, roj Jr 4. ' zu $1000, 4. razred; 5350 Marija Klun, roj 1879, zav. za $1000, 'H*' sPf' 1- avg. 1912.	Dr. št. 44 članic,
sv. Srca Marije 111, Barberton, Ohio, 5351 Marija Znidaršič, roj
Ari,..	■	m	I Al ^	T \ __OT .*« I n n ■ A

NEKAJ NAVODILA K VPELJAVI NOVIH DRUŠTVENIH KNJIG.
Kakor zgoraj omenjeno odposlal sem društvom K. S. K. Jednote gotovo vrsto knjig. V vsacem paketu, ki sem ga odposlal se nahaja sedem knjig in sicer knjige so: 1) Imenik članov in članic; 2) pobiralna knjiga mesečnih prispevkov za društvo in Jednoto; 3) knjiga zastopnika; 4) premembo članov in članic; 5) knjiga tajnika (cash book); 6) knjiga blagajnika (cash book) in 7) zapisnik oporok članov in članic.
Prvo dve imenovani knjigi sta napravljeni tako, da se listi slobodno vzamejo iz knjige ali dodajo. Treba je le knjigo odkleniti in listi se vzamejo iz knjige poljubno, kakor si kateri izmed tajnikov ali tajnic želi. Vsled tega je vsacemu zabojčku priložen ključ in druge potrebne stvarce. Pri moških društvih so v knjigi "imenik članov" dvoje vrste listi. Beli so za člane in rumeni za članice. Ženska društva imajo le jedne barve liste. Vse ostale knjige so vezane.
1.)	Imenik članov in članic naj se blagovoli izpisati natančno kakor se na listih zahteva. Najprvo je treba zapisati članovo certf. štev. Potem priimek •n krstno ime, leto rojstva, starost člana ob času pristopa v Jednoto, oddelek ali razred, svoto za katero je zavarovan in datum pristopa v Jednoto. To je treba razločno in natančno vse zabilježiti v knjigo. Kar se tiče označbe radi zavarovanja proti poškodnini in bolezni, naj se še nekoliko počaka, da se stvar popolnoma vravna. Kakor hitro bode to napravljeno hočem uradnim potom o tem poročati. Paziti je treba da se člani vpišejo v njigo po razredih. Jed-nako tudi člane posebej in članice zopet posebej; radi tega so dvojne vrste listi. Dalje je treba tudi v imeniku vedno označiti če je član suspendovan, zopet pristopil, odstopil, bil izločen, prestopil k druzemu društvu, prestopil od druzega društva, zvišal ali znižal zavarovalnino, umrl in kedaj je bila smrt-nina plačana. Paziti je treba, da se vsekakor vpiše datum kakor slučaj nanese in to v pravo kolono in na pravo osebo.
2.)	V pobiralno knjigo naj se vpišejo imena jednako kakor se nahajajo v imeniku, to je vsaki razred zase. Knjiga je napravljena tako, da vsaki list zadostuje za jedno leto in ne bode treba imen članov med letom prepisovati. Ta knjiga naj se izpiše po imeniku članov in članic ali bolje rečeno iz knjige štev. 1. Paziti je treba, da se označi vse potrebno kakor se zahteva- v knjigi. Paziti je treba tudi pri pobiranju mesečnih prispevkov, da se pravilno vknji-žijo. Najprvo je treba vknjižiti koliko član plača, potem se to razdeli in označi koliko je plačanega za društvo in koliko za Jednoto. Poleg tega sti dve rubriki za slučaj, če kateri član ne plača ali če preveč plača. Koncem meseca se napravi zaključek računa iz katerega se takoj razvidi koliko je bilo skupaj plačanega, koliko se je prejelo'za društvo in koliko za Jednoto. Jednako se tudi takoj razvidi dolg in kredit društva.
3.)	Knjiga zastopnika je napravljena po načinu razpisa mesečnih asesmen tov. V to knjigo vpiše zastopnik(ica) društva asesment kakor razpisan. Razpis mesečnih ases. ki ga društvo prejme iz gl. urada Jednote je treba, da se ga z denarjem zopet? vrne na urad Jednote. (Čitaj navodilo označeno v knjigi).
V drugi polovici te knjige se vpiše vse od Jednote prejete svote, tako za smrtnino, kakor tudi za bolezen in poškodnino. Označiti je treba certf. štev. in ime člana(ice) za katerega(o) je bil denar izplačan. Vpisati je treba datum kedaj se je denar prejel kakor tudi kedaj in komu se izplačal.
4.	Knjiga prememba članov in članic. V to knjigo je treba vknjižiti člane in članice po razredih koliko je zavarovanih v vsacem razredu za tisoč in koliko za [KtStO, K tej razporedbi se potem prištejejp vsi pristopili člani(ice) kako! htdfzopet prTstofi!! in prestop:!'! Od 'iftitifa društva. Jednako^je treba označiti one, ki so prsmenili razred vsled zvišanja zavarovalnine. Ko je to vrejeno se napravi skupni račun po razredih razdeljenih članov in od teli, se potem odštejejo vsi suspendani, odstopili, izločeni, umrli, prestopili k druzemu društvu in oni, ki so si znižali zavarovalnino, Preostanek Vam kaže pravO raiporetlbo članov za bodoči mesec. Ko prejmete razpis mesečnih ases. iz glav. urada Jednote istega primerjajte s razporedbo žlunov v lej knjigi.
Opomba: Ta kitjiga stopi v Vfeljavo še le Z flovim letom 1913- Radi tega bodem še v sredi dec. 1012 obširneje o tent poročal in razposlal pOšebiie listine "mesečno poročilo", ki ga bode ffebi Vsaki mesec poslati na Jednoto. Tako poročilo se bode delalo iz knjige štev. 4. Pripomniti pa moram, da je treba veliko previdnosti pri izpisovanju te knjige. Paziti je treba, da se novo-pristopile člane in članice vpiše in prišteje šele potem, ko je kandidat(inja) za pristop v Jednoto potrjen od vrh. zdravnika, Jednako je treba tudi paziti, da se prestopile člane(ice) šele potem poroča, ko ima dr. tajnik(ica) že prestopni list na rokah ali kadar je obveščen, da je prestopili(a) član(ica) sprejet v drugo društvo.
5.) Knjiga društvenega tajnika (cash book). V to knjigo vpiše dr. tajnik-(ica) in sicer na levi strani na vrhu preostanek zadnjega meseca. Nato se vpišejo podrobni prejemki za Jednoto in društvo. Skupni prejemki za mesec se prištejejo k preostanku zadnjega meseca nakar se dobi skupna svota. Na desni strani se označi vsa izplačila. Treba je natančno specificirati vse izdatke tako za Jednoto kakor tudi za društvo. Skupni mesečni izdatki se potem odštejejo od skupne svote na levi strani in tako se dobi preostanek za prihodnji mesec.
Opomba: Iz te knjige bode treba izdelati letno finančno poročilo na gl. urad Jednote vsako leto.
6.)	Knjiga društvenega blagajnika(ice) (cash book) je jednaka knjigi taj-nika(ice).
7.)	Knjiga zapisnik oporok članov in članic. V to knjigo je treba vpisati vse člane in članice, z njihovimi certf. številkami kakor tudi svoto zavarovalnine. Označiti je treba tudi datum kedaj je certifikat članu ali članici izdan. Na desni strani se vpišejo imena dedičev, njih sorodstva kakor tudi svote njim zapuščene.
Ta navodila upam, da bodo tajnikom(icam) pri vpeljavi knjig kolikor toliko pomagala. V slučaju pa, da želi kateri(a) še kaj več pojasnila o eni ali drugi zadevi, naj mi blagovoli naznaniti.
Vse knjige kakor omenjene bodo stopile v veljavo z 1. jan. 1913, razun zastopnikove knjige, ki jo rabi lahko takoj. Vkljuk temu pa, da bodo knjige šele z 1. jan. 1913 prišle v rabo, bi bilo priporočati, da bi se gg. tajniki(ice) po-trudili(e) in prepisali(e) imenik članov kakor hitro mogoče, da bode isti v redu ob pravem času. Prej pa ko se prične z prepisovanjem imenika naj se vsak tajnik(ica) dobro prepriča iz razpisa mesečnih asesmentov ali je število in razdelitev članov in članic jednaka onemu številu in razporedbi v društveni knjigi. V slučaju, da ni, naj se izpišejo imena po razredih in mi pošlje imenik v pregled, da se popravi in vredi pravilno. Druga knjiga, ki se takoj lahko prične izpisovati je knjiga številka 7 "Zapisnik Oporok". Ta knjiga, čimpreje se prične izpisovati tem bolje za društvo. Dela in težave pri izpopolnitvi te knjige je jako veliko in vsled tega naj se z isto prične takoj.
nik je bil g. Anton Nemanich. Pogreb je bil res lep, ki so štiri dekleta v lepo belih oblačilih vzdignile krsto in jo nesle iz hiše žalosti in tri male sošolarice so nesle lepih rož in vencev. Sladko spavaj, draga hčerka! Bog daj, da se vidimo enkrat gori nad zvezdami! Bodi ti lahka hladna zemljical Joliet, 111., 5. avg. 1912.
Frank in Marija Špelič, starši,

r«ti, ■ za S500. '1- razred, spr. 4. avg. 1912.	Dr. št. 27 članic.
$ViriSV' Ane l34- Indianapolis, Ind., 5352 Ana Smerdel, roj 1892, zav. 2. razred, spr. 29. jul. 1912.	Dr. št. 34 članic.
drU|.	PRESTOPILE ČLANICE.
43i(j v} «v. Barbare 68, Irwin, Pa., k društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa„ ' ^uj r'ia Pavlič, 14. jul. 1912. I. dr. št. 15 članic. II. dr. št. 19 članic. Chisjj^ sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., k društvu Frid. Baraga 93
m- Minn., 4638 Katarina Staudohar, 3. jul. 1912.
I. dr. št. 7 članic. II. dr. št. 13 članic.
Waukegan, 111., 5. avg. — Cenjeni g. urednik: Prosim Vas uljudno, blagovolite uvrstiti naslednje vrstice v glasilu K. S. K. Jednote med društvene vesti.
Spodaj podpisani uljudno naznanjam članom društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. Jednote, posebno pa odsotnim na potnih listih, da sem na redni mes. dr. seji meseca julija odstopil od tajništva. Vsa pisma ali spisi glede društva, kakor tudi pošiljanja denarja za podaljšanje potnih listov, naj se blagovolijo pošiljati na novoizvoljenega dr. tajnika: Johna Artach, 1209 Wadsworth Avenue.
V listu Am. Slovencu štev. 33 z dne 19. julija t. 1. je bil priobčen dopis, katerega sem pisal kot dr. tajnik dne 15. julija. V dopisu sem opozarjal člane dr. sv. Jožefa na dolžnosti, katere imajo napram društvu. Naznanjal sem pa tudi, kaj je bilo sklenjeno na izvan-redni dr. seji dne 13. julija. Pri tem sem pa rabil tudi naslednje besede: "Na sramoto našega kat. dr. sv. Jožefa je bilo tudi sklenjeno, da se v z a-m e (ne ukrade, kakor je predsednik dr. povdarjal na dr. seji meseca julija) tudi naša dr. zastava ven iz cerkve. Takorekoč: da se oropa cerkev Matere Božje enega krasa (ne zastave), kateri je krasil cerkev (ob gotovih prilikah) že od začetka. — Na redni dr. seji meseca julija so pa predsednik društva in večina članov popolnoma napčno zavijali in tolmačili gori navedeni članek, ter mi očitali, da sem društvo s tem javno obrekoval. In kot tak moram biti po društvenih pravilih izločen iz društva. Ali tudi Jednote? (Brat preds. dr. sv. Jožefa: kje so bila dr. in Jednotina pravila 13. julija zvečer. ali si jih zgubil po poti do dvorane, katera si prišel k meni iskat pred izvanredno sejo?)
Ker pa ni bil moj namen dr. javnO obrekovati, ampak sporočiti odsotnim članom sklep izvanredne dr. seje, hočem tu ob kratkem pojasniti dr. članom, zakaj in iz kakšnega vzroka sem pisal dotični članek: Res je, cenjeni bratje, kakor se je govorilo na zadnji redni mes. seji, da društvo lahko zboruje na kraju, kjer samo določi. Res je tudi, da društvo hrani svojo zastavo kjer hoče. Ampak bratje, vsaka "mufenga" ima pa svoj vzrok in namen.
Zdaj pa vas vprašam, cenjeni člani, (onih sedem, ki so zahtevali od preds. izvanredno dr. sejo): iz kakšnega vzro ka ali kaj je bil vaš namen, ko. VEe pismeno' zahtevali, to je: pismo pisali bratu predsedniku, v katerem ste zahtevali, da skliče izvanredno sejo še isti večef? Ali je bila 'dr. seja sklicana v korist društvu ali njegovim članom? Zalibog, da sam lahko odgovorim: ne. Ampak zato, da kakor vi, tudi celo društvo nasprotuje cerkvi M. B. (kar se je tudi zgodilo, ker je bila večina na vaši strani) s tem, da se odvzame cerkvi tudi podpora, katero je plačevalo društvo kot najemnino od šolske dvorane. Ali ni bila dr. zastava vzeta iz cerkve z namenom, da ne pri-poznate cerkve M. B. za svojo župno cerkev, dokler ne ugodi mil. g. nadškof vašim zahtevam? In s tem oropana krasa, kateri je krasil našo cerkev ob gotovih priložnostih. Kje je bila dr. zastava sv. Jožefa dne 4. avgusta? Ni je bilo v cerkvi v odspred-ju poleg zastav dr. Vit. sv. Jurija in dr. presv. Srca Jezusovega. Zdaj pa bratje dr. sv. Jožefa, dobro premislite in prevdarite, s kakšnega vzroka smo se preselili v novo dvorano, potem pa sodite.
H koncu sobratski pozdrav vsem članom(icam) naše slavne K. S. K. J., posebno pla društvu sv. Jožefa št. 53, ter želim, da bi spoznalo svojo zmoto, v katero je bilo zapeljano po gotovih osebah, in se vrnilo nazaj k prvotni cerkvi ter s tem pokazalo, da je v resnici katoliško društvo pod okriljem naše matere slavne K. S. K. Jednote, katere namen je: Ohraniti med njenimi člani sv. katoliško vero in tako po spešiti njih večno srečo.
John Petkovšek, bivši dr. tajnik.
NAZNANILO.
Ker sedaj pošiljam vino in žganje na drobno in debelo samo iz mojega vinograda, zato mi je bolj prilično, da se mi vsako naročilo pošlje na mojo vinarno v St. Helena, Cal. Vino pošiljam tudi po 5 in 10 gal. kdor mi pošlje $1.00 za posodo z naročilom. 100 proof močan lanski drožnik in tro-pinovec pošiljam galone za $12, 10 gal. $25, 50 galonov drožnik za $105, tropinovca za $110. Kdor si naroči 28 gal. vina se.mu zraven vina lahko prosto vožnje pripelje še	gal.
žganja.
Kdor je že bil v Californiji, temu je znano, da je iz St. Helena vinogradov vino stanovitno in okusneje kakor katero drugo.
Kateri rojak pride osebno me obiskat lahko vidi iz postaje moj napis na distileriji. Za obila naročila se toplo priporoča
Stefan Jackše in sin S. M. Jackše, Box 161,	St. Helena, Cal.
Slovenski Zdravnik.
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, Id ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam bo-ste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanje_i do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite! Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L.
mJPPSonaa
Emil Eachm&n
1719 South Center' Arenua. j 1 CHICAGO, ILL.
Dragi mi sobratje in sosestre tajniki in tajnice:—
Uverjen sem, da ko bodete vse predstoječe točke prečitali, se bodete čudili in bali ogromnega dela, ki Vas čaka. Toda vrjemite mi, da ko bodete začeli bode polagoma vse lepo in pravilno urejeno. Res je, da bode delo težavno in naporno, toda dobre volje in korajže je treba in vse bode šlo. Vas čaka to delo vsacega posameznika(ico). Ono in isto delo, ki ima izmed Vas vsak posamezni za storiti, čaka mene za vse skupaj. Torej če jaz sam upam, da bodem zamogel za vsa društva Jednotine knjige vrediti (Jo pravega časa, potem (Nadaljevanje na 8. strani.)
Najstarlja slavensko-krščanska (Tri-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RS. GALIJA, MARŠALSKIH STAP®.
VA itd,.	"V--
Prodajemo zlatne znakov« za m slovenska i slovanska društv*.
Pišite po naš veliki ilustrovani eia-nik, tiskan n svih slavjanskih jizicik, koji šaljemo na zahtjev svakom« dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori sloveniK. Imamo na stotine zahvalnih dapL sov od Vam poznatih slovanskih dn»> štev.
Anton Košiček
Slovenski gostilničar
Pri meni je vedno največ zabave in najboljše pijače.
<<
Tonček Is 0. K.
99
N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET
Smrtno naznanilo.
Umrla je 27. julija v domovanju svojih starišev pod h. št. 310 Granite Str. g. Franka in ge. Marije Spelič hčerka Mimica v storosti 7 let in 3 mesecev, ki je bila pridna učenka prvega razreda naše ljudske šole sv. Jožefa. Je že delj časa bolehata, dokler je ni napadla vročinska bolezen, potem so tudi zdravniki obupali za njeno zdravje, in potem je bilo konec njenega življenja. Bog jo je hotel nedolžno k sebi, kamor smo jo spremili 29. julija. Sv. mašo zadušnico je da roval g. Rev. Josip Pollak, ki se je udeležilo v obilnem številu šolskih o-trok in častite šolske sestre. Pogreb-
Farma—poceni.
160 akrov, 100 akrov je obdelane zemlje, hiša z 11. sobami, velik hlev, in več malih hlevov in poslopij in kmetijsko orodje. Zdaj je pravi čas za kupiti, ker se vidi kako je zemlja rodovitna. Prodam radi važnih vzrokov. Več pove lastnik:
Jos. Stariha
B. F. D. 1 Holton, Mich.
(Iz velikomestnega življenja.)
Pri Pardubskih je sedela v salonu pri črni kavi mala družba: hišni gospodar Andrej Pardubski, zaslužni predsednik kluba industrijcev, njegova prijazna soproga gospa Katarina in stari zvesti hišni prijatelj Ivan Pav-lovič.
Povedati si niso imeli mnogo novega. Ivan Pavlovič si je privoščil za nekaj časa miru in počitka, ki ga je pač zaslužil, kajti zadnje tedne je imel mnogo napornega dela, ki je zahtevalo vse njegove duševne in telesne moči. Najprej je z nenavadno bistroumnostjo odkril neki star zločin, ki je bil v zvezi z zamenjavo nekih otrok in z neko dedščino, kmalu nato pa se mu je posrečilo priti do dna obširno zasnovanemu zločinskemu borznemu ma nevru, vsled katerega je vztrepetala vsa Evropa in ki bi znal biti naravnost usoden zlasti mednarodn komisiji, katere predsednik je bil Andrej Pardubski. V ta namen je moral prepotovati skoro vso Evropo. Zato tudi ni bilo čudno, ako se je po srečno dovršenem detektivnem delu čutil počitka potreben.
Hišne gospodinje se je lotilo malo nezadovoljstvo, ko sta ji razodela oba gospoda, da ne bosta prihodnji četrtek — bil je zopet Pavlovičev dan — pri njej in ž njo obedovala, ker sta dobila povabilo, ki ga ne moreta odkloniti.
Gospa Katarina se je nekoliko namrdnila zaradi te vesti.
"Ne uvidevam na noben način/' je pričela nekoliko užaljena, "zakaj bi ne bilo mogoče, zavrniti povabilo, ako se ima že obveznosti. Od svojega moža bi pač smela pričakovati, da bi zavzel korektno stališče ter samo zase ne sprejel povabila!"
"Draga moja," jo je pomirjeval hišni gospodar, "na korektno stališče sem se pač še vedno postavil, tukaj pa je bil izjemni slučaj. Vabilo se je glasilo izrečno samo za — gospode." "A tako! No, potem — seveda!" "Tu sumiš že zopet najhujše stvari, Katarina. Toda brez podlage. Vabilo se glasi za sestanek gospodov pri belem dnevu!"
"To mi je popolnoma vseeno, ali napravijo gospodje noč za dan ali dan za noč. Da hočejo biti sami med seboj, je glavno. Pri takih pikantnih zabavah moramo seveda me ostati v ozadju. Naravno, razumem popolnoma!"
"Tvoj sum je resnično neutemeljen, Katarina. Gre menda le za nedolžno garden-party."
"Naj bo karkoli že, ti si imel zelo tehten vzrok, da odkloniš, češ, da imaš sam gosta in ravnotako Ivan, da je že oddan. Seveda, mene se potisne takoj v ozadje, kadar se nudi kaj "bolj-
šega"! Prosim, nobene prisiljenosti, jaz vaju ne zadržujem!"
"Toda milostiva gospa Katarina," se je vmešal Ivan Pavlovič, "res ne gre drugače! Povabil je naju baron Ska-licki. On je, kakor veste, podpredsednik mednarodne komisije, in je pod-' predsednik tudi skoro vsem družbam, katerim načeluje vaš soprog. Zato Andrej ni mogel odreči."
"Moj Bog — novopečeni baron!"
"Vi bi ne smeli tako poniževalno govoriti o njem, gospa Katarina; on zasluži naše spoštovanje. Meni je na čestitke odpisal zelo primerne besede: Drugi aristokrati so ponosni na svoje staro plemstvo, jaz sem na svoje mlado."
"Kako pa se je pravzaprav zgodilo z njegovim "povišanjem" v plemski stan?" je vprašala gospa Katarina, že napol pomirjena.
"To je zanimiv dogodek. Kakor veste, primanjkuje v našem stolnem mestu kot mogoče v vseh velikih mestih, javnih bolnišnic, zlasti otroških bolnišnic. Nekega lepega dne je posegel gospod Skalicki—takrat samo gospod Skalicki in nič drugega — v žep ter daroval en milijon za zgradbo otroške bolnišnice. Ko je bila ta zgrajena in opremljena po najnovejših predpisih in pridobitvah znanosti ter človeštva, je posegla njegova soproga istotako v žep ter darovala ravnotako en milijon za trajno vzdrževanje podjetja. K o-tvoritveni svečanosti pred osmimi dnevi je prišel tudi cesar s spremstvom. Ko so mu predstavili ustanovitelja in ustanoviteljico, je dejal: "Gospod baron Skalicki, izrekam vam svoje odkritosrčno priznanje, in vam, gospa baronica, svojo zahvalo za vaše plemenito delo". Na ta način sta postala pleinenitaša, kar je bržkone v naši državi prvi slučaj."
Gospej Katarini je ta zadeva ugajala, tako od strani Skalickega kot od strani cesarja. Tudi zaradi prejšnje zadeve je bila že nekoliko potolažena, vendar se je še lotila novega napada.
".Priznam," je dejala, "da Andreju ni bilo« lahko odreči, toda vi, gospod Ivan, bi se lahko izvrtali. Bili ste vendar že prej povabljeni!"
"Tudi jaz se nisem mogel oprostiti milostiva. Kajti pravzaprav sem jaz vendar nekoliko vsega kriv."
"Česa pa bi bili vi krivi?"
"Vsega; ustanovitve bolnišnice in baronstva in drugih stvari. Zlasti ste pa vi, gospa Katarina, vsega krivi!"
"Kako pa pridem jaz do tega?"
"Popolnoma enostavno. Vi veste prav dobro, gospa Katarina, da moram iti po vašem naročilu vsak trenu-
tek borit se za vaša dobrodelna društva."
"O, če vam je to v breme, gospod Ivan---"
"Prosim — jaz se ne pritožujem; konstatiram samo dejstvo. Moja prva pot je bila vedno k Skalickemu. Tamkaj sem bil vedno gotov, da bom kaj dobil. Navadno tisoč kron, včasih tudi deset tisoč kron. Nekoč smo mu tudi iztisnili dvajset tisoč kron. Pri tem pa nisem nikdar napravil tako navdušenega obraza, kakor je bržkone pač pričakoval. Nekoč je napravil tu di ostro opazko, če je to tako samo-obsebi umevno, da mi tlači denar žrelo. Odgovoril sem mu, da to ni samoobsebi umevno, pač pa zelo lepo od njega in hvalevredno, v splošnem sem pa vendar moral reči, da manjka našim bogatim ljudem pri njihovih dobrodelnih dejanjih pravega poleta in velikopoteznosti. Na to ni ničesar odgovoril, samo pogledal me je, kakor kdo, ki v resnici ne ve ničesar povedati. O tej točki pozneje nisva nikdar več govorila med seboj. Pri o-tvoritvi pred osmimi dnevi pa me je potegnil na stran ter me je vprašal z neprikritim notranjim zadovoljstvom v očeh, če mi je dovolj "poleta" in "velikopoteznosti".
Gospa Katarina je sedaj spoznala, da vsekakor tudi Ivan Pavlovič ni mogel odreči baronovemu povabilu ter se je sprijaznila z mislijo, da bo, kot je šaljivo pripomnila, v četrtek v samoti prejokala svojo mladost. Ivan Pavlovič je nato odgovoril istotako šaljivo z enim svojih dvanajstih dovti-
pov: "Obeda vam kljub temu ne darujem, milostljiva. Kako pridem jaz do tega? Meni tudi nihče nič ne daruje. Jaz bom torej svoj del, ako vam je prav, pojedel en dan pozneje, v petek.'
Gospa Katarina je bila s tem zadovoljna. Šla je celo dalje; napravila je zadnji poizkus, da bi vsaj nekaj rešila od svojega četrtka: "Moj mož je dejal da boste pri baronu podnevi. Na ta način zna biti večer mogoče vendar še prost. Nočem pokvariti igre in tudi ne siliti, vendar če ne bo prepozno, pridete lahko na čaj, da boste delali druž bo. Do desete ure bom rada čakala.'
"To je sijajna ideja, milostljiva!" je vzkliknil Ivan Pavlovič navdušen. "Po hudem boju, kakršen tudi bržkone bo, pijem vedno rad še čašo čaja, in boljšega kot pri vas, gospa Katarina, ne dobim vendar nikjer. Tudi ne bo tako pozno, kakor menite. Na povabilu stoji jasno: od desete do šeste ure. Taka jasna določila so vedno prijetna. Mi bomo že čisto lahko ob sedmi uri pili pri vas čaj in pri tem tudi obenem takoj obrali nekoliko ljudi."
In tako se je tudi zgodilo. V četrtek zvečer — še ni bilo ravno sedma ura — sta vstopila oba gospoda pri gospej Katarini ter takoj hotela uveljaviti svoje pravice pri čaju. Bila sta oba zelo dobro razpoložena, zlasti še gospod Pardubski, ki sploh ni prišel iz smeha. Proti njegovi resni navadi je pravil nešteto "dovtipov" vsake vrste, ki so morali biti vsekakor izvrstni, ker drugače bi se ne mogel tako gla 110 in prisrčno smejati nad njimi.
Čaj je bil kmalu preskrbljen in zopet so sedeli zadovoljni skupaj v salonu. Gospa Katarina je bila že groz 110 radovedna in njeno prvo vprašanje seveda je bilo: "No, kako je bilo?"
"O, bilo je imenitno!" izjavil je hišni gospodar, ki je bil najbolj gostobe seden. "V splošnem je bilo videti vnaprej, da bo Skalicki — ah, tisočkrat pardon! — baron Skalicki — počasi se bomo morali na to navaditi — zanimiv preobrat — kaj?"
Ta "zanimiv preobrat" mu je zlasti dopadal; nikakor ni mogel prenehati, smejati se nad njim.
"Določitev ur od desetih do šestih je bila vendar primerna," obrnil se je Ivan Pavlovič. med tem ko se je Par dubski smejal hrupno dalje, tiho in s postranskim pogledom nanj h gospej Katarini, "dobro vino napravi človeka veselega 1"
"Da je torej baron Skalicki," pričel je Pardubski zopet govoriti, "hahaha-ha — izborno — kje sem pa pravzaprav ostal, kaj pa sem hotel povedati?"
"Da se baron Slcalicki ne pusti opehariti!" pomagal je Pavlovič, ki je v splošnem znal veliko več nesti kot njegov spoštovani prijatelj.
"Res — izborno — to je bilo! Torej vse izredno, fino, v velikem slogu, seigneuriai — dobro povedano—kaj?! — Možakar ume živeti in sprejemati goste. In zabavali smo se — famoz-110! Še sedaj se moram smejati." — 'n smejal se je znova. "Najboljše je bilo — ti bi morala biti zraven, Katarina — kako nas je Ivan s svojo detektivsko znanostjo hotel potegniti in kako se je potem skrčil, ko je prišel policijski komisar dr. Vesel. Sedel je kot kup nesreče. Tako se je še malokdaj blamiral kak Evropejec."
Pardubski se je tresel od smeha ko je mislil na to, gospa Katarina pa je širila oči. Kaj?! Tu je bilo tudi nekaj kriminalnega?! To je vendar čudno! Kamor pride Pavlovič, je nekaj. Bila je zelo radovedna za podrobnosti, ni pa imela posebnega zaupanja v pri-povedovalno umetnost svojega soproga, zlasti pri njegovi momentani ve-
selosti. Obrnila se je torej do Pavlo-viča, naj pripoveduje."
"Ne bo ti hotel mnogo povedati, Katarina," je posegel vmes Pardubski, "kajti topot je žalostno pogorel. Zasnoval je nekaj, da bi pogorel tudi dr. Vesel. Ta pa je bil premeten in je pravega takoj zagrabil. Ti bi morala videti Ivanov obraz. Bilo je naravnost božansko!"
"Ali je res, Ivan," vprašala je gospa Katarina, "da ste imeli enkrat smolo?"
"Nasprotno, milostljiva, srečo sem imel. Brez nekoliko sreče pri moji stroki sploh ne gre."
"In vendar neuspeh?"
"Kdo pravi to?"
"Moj mož je vendar ravnokar rekel —"
"On!" Pavlovič je pomilovalno pogledal veselega .hišnega gospodarja. "Moj Bog, on pač ne razume drugače, ubožec!"
"Torej povejte."
"Da, naj le pove," ie pritrdil tudi hišni gospodar. "Radc&eden sem, ka ko se bo tu izvili"
Ivan Pavlovič je pričel pripovedovati:
"Baron Skalicki si je sezidal, kakor mogoče veste, gospa Katarina, krasno vilo ob periferiji mesta. Ozadje vile tvorijo gozdovi, in ako se človek obrne proti njim, bi mislil, da je v samoti, mnogo milj daleč od hrupnega svetov nega prometa. Pol obrata okoli lastne osi pa je videti bleščečo reko in milijonsko mesto v svojem sijaju pod nogami. Vilo je sezidal Oton Wagner, torej na prvi pogled nekoliko zme šano, v resnici pa z naravnost rafinira-no premišljenostjo in z vsem mogočim komfortom. Umetnost Otona Wagnerja se namreč razlikuje od stavbnih slogov, ki so bili dozdaj v rabi — vi vendar dovolite, milostljiva, da to razložim?"
"Ne, Ivan, tega pa prav gotovo ne.
Estetika in umetnostna kritika prideti pozneje na vrsto; zaradi mene — j^z bom potem tiho, sedaj pa morate o-stati pri -stvari."
"Dobro. Kot estetika se me je vedno podcenjevalo, tega nepravičnega ravnanja sem že navajen. Eno pa smem vendar še pripomniti, namreč, da spada k vili dobro oskrbovan vrt in krasen park."
"Da, Ivan, to smete." "Hvala lepa. To spada namreč zraven k dogodku. Torej Skalicki nas je povabil vsled dvojnega vzroka. Prvič nekoliko, da posvetimo novo vilo, in drugič, da se nam zahvali za naše čestitke. Bilo nas je štirinajst mož, sa mih intimnih prijateljev, ki naj bi se veselili ž njim vsled izkazanega cesarjevega počaščenja."
"In zakaj samo — gospodje?" vprašala je gospoda Katarina, ki nikakor ni mogla pozabiti te točke."
"Ker je bil samo še en gospod, on sam, v hiši. Njegova žena, sinovi in hčere so že vsi izleteli — k Severnemu morju, v Pariz, v Švico."
"To bi mi pa vendar lahko povedali takoj!"
"Da, Skalicki, to bi moral takoj povedati!" pritrdil je Pavlovič in tako zvalil prijateljsko vso krivdo na prija teljeva ramena. "Zajutrek je bil napovedan na deseto uro. Zbrali smo se že vsi nekoliko prej in Skalicki nam je pričel razkazovati hišo. Bil je za cicerona in vodil družbo. Jaz sem ne koliko zaostal, ker sem itak že vse večkrat videl. Iz stopnjišča sem se kot zadnji iz družbe slučajno ozrl sko zi malo okence v predsobo v pritličju, kjer so viseli naši površniki. Zazdelo se mi je, kakor bi v poltemi zapazil bel blesk. Moral sem pomisliti. Roka — bel blesk — tu je moral nekdo z enega naših površnikov ukrasti srebrno ci garetnico."
"Stoj, tu sem ga pa zasačil, Katarina!" posegel je vmes Pardubski s pO sebnim zadovoljstvom. "Ne verjemi mu! Nam je vse drugače pripovedoval. Nam je rekel, da je cigaretnico ukradel sam, da bi s tem pripravil past komisarju dr. Veselu."
"To sem vsekakor rekel, ker sem imel svoje vzroke za to. Vi boste pač videli, milostljiva, če sem imel prav Pustil sem torej družbo mirno iti po stopnjicah in tekel okoli hiše, da bi vojo interesantno osebo mogel srečati* od druge strani popolnoma ne-sumljivo."
"Ali se vam je to posrečilo?" vprašala je gospa Katarina.
"Tako kot sem želel, samo, Skalicki bi mi skoro prekrižal račun. Zagledal me je skozi okno prvega nadstropja in me poklical ravno, ko sem videl prihajati svojega moža. Skalickemu se je mudilo; jaz bi naj takoj prišel gor, ker je bilo tam nekaj, kar še nisem videl. Rad ali nerad sem se njoral povabilu odzvati, vendar pa sem si prej dobro ogledal moža, ki me je tako zelo zanimal. V svoje pomirjenje sem spoznal po njegovi obleki, da spada k hiši. Šel sem torej v hišo z zavestjo, da ga bom pozneje še našel."
"Da, ampak lepa prilika bi bila vendar zamujena," je menila gospa Katarina, "ker bi pozneje ne imel mogoče več cigaretnice pri sebi."
"To je zelo pametna opazka, gospa Katarina. Splošno opažam, da imate mnogo več talenta za plemenito detektivsko umetnost,, kot vaš velecenjeni gospod soprog. No, šlo se mi ni pa več za cigaretnico, ker so me zainteresirale že druge in važnejše stvari. Odšel sem torej gor. Kar mi je Skalicki hotel pokazati, je bil neki akvarel
izredne tehnike--"
2e dobro, Ivan; umetnostna kritika pride pozneje na vrsto!"
(Konec prih.)
Ko se mudite v So. Chicagi, ne poza bite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSI K
slovenska gostilna mesarija in grocer i ja,
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111 Pri meni dobite vse kar želite. Po strežba točna, blago najbolje, a cen» najnižje.
Leo Zelenka Lerando
iz slavnega praškega
konzervatorija godbe
uči igrati klavir in harfo (piano and harp) po metodi praškega konzervatorija, početka učenja do končanja. Za daljša pojasnila se priglasite na:
Leo Zelenka Lerando
209 Richards St. JOLIET, ILL.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT

Telefon South Chicago 70S. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV. SOUTH CHICAGO, ILL.
Popravljamo
Delo jamčimo.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih banr, oljr in firnežev. Izvriujejo se rsa bar varska dela ter obešanje ateaskegi papirja po nizkih cenah.
KLOBUKE
kupljene pri nas ureujemo brezplačno
NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
318 N. Chicago St. JOLIET, ILL
Kam pa greš Jože1
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čes treko. Tam dobim dobro pivo, zSa" nje, smodke in izvrstno domače viM ki je rudeče in belo, in bo teklo veseli' Pridite tudi drugi vsi, in prepriča)" se sami.—Na svidenje pri
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava. dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
PHELPS BROS. & CO. 2 Washington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi.
k Chi. Phone 376.
N. W. 927
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. i«H Jefferson St., blizu mosta, Joliet
FARME!
V slovenski naselbini, prijaznem odnebju imamo naprodaj krasne urejene farme od 40 do 100 akrov s ceno od $10 do $25 na aker. Pišite za pojasnilo na
Kieffer Land Co., Walter, Tex.
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio St.	Joliet, HL
KADAR SE MUDITE NA N. CHICAGO CESTI SE OGLASITE
v mojej gostili
in se okrepčajte po domače. Pri meni boste najbolj postreženi.
John Gersich
1000 N. Chicago St. JOLIET,
J. P. KING #
pleten	leSIli
^trgovec.
Clinton in Desplaines Sta. Joliet
vAumv.vAvv.vmw'
Oscar J. Stephen
Sobe 201 In JOLIET,
!02 Barber bid g. ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
i;
Kupuje in prodaja z»mljilča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali Hrugi po ikodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in bolezaim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko aLi oko spadajoča pisanja.
Govori nemško is angleško. WUWWVWWWArtiWLWWlV
Rojaki, če hočete imeti lepo očis«*'
Sin
110 perilo pošljite ga v edino sloven:
perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY
106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon ^ Naše delo je izborno. Podpis domačo obrt!

National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet,
I«-
Ediua slovanske fotografij« T Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše deio-
N ENAVADNA SLABOST.
Mnogi ljudje so podvrženi nenavadni slabosti, a vzroka ne morejo tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Zamore nastati radi bolezni v želodcu, jetrah ali črevesih, slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razna zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. Kar one potrebujejo je znano zdravilo, katero vpliva na vse prebavne organe,
IZČISTI CELO TELO IN KREPI VES ŽIVOT NAREDI BOGATO KRI, UREDI PREBAVO.
To zdravilo, katero morejo rabiti vsi člani družine in katero vi morete rabiti v vseh slučajih, če se slabo počutite, je dobro poznano
TRINERJEVO
Zdravilno Grenko Vino
To naravno zdravilo, katero je narejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker im a zdravilno moč v nerednostih prebavnih organov, kateri sc temelj zdravja celega telesa. To zdravilo morate rabiti pri
BOLEZNIH ŽELODCA in ČREVES ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI, VEČKRATNEM GLAVOBOLJU, REUMATIČNIH NAPADIH, NEURALGIJI in NERVOZNOSTI, MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH, KOLIKAH IN KRČIH, VZDIGAVANJU in KOVCANJU. 1
in pri vseh takih boleznih, pri kterih je znak bolezni, izguba teka in slahost V LEKARNAH.
bitter-wine
iJ^k
\
trinerovo
horke vino
TRI***

by JOSEPH
JOSEPH TRINER,
1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE.	CHICAGO, ILL.
Ml
srH.'jibr/.;
edina slovensxa tvrdka
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CEXE NIZKE.
F. KERŽE CO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
E. Wunderlich Granite Go.
804-806-808 N. Hickory Street JOLIET, ILL.
Velika zaloga spomenikov,
Naše podružnice so: Betliania in Ressnrection Cemetery blizu Summit, Cook Co. in Naperville,Ill.
Chicago Phone 949. N. W. Phone 949
I; """'"""»»iiHHiiimiiimiiiimwiiiiiiimiiiHiiiiHnii
A. NEMANICH, pred*.	M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA, blag
GLAVNICA $50,000.00.
Ihten. in iakorp. leta 1910
Slovenian Liquor Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.

Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, ko je prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega
zastopnika.
-okalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!
Mirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
luiuininniiiiininimniiiuiiiiiiiniiiii
i
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljnbi.
Neg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
iffii,oi»iYo
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
9,3 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344

Slovcnec, $1.00 na leto.
Angleščina brez učitelja!
°dilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
' KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
(Nadaljevanje z 2. strani.) tevžu Tomshe. Čestitamo obema družinama !
Pred kratkim so se vrnili trije tukajšnji Slovenci iz Idahe, kamor so šli za delom.
Grem naj proti koncu. Ako se Vam, gospod urednik, zdi ta moj dopis malo dolg, bode pa drugikrat še malo daljši. Pošiljam pozdrave rojakom po celi svobodni deželi, katero sedaj vlada W. Howard Taft. Vam, g. urednik, pa mnogo naročnikov!
Kranjska Mina.
Waukegan, 111., 16. jul. —- Marsi-katerikrat se je že bral kakšen dopis od naše naselbine v Waukeganu, 111., in najsi bode vesel ali žalosten, je šel med rojake širom Amerike. Ali nobeden dopis ni bil še tako žalosten za slovensko ljudstvo v Ameriki in za našo naselbino, v kateri' se še nikoli ni kaj tacega prigodilo, odkar se je slovenska cerkev ustanovila. V resnici je težko za vsacega Slovenca, dajati v javnost svoje lastne rojake in naše domače razmere. Kakor dobri prijatelji miru, smo molčali in prikrivali vsemu slovenskemu ljudstvu v Ameriki, samo da bi zopet mir zadobila naša naselbina in bratsko zlogo. Ali ni mogoče. Kdo je kriv tega, bodem malo razjasnil in svojega imena ne bodem skrival za kulise: prosim urednika, da me podpišete z velikimi črkami, da vsak naš nasprotnik v Waukeganu ne potrebuje iti prašat, kdo je dal ta dopis.
Kdo je kriv nemiru v naši naselbini? Gosp. Jakob Kalan, dušni pastir in prijatelj miru!
Morebiti vam je znano, čitalci A. S., da je naš poprejšnji župnik Rev. John Plevnik prosil chicaškega nadškofa za svoj odstop od fare M. Božje v Waukeganu, 111. Mil. nadškof ni hotel re-signacije sprejeti, ampak dovolil je Rev. J. Plevniku počitnice za 2 meseca, da se ozdravi in kadar bode sposoben za pastirsko delo, da se zopet vrne nazaj k fari M. Božje v Waukegan. In vzvišeni gosp. nadškof je namestil začasno v našo faro gosp. Jakoba Kalana, kateri je ravno prišel iz Kranjske dežele, da nadomestuje Rev. J. Plevnika kakor dober delavec v Gospodovem vinogradu.
Pa gosp. J, Kalan je le gledal, kako bi mogel najgrje osramotiti poprejšnjega župnika in se potem polastiti fare Matere Božje. Govoril je in vedel je več od gosp. Johna Plevnika in poznal vse njegove napake in vse njegove grehe in njegovo delo bolj, dasi: je bil samo 2 tedna tukaj, kakor smo mi vedeli, ki smo bili tukaj, odkar se je fara začela; in Rev. J. Plevn k je bil prvi župnik pri fari Matere Božje. Akoravno je Rev. J. Plevnik imel svoje napake, kakor jih imamo vsi večinoma, ampak zraven jč pa tudi imel dobro srce, kakor malokateri drugi človek.
Pri prvi seji cerkvenega odbora in društvenih odbornikov za napravo cer kvene veselice v prid cerkve in šole, se je gosp. Jakob Kalan prvič lepo in velikodušno izrazil, da Rev. J. Plevnik je "baraba", "pijanec", da je v farov-žu vse razbito, stoli polomljeni, da ni nobenih krstnih knjig od leta 1909. in tako naprej — samo, da si je gospod Kalan dobil boljši vpliv pred ljudstvom. Povedal je tudi, kako bode on velik finančnik: "Ako greste za mene prosit k škofu, da bodem jaz tukaj za župnika, bodem vam tisočake prihranil, vaša cerkev in šola bode brez dolga." In tako si. je mož mogočnosti dobil precej pristašev, in precej je bil izvoljen odbor, da gre prosit k škofu za gosp. J. Kalana, da ostane župnik fare Matere Božje v Waukeganu, I'.l.
Možje pridejo k škofu. Milostljivi nadškof jim pove, da J->kob Kalan e samo nadomestnik Rev J. Plevnikc, dokler se on ne povrne iz počitnic.
Jakob Kalan skliče drugo sejo. Rekel je: "Ako me vi farani hočete za župnika, me mora tudi škof pripoznati in vaša beseda mora veljati."
Cerkvene seje so se vršile vsaki večer. Kdor bi le besedico rekel ali se bi samo spozabil in imenoval Rev. J. Plevnika, takoj je bil postavljen na ulico, zato ker gosp. J. Kalan je rekel: "Kedor se poteguje za barabo, ni nič vreden." Dan za dnevom so bile cerkvene seje in ena in druga deputacija je bila poslana k škofu.
Vzvišeni g. nadškof je ukrenil drugo in imenoval Rev. Josipa F. Stukel za župnika in obvestil g. J. Kalana, da pripravi prostor novemu župniku. Gospod Kalan je odločno odgovoril pismeno g. nadškofu, da ne zapusti fare M. Božje in da se ne premakne iz cerkvene lastnine, ker njega ljudstvo zahteva in on mora tukaj biti za župnika.
Ali ubogi gosp. Kalan — motil se je. G. nadškofova roka je trda in njegov um bister. To je g. Kalan sam sprevidel, kadar je šel v g. nadškofov urad po svoje spričevalo iz ljubljanske škofije, v katerem mu ljubljanski knezoškof očita nepokorščino in sumljivo občevanje s svojo postrežnico, zaradi latere je zapustil svojo škofijo, da tudi ni imel časa se posloviti od svojega škofa in si vzeti svoje duhovniške dokumente.
V resnici mora ljudstvo misliti, koliko učenosti mora imeti g. J. Kalan: v stari domovini, ako eden za pastirja služi in se premesti k drugemu gospodarju, mora imeti svojo poselsko knjižico in spričevalo od prejšnjega gospodarja — ali g. J. Kalan tega ni vedeli Mislil si je: "V Anieriko se izselijo sami priprosti ljudje, tja jo bodem popihal in tam zakril moje dejanje v stari domovini." Ali ubogi revež — motil se je. Tudi tukaj ga je doletela kazen.
Veliko ljudem se je sumljiv zdel, ka-
dar je bil tukaj samo začasno postavljen ter je prec nastopil s svojo kuharico, ki jo je pripeljal iz stare domovine. In sedaj pravi, da mu je njena sestra dolžna 2000 kron in da je njegova kuharica porok, da mora njemu služiti 10 let in odslužiti sestrin dolg. To je sam g. J. Kalan dal reporterju "Waukegan Daily Sun" 15. jul. 1912.
Tako se je odrezal J. Kalan: I. Moja kuharica je pri meni 3 leta in zato sem jo vzel s sabo, ker je dobra kuharica. II. Ker sem posodil njeni sestri 2000 K in moja kuharica bode meni odslužila v 10 litih. III. Moja kuharica je prišla v Ameriko z mano zaradi tega, ker je veliko lepega slišala od Amerike. To je gosp. J. Kalan dal poročevalcu. Gosp. J. Kalana zgodovina naj ostane za sedaj. Sedaj pa'z drugim naprej.
Gosp. J. Kalanu je prepovedano vsa cerkvena opravila opravljati. Ali ubogi revež, on ne uboga g. nadškofa. Gosp. J. Kalan je še več kakor škof. Krstiti hodi otroke po hišah, organi-zuje neodvisno cerkev, kateri ne bode drugi gospodar kakor njegovi farani in J. Kalan. Škofov več ni potreba v Ameriki, vsak je lahko gospodar pri cerkvi!
Gosp. J. Kalan je govoril, da ni nobenih krstnih knjig od 1909, nobeden otrok nikjer zapisan. In to je velika laž za J. Kalana. Ubogi revež! Kadar je nadškof postopal postavno, in postavil J. Kalana na ulico z njegovo prtljago, pa gosp. J. Kalan ni imel toliko časa, da bi tiste krstne knjige s sabo vzel in za vekomaj očrnil Rev. J. Plevnika. Bog mu ni dal sreče, ker policijski načelnik je svoj posel prehitro naredil. Ali gosp. J. Kalanov naklep se ni dopolnil. Bog ljubi resnico, sovraži laž. Kadar je Rev. Josip F. Stukel prevzel župnišče in je tu gledal za listine in druge knjige, je našel krstne knjige založene v kotu. Kedo jih je skril? Jaz ne vem; sodi
se pa lahko, to se pravi, ako bi jih hotel g. J. Kalan poiskati in ljudem resnico povedati, bi jih lahko našel. Ali kdor resnice ne ljubi, mu kaj drugega pripravno pride.
In tako je tudi prišlo pri naših katoliških društvih, da bo zadnja nedelja 14. julija 1912 spomin zgodovine slovenskih društev v Waukeganu. Brez obveščenja splošne seje so se naše zastave od cerkve odnesle v zasebno poslopje neodvisnosti. Dragi bralec, dragi društveni katol;ški brat, povej mi, kaj ti je cerkev Matere Božje škode storila, kaj ti je šolska dvorana ško de storila, kjer si imel zmeraj prost vhod? Ali sedaj mislite vi, kakor rečejo 7 možje, zadosti da se podpišejo in potem dr. ukrene kar ve. Ali ne vem, ako je pravilno. Prvič, jaz se obrnem na naše slavne uradnike K. S. K. J. in potem še na naše dobro stoječe katoliške brate od katoliških dr. v Waukeganu in North Chicagi, da sprevidijo napako naših sobratov in odločno nastopijo proti napadalcem naših društev in napadalcem rimsko katoliške cerkve.
In zatorej vas tudi druge slovenske brate in rojake prosim po širni Ame riki, da presodite moj dopis in pripomorete k miru do sedaj naše mirne naselbine. Upamo, da se bode spet vrnil mir, sloga in napredek naše rim-sko-katoliške fare in naših katoliških društev.	John B. Kukar.
Na prodaj
Prodajalna likerjev na debelo, ki je v najboljši okolici v Pittsburgh, Pa. Najboljši prostor za moža, ki govori slovenski, ker je ta prostor v sredini slov. naselbine. Proda se radi vzroka — poceni za gotovino.
FINK & WALDVOGEL, 5437-9 Butk St., Pittsburgh, Pa.
Joliet smilil Dye House
Professional Cleaners and Dyers
STRAKA & CD. Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zope> ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicago Street v novi hiši Joliet National Bank*.
White Front Buffet
Priporočam cenj. rojakom in prijateljem svojo
trgovino z obleko
ANTON KRIŽAN, lastnik 916 N. Chicago St.,	Joliet, 111.
Rojakom naznanjam, da sem kupil eno največjih in najlepših slovenskih gostiln v Jolietu, kjer me lahko najdete ako me želite obiskati. Pri meni boste najbolje postreženi.
Obenem naznanjam, da v moji gostilni najdete g. Ant. Kočevar, ki je v Jolietu dobroznan.
Vjna naprodaj
Lansko vino od prve trgatve iz mu-škatel in tokaj grozdja belo vino po 35c galon. resling po 40c galon, belo vino od leta 1910 po 45c galon, črno 40c galon, staro belo vino 50c galon,
100 proof močan drožnik in tropino-vec po 4J4 galone za $12, 10 galonov $25. Vino pošiljam po 28 in 50 galonov vkup. Vinarna in distilerija bli-zo postaje. Pisma naslovite:
S. Jackse, Winery
Box 161,
St. Helena, Cal
Loughran & Conway
108 Loughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET
Prodaja zemljo, lote, posojuje denar, zavaruje proti požaru hiše in pohištva.
JAVNI NOTARJI
Denar posojamo na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabite kaj podobnega. Chicago tel. 500 (Five hundred.)
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne uloga ter pošilja denar na vse dele svetu.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir.
JOHN PRUS
N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR. Stavi in popravlja hiše.
Woodruff Road.	Joliet, III
Sedaj je čas si kupiti lepo zlatnino in po zelo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofelce, naglavne kamplne z lepimi kamni, stenske in budilne ure. Se priporočam slavnemu občinstvu edini slovenski zlatar v Jolietu
FRANK BAMBIČ,
210 Ruby Street,	Joliet, Ills.
Slovenci in Hrvati!
v Pittsburgh Pa. POZOR!
Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave.
Pittsburg, Pa.
Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA.
Slavnemu občinstvu se priporočam v obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli!
Geo. Flainik, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa.
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and 11 th Str««t, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najbolj!« californijska vina. VSI DOBRODOŠLI!
Y zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in tlečo kakor tudi ženske črevlje
Dobra postrežba, nizke cene!
John Kiriiicicli
918 North Chicago St. JOLIET, ILL.
Kadar imate ■ sodiščem opraviti obr. nite M na
&
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, I1L
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Mi hočemo tvoj denar ti hočešlnaš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi se
pri nas in oglej si našo zalogo! Mi ta bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LTON K
Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa zc stavbo ali drugo, vprašajte
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St, JOLIET, ILL.
Louis W|ise
"MEET ME FACE TO FACE"
gostilničar
200 Jackion St,
Joliet,
Prijateljem in znancem naznanjaj da iem kupil Mauserjev aalun, kjer mm lahko najdete vsak cat in se okrepčat* V zalogi imam najboljša vina i. drag.
pijače.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
"BELLADONNA" 0BLI2I
AU CBUfa E vt*£w iia&afl to mume nu.
REVMATEMU HROMQSTI BOLESTI t KOLKU BOLESTIH » ČLENKIH NEVRALG1JI PROnNU OTRPLOSTI MSlC SLABOTNEM KRIŽU
SLABOSTIH » ČLENKIH PLJUČNIH IN H!SN1H BOLEZNH MRAZENJU . ŽIVOTU VNETJU OPRSNE MRENE FREHLAJENJU BOLESTIH r LEDJIH BOLESTIH v KRIŽU
HUDEM KASLjU
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
Tbe A. W. Flexer Dni Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street*. JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje j« dobiti najboljie to po najnižji r eni/ Gotovo! V m nate)
J. & A. Pasdertz
te dobijo aajboljlf sveče i. preka-ieae klobase in najokusnejie meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torai i* poskusite aaie meso.
Nizke cene ia dobra postrežb* l* aaie geslo Ne pozabite toraj obiskati nas r ■Utšej mesnici in groceriji na v.oga-ln Broadway and Granite Streets. Ckic. Phone 4531 N W. Phoae tuj
Angleščina.
Mi poučujemo že peto leto angleščino potom dopisovanja. Dobri uspehi. Lahka metoda. Učite se doriia. Pouk traja do šest mesecev. Pišite po pojasnila še danes. Šolnina nizka.
Slovenska Korespondenčna Šola j
(Prejšnji naslov: 6119 St. Clair Ave. S. B. 10.)
1380 E. 40th St. Cleveland, Ohio, j
Hezervni sklad nad pol milj ona kron.
KMETSKA POSOJILNICA
Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Ztieom.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	-w 1 Cf
brez odbitka rentnega davka. Jt JLJLA - /O
Naš zaupnik v Zjed.
državah je
Frank Sakser,
6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih
vlog dvajset milj ono v kron.
(Nadaljevanje s 5. strani.) sem gotov, da bodete tudi Vi vsak za svoje društvo vse vredili kakor se zahteva. Da pa nam bode tem laglje vse v najlepšem redu in pravilno vrediti in knjige po zahtevanem načinu vpeljati, bodimo jeden druzemu naklonjeni, ter delujmo roko v roki. Delo je jako težavno, toda, ko se knjige enkrat vpeljejo bode vse trudopolno delo pozabljeno, kajti toliko laglje in pravilneje bode vbodoče poslovanje.
Z bratskim pozdravom	JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
NAZNANILO VSEM ČLANOM IN ČLANICAM K. S. K. JEDNOTE V WAUKEGAN, ILL.
Došlo mi je iz Chicago, III., tiskano uradno pismo, poslano ''Slovenskemu narodu v Waukegan v pouk in svarilo." Pismo je pisal generalni vikar čika-ške nadškofije, Very Rev. Michael J. Fitzsimmons v imenu čikaškega nadškofa Most Rev. James E. Quigley. Ker pa spada naša Jednota v cerkvenih zadevah pod jurisdictio čikaškega nadškofa, je moja vestna dolžnost da to pismo potom našega uradnega glasila objavim s primernim opominom članom in članicam K. S. K. Jednote, bivajočim v mestu Waukegan, 111.
(Op. ur. Dotično pismo smo objavili v zadnji št. A. S. na prvi strani.)
Na podlagi tega pisma podpisani kot duhovni vodja K. S. K. Jednote, tem potom uradno obveščam vse člane in članice K. S. K. Jednote v Waukegan, da v smislu pravil K. S. K. Jednote morejo biti člani naše Jednote samo rimsko-katoličani, to so pa le oni, ki pripoznajo rimskega papeža za vidnega poglavarja katoliške Cerkve na zemlji, ter za svojega škofa edino le škofa do-tične škofije, ter imenovanega naravnost od rimskega papeža za vladanje te škofije. Vsled tega so pravi udje katoliške Cerkve le oni ljudje, ki pripoznajo za svoje dušne pastirje samo one duhovnike, katere jim pošlje škof dotične škofije. Drugi od škofa nepostavljeni ali pa iz kateregakoli vzroka odstavljeni duhovniki nimajo pravice izvrševati duhovnega pastirstva, dokler jim Škof dotične škofije tega ne dovoli. Vaš edino-pravi škof je in more biti nadškof v Chicago, sedaj vladujoči škof Mil. g. nadškof James Eduard Quigley in Vaš dušni pastir je za sedaj edino le Rev. Joseph Stukel. Le jD ima pravico izvrševati duhovno pastirstvo v Vaši župniji, ker je posW v to in pooblaščen od čikaškega škofa oziroma nadškofa.
Zato pa Vam, dragi sobratje in sosestre K. S. K. T-.ilnote, kot duhovni vodja naše slavne Jednote, naznanjam, da člani in članice K. S. K. Jednote v Waukeganu, ki bi hoteli pripadati kaki župniji, neodvisni od čikaškega nadškofa, Mil. g. J. E. Quigley, sedaj vladujočega vladarja te škofije, ter bi ga ne hoteli pripoznati za svojega vrhovnega poglavarja v prav vseh cerkvenih zadevah, niso več katoličani. Vsled tega ne morejo biti več člani in članice K. S. K. Jednote, ter bodo po pravilih iz Jednote izključeni.
Upam pa, da do tega ne bode prišlo. Zato pomislite, dragi sobratje in sosestre, predno storite kak tak nepremišljen, popolnoma nepotreben korak, da bi hoteli stopiti v kako neodvisno cerkev, kakor se čuje. Vi postanete s tem korakom ne-le neodvisni od svojega edino pravega škofa, ampak isti trenotek se odtrgate od edinozveličavne Cerkve, ktere vrhovni poglavar je rimski papež, a njegov edino-pravi namestnik čikaški škof oziroma nadškof. Zveza z rimskim papežem, ter — v Vašem slučaju — brez čikaškega škofa, je največja nezmisel, absolutno nemogoča! Za vzgled Vam navedem slučaj v škofiji Scranton, Pa. Tu biva nek neodvisen poljski škof Franc Hodur, h kateremu spadajo nekatere poljske župnije, največ na vzhodu Združenih držav. Niti škof Hodur, niti drugi njegovi duhovniki ne pripoznajo rimskega papeža za 6vojega vrhovnega poglavarja, še menj pa seveda škofa v Scrantonu. Vsak katoličan jih ima za razkolnike, izobčene iz edino-zveličavne Cerkve, rimskokatoliške. In to je tudi edino pravilno! Ne tako-imenovani škof Franc Hodur, ne njegovi duhovni, niso več katoliški duhovni, kakor hitro so se ločili .od svojih škofov, poslanih od rimskega papeža. Tudi s temi zvezani člani njihove cerkve, ki jo imenujejo neodvisno, niso več katoličani, pač pa razkol-niki, to se pravi izobčeni iz naročja edinozveličavne Cerkve. Ali hočete tedaj, sobratje in sosestre, zapustiti edino-zveličavno Cerkev, in to iz popolnoma jličevih, praznih, da, otročjih vzrokov, na katere se značajni možje sploh ne ozirajo? Kot razkolniki niste več katoličani in kot taki prenehate biti člani "Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote! Upam pa, da tega nepremišljenega, nepotrebnega koraka ne storite, dokler vse zadeve resno, ter dobro popred ne premislite.
Da bodete, sobratje in sosestre, na jasnem o neodvisnem škofu Fr. Hoduru, ter z Vami tudi vsi rojaki in rojakinje, o neodvisni cerkvi in njenih duhovnih, hočem Vam to, kolikor mogoče, razjasniti.
Vse. kar je v zadnji številki pisal o tem Rev. Pollak popolnoma, ter v vsem obsegu potrjujem. Da bi bil popolnoma gotov o vsem, šel sem k nekemu poljskemu duhovnu naše škofije o tej zadevi.
Skof Hodur je Poljak. Došel pred leti v Scranton, Pa. k pok. škofu O'Hara, predniku sedanjega škofa Hobana, toda s precej slabimi' spričevali. Škof O'Hara ga vsled tega ni bil voljan sprejeti, potegnil pa se je zanj pokoj, .poljski duhoven Rev. Gramielevizc, češ, manjka nam poljskih duhovnov. Tako je bil Hodur posvečen ter dobil svoje mesto.
Njegova ideja je vedno bila, da naj bi poljskemu narodu načeljevali tudi poljski škofje i. t. d. Na ta način je indirektno tudi kazal nase, in konečno ga je ljudstvo po tolikem prigovarjanju res "izvolilo" za škofa. Seveda tega pravi škof ni mogel priznati. Od takrat nekako izvira poljska neodvisna, narodna, katoliška cerkev. Par let pozneje se' poda Hodur v Evropo, ter najde v Švici nekega iz katoliške Cerkve izobčenega škofa, ki Hodura posveti v škofa. Ko se Hodur vrne v Scranton, poprosi čez nekaj časa pismeno nedavno umrlega poljskega duhovna Rev. Šedlezckija, da naj pri škofu Hobanu zanj posreduje, češ, da je vsega tega že sit. (To pismo je v rokah škofa Hobana). Škof Hoban določi z Rev. Šedlezcky-em dan, kedaj se snide s Hodur-jem. Na tem sestanku predloži škof Hoban neodvisnemu škofu Hoduru svoje pogoje, s katerimi se Hodur zadovolji. Kaj je bilo vzrok, kdo je bil kriv, da ni prišlo do premirja, ne znam, le to znam, da je poslal Hodur škofu Hobanu kratko latinsko pismo, češ, da so zahteve ali pogoji pretrdi "quia conditiones tuae sunt durae." To je bilo zadnje pismo in od onega časa vlada' Hodur svojo neodvisno škofijo. Vedno pa trdi, da je škof po "volji ljudstva", ter da je z Rimom zvezan, zato ima njegova cerkev tudi pridevek "katoliška". Dobro pomnite, rojaki in rojakinje, Hodur je bil posvečen od škofa, ki je bil iz rim-sko-katoliške Cerkve izobčen, ter je tudi sam vsled upornosti proti višji Cerkveni oblasti in nepokorščine imenoma, javno izobčen iz katoliške Cerkve, To je resnica o neodvisnem škofu Hoduru.
V njegovi neodvisni cerkvi je spoved odpravljena. Pri vseh konvencijah, ki jih imajo delegatje posameznih neodvisnih župnij, je na vrsti vedno predlog, da bi morali biti duhovni neodvisne cerkve poročeni, a ta predlog svetni delegatje vedno preglasujejo, med tem ko neodvisni duhovni zanj glasujejo. To povedo časniki po vsaki konvenciji, ter to znajo tudi naši duhovni Poljaki. Tedaj to ni moja osebna trditev, pač pa trditev poljskih duhovnov v naši škofiji, ki vso zadevo gotovo dobro znajo.
Nisem tega objavil, sobratje in sosestre, iz kakega sovraštva do kateriko-likega, ne, pač pa, ker je to moja dolžnost kot duhovnega vodje K. S. K. J. Objavil sem to posebno za to, ker so me mnogi izmed Vaše srede pismeno ali zato prosili, ali prosili za svet, kaj naj store, tedaj mnogi, ki bi pripadali novi, neodvisni cerkvi, a se še niso odločili. Odgovoril sem sicer vsakemu posebej pismeno, a to še enkrat in vsem ponovim, dasi z drugimi besedami, vendar v bistvu enako. Seveda dotičnih imen ne bode nihče zaznal, ako tega sami ne dovolijo.
Po vseh člankih, ter po tem "naznanilu", morate biti popolnoma na jasnem, kam se imate obrniti. Tu ne more biti več govora, češ, nismo vedli, Premislite, da konečno še ponovim, predno storite kak nepremišljen korak!
Z bratskim pozdravom!
(REV.) JOS. TOMSIC, duhovni vodja K. S. K. J. Naznanilo predsednikom in tajnikom slovenskih društev v Waukeganu, 111., spadajočih h K. S. K. Jednoti.
Vsa Vaša cerkvena zadeva, upam, je zadostno pojasnjena. Vsak član-(ica) je sedaj na jasnem. Vsi oni člani(ice), ki so mi pisali ali pisale v tej zadevi privatno, so dobili in dobile odgovor na vsa vprašanja. Sedaj pa Vi sami delajte, sami mislite. Resnica more biti samo jedna. Na ta na'čin znate, kam se imate obrniti. Vsled tega naj se vsak član(ica) pri prihodnji seji svojega društva odloči, ali hoče biti v zvezi z rimsko-katoliško Cerkvijo ali ne. Društveni tajniki(ice) pa naj mi pošljejo imena vseh dotičnih članov(ic) z Jednotino številko v nadaljno uradovanje.
Z bratskim pozdravom! (Rev.) Jos. Tomsic, duhovni vodja K. S. K. J.

OO ®
Kdor išče dela, za enkratno objavo 10c Kdor koga išče, za enkratno objavo ............................25c
Kdor išče delavcev, za enkratno
objavo .........................SOc
Naznanila, zahvala, i. t. d., za enkratno objavo ................$1.00
Druge vrste oglasi po dogovoru.
NAPRODAJ—VOZOVI, DVA BUG-gy in dva surey. Prodata se poceni. Več pove: Ant. Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet.
DELO DOBI DEKLE ZA HIŠINO. Dobra plača. Vpraša naj v lekarni, 905 N. Collins St., Joliet, 111.
FARMA NAPRODAJ. — TUKAJ je lepa prilika za onega, koji si želi fa-;.io kupiti. Tukaj je že približno' 80 slovenskih farmarjev in kateri želi več vedeti o tem, naj se obrne na J. Frančič, Willard, Wis.
Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111.
KJE JE FRANK GALE? PRED 10 dnevi -je odšel iz Jolieta in je tu ostavil ženo in 5 otrok. Kdor ve zanj naj naznani njegov naslov, ali se pa naj sam javi svoji ženi. Terezija Gale, 802 Bluff St., Joliet, 111.
GODBA ZA VSE PRILIKE, CLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne.
NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. / "A. S."	ufn
KJE JE FRANK MARTINJAK? Pred par leti je stanoval na Aurora, Minn. Ker je važna zadeva, za to naj se sam javi za pojasnilo ali pa kdo drugi naj pošlje njegov naslov na: Amer. Slovenec, Joliet, 111.
IŠČEM SVOJO SESTRO: MARY Katolič. Kdor ve njen naslov, prosim naj ga sporoči: Kate Petruša, 206 Midland Avenue, Rockdale, 111.
IŠČE SE MARKO KLEMENČIČ št. 18 iz Križevske vasi pri Metliki, pred nekaj leti bivajoč v Minn. Išče se zaradi podedovanja posestva., katero se naslanja na njega in dedšči-ne, katera pripada k njemu. Vljudno se vabi, da se oglasi on sam ali se pa prosi kateri prijatelj, da bi dotičnega naslov naznanil kje se nahaja, ali Amerikanskemu Slovencu ali pa John L. Nowack, Metlika št. 60, Kranjsko Austria.
ORGANIST, CECILIJANEC, IŠČE službe pri slov. ali hrv. fari; zmožen voditi mešani ali moški zbor. Za podrobnosti se je oglasiti pri njemu samemu, a za naslov pišite na Amerikanski Slovenec. Joliet, 111.
Kralj se umaknil igravcem.
Dunaj, 1. avg. — Brzojavka iz Bu-kurešta pravi, da je rumunski kralj nenadoma zapustil svoje letovišče v Si-naji ogorčen nad ustanovitvijo ruletne igravnice v kazinu. Dvorni uradniki so izkušali preprečiti ruletno igranje, češ, da privabi igravcev in drugih nezaželenih oseb, ali prepovedati niso mogli igranja.
Najbogatejša Nemka.
Berlin, 1. avg. — Pravkar objavljeno kazalo bogatašev v Hamburgu, Bremenu in Luebecku kaže, da je pre-mož&nje Berte Krupp pl. Bohlen, najbogatejše ženske na Nemškem, naraslo v treh letih od $45,000,000 na $70,-000,000.
Požar na Dunaju.
Dunaj, 5. avg. — Ogromen požar ob Ringstrasse je včeraj popolnoma upe-pelil palačo barona Liebena tik dvornega gledališča in zemljiškokreditnega zavoda. Po večurnem trudu se je požarni brambi posrečilo, omejiti silni požar in rešiti "Burgtheater" in "Bo-dencreditanstalt".
i Joliet Citizens Brewing Co-
t	North Collins St., Joliet, 111.


Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna N. W. telefon 80* ♦02 Ohio Street	JOLIET, IL1
TR0ST&KRET2
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naie "The U. S." 10c. in "Meenchaum" fc Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na OS Jefferaon Street JoHat, I*
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
♦th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliei
Ko imate kaj opraviti f sod«ijo oglasite te pri meni.
Gsarney, Wood & Lennon
Advokati. Joliet National Bank Bldg Oba teL 891.	JOLIET, IjU
Naroden park ko darilo, t
Kodanj, Dansko, 2. avg. — V ponedeljek se bo vršila posvetitev Dan-sko-amerikanskega narodnega parka, h kateri je dospelo semkaj že na tisoče ameriških Dancev. Omenjenega dne izroče ameriški Danci ta park danski vladi. Obreda se udeleži kralj Kristijan, ki bo imel nagovor.
Hrana in jetika.
Temelj jetiki je slaba prebava, ope-šanje v delu prebavnih žlez. Zdravnik izkuša vzbuditi v bolniku dobro slast in dovesti organe k njih pravilni delovni sposobnosti. Pošlje ga v zdravo podnebje, da mu solnčnega sija, slasti do krepilnih jedi in ga vzdrži veselega. Jetika v svoji prvi stopnji je ozdravljiva, in najboljše zdravilo je hrana. V mnogih slučajih je izguba slasti prvi znak te strašne bolezni. To zadostuj vsakomur, da prične takoj zdraviti izgubo slasti. Najboljše zdravilo zanjo je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vam očisti drob in ga ohrani čistega, izpodbudi vse organe k delu, okrepi živčevje. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
| Fiite ' Ells: Brand" pivo
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. (,
Cenik najboljših knjig
Vam pošlje zastonj Am. Slovenec, če pišete ponj. Naročite si dobrih knjig za dolge večere, ki se bližajo! Dobra knjiga je bogastvo, dosežno vsakemu delavcu.
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča z» to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali P8 za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogali. First National Bank
Cor. Chicago and TanBnren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $100,000 00.
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko vogal Ottawa St.
Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geBlo.
FINO PIVO V STEKLENICA^'
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St,
Both Teleph°neS
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	S. Bluff St., Joliet JU;
; I