Vrabček reši ubogo družino iz hude zadrege
Pri imovitem kmetu Plehanu je služil vrli hlapec Balant priclno in zvesto žc cleset let. Ceravno njegovi zaslužki niso bili posebno veliki, prihranil si je vendar toliko, da si je mogel kupiti raalo hišico z vrtom ter na svojo roko pričeti gospodarstvo. Ker jo bilo pa pri tem posestvu treba še mnogo poprav, vzel je na po-sodbo dvesto eroldinarjev, katere mu je Plehanov oče rad posodil. Balant se oženi in dobi jako pridno in po-božno ženo k hiši. Zelo sta se trudila oba, varčevala in marsikaj si odrekla, da bi mogla dolg poprej poplačati.
Leta 1805 je bil Balant le še štiridese: goldinarjev dolžan. Kar pridero sovražniki v deželo in mladi go-spodar je ])il primoran obtcžiti se z noAimi dolgovi, predno je mogel stare poplačati. Hudo je to pritisnilo vrlega moža; vendar si v kratkem zopet toliko opo-more. da zniža dolg na poprejšnje stanje. Pride pa še hujže; huda bolczeri se začne širiti v ^asi in jih mnogo pomori. Tucli Halant zboli. dokaj denarja mu pobero zdravila in zdravnik. Njcguva močna narava in pre-skrbna postrežba njegove vrle žene pa mu rcši še živ-ljenje.
Tudi Plehana napade bolezen in mu vzame živ-ljenje.   IIucl vdarec je bil to za mladega Balanta,   ker
ijki mu jc bil dober prijatelj, ki mu je rad pornaeral lobrim svetom, pa tudi dejanjsko. Plehan ni im<?rni :n.'. ni otruk in vse premoženje je podedoval njegov it-nik Planinšek.
Planinšek veselo prešteva bogato dedščino ii\ za-
voljno pregleduje dolžna pisma. Med drugimi papirji
:>i tudi HaTantovo dolžno pismo,  v katerem je gtalo
»isano, da mu jc 1. 1800 Plehan posodil 200 goldinarjev
-rebru. 0 tem pa ni bilo nikjer nic'; zapisanega, kako
pridni Balant  polagoma dolg povračeval.   Balartf  je
:nree vsclej,  kadar je prišel dolg plačevat, pratiko s
"jj prinesel in v njo mu je ranjki Plchan vsakikrat
: -isal in potrdil. kolikor mu je vrnil.   To pratiko pa,
atero edino bi bil mogel dokazati, da je že poplačal
- dolg do 20 goldinarjev, je tib času nevarne bolezni
lunt v natrlici nekam spravil;  a zdaj  se nikakor ni
uel spomniti, kam.   Preišče hišo,  klet in drugct po-
¦   pje,  pa nikjer je ne more najti.   Ne more si skoro
dmgače misliti,   kakor da, je ona pratika že strgatia in
pokončana.
Planinšek se drži mrtve črke dolžnega pisnia in zahteva, naj mu dolg povrne. Zastonj mu Balant za-gotavlja, da je v letnib obrokih dolg po])lačeval aji pa z delom odsluževal in da dolguje le še 20 goldinarjev. Neusmiljcni dcdič ga toži in že je prišlo do tega, da mu bodo hišo in vrt prodali. Uboga družinica si ne ve ni svetovati. ni pomagati. »čc nam Bog ne pomaara«, pravi Balant. »pridemo v kratkem na beraško pa.lico. Ljudje nimajo z nami usmiljenja, marvoč v/.eti nam hoiSejo poleg našega pravičnega impnja že tudi doJiro ime in ])ošU'nje.« Milo se začncta jokati mati in oče. ;> tudi mali sinek Tinfiek sc jamo ž njima jokati, fioravno ne razume, zakaj. Zaupno molita noč in dan in prosita predobrotljivcga Očeta nebeškcga, naj sc usmili in resi premoženjc in dobro ime. Tudi malemu sinku mati roke sklepa in prigovarja, naj pomaga molčkati . . . Dva clni po sodnijski obravnavi je Balantov ainek na dvorišči vjel mladega vrabčka, ki še ni znal letati. Neizrečeno se veseli maloga ptička. Urno te4e. z njhn v hišo. Ptiček pa sc kmalu izmuzne iz njogove tnalc ' rokice in ko ga hoče vjeti, sc mu skrije za staro omarici..
2*     ^m
20
ki je bila z močnimi žoblji k steni pritrjena. Deček se na vso moč steza, da bi z roko dosegel ptička, pa ga ne more; tucli s šibico ga ne more prepoditi izza omare. Zdaj začne. kakor imajo otroci navado, glasn^. jokati, da bi racl imel ptička in da bo uboga živali poginila ...
Oče se usmili ubogega vrabčka in siloma odti: omarico od stene.   Ptiček sfrči,  in  tako dolgo in tako željno povsod iskana pratika  pacle na tla.   Zdaj , je  imel v rokah   dokaz,   da je do]g pošteno plačal in čast je rešena!                                                               '
Na tla poklekne sedaj hudo poskusena družina in z vročimi solzami se zalivaljuje ljubemu Bogu za nenadno rešenje.
Planinšek se zdaj  ne more temu dokazu nič \ ustavljati, nasprotno še onih dolžnih 20 goldinarjev ou-pusti, da bi vsaj nekoliko popravil storjeno krivico.
Vsi vaščani so v tej doEroilbi spoznali ljubeznjivo roko božjo. ki se je ta pot poslužila mkdesfa Arabca, da si je stiskana družina rešila imetje in. poštenje. — Ne zabi, da tudi tvoje življenje je v rokah božjih: v Gospoda zaupaj in v njegovo očetovskc varstvo se izročuj!