Tinea: Izvoljena deklica. 683 6f5~ Dve uri trajajoča vožnja mi je minila kakor minuta. Nihče ni vedel o moji sreči, še zapisati se nisem upala stihov, ali v glavi in v srci sem jih dolgo hranila in ljubkovala. Sama luna je znala zanje, ona jnolčeea in varna zaupnica, ki je navajena okornega posla vila. Saj se menda odpošilja največ poetičnih prvencev na njeno adreso. Pri kraji sem s svojim poročilom o zlatem časi, v katerem se je detinska duša veselo, krotko in pobožno zamikala v sanje, obsezajoče zemljo in nebo. Nihče ne bode vpraševal, kateri so bili izvoljeni duhovi, ki mi jih je najmilejša usoda privedla naproti na poti mladostnega življenja. Vsak Slovenpc jih pozna in jih cesti, vsak prvega razvneto in čudeč se mu obožava. Toda jaz sama hočem, da se na tem mestu svetle slavna, ljubljena njih imena. Zveni zatorej, uboga pesem, in oznanjiij s prostim glasom svojim, kar sem hotela živo popisati na tem listu in kar mi bode polnilo hvaležno srce do poslednjega udarca! Detinstvu milo mojemu sijale Tri zvezde velekrasne so blesteč, Otroka z lučjo svojo ljubkovale, Prijazno blagoslov mu svoj deleč. Poučuje mi prva je kazala Neprecenljivi znanostij izvor, Po drugi, hrepeneči sem spoznala Za rana domoljubja sveti vzor. A tretja s pesmimi je prebudila Mi v srci vnetem pesmij prvi glas: In vas bi moja duša kdaj zabila, Preširen in Korvtko, Stanko Vraz?! Izvoljena deklica,