PROLETAREC ŠTEV.—No. 707. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 31. marca (March 31st), 1921. LETO—VOL. XVI. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. PO KONVENCIJI J. R. Z. Na drugem mestu v tej izdaji priobčujemo zapisnik IV. redne konvencije J. R. Z., ki pa se nanaša večinoma na predloge, referate in resolucije, medtem, ko iz njega ni razviden potek debat, katerih ni bilo malo. >Ako bi se hotelo v zapisnik uvesti tudi potek diskuzij, bi bil še mnogo obsežnejši, kakor je že. Na zadnji konvenciji J. R. Z. so bili, razun par izjem, navzoči sami organizirani sodrugi in sodru-ginje. Kakor je bila akcija JRZ. započeta od so-drugov, kakor so skoro vso propagando za program JRZ. vršili tekom vojne sodrugi, tako je ostala podobna situacija tudi na zadnjem zboru imenovane organizacije, z izjemo, da so bile vrste delegatov in članov eksekutive mnogo manj pomešane z nesocia-listi, kakor pa na clevelandskem ali leto preje na čikaškem zboru JRZ. Situacija se čisti, pojmi se bistrijo, naše delavstvo, ki je toliko žrtvovalo boju za program JRZ., prehaja v novo dobo konsolidacije, prehaja nazaj v vrste aktivnega dela v strogo socialistični organizaciji. Vsi tisti, ki niso imeli druge želje, kakor združen teritorij Jugoslovanov, so se že davno odtegnili vsakemu sodelovanju z JRZ. Ljudem z burž-vaznimi nazori je pač vseeno, kakor formo vlade ima država. Za nje pomeni osvobojenje, da je jugoslovansko ljudstvo dobilo mesto "tujega" vladarja 'svojega" kralja. To je doseženo, ni pa dosežena osvoboditev naroda. Na mednarodni socialistični konferenci, ki se je vršila meseca februarja t. 1. na Dunaju, je delegat srbske socialistične stranke, dr. Živko Topalovič, med drugim dejal: 'Delavstvo ne pozna nobene razlike med zmagovalci in premaganci: delavstvo vsega sveta je vojno izgubilo! ..." Dr. Topalovič ni komunist; šel je na Dunaj, za-eno z drugimi zastopniki srbske, hrvatske in slovenske socialistične stranke, z namenom, *da z zastopniki socialistov iz drugih držav ugladijo pota za ze-dinjenje razdraženih delavskih organizacij v eno in-tenarcionalo. To stališče so povdarjali vsi udeleženci imenovane konference. Na zadnjem zboru JRZ. so mnogi delgati zastopali mnenje, da se more za resnično osvobojenje jugoslovanskega, kakor vsakega drugega ljudstva, delati le v strogo socialističnih organizacijah, ki vseskozi priznavajo razredni boj. JRZ. je nastalo vsled posebnih vojnih razmer, nastalo je vsled tega, ker so hoteli sodrugi, ki vedo, koliko energije vzamejo delavstvu narodnostni boji, pomagati do stvoritve države, v kateri bodo združeni vsi štirje jugoslovanski narodi. Socialistično delo med jugoslovanskim ljudstvom bi bilo potem lož je in velik korak do socialistične Jugoslavije bi bil z združitvijo storjen. Jugoslavija je danes taka, kakršno jo hotela srbska vlada, taka za kakršno se je pogodil londonski odbor in kakršno so hoteli gospodje diplomatje na mirovni konferenci v Versaillesu, ni pa taka, kakršno hoče zaveden del jugoslovanskega, ljudstva, in ne bo taka, dokler bo ogromna večina tega ljudstva orodje v rokah strank, ki podpirajo stare, preživele institucije, ki reprezentirajo današnji družabni sistem. To ljudstvo moramo pridobiti za. socializem, vzgojiti ga moramo, da bo sposobno osvoboditi samosebe. To delo vrše v Jugoslaviji socialistične stranke, vrše ga komunisti, ki pa skušajo delati za ta cilj hitrejše, kot se delati more, in v Združenih državah ga vrši med jugoslovanskim delavstvom Jugoslovanska socialistična zveza. Samostojno gibanje za program JRZ. je bilo v Jugoslaviji nemogoče. Tam so frakcije združene pod določnimi strankinimi programi. Čemu naj bi sedaj jugoslovanski socialisti v Ameriki delovali za resnično osvoboditev jugoslovanskega ljudstva potom separatne organizacije? Razmere so sedaj drugačne, kakor so bile med'vojno. Mej med državami ne moremo premikati. Za politično sodelovanje je ibilo potrebno iskati stike z eno ali drugo stranko v Jugoslaviji; dobilo se jih je s socialisti. Če je sedaj sploh mogoče kako uspešno sodelovanje, pridejo za nas v pošte v edino le delavske stranke s čistimi socialističnimi programi. Na zadnji zbor JRZ. so bile povabljene vse organizacije, "ki priznavjo program JRZ. in delajo zanj". Svoje zastopnike pa ste poslali samo dve centralizirane organizacije, SNPJ. in slovenska sekcija JSZ. Drugih ni bilo, kljub temu so se nekateri obnašali z nekakim posebnim rešpektiranjem do krogov, ki so odklonili sodelovanje celo v organizaciji, ki ne nosi socialističnega imena, ki ima za cilj Jugoslavijo v pravičnih narodnostnih mejah z najdemokratčnejšo ustavo in pravičnimi socijalni-mi uredbami. Ker ne marajo take države, ne za Ameriko in ne za Jugoslavijo, ker jih sploh preveva indiferentnost za vsako resno delo, jim je ljubše zabavljanje,- kakor pa boj za principe pravičnosti, in zato jih ni bilo na zbor JRZ. Iz zadnje vojne, izza. mirovnih konferenc diplomatov, iz razmer, kakršne so nastale po vojni, smo se lahko marsikaj naučili. Svobodo hočemo, toda noben narod, nobeno ljudstvo ne more postati svobodno, če se bi zanašalo, da. dobi svobodo od burž-vaznih vlad. Konference v Parizu, Londonu itd., na katerih so imeli glavno besedo diplomatični lisjaki imperialističnih "velesil", niso imele niti malo v mislih "samoodločevanja" narodov. Ustanavljali so razne male državice, ne toliko po narodnostnih kakor po "strategičnih" mejah, ki so v di-plomatičnem pomenu besede "vmesne" ali "zagoj-zdne" države, igračke v rokah vlad velikih držav. Zatiranje svobode ni v teh "svobodnih" državah nič večje in nič manjše, kakor v vseh drugih državah. Zatiranje je povsod prilagodeno razmeram, in v tem je edina razlika. Tendenca povsod pa je enaka: boj proti delavskemu razredu, vojna proti socializmu. V tej točki je svetovna buržvazija edina. Če priznamo vse to, moramo tudi priznati, da ne smemo zamuditi riičesar, kar bi pripomoglo str-njevati naše bojevne sile in jih centralizirati. Delavstvo je zelo razdvojeno in pot za zopetno zedinjenje bo precej dolga in težavna. Ali kar se zediniti more, se naj zedini in naj[ nastopa, skupno v boju. Cepljenje naših moči v različnih organizacijah s sorodnimi cilji je v današnjih časih greh, ki se ga moramo izogibati. Za osvoboditev narodov se bori socializem, ki je mednaroden. Le potom mednarodne akcije pridejo osvobojenja narodov. Kdor do danes še ni spoznal t.e resnice, je le malo pazil na potek zgodovine zadnjih par let. Že leta 1909 je konferenca JSZ. izjavila, do bo gmotno in moralno podpirala stremljenje jugoslovanskih socialistov za federativno balkansko, oziroma jugoslovansko federativno republiko. Temu delu se organizacija, ni nikdar odrekla, toda vsled posebnih razmer, ki jih je opisal v eni prejšnjih izdaj tega lista gl. tajnik JSZ., je prešlo vodstvo' tega delovanja v Ameriki v področje JRZ., katerega so u-stanovili sodrugi, ki pa niso izključevali od sodelovanja nikogar, ki je hotel pomagati do uresničenja programa JRZ. Ako ti krogi danes niso več aktivni v JRZ., potrjuje to le mnenje, da je bil njihov glavni cilj združenje jugoslovanskega, teritorija v^eno državo. Ko je bilo to v glavnih potezah doseženo, so se umaknili delu. Ne samo oni: tudi tisti, katerim se ne more1 očitati, da se zadovoljujejo s sedanjo formacijo Jugoslavije in njene notranje državne tvorbe, so prenehali biti aktivni v JRZ.; ne vsi, a,mpak mnogi. Rezultat jih je razočaral. JRZ. ni obljubljalo, da bo doseglo v teku ene gotove dobe to, kar zahteva v svojem programu. Toda, kdor hoče vršiti še v nadalje boj za ta pro- gram, mora spremeniti taktiko v toliko, da se bo boril kot socialist v socialistični organizaciji. Tako delajo tam in tako moramo delati tukaj. Naše moči ne smemo več deliti na več organizacij, ako lahko delamo skupaj v eni organizaciji. JRZ. ni bila razpuščena na. zadnji konvenciji. Toda aktivna v sedanjih razmerah ne bo. Glavni boj za svobodno Jugoslavijo se bije v Jugoslaviji, kakor bije ameriški proletarijat svoje bitke tukaj. Vse, kar moremo pričakovati od delavstva v drugih deželah v našem boju proti ameriški finančni oligarhiji, je moralna in morda gmotna, pomoč ter so lidarnost;»ravno toliko lahko damo mi delavstvu izven mej te republike. Vsled gotovih razmer je možno ljudstvu ene države pomagati bolj in uspešnejše, kakor ljudstvu druge države. Z našim narodom v Jugoslaviji imamo krvne, kulturne in druge sorodne stike, drug drugega poznamo intimnejše in smo sposobnejši za boljše razumevanje med seboj, kakor pa smo za razumevanje -kakega, naroda, s katerim nimamo tako utrjenih stikov. Toda nas vse mora prevajati enaka tedenca: boj proti svetovnemu kapitalizmu, ki je nam vsem skupen sovražnik. Dokler ni pogažen ta, ne bo svobode na zemlji. Jugoslovansko delavstvo, organizirano v JSZ., mora skrbeti, da centralizira svoje delo v političnem, kulturnem in gospodarskem oziru. Rekonstrukcija je potrebna tudi nam. Kongres JSZ., ki se bo vršil to poletje, bo lahko mnogo pripomogel, da. postane JSZ. zopet vodilna politična sila med ameriškimi Jugoslovani, in to bo tudi postala. Garancija za to so nam nastopi delgatov na konvenciji JRZ., sestanek delegacije po končani konvenciji in dva dni pozneje na, sestanku delegatov izredne konvencije SNPJ. Povsod so se čuli pozivi na delo za socializem. Za socializem se deluje v organizaciji z organizacijo, za to je bil klic: Delujemo za osvoboditev delavstva, za pravičnost in bratstvo, organizirani v vrstah Jugoslovanske social, zveze. In ljude so se razšli z obljubo, da bodo res delali, delali tako u-strajno, kakor deluje kapitalistična mašina proti delavstvu tukaj ravno tako, kakor kapitalisti drugod proti delavstvu v svojih državah. To je naša naloga, ki ostane taka toliko časa, dokler bo vladal sistem, kakršen sloni danes na naših plečih. Nekateri so upali, da se bo s prihodom Hardin-gove administracije spremenila politika ameriške vlade napram Rusiji. To se ni zgodilo, kajti tudi sedanja vlada pripoveduje sovjetski Rusiji isto, kar ji je pripovedoval Wilson: "Poboljšajte se, priznajte svetost privatne lastnine in ji dajte vse mogoče garancije, pa bomo govorili dalje morda tudi o trgovini" . . . Nekaj takega je povedal državni tajnik Hughes v zadnji noti sovjetski Rusiji, kot odgovor na ruski poziv, naj se prično med Ameriko in Rusijo pogajanja za obnovitev trgovskih zvez. Kolikokrat je bilo že povedano, da med demokratsko in republikansko stranko ni razlike! Ljudje pa vseeno ne verjamejo. Politična in gospodarska demokracija. Amerika je demokratična dežela. Odkar se je ločila od Velike Britanije, kar je dosegla z revolucijo, nima monarhov, n^ma aristokracije, nima birokracije, ki bi ji ustava izročala vlado. Predsednika zveze, guvernerje .posameznih držav, sodnike, uradnike si voli ljudstvo samo. To so vse znaki demokracije. Kdor bi se v Ameriki drznil reči, da niso javne ureidbe v tej deželi demokratične, bi ga smatrali za obrekovalca Zedinjenih držav ali pa za norca. Kako je torej to, da niso za ljudstvo Zedinje-ne države pravi raj na zemlji? Da niso, je namreč tako jasno kakor svetloba solne a, kadar je lep dam Če bi bile raj, ne bi moglo Ibiti samoumorov, pohabljencev, zločincev in ne bi bilo treba ječ, prisilnih delavnic, električnih stolov in vislic, šerifov in konstablov. Nekateri posamezniki pač uživajo raj v tej deželi, ker si lahko urede življenje po svoji volji. To so, kakor je splošno znano, velekapitalisti, veliki posestniki, dolarski mogotci, ikaterim dovoljuje njihovo bogastvo, da . si kupijo, kar se more kupiti za denar. Ini to je dandanes skoraj vse na svetu. Poleg te razmeroma male peščice srečnikov je pa o-gromna množica onih, ki uživajo od lahkih vic pa do gorečega pekla vse stopnje muk, s katerimi se baje ukvarjajo hudiči na drugem svetu, da jih pripravijo grešnikom, kadar zapuste to solzno dolino. Ameriika je demokratična dežela. To uči naša ustava, o kateri ve vsak šolarček, da je najbolj demokratična na svetu. Glavar Zedinjenih držav ni vladar, temveč prvi služabnik, prvi uradnik ameriškega ljudstva. Kaflsna veliikan&ka razlika je) med našimi uredbami-, pa med onimi v postarni Evropi, kjer vladajo kronane glave po milosti božji in se jim mora ljudstvo klanjati do tal! Vse res, vse prav, in noben pameten ne bo tajil, da ima republika prednosti pred monarhijo, če bi kdo izkušal v Ameriko vpeljavati krone in žezla, smo prepričani, da (bi naletel na odpor, ki bi mu za nekaj časa vzel veselje za take poizkuse. Ali tajiti se vendar ne more; da stradajo ljudje tudi v veliki ameriški repuibliki; in med stradanjem in stradanjem ni raizlike, če je urejeno monarhično ali pa demokratično. Ustava Zedinjenih držav je pač že nekoliko* stara, in tistih par dodatkov in resolucij, s katerimi so jo opremili tekom časa, je ni moglo spraviti na vrhunec naše dolbe. Ali s tem se vendar ne morejo pojasniti in razložiti vse pomanjkljivosti našega življenja v Ameriki. V svojem jedru je ta konstitueija vendar idemokratična. Pa vendar je v deželi beda, brezposelnosti trampanje, umor, tatvina, linčanje, graft, jetika, lakota, veliko umiranje otrok, silna statistika samomorov, sploh gorje v vseh mogočih oblikah in na vseh mogočih stopnjah. Ko se je ljudstvo v katerikoli deželi bojevalo zoper absolutizem, za konist-itucije, za parlamenta- rizem, za demokracijo, je pričakovalo od svoje zmaga zboljšanje svojega položaja. Ljudje, ki žive v svojih mislih na luni, lahko fantazirajo, da je šlo v takih ibojih le za oblike. Ali če bi bili mislili puntarji le na zunanjo lepoto, se ne bi bili najbrže nikdar uprli monarhiji; zakaj razkošnost, pompoz-nost, parade, blišč in sijaj se na kraljevskih dvorih in v monarhistienih rezidencah lahko veliko bolj razvija kakor v republiki. Ljudstvo pa se ni bojevalo zato, ker se mu krone niso zdele lepe, ampak ker je čutilo, da je .njegovo trpljenje v zvezi z obliko vlade. Kjer je moglo, je porušilo avto-kratično obliko v nadi, da Ibo potem samo odločevalo o svojih razmerah in Ida (bo tedaj njegovega trpljenja kraj. Odpravilo je stare olblike, v Ameriki celo prav temeljito. Naš predsednik n. pr. ni niti ekscelenca, kar je v monarhijah vsak minister, vsak feldmar-šallajtnant. Ali ljudskega trpljenja vendar ni kraj. In če hočemo biti prav odkritosrčni, moramo priznati, da ga je v Zedinjenih državah še več in da je še hujše danes, kakor takrat, ko še ni bilo Zedinjenih držav, ampak so bile le kolonije njegovega veličanstva kralja Velike Britanije. Kako je to mogoče, ako je demokracija zveličavna? Da, demokracija je doibra. Demokracija je pogoj vsega napredka v človeškem svetu; demokracija je pogoj vsakega zboljšanja. Ali — demokracija mora biti zavarovana in zaiščitena, in demokracija mgra biti popolna. In le, če je popolna, more biti zavarovana. Takrat, ko se je ljuidstvo bojevalo za demokracijo, je pa bilo v zmoti glede nta njene pogoje in na njeno nujno vsebino. Bojevalo se je za politično obliko, pa je prezrlo, da je tudi politika veliko bolj odvisna od drugih razmer, od gospodarskih razmer, kakor od vseh pisanih zakonov. Napravilo je politično demokracijo, ne pa gospodarske. In tako ni politična dobila podlage, na katero bi se bila mogla opreti, in danes visi v zraku. Demokratično konstitucijo imamo v praksi pa nsi v demokratičnosti niti v politiki. Gospodarsko so tudi Zedinjene države arlsto-kratično urejene. Plemških naslovov in grbov kakor v monarhičnih deželah, sicer ni v Ameriki, toda naša plutokraeija, ki nadomešča z miljoni pra-dede in s čeki grbe, ima praktično tisočkrat več moči od katerekil evropske aristokracije. In s to močjo je uničila tudi politično demokracijo v Ameriki, ali pa je vsaj napravila velikansko farso iz nje. Demokracija zahteva enakopravnost. Ta pa še davno ni dosežena, če ni baronov in grofov, ampak je vsakdo mister. Kajti* tisti mister, ki ima deset miljonov, ima tudi neskončno več pravic od onega mistra, ki ima prazen žep. Demokracija pomeni neodvisnost. Ali državljan je v tistem razmerju odvisen od drugega državljana, v 'katerem se razlikuje bogastvo en«ga in drugega. Ce je posestna razlika majhna, je tudi odvisnost majhna; od kapitalista, ki ima miljarde, tovarne, rudnike, zemljo, železnice, plavže, je pa delavec, ki nima ničesar, bolj odvisen kakor navaden državljan v monarhiji old cesarja. Zakoni logike ne bi bili vredni piškavega oreha, če ne bi izkušali tisti, ki razpolagajo z gospodarsko močjo, izrabiti svoj vpliv tudi v političnem življenju. Zato opažamo pri vsakih volitvah, da ima ljudstvo po naši demokratični ustavi volilno pravico, pa vendar izvolijo poslance in uradnike kapitalisti. Ako bi mogle Ibiti politične razmere neodvisne od gospodarskih, se to najbrže ne bi zgodilo; toda ker sta politika in ekonomija takorekoč siameška dvojčka, zažuga kapitalist ljudstvu z go-spoidarskim prstom, in iz gospodarskega strahu uboga ljudstvo tudi politično. V kapitalistični družbi je resnična demokracija nemogoča. Da žive sinovi in hčere naših pluto-kratov prav taiko kakor princi, grofi in baroni po Evropi, le da jih še prekaJšajo s svojo blaziranostjo, ekskluizivnostjo in prevzetnostjo, da je v rezidenci kakšnega ameriškega multimiljonarja večja razkoš-nost, potrata, gizdalinstvo in ošabnost kakor na kakšnem knežjem dvoru, bi bilo še najmanj e. Ali ta gospodarska aristokracija ima neprimerno več moči od rojene, in s to močjo grabi tudi mnogo večje pravice. S to močjo obsoja armade poštenih ljudi na stradanje, obsoja neposlušne elemente na pogin vsled trajne bede, obsoja ljudske množice na politično odvisnost. S svojim denarjem je ta gospodarska aristokracija napravila iz ustave navaden) kos papirja in zadušila demokracijo v deželi. Prava demokracija se more ustanoviti le na demokratični gospodarski podlagi. Politične pred-pravice padejo le tedaj, če izginejo gospodarske predpravice. Iz tega razmotranja sledi, da je socializem edina zanesljiva podlaga demokracije. Tudi Zedinjene države bodo takrat resnično demokratične, kajdar bodo socialistične. Niso li obžalovanja vredne cerkve, ki padajo tako globoko, da jih morajo ljudje a la Billy Sunday vleči iz blata? Dr. Crane je v enem svojih "člankov" trdil, da je Debs navaden kriminalec, zato mora prestati svojo kazen, kakor jo morajo vsi drugi zločinci. Dr. Crane se moti, kajti v zadnjih par letih je bilo oproščenih ali pa pomiloščenih stotine zločincev, ki so bili res zločinci. Kake vrste zločinec je Debs, poka-zuje dejstvo, da je bil pozvan v department justič-nega tajnika v "Washingtonu. Debs je prišel in odšel iz Washingtona brez policijskega spremstva. Dajte take prilike navadnim kriminalcem, pa boste videli, koliko jih bo šlo nazaj v ječe. Debs ima en velik greh in ta. je, da dela za socializem, da je vse svoje življenje posvetil temu delu. Drugače je vsega spoštovanja vredna oseba in to vedo v Washingtonu, vedo pri A. P. of L. in vedo po vsem širnem svetu, kjer je poznano Debsovo ime. Kdor še sedaj psuje Debsa s kriminalcem, je idiot ali pa fanatik, pa tudi če ima poleg svojega imena še naziv "dr." Zadovoljnost v sedanji družbi. Kdo je dandanes zadovoljen na svetu? Aiko bi ljudje odkritosrčno govorili in če bi dali to vprašanje na splošno glasovanje, bi izvedeli, da jih je, posebno v civilizirani družbi komaj kakšna majhna peščica, ki ne bi (bili prepričani, da imajo pravico za kakršnekoli pritožbe. Med takozvanimi divjaki bi dobili še razmeroma več zadovoljnih ljudi. Ali kdo bi si želel živeti tako, kakor žive Eski-movci, Patagonci ali Papuanci? Zadovoljnost takih ljudi je vtemeljena v njihovem neznanju; čim nanese slučaj, da spoznajo kakšno novo življensko sredstvo, ki jim je bilo dotlej neznano, se zbudi v njih tudi želja po njem. Pokažite avstralskemu črncu na kakšnem polineškem o-toku puško in poučite ga, iz kakšne daljave se z njo lahko strelja, pa jo bo takoj hotel imeti. Tudi v takozvanem civiliziranem svetu je zadovoljnost, kjer sploh tli, večinoma spojena z nevednostjo ali pa s slaboumnostjo. Čim manj človek ve in zna, tem manjše so njegove potrebe. Ali kdo ntaj hrepeni po nevednosti, če je tako ustvarjen, da koprni njegov duh po znanju? Kdor se je kaj naučil, bodisi le v življenju, brez šole, ne more zavidati duševnemu siromaku njegove zado-voljnosti in ne spoznava v njej nikakršne sreče. Sicer pa ni nič nepretiramega, če se pravi, da je ves sedanji svet nezadovoljen. Tuldi oni, ki stoje na vrhuncih življenja, niso izjema. Evropski monarhi, kolikor jih je še ostalo, so gotovo velike glave. Toda kdor bi jim mogel pogledati v srce, bi opazil strah in trepet in težke dvome; kakor igralci na odru morajo nastopati: Na obrazih morajo kazati neomahljivo zaupanje v moč in zmage "svojih" armad, v duši pa trepečejo, ker je usoda na bojiščih kakor kartaška sreča. In1 poraz na vojni pomeni lahko izgubo trona in krone. Velekapitalisti so še večja gospoda. Ali najbogatejšim miljardarjem povzroča zdaj konkurenca jezo, zdaj jih raztogoti vest, da ištrajkajo delavci, zdaj kakšna borzna špekulacija. Militaristi zabavljajo venomer. Naj jim dovolijo parlamenti milj one za ikanone in barke— po njihovem mnenju domovinia vendar nikdar noče prav spoznati, da je deželna obramba prva in najvažnejša stvar in da bi bilo treba zanjo mnogo več žrtvovati. Na drugi strani je znanost nezadovoljna, ker je militarizem tako požrešen, da ne ostane nič za njo. In vendar je ona važnejša od vojaštva ; šole in akademije so potrebnejše od. kasarn, knjige in daljnogledi in mikroskopi pa od pušk, topov in možnarjev. Še sveta mati cerkev ,ki venomer pridiga zadovoljnost, je nezadovoljna, pa naj bo že katoliška, luteranska, presbiterianska ali pravoslavna. Velik vpliv ima v državi; ali rada bi neomejeno vladala. Veliko je njeno bogastvo, ali rada bi imela vse v svoji malhi. Backi ji verjamejo vse, ali čreda se ji zdi premajhna. Vsakovrstne privilegije uživa; ali izmisliti si zna še vsak dan nove, ki jih še nima. Od spodaj do zgoraj lahko prebrskamo vse, pa ne bomo našli tiste zlate zadovoljnosti, o kateri pojo sentimentalne pesmi. Da ne more biti delavsko ljudstvo zadovoljno, je pač najbolj razumljivo. Če imajo drugi dva tri razloge za nezadovoljnost, jih imajo delavci na mernike. In če se med njimi najde bela vrana, ki se vendar postavlja z zadovoljnostjo, lahko stavite, da i-ma slamo v glavi ali pa skisane možgane. Iz te vsestranske nezadovoljnosti izhaja tudi tisti duševni kaos, v katerem brede sedanji svet, tisti nervozni nepokoj, ki ni znamenje zdrave ,žilave delavnosti, ampak ne veselo bolehanije. Odtod prihaja tudi stremljenje po opajanju, ki ga najde eden v smrdljivem žganju, drugi v šumnih orgijah, tretji v luksurioznih, ampak nezmiselnih zabavah. V urah treznosti čuti to nezadovoljnost ves svet. Tudi elegantna dama, ki pravi eno samo besedo, pa se zasuče armada služabnikov, ki zakliče v telefon, pa hite trgovine, da ji predlože najnovejše vzorce, ki migne, pa se ji sestavi poseben vlak, tudi ona ima trenotke, ko je nesrečna kakor Job, ker čuti neskončno .praznot® in puščobo svoje eksistence. Tudi velikomestni dandy ima take trenotke, in mul-timilionar in verski reformator — kakor tramp in1 hofbo. Splošna, vse prevajajoča, vse razjedajoča, vso harmonijo ovirajoča, vso lepoto omadežujoča nezadovoljnost daje pečat sedanjemu svetu. Če smo vsi nezadovoljni, ne bi li bilo logično, da bi vsi skupno poiskali nov temelj, novo obliko življenja, novo družbo, ki bi nam mogla dati več zadovoljnosti? Ali kadar prihaja socializem, da bi odpravil glavne vzroke nezadovoljnosti, ida bi uravnal materialne razmere in rešil človeštvo najzoprnejše skrbi za vsakdanji kruh ter na ta način omogočil dušev-liejše življenje ,tedaj je sedanja družba naenkrat nedotakljiva, sveta, in naš svet je tako dober, da ne more biti boljši. Le tisti ,ki morajo prenašati najhujše, na.fcb-čutnejše in najsurovejše trpljenje, morejo imeti dovolj poguma in volje, da se ga" otresejo. Zato more najti socializem le v delavskem razredu svoj pravi dom; samo delavstvo more biti osvoboditelj človeškega rodu. Misleč zdravnik mora 'biti socialist. Kajti šele socialistična družiba bo mogla rabiti za ohranitev življenja sredstva, ki jih rabi kapitalistična za uničevanje. Socializem je gospodarski nauk in nima kot tak z vero ali nevero ničesar opraviti. Kdor pristopi v socialistično stranko ni vprašan če je katolik, budist, protestant, mohamedanec itd., ampak če vrjame v razredni boj in odpravo kapitalističnega sistema. Vera je popolnoma privatna stvar posameznika; toda to ne pomeni, da bi morali socialisti prenašati brez ugovora napade verskih ljudi, ki so vedoma. ali ne-vedoma hlapci kapitalizma, pa blatijo socialistično gibanje, bodisi da so za to plačani, ali pa če to vrše iz slepo in hlapčevske udanosti do kapitalistov. Kaj pa s tvojo bojevno organizacijo? Brat delavec, ki si morda član dveh, treh ali celo četvereih podpornih ali prosvetnih organizacij, ali se kedaj vprašaš, kaj je s tvojo bojevno organizacijo—Jugoslovansko socialistično zvezo? Ali se kedaj vprašaš, če naj prinese družabni preobrat rdeč križ—ali infanterija, kavalerija in artelerija? Ali se sploh kedaj vprašaš, če se prizadevaš izboljšati človeško družbo ne samo z obvezami in "flaj-štri", ki jih devlje na bolno današnjo družbo rdeči križ, kateremu pripadaš — to je podporne organizacije? Ali se ti sploh kedaj sanja, da je današnja družba urejena nepravično in da jo je treba preurediti s temelja? Ali si se kedaj vprašal, če ni potreba za dosego gospodarske svobode, enakopravnosti in resničnega bratstva nekaj več kakor rdečega križa — to je podpornih organizacij, katerih član si? Ali se ti je kedaj zazdelo, da je treba za to bojevne in ne le blažilne organizacije? Ali morda niti ne veš, da imajo slovenski delavci v Ameriki tako bojevno organizacijo? — Brat delavec, to so stvari, o katerih velja misliti! Podporne organizacije — Jednote in Zveze, katerih član si, so dobre in potrebne za zavarovanje proti nezgodam in boleznim — toda za prevreditev družabnega sistema niso. Po svojem delu, ki ga opravljajo, so podobne rdečemu križu, in rdeči križ ne bije bojev, temveč skrbi le za ranjence; bitko bije armada, organizirana za boje. Ta armada je Socialistična stranka v Ameriki in za jugoslovnske delavce tukaj Jugoslovanska socialistična zveza. Socialistična stranka kot bojevna organizacija ima organizirano politično infanterijo, kavalerijo in arte-lerijo; ona je v boju proti kapitalističnemu sovražniku, ki brani svojo trdnjavo, sedanji kapitalistični sistem. Noben RDEČ KRIŽ nima te moči, ker ni za to organiziran. Vzlic temu da je temu tako, se pa slovensko delavstvo v Ameriki vse premalo briga za svojo bojevno organizacijo, toliko bolj se pa ukvarja z "RDEČIM KRIŽEM", kakor da je to tista organizacija, ki prinese človeštvu gospodarsko svobodo in enakopravnost. Med tem ko je v bojevni organizaciji slovenskih delavcev v Ameriki komaj nekaj nad 750 članov, jih je v "rdečem križu" — to je vseh podpornih slovenskih Jednotah in Zvezah — nad 75,000. To je zelo slaba organizatorična proporcija armade, ki hoče dobiti bitko. Recimo da bi imeli zavezniki v zadnji vojni organiziranih 10,000.000 ljudi v rdečem križu, med tem ko bi njihova bojevna armada štela komaj 100,000, ali bi bili v tem slučaju v stanju poraziti svojega nasprotnika? Gotovo ne! Delavstvo se vse preveč zanima za rdeči križ, pa premalo za bojevne organizacije. Zlasti je to resnica^ pri našemu delavstvu v Ameriki. Brat delavec, ki si član raznih podpornih Jed-not in Zvez, ne varaj samega sebe, da ti prinese _ "RDEČI KRIŽ" svobodo in resnično bratstvo. Ne prinese ti jo, ker je ne more! Resnično svobodo si izvojuješ potom bojevne organizacije, potom Socialistične stranke, katere del je Jugoslovanska socialistična zveza. Za to bratje: v Jugoslovansko socialistično zvezo — v svojo bojevno organizacijo v Ameriki! Tajništvo J. S. Z. Sodni dan. Apostoli in evangelisti niso bili učenjaki. V prvih časih krščanstva ni bilo ravno mnogo ljudi, ki bi se bili havili z znanostjo; pojmi o svetu in človeštvu so bili zelo čudni in pomanjkljivi. Znanje se je polagoma nabiralo; naši potomci bodo več vedeli kaikor mi, naši prediniki so vedeli man je. To je povsem naravno. Zato je pa tudi razumljivo, da so si predstavljali svet pojpolnomq, drugače kakor mi. Ako bi bila veda takrat stala na sedanji višini in bi bila splošno razširjena, bržkone ne bi bilo postalo nikakršno krščanstvo, ali pa vsaj velik del njegovih naukov ne. Krščanstvo uči vstajenje mesa. Ko zatrobi angel na sodni dan, vstanemo vsi oid mrtvih, vsak s svojim nekdanjim telesom, in pohitimo pred božje sodišče. Taka naivna vera je bila mogoča, ko ljudje niso vedeli, da se človekovo telo neprenehoma izpre-minja. Od rojstva do smrti se ne enkrat, ampak prav čestokrat popolnoma izpremeni. To se godi tudi ob času umiranja in smrti, strohnitev telesa ni nič dru-zega kakor nadaljevanje tega procesa, le da tedaj, ko človek več ne diha, ne je in pije, telo snovi gubi, ne pridobiva pa več novih. Nastalo hi torej vprašanje: Katero "svoje" telo dobimo na sodni dan, ko srno jih imeli toliko različnih kolikor sukenj? Snovi, ki so bile v naših telesih, se vrnejo v pri-roldo, in ta jih zopet porabi v svoji delavnici. Poprečna teža odraslega človeka znaša 70 kilogramov. Od tega je v telesu in v krvi blizu 52 kilogramov vode. Razuntega smo sestavljeni iz zelo raznovrstnih snovi, iz beljakovine, želza, kisika, vodika, ogljič-ne kiseline, dušika, iz sladkorja, škroba itd. Velik del plinov, iz katerih smo sestavljeni, se menja že z dihanjem. Mnogo snovi dobivamo torej naravnost iz zraka in jih zopet vračamo v zrak, odkoder jih zopet vdihujejo druga bitja, ljudje, živali in rastline. V kratkih mesecih je vse naše telo obnovljeno. Snovi, ki so prišle vanj, nadomestijo materijo, ki je bila prej izgubljena, pa ga same zopet zapuste, da jih zamenjajo druge. Če živi človek sedemdeset let, se njegovo telo lahko dvestokrat obnovi. Vse snovi, ki jih človek olddaja, se vračajo v ve-kanski laboratorij prirode, ki jih zopet uporabi za zgradbo novih organizmov. To je večen kolotok. Materija, ki je danes v naših telesih, je že bila v drugih in bo zopet v drugih. Ako bi moral človekov duh na sodni dan iskati svoje telo, da stopi v njem pred sodni stol, bi prišel v največjo zadrego, katero telo naj obleče in kje naj ga poišče. In nastal bi velikanski pretep ljudi, živali in rastlin, ker bi nešteta bitja zahtevala — po pravici — eno materijo, kajti vsako jo je v resnici tekam življenja imelo v svojem telesu. To pa ni edina težava, ko bi nastala. Med drugimi je tudi ta: Kje bi to od mrtvih vstalo človeštvo našlo prostora.. Poprečno umrje vsako sekundo in se rodi vsako sekundo po eno človeško bitje. Bajka, da je bil "svet" ustvarjen 4000 let pred Kristovim rojstvom, je definitivno pokopana. Znanost ve, da se morajo že zemeljske periode računati na miljone let. Če računamo za življenje človeškega rodu od njegovega pojava pa do tiste dobe, ko minejo na zemlji pogoji za njegovo eksistenco, tri miljone let, to je zelo ma lo. Toda ostanimo pri tej mali številki. V eni sekundi umrje en človek na zemlji, v enem dnevu 86-400, v enem letu 31,536,000, v treh miljonih letih bi jih umrlo 124,608,000,000,000. Pri tem ne jemljemo v poštev, da je ventdar več porodov kakor smrti, da se torej človelštvo množi in da bo po vseh astronomskih, geoloških, fizikalnih premisah zemlja veliko Idalje stan človeštva. Po tem zelo skromnem računu bi moralo na sodni dan vstati čez 124,600 miljard pravičnih in krivičnih od mrtvih. Kam se postavijo? Kje je prostor zanje? Če bi bila v časih, ko so nastajale vere, znanost le toliko odkrila, kolikor je do danes, ne bi bila mogla nikdar nastati bajka o sodnem dnevu. V Nemčiji se zopet-vrše notranji boji. To pot so v akciji komunisti, "ki so v raznih mestih zasedli važne urade in se tepejo s policijo in regularnimi vojaškimi četami. V kolikor se more razvideti do sedaj, to niso nikaki resni poiskusi od strani ko munistov, da. bi prišli na krmilo, ampak nemiri so le plod nezadovoljstva z razmerami, ki postajajo vedno slabše za ljudstvo. Načrti za velikansko demonstracijo v Washing-tonu, ki se ima vršiti dne 13. in 14. aprila v prilog osvoboditve političnih jetnikov so v polnem tiru. Stranka je najela večje prostore v Masonic Templu na 9 cesti in F ulici N. W., kjer ima stalno svoje konference bodisi s političnimi predstavniki ali pa z zastopniki raznih delavskih unij iz vseh krajev A merike. Istodobno prihajajo na gl. stan socialistične stranke pole s podpisi v desettisočih. Samo ena organizacija — to je Amalgamated Clothing Workers of America v Chicagi, je poslala 25,000 podpisov. Iz Indiane so poslale razne unije 28,000 podpisov. Iz Fort Wayne Indiane je poslala American Federation of Full Fashioned Hosiery Workers 19,-000 podpisov. V tej proporciji prihajajo podpisi na glavni stan iz vseh krajev, kjer je delavstvo organizirano in se zaveda političnih pravic in krivice, ki se je zgodila državljanom od strani demokratične birokracije, ko so stali na stališču svobode govora in tiska, ki ga jim jamči ustava Zedinjenih držav. Zv&zde govore. človek je majhno bitje. Ali to mu ni všeč; on hoče biti — še manjši. Priroda ga je postavila na zemljo. To je prašek v neskončni brezmejnosti. V sami Rimski cesti je okrog osemnajst miljonov nepremičnic. Vsaka taka nepremičndca je solnce in misliti je, da ima vsako o-krog sebe planete kakor naše. Videti jih ne moremo, ker nimajo svoje svetlobe; s pomočjo fotografske plošče, ki je. veliko občutljivejša od našega očesa, so pa eksistenco nekaterih že dognali. Naša Rimska cesta je le en svetovni sistem; takih megel je nešteto, ki jih vidimo z našimi daljnogledi, neskončno več pa nam nevidnih. Za ogromno število svetov nimamo ne izraza ne pojma. Povsod so pogoji za življenje, in kjer so pogoji, tam je tudi res življenje. To lahko opazujemo na zemlji. Kaplja vode je svet za infuzorije; v temnah oceanskih globočin, v zraku, v blatu, v kraških jamah, na snežnikih in na severnemu ledu se najde življenje. Tudi na svetovih izven naše zemlje je. Naš planet ni v vesoljflosti niti toliko kolikor majhna vas na zemlji. Ampak človeku se zdi prevelika, še to je moral razdeliti v države in državice, v domovine in domo-vinice, okrog njih je potegnil meje in mejice, in zaradi teh mej in mejic se bojuje, kolje, mori, uni-čuje! Majhna je naša zemlja, ali kot norišnica je velika. Ves neskončni svet je enake snovi; to nam dokazuje spektralna analiza, to nam pripovedujejo meteorji, ki padajo, kosi tujih svetov, na zemljo. Nič neresničnega ne bi bilo, če bi človek dejal: Svet je moja domovina, prebivalci Marta in enere, Sirio-vih in Veginih planetov so moji bratje, kakor zemljami ! Ali še zemlja sama mu je prevelika; en sam kotiček na tem prašku mu je '' domovina.'' Smešen) je človek in komičen je njegov patriotizem. Kakor da bi hotel na veke vekov ostati otrok, ki se ne upa izpustiti materinega krila, v strahu, da se izgubi! Tako majhna je ta zemlja — in neskončen je sfet. In kdo še ni občutil njegovega neizrečnega čara, če se je v jasni noči zagledal v bleščeče zvezde, v katerih drhti toliko skrivnosti in toliko privlačnosti! Povečal bi se človek sam, če bi povečal svojo domovino. Nič bi ga ne stalo, če bi porušil umetne plotove, ki so jih med dežele in narode postavili naši očetje, ki so smatrali zemljo še za ves svet. In če bi se združilo človeštvo, da se otrese vseh malenkosti in postane veliko v življenju in stremljenju. Tu je naš sosed Mars, tam naša soseda Venera. Tudi tam je življenje. Če bi bil človek večji, bi iztegnil svojo roko, da bi pozdravil svoje brate in sestre tem gori in od njih izveldel, kakšna je njihova domovina in jim povedal, kakšna je naša. Pustil bi svoje malenkostne prepire, rešil bi svoje krušno vprašanje, ne bi bilo treba miljonom nepreneho- ma skrbeti, kaj bo z golim življenjem, temeč bi lahko posvetili svoje sile višjim ciljem. Razbil bi puške in polomil sablje, te žalostne ostanke barbarske dobe, pa bi nabavil teleskope in spektroskope in mogočne signalne aparate. Izbrisal bi meje na zemlji in jih razširil čez zemljo. Ali on noče biti velikan. Rajši je polž in mravljinec, in da more varati samega sebe, si je izmislil bajke o polžji in mravlji slavi! Grško delavstvo se probuja. Polagoma je prodrlo na dan tudi na Grškem radikalno delavsko gibanje. Grška je po vojni za demokracijo postal velika, toda ne na podlagi principa samoodločevanja narodov, ampak vsled zaslug, ki si jih je iztekla Grška v vojni proti centralnim silam. Resničnejše je, da ima največ zaslug za ekspanzijo Grške Venizelos, bivši ministerski predsednik in eden najsposobnejših diplomatov, kar so jih imele manjše države na mirovni konferenci v Parizu. Grkov pa to vseeno ni nasitilo, kajti povečan teritorij še ni kruh. Nezadovoljnost Grkov se je obrnila proti Venizelosu, ki se je moral v novembru 1920 umakniti rojalistom, ki so pozvali nazaj odstavljenega kralja Konštatina. Kralj se je povrnil iz Švice, toda deželi ni prinesel miru, kajti z mirom Grške razpolagajo v Londonu in Parizu. Kadar rečejo tam, naj bodo grške čete pri miru, je mir in kadar namignejo, naj maširajo proti nebogljivim Turkom, pa maširajo. To se je delalo pod Venizelo-som in se dela sedaj pod veličanstvom Konštatinom. Ako bi Grki ne ubogali, jim Francija, in Anglija odvzameta teritorij, ki ga je dobila po vojni in ker grška vlada noče izgubiti novih dežel, je zopet pognala svoje armade proti Kemalistom. Okoli 120,-000 grških vojakov je v tej ofenzivi. Če bo uspešna, je drugo vprašanje, kajti Turki, katerim poveljuje Kemal paša, so pokazali, da se znajo braniti in tudi napadati. Mnogi Grki so že spoznali, da se razmere s prihodom Konštatina, niso spremenile, torej je ostalo vseeno še nekaj .gnjilega v deželi. Porodilo se je komunistično gibanje in up grških komunistov je sedaj v Rusiji. Če bodo grške čete v sedanji ofenzivi tepene, bo to slabo za Konštatinov režim. Ali prej, predno bo na Grškem kako izdatno delavsko gibanje, bo treba še mnogo prepagatoričnega dela, ki ga bodo morali vršiti Grki. Obračati svoje upe v Moskvo ne bo pomagalo željam grškega delav stva za svobodo. Vendar pa je treba, priznati, da je prešlo socialistično gibanje na Grškem v živah nejši štadij, kakor je bilo do zadnjih časov. Kansaški governor Allen je posvaril Gompersa,. naj se varuje stavke, naperjene proti vladi. Kako smatra Allen "stavko proti vladi". Zelo enostavno: Sprejme se zakon, da je stavka prepovedana in če gre delavstvo vseeno na štrajk, s tem krši zakon in to je "stavka proti vladi". UTRINKI. Ne pozabite, da je mesec april posvečen posebni agitaciji: pridobivanju članov za Jugoslovansko socialistično zvezo. Vsak nov član pomeni povečanje naše armade in s tem krajšanje poti k našemu cilju: socialistični družbi. Ameriški Slovenci so tako srečni, da imajo vedno kake "zgage" med slavnimi slovenskimi žurna-listi. Iz familije Zgaga izhajata tudi Peter in Pavel Zgaga, ki sta. vsled svojih junaških činov postala slavna kakor razna grenka vina. Ubogi ljudje, ki črpajo svojo izobrazbo iz kolon, ki jih napolnjujejo zgage! (Ameriška rekonstrukcija se vrši v znamenju zniževanja plač. Ko bodo plače vsepovsod znižane, delovne ure podaljšane in ko se bodo delavci še bolj priganjali pri delu, da s tem zvišajo povprečno produktivnost posameznika, bodo v Ameriki zopet dobri časi — za profitarje. Ampak profitarji niso imeli še nobenkrat slabih časov, ne v Zedinjenih državah in nikjer drugod. Slabi časi so samo za delavce in kmete. Japonska vlada še vedno rešuje sibirske pokrajine zase. Kajpada pomeni tudi v japonskem mili-tarističnem pomenu besede osvajanje tujih teritor-jev osvoboditev. Le, da Rusi nočejo take osvoboditve, ki pa za enkrat nimajo moči, da bi se mogli uspešno upreti japonskim četam, ki grabijo bogate sibirske pokrajine za japonski kapitalizem. Svet bo imel še mnogo dela, predno porazi Japonsko, ki je druga najmočnejša trdnjava kapitalizma in reakcije. V Baltimoru je umrl kardinal James Gibbons v starosti 87 let. Kardinal Gibbons je bil ena naj-markantnejših oseb v zgodovini katoliške cerkve v Zedinjenih državah. Narod ima naloge, ki so se s časom povečale, poglobile in komplicirale ter se ne dajo več reševati s krikom. Grlo se mora umiriti, da morejo drugi organi opravljati svoje delo. Mednarodnost pričakuje to delo od narodov, ker ga potrebuje. In mi hočemo, da ga opravi tudi naš narod v eni vrsti z vsemi narodi sveta, da ne zaostane sebi in celoti v škodo. Ni je vede, na katero se ne bi socializem kolikor toliko naslanjal. To je najboljši dokaz, da mora biti socialistično mišljenje vsestransko in postane pomanjkljivo, čim ni več tako. Kapitalist riskira v podjetju del svojega imetja. Delavec riskira vse: Svoje zdravje in življenje. Kljub temu ima kapitalist ves dobiček, delavec pa beraško plačo. Nov naročnik na Proletarca postane nov bojevnik za osvoboditev delavstva. Ako hočete, da se armada naših bojevnikov širi, pridobivajte nove naročnike Proletarcu. Ali ste zapazili, da Vam je, ali da Vam bo v kratkem potekla naročnina? Ako hočete list redno prejemati, ne odlašajte s poravnavo naročnine. Tudi Perzijci imajo čudne šege. Kadar umrje perzijski ženi mož, tedaj si kupi vdova takoj po verskih predpisih dve skledici, kamor staka solze, ki jih joka po svojem pokojnem možu. Kadar ste skledici polni te dragocene tekočine, tedaj je Perzijan-ka oproščena nadaljnega žalovanja po svojem možu. Ker marsikatera vdova j najboljšo voljo ne more včasih najokati dveh skledic solz, si pomagajo Per-zijanke čestokrat s papriko, ki se ž njo namažejo pod očmi. To privabi hitro solze v oči in tako je možno skledici napolniti in zadostiti verskim zahtevam. Socializem zahteva poleg gmotnega preobrata tudi duševni preporod posameznika. Duševen preobrat kot važen pripomoček za splošni družabni preobrat, ki je mogoč šele takrat, ko je družba ekonomsko zrela zanj. Socialni preobrat je tedaj dvojen: Družabni in individualni. Brez tega harmoničnega hotenja ni popoln. Zato pa nihče ne more biti enostranski in zahtevati socialne revolucije samo od onih, ki uživajo sadove kapitalistične nadprodukcije, temveč duševni preobrat v socializem je odvisen v prvi vrsti od tistih, ki naj jih socializem zastopa. S tem preobratom je dan pogoj do boljšega socialnega in družabnega razumevanja potreb socialnih celot. Socialna zakonodaja n. pr. temelji na tem duševnem preobratu posameznika, ki prihaja tako sam za sebe do veljave. Ta duševni preobrat v socializem pa daje tudi možnosti razumevati, da je socialna krivica le človekovo hotenje vladati nad svojim bližnjim. V kapitalistični družbi ni nič svetejšega od pro- fita. Naša dolžnost je prižgati v vseh človeških srcjjj — ne glede na to, kako zaostal ali neveden je kdo — nade boljših in človeštvu pravičnejših dni. V vsakem moramo obuditi čutstvo, da je njegovo sodelovanje za nas in za njega velevažno, ko gre za svetovno organizacijo, ki ima ustvariti novo in boljšo človeško družbo. Nobena organizacija ni imela večje ali bolj važne naloge, in nobena organizacija si ni bila bolj svesta gotove zmage, nego je ta. Socialistična stranka stoji na stališču industri-jelne, gospodarske demokracije, kjer se bo proizvajalo v korist vseh ljudi, namesto za privaten profit. Ona zavzema stališče takega gospodarskega sistema, kjer bo imelo človeštvo ceno pred vsem drugim; kjer bo blagostanje delavcev prva zadeva, kjer bo delavec dobil polno plačilo za svoje delo. prole'tarec 9 GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. PRIPRAVE ZA NAS ZBOR. Prvi koraki za zbor Jugoslovanske socialistične zveze so storjeni. Eksekutiva J. S. Z., ki je imela dne 25. marca posebno sejo, je določila, da se vrši zbor J. S. Z. v Chicagi. Čas zbora je bil določen že na zadnji redni seji meseca januarja, to je, da se vrši 30 dni po konvenciji Socialistične stranke. Z ozirom na dejstvo, da Zveza ni v stanju plačati delegatom potne stroške, apelira Eksekutiva na vse klube, naj si na en ali drug način poskrbe za fond, iz katerega bodo plačali svojim delegatom potne stroške in dnevnice. Na podlagi pravil Člena V., točke 16., imajo pravico do sedeža na zboru klubi, ki štejejo do 50 članov po enega delegata; klubi z več člani, izberejo na vsakih nadaljnih 50 članov po enega delegata. Provizorični dnevni red za IV. redni zbor J. S. Z. je sledeči: a. 1. Otvoritev kongresa po gl. tajniku. 2. Volitev odbora za pregledanje pooblastil, (pet članov in gl. tajnik). B. Konstituiranje zbora: 1. Pravilnik. 2. Volitev stalnega predsednika in dveh podpredsednikov. 3. Volitev dveh zapisnikarjev. c. Referati: 1. Poročilo gl. tajnika o delu in stanju J. S. Z. od zadnjega zbora 1916. 2. Poročilo sekcijskih odborov: Za slovensko sekcijo poroča Filip Godina; Za srbo-hrvatsko sekcijo poroča Peter Kokoto-vich. 3. Literatura in tisk; poročajo uredniki glasil: Za Proletarca poroča Frank Zajec; Za srbo-hrvatsko sekcijo poroča: (Referent še ni naznanjen). 4. Internacionala; poroča Joško Oven. 5O naseljevanju, tozadevnih zakonih in o naturalizaciji; (referent še ni naznanjen). 6. O potih in sredstvih za učvrstitev Jugoslovanske socialistične zveze; poroča Frank Aleš. 7. O Zadružništvu; poroča F. S. Tauchar. 9. Jugoslovansko vprašanje; poroča Frank Zajec. 9. O Undonizmu; poroča Milan Luchich. 10. Načelna izjava; poroča Frank Petrich. 11. Pravila; poroča Frank Petrich. 12. Predlogi in resolucije.' D. 1. Razno. 2. Razpust zbora. S tem se otvarja diskuzija o našem zboru, vsled česar eksekutiva apelira na vse klube J. S. Z., naj o gori navedenih zadevah, ki jih ima reševati zbor, razpravljajo na klubovih sejah ter poročajp o rezultatu razprav Proletarcu za objavo. Klubi, ki imajo posebne predloge ali resolucijo, nanašajoče se na katerikoli predmet, ki je označen v provizoričnem dnevnem redu, pa jih nemarajo objaviti v Proletarcu, naj jih pošljejo tajništvu zveze, da jih odda tozadevnim referentom v pretres, za slučajno vpora-bo pri referatu. Istotako imajo klubi pravico suge-rirati J. S. Z. dodatne točke ali referate v provizorični dnevni red za zbor. Sodrugi na delo — prvič da si vsak klub preskrbi nekaj sredstev za pošiljanje delegata, in drugič, da se vsak klub po možnosti vdeleži diskuzije, ki se nanaša na naš zbor. Klubi, ki bodo poslali delegata, naj naznanijo izvolitev — to je ime in naslov delegata — tajništvu Zveze najkasneje do 30. maja t. 1. Tajništvo J. S. Z. RAZPRAVE ZA IV. REDNI ZBOR J. S. Z. Lawrence, Pa. — Že na zadnji seji našega kluba št. 184 J. S. Z. smo razmotrivali, kakšno pot bi bilo treba zavzeti, da se čimbolj razširi naše glasilo "Proletarec." Po daljših debatah smo prišli do zaključka, da je potrebno, da so vsi člani in članice naročeni na glasilo. Pravila sicer predpisujejo, da mora članstvo Zveze agitirati za razširjenje zveznih glasil, vendar pa je tukaj dejstvo, da je med člani J. S. Z. mnogo takih, ki niso naročeni na Proletarca. Sodrugi in sodruginje morajo biti poučeni o delu J. S. Z. in socialističnem gibanjiu sploh, zato pa je potrebno, da prejemajo redno svoje glasilo. Ker smatramo, da je v kljub vedni agitaciji na klubovih sejah in pri posameznih sodrugih za razširjenje našega tiska težko pridobiti vse člane, da se na-roče na glasilo, naj bi šlo naprimer 25c mesečno za Proletarca, kar bi zneslo $3.00 na leto kot naročnina za list. Do tega mnenja so nas privedli sledeči razlogi: 1. List bodo na ta način dobivali vsi člani in članice, ki postanejo tako ne le naročniki, temveč tudi čitatelji, kar pomeni, da bodo bolje razumevali naše delo in se jih bo zanj tudi laglje zainteresiralo. Na ta način bomo pomnožili število aktivnih agitatorjev in agitatoric in s tem v zvezi bo stalno napredovala tudi Jugoslovanska socialistična zveza in njeno glasilo. To bi veljalo seveda le za članstvo slovenske sekcije J. S. Z., od srbo-hrvat-ske pa zavisi, kako hočejo člani te sekcije podpirati to akcijo, dokler nima sekcija svojega glasila, svoje voljno. 2. če bi bilo prejemanje glasila za članstvo slovenske sekcije obligatno, bi se na ta način prihranilo precej stroškov pri upravi lista, kakor napri mir s tirjatvami, ki stanejo denar; prištedUo bi se pa tudi na času, ki se porabi pri vknjižbah, ker bi prihajala naročnina skupno namesto posamezno, kakor je to sedaj. 3. S povečanimi dohodki za list bi se gmotno stanje izboljšalo, in to bi omogočilo povečanje lista. Naše delavstvo potrebuje socialistične izobrazbe, te mu moremo pa nuditi v dovoljni meri le tedaj, če bomo imeli dovolj obsežno publikacijo, v kateri bo našlo prostora različno socialistično gradivo. 4. Z obligatnim prejemanjem in plačevanjem glasila bi člane še bolj uverili, da je to njihov list, katerega so dolžni podpirati in ga širiti med delavstvom, ki še ni tako zavedno, da bi prišilo v politično organizacijo. Ker se Proletarec po dosedanjem sistemu naroča kakor vsak drug list, ne naredi na vsakega člana vtis, da je to list, na katerega bi moral biti naročen. Kar želi naš klub je, da se zanese "Proletarec" v čim večjem številu med jugoslovanski proletari-jat v Zedinjenih državah. Kar je v naši moči storimo, da mu pridobivamo novih naročnikov in čita-teljev, toda ker vidimo v tej sugestiji uspešno sredstvo za razširjenje socialistične ideje ter da se število naročnikov znatno zviša, jo priobčujemo članstvu slovenske sekcije v razmotrivanje. Treba je, da se o stvari pogovorimo v listu, zato priporočamo, naj tudi drugi klubi povedo svoje mnenje o zadevi. Na ta način bodo imeli zastopniki slov. sekcije na bodočem zboru J. S. Z. mnenje članstva v tej zadevi pred seboj in jim ne bo težko formulirati predlogov, ki naj postanejo, ko izreče zadnjo besedo o njih še splošno glasovanje ne le mrtve črke, ampak življenje. Sprejeto na redni seji kluba št. 184 J. S. Z. dne 20. marca 1921. Vid Vodišek, predsednik, John Trčelj, tajnik. PRIPRAVE ZA STRANKIN ZBOR. Kakor je bilo že poročano v Proletarcu, je pripravljenih za strankin zbor, ki se vrši meseca maja ali junija v Detroitu, Mich, več propozicij, o katerih bo sklepal zbor in končno Vse članistvo stranke potom referenduma. Končne propozicije ali predloge o raznih zadevah, ki jih ima rešiti strankin zbor bodo objavljene v marčni izdaji "The Socialist World", ki ga dobi vsak član obligatno. Cikaška socialistična organizacija je sklenila zastopati svoje stališče v sledečih točkah: 1. Mednarodne zadeve; 2. strankino stališče in taktika; 3. načela in platforma; 4. propaganda. Z ozirom na mednarodne zadeve je čikaška organizacija sklenila predložiti konvenciji sledeče predloge: 1. Da Socialistična stranka Zedinjenih držav obnovi svojo aplikacijo za pristop h komunistični In-ternacionali na podlagi sprejetja vseh 21 točk. 2. Da Socialistična stranka Zed'ilnjenih držav obnovi svojo aplikacijo za pristop h komunistični In-ternacionali z rezervacijo, da ne sprejema za dosego organizacije socialistične družbe nobenih obveznih formul ter da obdrži v zadevah članstva, organizacije in taktike, kakor tudi z oziram na njene proglaise in izjave, ki so v prvi vrsti notranjena značaja, popolno avtonomijo. 3. Da Socialistična stranka Zedinjenih držav sodeluje pri ust varan ju socialistične Internacionale na stališču, ki ne predpisuje formul, temveč priznava narodnostnim strankam notranjo avtonomijo. 4. Socialistična stranka Zedinjenih držav upošteva, da je njena najglavnejša naloga ustvariti jako in revolucionarno socialistično organizacijo v Ameriki. Vsled tega hodi sklenjeno, da vloži v ta namen vse njene moči in sredstva, uverejna, da na ta način po-služi najizdatneje stvari mednarodnega socializma. Dokler to ni doseženo, ali dokler druga konvencija ne zaključi drugače, bodi sklenjeno, da ostane stranka brez mednarodnega pridruženja. Z ozirom na strankino stališče in taktiko predlaga: a) Glede dovolitev denarja za vojne namene: Predlog: Noben član socialistične stranke ne sme glasovati v prilog militarističnih ali mornarničnih zadev. b) Glede sodelovanja z drugimi političnimi strankami. Predlog: Mestne, okrožne in državne organizacije socialistične stranke delajo lahko sporazumno z drugimi političnimi strankami, ki so nasprotne republikanski in demokratični stranki, in ki služijo pri protestih ali reformah, kot pripomoček in če okoliščine in razmere opravičujejo tako postopanje z namenom, da se koristi interesom delavskega razreda kjerkoli. Z ozirom na načela in platformo predlaga: Politična akcija: 1. Politična akcija, kakor jo razumeva in razlaga socialistična stranka Zedinjenih držav, pomeni vdele-ževanje volitev za javne urade in praktično postavo-dajo, kakor upravnega dela v soglasju platofrme socialistične stranke, da se doseže kontrola vladne moči, da se odpravi sedanji kapitalistični sistem in nadomesti s socialističnim. 2. Za politično akcijo, kot jo zastopa socialistična stranka Zedinjenih držav, se smatra vsako organizirano prizadevanje s strani delavskega razreda, da ž njim vpliva na proces vlade, zlasti vdeležitev volitev za javne urade in vporabo takih uradov ali pozicij, kadar so dobljeni, za prosveto, izboljšanje in osvoboditev delavskega razreda. Z ozirom na propagando predlaga: a) Socialistični dnevniki. Predlog: Da konvencija izvoli odbor petih, ki ima namen študirati možnost ustanovitve več socialističnih dnevnikov ter da poda o tej študiji na prihodnji strankini konvenciji svoje poročilo in priporočila. b) Ženski glasovi. Resolucija: Ker je dobilo zadnje čase ženstvo volilno pravico, in ker so ženske delavskega razreda na splošno mnogo manj zavedajo svojih političnih razrednih interesov in so bolj nazadnjaške z ozirom na izrabo glasovnice v korist teh interesov kakor pa žene kapitalističnega razreda, bodi sklenjeno, da se eksekutiva socialistične stranke posebno prizadeva, da razširi med ženstvo delavskega razreda propagando in jih vzgaja, da bodo s svojo politično enakopravnostjo podpirale in branile svoje razredne interese." Poleg teh propozicij podajo svoje predloge o raznih zadevah tudi organizacije iz drugih krajev, in končno, kakor že rečeno, eksekutiva socialistične stranke. Karkoli pa bo konvencija sprejela, gre na .splošno glasovanje. Propozicije, ki jih predloži konvenciji strankina eksekutiva, objavimo prihodnjič. Tajništvo J. S. Z. PRAZNOVANJE PRVEGA MAJNIKA. Ker pade letošnji prvi majnik na nedeljo in bo vsled tega sodrugom laglje ukrepati glede proslavitve tega dne, je eksekutiva J. S. Z. na svoji seji dne 25. marca sklenila, apelirati na vse klube, naj proslave ta dan kolikor mogoče v agitacijske namene, bodisi da prirede zabave, shode, predavanja, izlete itd., da se pridobi J. S. Z. novih članov in novih naročnikov na Proletarca. Klubi, ki žele za ta dan govornika, naj se obrnejo takoj na tajništvo Zveze. Razume se, da plača v tem slučaju potne stroške in dnevnice klub sam. Nekateri klubi so se že oglasili in žele govornike. Sodrugi, praznujte letošnji prvi majnik v znamenju agitacije, v znamenju pridobivanja novih naročnikov na Proletarca in novih članov za Jugoslovansko socialistično zvezo! Tajništvo J. S. Z. NEKAJ POJASNILA GLEDE STRANKINIH KON-VENČNIH ZNAMK. Tajniki klubov J. S. Z. naj pošljejo nerazpečane konvenčne znamke tajništvu J. S. Z., ko pošljejo svoto ra zazpečane stamke. Tajništvo J. S. Z. SPREMEMBA NASLOVA PRI TAJNIŠTVU J. S. Z. Tajniški urad Jugosl. socialistično zveze se nahaja od sedaj naprej na glavnem stanu Socialistične stranke 220 South Ashland Boulevard, Chicago, 111., in ne več na 3639 W. 26th Street. Tajniki klubov J. S. Z. in tisti, ki imajo s tajništvom opravka, naj naslavljajo vsa pisma takole: Jugoslav Socialist Federation, 220 So. Ashland Blvd.. Chicago, III. Tajništvo J. S. Z. Absher, Mont. — Prva moja pažnja je, da vselej poravnam točno naročnino, raditega pošiljam celotno naročnino in 50c listu v podporo. Ker nam tukajšnji delodajalci zagodejo vsako pomlad enoinisto melodijo, imamo v žepih mesto denarja praznike, mi pa lahko pojemo "aleluja, mi gremo na bum". Kdor želi malo delati in veliko počivati, se naj preseli k nam. Za zabavo bo krmil komarje. V mislih se nam tudi tukaj cedi v usta mleko in med ker imamo republikanskega predsednika Hardinga, ki skrbi, da se nam "dobro godi". Delavstvo hoče dobre čase in sedaj jih ima. Delovne ure so kratke, ali pa jih sploh ni in počitka ima dovolj. Ker se bojimo socializma, podpiramo sistem korupcije in drugih takih dobrot kapitalističnega reda. Delavske diktature ne maramo, nimamo pa nič proti temu, da se nas pretepa s šibo, katero smo si spletli sami, pa jo dali gospodom "bosom" v roko. da ž njo vihte po nas. Jaz se sicer ne prištevam ljudem, ki se boje socializma. Glasujem vedno za socialistične kandidate in jih priporočam tudi drugim. Ljudje pa ne verjamejo, ker niso sposobni, da bi znali spoznavati resnico. Naša ladja plava počasi naprej, ampak sigurno . .. Frank Pušnik. Prispevki v tiskovni fond "Proletarca." » \v AGITATORJI ZA RAZŠIRJENJE PROLETARCA NA DELU. Naročnin so poslali: J. R. Shprohar, Irwin, Pa.,-4; Chas. Pogorčlec in Ciril Wizar, Minnesota, 17; Anton Grden, Glencoe, O., 2; A. Furlan, Dubuque, Iowa, 1; Jos. Durn, Collinwood, O., 3; Mike Podboy, Collinwood, O., 2; Anton Ocepek, Clairton, Pa., 1; Lawrence Gorjup, Cleveland, O., 4; Louis Zakrajšek, Biwabik, Minn., 1; Bias Brezovšek, Conemaugh, Pa., 1; F. Z., Chicago, 111., 1; Chas. Pogorelec, Chicago, 111., 5; Anton Kramar, Gilbert, Minn., 2; Frank Bregar, Avella, Pa., 1; Steve Kopriva, Hostetter, Pa., 1; Frank Besjak, Springfield, 111., 1. Pridružite se agitatorjem za razširjenje "Proie-tarca" tudi vi, kajti dolžnost nas vseh je, da širimo naše glasilo. Skušajte do prihodnjega tedna poslati vsaj enega novega naročnika Proletarcu. AKO ima kdo na razpolago enodejanko "Bratova osveta", spisana v hrvaščini, naj jo pošlje slov. socialističnemu klubu št. 114 v Detroitu, Mich. Klub jo je pripravljen vrniti, ali pa tudi kupiti. Kdor torej ima to enodejanko, naj jo pošlje na naslov: Anton Jurca, 939 E. Hendrie Ave., Detroit, Mich. MILWAUKEE, WIS. Seje slovenskega socialističnega kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRI A, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejah obravnavajo važne stvari, je dolžnost članstva, da se udeležuje sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji. John Kre«se, 396 4th At*. Koliko novih članov za J. S. Z. sem pridobil v mesecu marcu? Če se v mesecu marcu ni posrečilo dobiti nobenega kandidata, glej, da ne zamudiš prilike v mesecu aprilu. Mesec april je Debsov mesec, posvečen dobavi novih članov J. S. Z. in Socialistični stranki. Poleg tega je ta mesec kampanja za osvoboditev političnih jetnikov. Na delo, sodrugi! f ''mtmž^ XI. IZKAZ. Cleveland, O.— (Nabiralna kampanja soc. soc. kluba št. 27, JSZ) Jack Sumrada, $1; po 50c Anton škrlep in Joe Suistarsic; jo 25c, Frank Pintar, Jernej Rozanc, Andrew Trk-man in James Slabe; Andrej Božič, 10c; (pošiljatelj James Slobe, skupaj ..............$ 3.10 Pullman, III. — Po 50c, izgubljena stava, G. Ule in J. Jelene; po $1, Anton Oblak in "nikogar;" po 25c F. Andolšek, J. Mubi, Peter Verhovnik, Rozi Hrovat in F. Tršar; (ker se mi je nabiralna pola izgubila, prosim tiste, ki bi jih v tem izkazu slučajno izpustil, da se mi oglasijo, da se popravi v prihodnjem izkazu. — Anton Oblak, nabiralec); skupaj ....... 4.75 Aurora, Minn. — Fr. Rayer................ 1.00 Biwabik, Minn. — L. Zakrajšek............ .50 Chicago, 11. — Mary Amež ................ 1.00 Dunlo, Pa. — Anton Poje.................. .25 Dixon, III. — Mike Keber ................ 2.60 Cleveland, O. — Kraj. org. J. R. Z........... 26.50 Skupaj do 26. marca ................ 39.70 Zadnji izkaz........................ 1,468.27 Sukpaj.............................$1,507.97 Predsednik Wilson je ipomiilostil 639 zločincev, ined katerimi so bili tatovi, sleparji, profitarji in pro-palice — med tem ko je v ječah še na stotine političnih jetnikov, ki niso storili nič drugega kakor izvajali svoje mišljenje, ki jim ga jamči ustava Zed. držav. Svoboda v Ameriki je živa le še za družabno manj vredne ljudi, med tem ko je za ljubitelje enakopravnosti in gospodarske emancipacije mrtva. Kapitalistična dražba je nemogoča brez izkoriščanja, kakor je drevo nemogoče brez korenin. Kapitalizem živi od profita kakor drevo od snovi, ki jih dobiva iz. zemlje. Pogoj profita je pa izkoriščanje. Odkod naj bi prišel dobiček, ako bi kapitalist plačeval delavcu toliko, kolikor je njegovo delo vredno.. Ravno razlika med delavčevo plačo in vrednostjo dela je kapitalistov dobiček. Ako je torej izkoriščanje v kapitalistični družbi neizogibno in ako delavci hočejo, da ne bodo več izkoriščani, se ne morejo zaldovoljiti z nobeno iz-premembo v kapitalistični družbi, ampak le z odstranitvijo kapitalističnega sistema. Bojevati se morajo za tako družbo, ki bo lahko živela brez izkoriščanja, v kateri torej ne bo vladal kapitalizem. Taka družba se imenuje socialistična. Mislimo, da ni težko razumeti, zaikaj mora biti delavec v svojem interesu socialist. RAZPRAVE H KONVENCIJI S. D. P. Z. Collinivood, O. — Čas do konvencije'SDPZ. je le še kratek, članstvo pa nekako molči. Mogoče se zanaša na delegate, da bodo oni povedali svoja mnenja v glasilu. Delegatje bodo navzoči na konvenciji, članstvo pa jih mora seznaniti s svojimi nazori in željami, zato je tudi članstvo poklicano, da razpravlja o konvenciji v Proletarcu, ki je glasilo SDPZ. Za napredek naše organizacije je potrebno, da bo delegacija, ki se zbere dne 2. maja, poznala težnje in potrebe naše Zveze. Moje mnenje je, da bi bodoča konvencija lahko mnogo pripomogla k združenju naših podpornih organizacij in sporazumnemu delu na združevalni konvenciji, katera upam, da se bo k m al o vršila. Vsakdo ima pravico, in vsakdo je tudi dolžan v interesu organizacije povedati svoje mnenje in te pravice se poslužim tudi jaz. Po mojem mnenju bi ta konvencija čisto lahko izostala še za kake štiri mesece, kajti do tega časa bo morda združevalno delo že toliko napredovalo, da se bo vršila združitvena konvencija. V tem slučaju bi se prihranili tisočaki gl. blagajni, kakor tudi društvom, ki pošiljajo delegate. Ker pa članstvo zahteva konvencijo, mora manjšina vpo-števati željo večine. Pripoznam, da so pravila SDPZ. v nekaterih ozi-rih postala pomanjkljiva in nc odgovarjajo v vseh točkah današnjim razmeram. Delati nova pravila za dobo nekaj mesecv je pa tudi nespametno. Napravijo "se stroški, ki jih mora plačati članstvo, kar pa se ne izplača, če se pomisli, da ne računamo še na nadaljno razdvojenje naših podpornih jednot in zvez. Jaz priporočam, naj konvencija doda k pravilom le tisto, kar je nujno potrebno, v tisk pa naj gredo le dodatki in popravki k sedanjim pravilom. Gotovo pride pred zbornico tudi afera z bivšim glasilom "Glas Naroda"; konvenciji priporočam, naj ne zamudi preveč časa z njo, kajti pričkanje semintja ne prinese nobenih koristnih rezultatov, pač pa le razburja duhove; društva morajo plačati delegatov dnevnice, zato se od njih sme zahtevati, da porabijo čas zborovanja za stvari, ki so v interesu in koristne S. D. P. Z. Tudi na zadnji konvenciji Društva Sv. Barbare smo imeli podobno afero, s katero pa nismo prišli ob koncu diskuzije nič dalj kot smo bili v začetku. Za glasilo naše organizacije priporočam "Prole-tarca", ker je to edini slovenski list, ki zastopa delavski razred in brani njegove interese tako, kot se jih mora braniti, to je, z organizacijo delavstva. Kako stoje slovenski listi, je prav dobro pokazala kampanja zadnjih predsedniških volitev. Priporočam strožje določbe glede nadzornega odbora, ki mu bodo določale, da mora vršiti- svoje dolžnosti. Zasledoval sem uradna poročila v glasilu in videl, da nadzorni odbor zanemarja svojo funkcijo; pri pregledovanju računov je bil največkrat navzoč le eden izmed treh izvoljenih gl. nadzornikov, včasih sta bila dva, vseh skupaj pa menda ni bilo nikdar. Delegacija bo morala vprašati za vzroke, zakaj ni vršil skupni nadzorni odbor svoje naloge in zakaj se ni vpo-števalo pravil v tem oziru. Opravičljiv vzrok za odsotnost bi moral biti samo eden in ta je bolezen. Konvencije pa bi morale paziti, da volijo v odbor le take delegate, ki bodo tudi vršili svoje dolžnosti. Mogoče, da se bo čutil kdo užaljenega radi teh vrstic, ampak stvar je ta, da če kdo prevzame eden ali drugi urad, mora izvrševati tudi dolžnosti, ki mu jih nalaga. Kako naj odborniki, ki se ne udeležujejo sej in ne vrše revizije knjig, sploh pojasnjujejo članstvu in konvenciji na vprašanje o poslovanju, tikajoče se njihovih uradov. Priporočam, naj se enkrat na leto snide na skupno sejo ves gl. odbor, ker smatram, da bi bilo to le v korist organizaciji. Upravni odbor ali pa konvencija naj določi, katera naj bo glavna letna seja. Drugih sej gl. odbora naj se udeleže le predsednik, tajnik, blagajnik, in vsi trije nadzorniki, ni pa potreba podpred- sednika, če je predsednik prisoten, kot se je to godilo dosedaj. Ker je čas konvencije blizu, priporočam članstvu, naj pride takoj na dan s svojimi nasveti, kar bo olajševalo delo konvenciji, ob enem pa je v korist SDPZ. Jernej Hafner, član dr. št. 126, SDPZ. Moline, lil. — Morda je vzrok, da se tako malo razpravlja v glasilu naše organizacije o bodoči konvenciji to, da smatra članstvo, da smo blizu združenja, ali pa je med njim premalo zanimanja za organizacijo. Kot član SDPZ. hočem podati nekaj nasvetov, ki bi, če bi jih konvencija vpoštevala, po mojem mnenju koristili napredku SDPZ. in s tem v splošnem članstvu. V prvi vrsti naj bodoča konvencija napravi vse, kar bo v njeni moči, da dosežemo združenje s tistimi podpornimi organizacijami, ki so za združenje. Članstvo naše organizacije želi združenja, enako razpoloženje je tudi v tistih organizacijah, katerih članstvo je dovolj prevdarno in vidi v bodočnost. Razmere nas silijo, da ugladimo vsa pota, ki vodiijo do združenja. Ako združevalni odbor uvideva, da pride združitev kmalo, ne bi bilo potrebno delati velikih sprememb v pravilih; spremene naj se le najpotrebnejše točke, da se znižajo stroški. Konvencija naj izvoli v gl. odbor take člane, ki so za združitev in bodo delovali zanjo. Kar se tiče Zvezinega glasila, je moj nasvet konvenciji, naj sprejme tak list, ki je v resnici delavski, kajti tudi našo SDPZ. tvorimo sami delavci. Naša dolžnost je, da podpiramo naše delavske časopise, in to je "Proletarec," ki je vseskozi zvest boju za delavske interese. Zadnje predsedniške volitve še niso pozabljene in tudi ne, kdo je in kdo ni bil na strani delavstva. Dolžnost glasila naj bo priobčati vse račune, imenik krajevnih društev, seznam suspendiranih in no-vopristoplih članov, zapisnike, uradna naznanila itd. Tudi naj se da v glasilu prostor za razprave glede Zveze, naj si bo društvam ali posameznim članom. Te razprave naj bodo take, ki bodo v korist organizaciji. Zdi se mi, da je bila dosedaj napaka v tem, da je vladala med članstvom tako malo zanimanja za organizacijo. Bodoča konvencija pa naj ukrene vse potrebno, da bo v prihodnje dana vsakemu članu in društvu prilika razpravljati o organizacijskih zadevah v glasilu. Paziti pa je treba pri tem, o mojem mnenju bi se na ta način prihranilo nekaj stotakov, ker ne bi bilo treba prevajati pravil niti jih tiskati. Če pride do združitve, mi bi pa izdali nova pravila, bi se prav lahko pripetilo, da bi oddali zvezno premoženje združeni blagajni še predno bi bila dotiskana nova pravila. Nekaj takega se je že pripetilo leta 1913 pri društvu sv. Barbare. Tudi tam je vzelo precej časa, predno so zagledala pravila dan, čeravno iso bila sestavljena tri tedne po konvenciji in oddana takoj v tiskarno. Pravil iz leta 1916 dni št. sv. Barbare pa eno leto pred združitvijo s SDPZ še videl nisem in niti vem, če so bile kedaj tiskane ali ne. Kar vem o njih, je le to, da smo o njih razpravljali ter jih priporočili za tisk' v , V slučaju, da nam zakoni države Pennsylvanije zabranjujejo pot k združenju, se glede pravil strinjam z bratom John Homcem iz Kansasa. Glavni odbor naj bi dodelil enega iz med gl. tajnikov in par drugih delegatov par dni pred konvencijo za sestavo novih pravil. Ti predlože pravila konvenciji v pregled in v popravo, kakor bi bilo že potrebno. — Radi zveznega glasila bi priporočil, naj bi se ga plačevalo pri asesmentu, in naročnik naj bi bil vsak član. Seveda bi se moral asesment sorazmerno zvišati. Meni se zdi, da je danes mnogo članov, ki nikdar ne vidijo glasila. Pri našem društvu ga že sedaj naročajo in čitajo vsi člani, ker "ga plačajo pri asesmentu in ga vsi tudi dobivamo. Toda pri vseh društvah ni tako. Če bi vsak član Zveze čital glasilo, bi tudi vedel, kaj se v organizaciji godi, kako napreduje, in če ne, zakaj ne itd. Društva in vsaka organizacija napreduje tam, kjer se člani zanimajo za glasilo in ga čitajo. Seveda je treba agitacije kakor od posameznih članov pri društvu, tudi od strani gl. odbora. V slučaju, da ne bi prišlo do združenja, je še nekaj društev, ki nimajo pravice poslovati v državi, kjer so. Eno izmed teh je naše v državi Wisconsin. Mi moremo*poslovati le s starimi člani, ne smemo pa sprejemati novih, kakor tudi ne ustanov-ljati novih društve. Napredek je pri nas torej zapečaten. Imam še več navodil, ali ker pride skoraj gotovo do združenja, mislim, naj za sedaj zadostuje. Pozneje se morda zopet oglasim; morda že v aprilu, konečno se pa pogovorimo meseca maja na konvenciji v Johnstownu, Pa. Ant Demšar, član postaje dr. Bratoljub št. 64 SDPZ. Slovan, Pa. — Društvo Slovan št. 150 SDPZ je na svoji seji dne 20. marca razpravljalo o prihodnji V. redni konvenciji, ki začne s svojim zborovanjem dne 2. maja 1921 v Johnstown, Pa. Po daljši debati je prišlo društvo do zaključka, da ne pošlje nobenega delegata, in to vsled slabih delovnih razmfer, ki vladajo. Društvo je prepričano, da bo konvencija delovala po svojih najboljših močeh v korist splošnega članstva SDPZ. Ob enem apelira društvo na vse izvoljene delegate, naj dobro premotre zadeve, ki se tičejo konvencije. Društvo Slovan podaja tu nekaj nasvetov, in sicer i 1. Društvo Slovan št. 150 SDPZ je za združitev na enakopravni podlagi, nikakor pa ni za oddajo društvenega premoženja oziroma blagajne, dokler ne pride do združenja in da bo članstvo zasigurano. 2. Pravila naj se precej izpremene; kar je nepotrebno naj se črta, kar pa je pomanjkljivega, naj se doda, da bo služilo v korist članom in organizaciji. 3. Organizacija — zlasti gl. odbor — se ne sme vtikati v zunanje, verske ali politične zadeve. Biti mora na enakopravni podlagi za vse člane. 4. V. redna konvencija, ako uvidi in se prepriča, da ne pride do združitve, naj uvede glasilo, in sicer tako, da ga dobe vsi člani in se bodo tako informirali o delu SDPZ in društvenih spremembah. 5. Glavni tajnik naj objavlja vsak mesec dohodke in izdatke v zveznem glasilu. 6. Glavnega blagajnika naj vežejo iste dolžnosti kakor tajnika, ni mu pa potreba pošiljati pobotnic za sprejeti asesmem-t, s čimer si prihrani stroške in delo. 7. Mesečni asesment oziroma denar naj se pošilja na blagajnika, mesečna poročila in druge zadeve tičoče se društva, pa tajniku. 8. V glavni odbor naj se izvoli trezne može, da bodo sposobni točnega poslovanja, tako da člani ne bodo čakali po 1 do 2 meseca na bolniško podporo. To so naša navodila . Mike Klenovšek, pred.; John Piril, blag. Springfield, lil. — Ker se namerava za dne 2. maja sklicati konvencijo SDPZ., se bo s tem izpolnila želja nekaterih društev in članov, ki so jo zahtevali, vprašanje pa je, če bo ta konvencija v korist SDPZ. Po mojem minenju ne, ker je čas združitve blizu; vsaj tako se lahko razume, ker se je članstvo naše organizacije izreklo z veliko večino glasov za združenje. V besedilu združitvene pogodbe, ki bila je predložena izredni konvenciji SNPJ. dne 14. in 15. marca, se glasi, da je treba to pogodbo potrditi in jo poslati predsedniku združevalnega odbora najkasneje do 30. junija 1921. Nadalje se je čulo od zanesljive strani, da je SDPZ., ki posluje po zakonih države Pennsylvania, dobila od ziavarovalninskega komisarja dovoljenje za združitev. Če se bi Združenje dalo izvršiti do 30. junija t. 1. potem ne bi bilo treba konvencije in ž njo nepotrebnih stroškov. Če se ne bi mogla izvesti do omenjenega dne, morda bi se dosegla v teku prihodnjih treh ali petih mesecih in če je to mogoče, naša konvencija lahko odpade. Ako nam je bil po godu sedanji gl. odbor zadnjih pet let, nam bo lahko tudi še za ta kratek čas, ki ga imamo do združitve podpornih organizacij, peta redna konvencija pa naj se prekliče, ker se bo s tem prihranilo SDPZ. precej tisočakov. Če je zavarovalninski department države Pennsylvanije res dal SDPZ. dovoljenje za združenje, naj da gl. odbor takoj na splošno glasovanje točko, potom katere se bi članstvo lahko izrazilo, dali naj se V. redna konvencija prekliče ali ne, obenem pa naj se da članstvu tudi v odobritev prej omenjeno pogodbo, kar bo z veseljem storilo. Članstvo je za združitev, ne pa za površne konvencije, kakor jo priporočajo nekateri v svojih razpravah. Bratje in sestre, bodimo za preklic pete redne konvencije, gl. odbor pa naj pospeši delo za združenje s SNPJ. John Goršek, član dr. Lincoln, št. 123, SDPZ. Baggaley, Pa.—čital sem razna priporočila glede odseka za sestavo pravil, toda po mojem mnenju bi bilo umestnejše, da bi gl. tajnik zabeležil vse nasvete, ki se mu zde praktični in koristni za SDPZ. in na podlagi teh ter iz svojih lastnih izkušenj izdelal provizorič-na pravila. Neumestno pa bi bilo imenovanje posebnega odbora za sestavo pravil, kajti tako delo zahteva precej študije in tudi izkušenj. Nihče ne more sestavljati pravil jutri, če ga danes pooblastim za tak posel, že nima izkušenj. Ako jih nima, tedaj bo moral temu delu posvetiti mnogo časa, iskati bo moral informacije, predno bo mogel res izdelati pravila, ki bodo odgovarjala potrebam. Gl .tajnik ima izkušnje v poslovanju naše organizacije in kot tak je gotovo zmožen lotiti se tega posla in upam, da bo to tudi storil v korist organizaciji. Kar se tiče odbora za pritožbe, se strinjam z nasvetom br. Jurija Previča iz White Valley, Pa. Priporočam konvenciji, naj nekaj ukrene, da bo dobival sleherni član glasilo tedensko. Prepričan sem, da bi bilo to le v korist organizaciji. Stroški bi se pokrivali z rednimi doneski, n. pr. 5c mesečno, ali pač toliko, kolikor bi bilo potrebno. Potrebno bi bilo nekaj ukreniti, da se poveča agitacija za pridobivanje novih članov. Priporočljivo je, da bi se jih sprejemalo brez pristopnine iin z nižjim asesmentom. Te določbe se lahko sprejme za eno gotovo dobo, recimo -za eno leto. Uverjen sem, da bi s tem zelo pripomogli k povišanju števila članstva pri SDPZ. Razredi za bolniško podporo naj bi mojem mnenju ostali nespremenjeni, to je za $1 in $2 dnevne bolniške podpore. Kdor ima kaka priporočila, naj pride z njimi na dan, dokler je čas zaito, kajti le na ta način bomo koristili SDPZ. Anton Zabkar, deleagt dr. št. 13. VAŽNO NAZNANILO. Franklin, Kans. — Društvo Proletarec, št. 50, S. D. P. Z., je na svoji redni seji dne 6. marca sklenilo, da se skliče izredna konferenca, ki se bo vršila v nedeljo dne 24. aprila ob 3. popoldne v Krenkarjevi dvorani, na katero vabimo vsa društva SDPZ. v okrajih Crawford in Cherokee, da pošljejo svoje zastopnike. Na dnevnem redu bo razpravljanje o V. REDNI KONVENCIJI SDPZ. Poleg tega se bodo delegatje domenili, kedaj odpotujejo in s katero železnico, da se lahko skupno odpeljejo na zborovanje v Johnstown, Pa. Tudi društva, ki ne mislijo poslati svojih delegatov, so vabljena, da pošljejo svoje zastopnike na to konferenco. Gašper Leskovitz, tajnik. SEZNAM DO DNE 23. MARCA 1921. POROCAN1H DELEGATOV IN ZASTOPNIKOV ZA PETO REDNO KONVENCIJO, (katera se prične dne 2. maja 1921 v Turner Hall, Johnstown, Pa.) Sedež Ime in priimek Naslov štev. društva delegata. delegata. 1 Conemaugh, Pa., Aug. Samec, Bx. 7, Park Hill, Pa. 2 Moxtoam (Johnstown, Pa., John Zupan, R. F. D. 7, Johnstown, Pa. 3 Franklin, Pa., Louis Knašina, Box 218, Conemaugh, Pa. 6 Garrett, Pa., Andrej Vidrich, (2. glav. pomožni tajnik) zastopnik. 9 Johnstown, Pa., Stefan Debelak, R F D 7, Box 55; Johnstowin, Pa. 13 Hostetter, Pa., Anton Zobkar, Box 104, Hostet-ter. Pa. 14 Orient, Pa., Frank Pavlovčič, 1. gL pom. tajnik, zastopnik). 15 Sopris, Colo., Bias Novak, (gl. tajnik, zastopnik). 20 Mineral Kansas, Martin Oberžan, (preds. gl. por. odbora, zastopnik). 22 LaSalle, 111., Lenard Alpner, 306—8th Ave., La-Salle, 111. 23 Coketon, W. Va„ Frank Kocjan, Box 272; Coke-ton W. Va. 24 Iselin, Pa., Bias Novak, (glavni tajnik, zastopnik). 27 Diamondville, Wyo., Bias Novak, (gl. tajnik, zastopnik). 29 Meadow Lands, Pa., Andrej Vidrich, (2. glav. pomožni tajnik, pooblaščenec). 30 Breezy Hill, Kans., John Homec, R. R. 2, Box 160, Mulberry, Kansas. 32 Palisades, Colo., Martin Oberžan, (glav. preds. porotnega odbora, zastopnik). 33 Jenny Link, Ark., Mihael Pajk, Jenny Link, Ark. 34 Yukon, Pa., Anton Lavrič, Box 8, Yukon, Pa. 35 Lorain, Ohio, Mihael Virant, 1729 E. 30th St., Lorain, Ohio. 38 Bridgeport, Ohio, Martin Kosis, R. F. D. 2, Box F., Bridgeport, Ohio. 41 Cleveland, Ohio, William Sitter, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 50 Franklin, Kansas, Anton Seljak, Franklin ,Kans. 51 Cleveland, Ohio, Frank Budič, 1008 E. 66th St., Cleveland, Ohio. 52 DeKalb, 11., Bias Novak, (gl. tajnik, zastopnik). 55 Crabtree, Pa., Bias Novak, (gl. tajnik, zastopnik). 56 Pittsburgh, Pa., Anton Hrvat, 843 Smithton Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. 57 Wooster, 0., Bias Npvak, (gl. tajnik, zastopnik). 60 Moon Run, Pa., Mihael Jerala, Box 217, Moon Run, Pa. 68 Clinton, Ind., Frank Bregar, Box 737, Clinton, Ind. 70 New Derry, Pa., Joseph Zorko, (gl. podpreds.. zastopnik). 79 Bon Air, Pa., Fronč Tursich, Box 153. Conemaugh, Pa. 82 Ringo, Kansas, John Lekša, R. R. 4, Box 230, Gi-rard, Kansas. 100 Forest City, Pa., Matija Kamin, Box 491, Forest City, Pa. 103 East Helena, Mont., Bias Novak, (glav. tajnik, pooblaščenec). 106 Bear Creek, Mont., Frank Pavlovčič, (1. glav. pomožni tajnik, zastopnik). 107 Homer City, Pa., Martin Kovač, Box 275, Homer City, Pa. 108 Chisholm, Minn., Frank Vidmar, 323 N. Poplar St., Chisholm, Minn. 116 Willock, Pa., Anton Sotler, P. O. Box 212, Wil. lock, Pa. 117 Broughton, Pa., Michael Mali, Box 155, Brough-ton, Pa. 120 Gilbert, Minn., Bias Novak, (glavni tajnik, zastopnik) . 123 Springfield, 111., Joe F. Kren, 1900 E. Stuart St., Springfield, 111. 128 Indianapolis, Ind., Louis Sasek, 913 Kctsham St., Indianapolis, Ind. 130 Eveleth, Minn., Anton Rahne, Box 173, Eveleth, Minn. 131 Calumet, Mich., Joseph Srebernjak, 511—5th St.. Calumet, Mich. 145 Joliet, 111., Frank Hočevar, 1120 Broadwav St.. Joliet, 111. 146 Penns Station, Pa., John Tpbovc, Manor, Pa., 154 Sugarite, New Mex., Martin Oberžan, (glav. predsednik porotnega odbora, zastopnik). Bias Novak, tajnik. Četrta konvencija Jugoslovanskega Republičanskega Združenja. Dne 11. in 12. marca 1921. se je vršila v Chicagi v dvorani Slovenske narodne podporne jednote na 2657 So. Lawndale Ave., četrta konvencija Jugoslovanskega Be publičanskega Združenja. Sklepi zadnje, to je tretje, konvencije J. E. Z. so bili važni in nič manj važni so sklepi četrte konvencije. S tem, da smo v domovini pridružili naše delo Jugoslovanski So-cialdemokratični Stranki in oddali naše delo organizaciji, ki ima že moč in vpliv, smo seveda primorani spremeniti taktiko našega bodočega dela. Delokrog organizacije se mora strniti v enakem smislu in nastopni sklepi četrtG konvencije J. E. Z. pričajo, da so se delegatje zavedali svoje dolžnosti. Duh, ki proveva sugestije, sklepe in resolucije te konvencije, jo edini, v katerem bo svobodno jugoslovansko ljudstvo. Naše delo torej ni končano in nikdar ne bo, dokler se vresniči program J. E. Z. Pot v dosego tega cilja naj bo potom tega zapisnika pojajnjena vsakemu in komur je do realizacije programa J. E. Z., naj se ravna po tem. Prijavljenih zastopnikov je bilo 34, udeležilo pa se je konvencije 26 zastopnikov. ZAPISNIK IV. KONVENCIJE JUGOSLOVANSKEGA BEPUBLI-CANSKEGA ZDEUZENJA, DNE 11. IN 12. MABCA 1921, V CHICAGI, ILL. X. SEJA DNE 11. MABCA 1921. Otvoritev konvencije. Glavni tajnik Frank S. Tauchar otvori prvo redno sejo četrtega glavnega zborovanja J. B. Z. ob devetin dopoldne, pozdravi navzoče delegate in eksekutivo. Omenja, da žatrta konvencija ni tako močno reprezentirana, kakor tretja, pač iz vzroka, ker slabe delavske razmere ne dopuščajo, da bi vse organizacije oziroma društva poslale svoje zastopnike; upa pa, da bodo naloge tekoče konvencije rešene v zadovoljstvo in korist celokupnega naroda. Tajnik br. Tauchar povabi nadzorni odbor, da pregleda poverilnice navzočih delegatov. Ko ta poroča, da so vse poverilnice v redu, predlaga br. Cainkar, da se sprejme provizorični red, predložen konvenciji po ekse-ktitivi J. B. Z. Konvencija predlog podpira in sprejme. Provizorični dnevni red za IV. konvencijo J. E. Z. 1.) Otvoritev in pozdrav. 2.) Konstituiranje zbora in volitev odsekov. 3.) Poročila. a) tajnikovo; b) blagajnikovo; e) nadzornega odbora; d) centralnega odbora (s. TJdovič, taj.) ; e) br. Zalaznika. 4.) Eeferati: a) Zunanje in notranje zadeve Jugoslavije (br. Jos. Zavertnik; b) gospodarska organizacija (br. Godina); c) pravila in bodoča forma J. E. Z. (br. Tauchar). 5.) Razno. 6.) Volitve: a) eksekutive; b) centralnega odboia; d) nadzornega odbora. 7.) Zaključek konvencije. Brat tajnik nadalje predlaga, da si zbor izvoli predsednika in podpredsednika. Delegatje podpirajo in sprejmejo predlog. Nominirani so: Jerant, Somrak, Jurca, Stefančič, Aleš. Nominreija na podpiran in sprejet predlog zaključena. Sprejme br. Stefančič, ki je soglasno izvoljen predsednikom. Pri nominaciji za_ podpredsednika so nominirani sledeči: sestri M. Aleš in Grilc, ter br. Turk, Zavertnik, Zornik, Jurca. Nominacijo sprejme br. Jurca, ki je soglasno izvoljen podpredsednikom. Izvoljena predsednik in podpredsednik zavzameta spoja mesta. Predsednik pozdravi v lepem govoru navzoče ter otvovi nominacijo za zapisnikarja oziroma zapisnikarje. Nominirani so br. Turk, Furlan, Zalaznik. Cainkar, Somrak, s. Grilc. Nominacijo sprejmejo s. Grilc, br. Furlan in Zalaznik. Seja sprejme predlog da se potrdi nominacijo. Zapisnik prve seje prevzame br. Zalaznik. Br. Zavertnik predlaga, da se nagradi zapisnikarje, kakor se je to vršilo na prejšnjih zborih in sicer po delu ob koncu konvencije. Sprejeto. Nadalje svetuje br. Zavertnik, da se odda zapisnik, ko bo dokončan, "Prosveti", ki ga pošlje v tiskarno, rta se nastavi. Odtiske stavka je mogoče dobiti za malo ceno, kateri se potem za male stroške pošljejo delegatom na zahtevo. Pravtako se priobči zapisnik v vseh naših glasilih. Sugestija stavljena v predlog, ki je podpiran in sprejet. Br. Zalaznik predlaga, da se voli ožji odsek za resolucije. Er. Zavertnik pojasni potrebo takega ožjega odbora, ki naj na sejah prečitane resolucije natančno pregleda in določi popravke ter predelane predloži celemu zboru. Predlog podpiran in sprejet. Br. tajnik predlaga, da se voli pet članov ožjega odseka. Po sprejetju tega predloga otvori br. predsednik nominacijo za ta odbor. Nominirani so sledeči: br. Somrak, Zaitz, Lučič, Godina, Jerant, TJdovič, Jurca, Aleš, s. Aleš, Vogdč. s. TJdovič, Furlan, Cainkar. Nominacijo sprejmejo sledeči: LučiJ, Jerant, Jurca, Furlan, Aleš. Ker ni protikandidatov, število nominiranih. ki so sprejeli, pa pet, jih br. predsednik proglasi izvoljenim. Na predlog br. Taucharja se sklene, da seje prično ob osmi uri zjutraj, ki trajajo do dvanajstih; popoldne prično ob pol dveh ter se končajo ob pol šestih. Za slučaj potreba se konvencija vrši tudi čez uro. Br. Zalaznik poroča, da se je članov nadzornega odbora revizije udeležil samo br. Todorovič. Ostala člana, br. SemTov in br. Krže nista prišla na povabilo. Br. Sem-tov je pojasnil svoje vzroke odsotnosti v pismu in potom delegata br. Jurca; seja vzame vzroke na znanje, jih smatra upravičenim ter oprosti odsotnost br. Semrova. Br. Kržeta opravičba se glasi: "Naznanjam Vam, da se vsled nepričakovanih ovir ne morem udeležiti konvencije JSZ. Izkušal sem zadeve spraviti toliko v red, da bi si mogel odtrgati nekaj dni, a ni šlo. Radi tega storite pri reviziji, kot veste, da je najboljše. Mislim, da tistih par zneskov, kar jih je od zadnjič, lahko pregleda vsak, kogar zanima. Ker pridejo računi itak v javnost, oziroma na podrejene organizacijo, je revizija oamo formalnost." Br. Somrak vpraša glede odsotnosti nekaterih članov eksekutive. Br. Godina pojasni, da se že domalega za eno leto hrvaški člani eksekutive J. E. Z. ne vdeležujejo sej. To so: br. Biščan, Stakič, Kneževič in Kukovac. Vabila na seje so dobivali redno, pa se niso odzvali. Sestra Aučin, ki danes ni navzoča, se je oprostila, ker ji vslea nujnih zadržkov ni mogoče biti danes navzoči. Br. Zavertnik predlaga, da se oprosti za nenavzoč-nost na konvenciji vse tiste člane, ki navedejo za vzrok, da jim delo ne dopušča. Iz vzroka, da je delo težko dobiti in bi se z odsotnostjo par dni delo lahko izgubilo, sprejme seja ta predlog soglasno. Br. predsednik preide na točko "poročila" in da br. tajniku, Taucharju, da započne s svojim poročilom. Br. tajnik poda svoje poročilo, ki se glasi: POROČILO TAJNIKA JEZ. Cenjeni zbor: Nemogoče bo iti v detajle našega delovanja od tretje redne konvencije pa do danes, ker za to bi vzelo precej našega že itak omejenega časa, zato se bom omejil na najglavnejše točke tajniškega poročila. Eksekutiva je skušala izvršiti vse naloge prejete na tretji redni konvenciji JEZ. v Clevelandu, in je storila kolikor ji je bilo pač mogoče izvršiti. S politično akcijo smo šli do skrajnosti in zamudili nismo niti ene prilke, ki se nam je nudla, da je ne bi izkoristili, posebno v kolikor se je šlo za pravične rešitve jadranskega vprašanja. JEZ. je v najkritičnejšem momentu lansko pomlaa organiziralo deputacijo jugoslovanskih organizacij, ki je šla v Wash- ington, da ponovno utrdi ameriško vlado v njeni poziciji ■/, ozirom na jadransko vprašanje, in predložila predsedniku Wilsonu dobro znani memorandum. Ves čas reševanja jadranskega vprašanja smo stali na braniku pravic našega naroda in ko je bila podpisana rapalska pogodba, podali smo našo izjavo, v kateri smo povedali celemu svetu naše stališče. Nihče nam ne more očitati, da nismo v tem vršili svojih dolžnosti. Ampak, če so narodu v domovini zadali tako krivico, s tem še ni rečeno, da smo vrgli svoja kopja v jarek in da ne bomo še naprej delovali, da se ta krivica popravi, da se italijansko imperialistično nasilje nad velikim delom našega naroda ne perpetuira, kar se z aneksijami seveda vselej namerava. Hi še danes stojimo na istem stališču, kakoršnega je zavzela tretja redna konvencija JRZ., točno izraženega v sprejetih resolucijah glede mej med Italijo, Nemško Avstrijo in Jugoslavijo. Ker imperialistične in buržoazne vlade niso mogle rešiti našega obmejnega vprašanja pravično, ker so niso ozirale na pravice naroda in naša svarila, zato bodo morale trpeti konsekvence svoje trdoglvosti, mi bomo po morali iskati stikov s tistimi strankami, katerih program nam jamči, da se bodo ta narodnostna in obemjna vprašanja tako uredila in rešila, da bodoljudstva ene narodnosti imela svojo vlado, da ne bo podjarmljenih in tlačiteljev, da bodo narodi živeli s svojimi sosedi v prijateljskih od-nošajih. Po vsem svetu je nastala velika reakcija. Wilsonova administracija je bila pri zadnjih volitvah poražena, in na krmilo je prišla republičanska stranka, katere eden glavnih voditeljev je senator Lodge, ki je pokazal zakrknjeno nenaklonjenost našemu narodu. Vsled tega antago-nizma proti Wilsonovi administraciji od strani ameriškega kongresa, je Amerika izgubila ves vpliv ija evropskem diplomatičnem polju, kar je Italija izkoristila v svoj prilog in s komedijanstvom D'Annunzia je bila Jugoslavija ogoljufana za Trst, Beko, Istro, Goriško in velik del Kranjske. Največjo škodo trpi pri tem ravno slovenski narod. In ravno radi tega, ker je Amerika izgubila ves vpliv v Evropi, je bila vsaka večja politična akcija od nase strani nemogoča, radi česar je postalo mrtvilo in nezani-manje med narodom v splošnem. V tem času pa se je zdela reakcionarna vladna kliita v Jugoslaviji dovolj močno, da je raspisala volitve za konstituanto. Dve leti je vlada odlašala volitve, v tem času pa so bili reakcionarji pridno na delu. Cepili so delavske ojganizaiije, posebno pa tiste politične stranke, katerih so se bale če ostanejo solidne, da ne bi prišle v premoči v konstituanto. Najbolj je bila prizadeta socialistična stranka, katero se jim je posrečilo razdvojiti in tako-rekoč do skrajnosti oslabiti. Ko je bilo to del?) izvršeno, so bile razpisano volitve in reakcionarji so bili trdno prepričani, da je monarhija in dinastija varno v sedlu. Glasom zaključkov tretjega občnega zbora je JRZ. poslalo v domovino Etbina Kristana, Frederika Zalaznika in Josipa Mihailovira. Volilno kampanjo smo po svojih močeh podprli z denarnimi sredstvi. JRZ. je za to kampanjo prispevalo okrog K 1,000,000.000. Blaznikova tiskarna, ki je pod kontrolo JEZ., je šla v tem volilnem boju na roke naši propagandi, in je tiskala agitatorične literature v vrednosti K 150,000.00. O političnem delu in naši propagandi v domovini, kakor tudi naši investiciji v tiskarni v Ljubljani, bo podrobnejše referiral br. Zalaz-nik, ko bo podal poročilo o svojem delu v domovini. Omenim naj, da je JBZ. z denarnimi sredstvi podprlo tudi dnevnik "Eepublika", ki izhaja v Belgradu in zagovarja principe, za katere se bori naša organizacija. Tudi glede American Jugoslav Commercial Board Ltd. hočem biti bolj kratek, kajti o tem bo natančno obrazložil br. Zalaznik, ki je spremil pošiljatev v domovino. Povem naj toliko, da je skušal izvrševalni odbor izvesti ' samo naloge zadnje konvencije in da ^e v tem vpogledu ustanovil ekonomsko korporacijo, ki je na pritisk od občinstva podvzela dobrodelno akcijo, katera pa vsled razlogov, ki jih bo navedel br. Zalaznik, ni nič kaj povoljno in ugodno uspela. V splošnem je treba priznati to, da v kaosu, ki je vladal v Evropi, in tudi radi nestabilnosti v Ameriki, ni bilo mogoče izvesti nobenega načrta, dasi jih je bilo dosti predloženih in sprejetih, ter glavnemu uradu naročeno, da jih skuša udejstviti ob prti ugodni priliki. Ena zapreka za drugo se je pojavila, kot nestabilnost v ameriških industrijah, polom za polomom na trgu, v valutah itd. To vse je odvračalo glavni urad in eksekutivo, da ni započela nobenih skrajno riskiranih akcij in tozadevno čakala boljših ugodnosti v bodoče. Nadalje smo imeli svojega zastopnika v domovini, ki je imel nalogo dobiti razne informacije in trgovske zveze in druge pogodbe z delavskimi instituti v domovini. Take so bile naše naloge, in toliko dela smo izvršili. Ko bodete slišali vsa poročila, bodete sprevideti, da v danih razmerah ni mogel odbor nič več storiti kot je izvršil. Lahko sprevi-dite kako je če celo leto zadržujejo pošiljatev v obmorskih sklediščih in za nameček še precejšen del pokradejo. Našo pošiljatev je starokrajska reakcija ovirala tudi iz političnih ozirov,da nas na ta način spravi v nemilost pri Jugoslovanih v Ameriki in zmanjša našo politično moč, katera kljub prikrivanju dela dokaj preglavic za&peham frakariji vseh reakcionarnih frakcij v Jugoslaviji. Kot tajnik sem nadzoroval posle v glavnem uradu ln mislim, da je ta urad vršil svoje posle pravilno, vpošteva-joč vse sklepe eksekutive JRZ. in izvrševalnega odbora ekonomske korporacije. Nadzorni odbor bo podal finančno poročilo bolj v detajlih, jaz pa naj predložim le skupne svote iz računov in pa stanje blagajn od JRZ in AJCBLtd. Naši računi februarja 28, 1921 so sledeči: Za JRZ. Premoženje J. B. Z. sept. 1, 1919 je bilo____$54,620.78 Dohodki od sept. 1, 1919 pa do feb. 28, 1921 7,828.13 %kupaj ................................$62,448.92 Izdatki od sept. 1, 1919 pa do feb. 28, 1921.. 56,144.47 Finančno premoženje JRZ feb. 28, 1921 znaša $ 6,304.45 RAČUN JUGOSLOVANSKEGA REPUBLICANSKEGA ZDRUŽENJA, od tretje do četrte konvencije, to je od 1, sept. 1919 do 1. marca 1921. (Osemnajst mesecev). DOHODKI: Od 1. septembra do 1. marea 1921 ..........$ 7,828.13 IZDATKI: X Subvencija Jugoslav. Inform. Bureau $ 1,200.00 Propagande Investicije v Jugoslaviji 10,500.00 Investacija A. J. C. Bd., Ltd....... 10,000.00 Povrnjeno A. J. C. Bd., Ltd......... 1,886.34 Tiskovine, Jugosl. Review etc....... 1,932.34 Propaganda, shodi z zastopniki iz domovine, delegacije v Washington, $6,000.00 poslanih v domovino etc. 11,927.94 Plače (za 4 uradnike) . .•............ 5,200.00 Poslano za sirote v domovino...... 6,037.03 Za znake J. R. Z................... 1,486.50 Stroški zadnje konvencije ......... 2,725.80 Izdano za AJCB. (pozneje vrnjeno).. 1,219.75 Ročna blagajna (poštnina, ekspresi, luč, snaženje male potrebščine).... 691.18 Za najemnino urada ................ 411.53 Stroški z revizijami (dnevnice etc).. 186.42 Razno: uradniške potrebščine, davek premije, za oglase, pohištvo, etc. 639.07 Posojilo A.J.CBd., Ltd............. 100.00 SKUPAJ IZDANO od 1. sept. 1919 do 1. marca 1921.............................$56,144.45 REKAPITULACIJA: Premoženje J. R. Z. 1. sept. 1919____$54,620.79 Dohodki od 1. sept. 1919 do 1. marca 1921 ......................... 7,828.13 SKUPAJ..........m........$62,448.92 Izdano od 1. sept. 1919 do 1. marca 1921 ......................... 56,144.47 PREOSTANE..............................$ 6,304.4? Od izdanega denarja pa drži J. R. Z. delnice za svoje investicije, nadalje inventar: pohištvo in znake J. R. Z. in sicer: Propagandne investicije v Jugoslaviji 10,500.00 (3350 delnic Blaznikove tiskarne in delnice Usta Republika v Beogradu) 1,000 delnic A. J. C. Bd., Ltd. po $10 10,000.00 Znaki J. B. Z. 350 due. po $2.00 in 89 dz. $4— ......................1,056.00 Inventar J. R. Z......................................650.00 SKUPNO PBEMOŽENJE J. K. Z. 1. MABCA 1921 ZNAŠA.............................$28,510.4? Za AJCBLtd. Vložen kapital, katerega akcije lastuje JEZ. $10,000.00 Kapital v blagajni marca 1, 1921 ............ 9,728.72 Več izdatkov kot dohodkov ..............$ 271.28 Posojilo od JBZ............................. 100.00 Skupaj več izdatkov kot dohodkov za časa obstanka..................................$ 371.28 Kapital te korporacije obstoji večina iz vladnih za-dolžnic, ki so zdaj nad deset odstotkov manj vredne kot jih imamo zanesene v račune. Ob kolekti so bili vsi bon-di vknjiženi po nominalni ceni, in tako jih Štejemo Se vedno v naših računih. Izvrševalni odbor JBZ. je imel od zadnje konvencije 28 sej, poleg tega pa 6 glavnih in 4 seje ožjega-odbora AJCBLtd. Oba odbora sta delala složno in vzajemno ter storila vse, da izvedeta nalogo JRZ. Ker se to ni Se u-dejstvilo, ker cilj naših aspiracij še ni dosežen, je trebs. da začrtamo krepko pot za nadaljno delo na tej konvenciji, da postane ideja Jugoslovanske Federativne Republike golo dejstvo — država vseh Jugoslovanov, od Soče pa do črnega morja! Na predlog br. Vogriča se poročilo vzame na zna nje. POROČILO BLAGAJNIKA. Nato poda svoje poročilo br. Godina, ki omenja le t toliko, da se njegovo finančno poročilo vjema z poroči-lom br. tajnika. V ostalem omenja, da je bil br. Tau-čar obenem tudi finančni tajnik, torej je na njega odpadalo le delo, vlaganja in nakazanja čekov za svote, katere je seveda eksekutiva preje odobrila. Čeke sta podpisavala vedno oba: tajnik in blagajnik. Poročilo br. blagajnika se vzame na znanje. Br. Todorovič omenja, da je bil pri reviziji izmed na zadnji konvenciji voljenih nadzornikov on edini navzoč, vsled osotnosti ostalih članov, kakor pojasnjeno že preje. Na mesto odsotnih je eksekutiva volila br. Je-ranta iz Zornika, s katerimi so v glavnem uradu pregledali knjige. Ker včeraj ni čas dopuščal, da bi se pregledalo tudi imovino na banki, hoče br. nadzornik podati svoje poročilo pozneje, ko z odborniki pregledajo imovino. Br. Cainkar predlega, da pregledajo gl. odborniki in nadzorni odbor imovino na banki in poročajo pozneje. Zbor predlog podpira in odobri. Za centralni odbor, oz. ožji odsek tega odobra poda poročilo s. Udovič tajnica tega odseka. Poročilo se glasi: POROČILO TAJNICE OŽJEGA ODSEKA CENTRALNEGA ODBORA J. R. Z. za IV. Redni Občni Zbor J. R. Z. # Cenjeni zborujoči: — Moje poročilo bo precej kratko in smotreno in to radi tega, ker je le kratka doba odmerjena za ogromno delo ki nas čaka. Poročam naj, da smo se vsi tri člani ožjega odseka centralnega odbora vdeleževali vseh sej izvrševalnega odbora JBZ., katerih je bilo okoli 25 od zadnje konvencije. Našo nalogo smo vršili po svojih najboljših možeh, še vdeleževali raznih diskuzij, podajali na sejah • svoje pomisleke in kakor je znano ostalim članom centralnega odbora in širši javnosti, je vladal med izvrše-valnim odborom in nami popolna harmonija. S tem pa ni rečeno, da nismo vršili svojih dolžnosti, ali da smo pristali na vsak sklep eksekutive, temveč harmonija je vladala v tem, da smo na sejah doskuzirali in v harmoniji priSli do sklepov. Delo, previdnost in dober namen izvrševalnega odbora ,ravno tako varčevanje z denarnimi sredstvi, s katerimi je razpolagal izvrševalni odbor, zasluži vsestransko pohvalo in menim, da ne bi mogla nobena druga skupina boljše in previdnejše ukrepati, kakor je ravno izvrševalni odbor. Pritožb ni bilo nikakovih in ker je vodil vso publicistiko glavni urad v naših glasilih, kjer so bili objavljeni vsi važnješi sklepi, ni treba, da bi se podajala v podrobnosti našega dela od zadnje konvencije pa do danes. Glavni odborniki so podali svoja poročila, ki so točna, kaj pa je bodoča naloga, kako naj bo naše delo v bodočnosti, kaka taktika in kak program, to je pa sedaj delo nas vsih. V imenu celotnega centralnega odbora J. B. Z. dajem tu pred Vami popolno zaupnico izvrševalnemu odboru, katerega delovanje je bila naša dolžnost opazovati in nadzorovati, kajti ta odbor je vršil svoje dolžnosti v popolni meri in storil vse, kar je bilo v človeški močeh storiti mogoče, da izvede nalogo, katere mu je naložil tretji redni občni zbor v Clevelandu. Mary Udovič, tajnica ož. ods. Cent. Odb. Zatem poda svoje poročilo br. Zalaznik: POROČILO BR. F. ZALAZNIKA. Pošiljatev American Jugoslav Commercial Boarda, Ltd. Cenjeni zbor: še v zadnjih mesecih leta 1919 je dobilo Jugoslovansko Bepubličansko Združenje od strani svojih članov ne-broj pisem, da započne pomočno akcijo za njih sorodnike v domovini. Kajti ob istem času cvetelo pošiljanje zabojev v domovino; naši pristaši pa niso hoteli pošiljati preko rok naših političnih nasprotnikov, temveč so hoteli, da J. B. Z. povzame tako akcijo. J. B. Z. se je spočetka upiralo takemu podjetju, kajti imelo je dovolj vzgledov iz neposredne preteklosti o slabih izidih takih akcij in o previsokih stroških s pošiljanjem zabojev, kar se je do tedajnega časa smatralo za najbolj praktičen način pomočne akcije. Pritisk od strani naše javnosti pa je bil tako močan, da se J. B. Z. nikakor ni moglo več upirati, temveč je moralo započeti z razpravljanjem kak način akcije bi bil najbolj pripraven. Ker J. B. Z. kot politična organizacija ni bila kom-petentna vrSiti takih poslov, je temu sledila ustanovitev American Jugoslav Commercial Boarda, Ltd. Korpora-cija je inkorporirana pod zakoni države Illinois, za $5ff,-000.00, to je $10,000.00 'common stock", katerega je kupilo J. B. Z. in $40,000.00 "preferred stock", ki je Se nerazprodan v rokah A. J. B. C., Ltd. Da omeji prevozne stroške, si je A. J. C. B. Ltd. omislil povsem bolj praktično pot pomočne akcije, kakor so bile stem dosedanje. Mesto 3a pošiljajo posamezniki zaboje in stem plačujejo velike svote za prevoz mrtve teže zabojev in poleg tega plačujejo še visoke cene za blago in gotovo obleko, ki v največjih slučajih naslovljencera niti ni prav, si je odbor odmislil akcijo, pri kateri bo vse to omejeno. Načrt je bil ta: American Jugoslav Commercial Board, Ltd. naj nakupi v Ameriki blaga različnih vrst, ga pošlje v Jugoslavijo in kdor v Ameriki želi, da njegovi v domovini prejmejo pomoč, naroči po predloženih vzorcih blaga v Chicagi, sorodnikom v domovini se pa odmeri v Ljubljani toliko blaga kolikor kaže naročilo. Pri teh naročilih si A. J. C. B. Ltd. pridrži pravico, da sme v slučaju potrebe, to je če zmanjka v tovarnah blaga enake barve ali pa v slučaju tatvine, da nadomesti to z drugim blagom enake kvalitete. S takim načinom pošiljanja blaga se omeji vse nepotrebne stroške s pošiljanjem individualnih zabojev in plačevanje blaga po malih zakotnih trgovinah. Le za tiste, ki se na noben način ne strinjajo s takim pošiljanjem pomoči, naj da organizacija na razpolago tudi pošiljanje zabojev. Poleg tega naj se sprejemajo za prevoz tudi mali paketi pod deset funtov, katere glavni urad umesti v zaboje ter odpošlje z ostalo pošiljatvijo. Ta način pošiljatve je našel splošno odobravanje, a ne toliko odziva. Da ni bilo odziva je krivo našemu delu nasprotno časpisje, ki je iz strahu pred konkurenco odpovedalo sodelovanje, da celo vodilo nesramno ob-strukcijo. Kljub vsemu temu pa je znašala prva pošiljatev preko deset tisoč funtov v teži, v vrednosti pa preko dvajset tisoč dolarjev. 8 prvim aprilom je bila pošiljatev zaključena, to je ravno, ob času ko je izbruhnila stavka železničarjev. To je paraliziralo vso pošiljatev. Nekaj zabojev je stalo v New Torku, drugi pa raztreseni po vsej Ameriki, kjer je pač promet obstal. Glavni urad je delal, kar je bilo v nejegovi moči, da bi spravil pošiljatev v red kakor hitro mogoče, a vse te nadnaravne sile so delale ravno v nasprotno smer. Komaj meseca Junija se nam je posrečilo spraviti vsaj nekaj zabojev v New York, da so odpluli v domovino 8. junija na parniku "Italija". Drugi oddelek pošiljatvo je odšel 19. junija s "Pannonio", zadnji pa s parnikom "River Orontes" 19. julija. Vse te zapreke že v Ameriki so stavile odbor A. J. C. Boarda, Ltd. pred problem na kake zapreke bo imela pošiljatev naleteti ko dospe v domovino, kjer so razmere še toliko slabše in manj urejene. Vsled tega se je zdelo eksekutivi J. E. Z. nad vse umestno, da pošlje s pošiljatvijo v domovino tudi zastopnika, ki bo nadzoroval pošiljatev, razdeljevanje iste, skušal napraviti v domovini zvezo s delavskimi ekonomskimi organizacijami, na podlagi katerih naj se pozneje razvije A. J. C. B. Ltd. v zvezi in obratovanjem z domovino. če bi slučajno politčne razmere nanesle potrebo, da se zastopnik udeleži tudi političnih akcij, ima pravico zastopati Jugoslovansko Republicans Ko Združenje ter razširjati ideje zastopane v programu J. B. Z. Iz teh tehtnih razlogov je eksekutiva poslala svojega zastopnika v domovino. Neprilika je hotela, da je blago dospelo v Trst ravno ob času, ko je tudi tam delavstvo stavkalo, to ravno ob času ko so zažgali fašisti Slovenski Narodni Dom "Balkan", ko je bilo življenje slehernega ogroženo. Te stavke so trajale od julija do oktobra in le privatnim trgovcem, ki so imeli velike osebne interese, je bilo mogoče spraviti blago iz Trsta. Parniki so dovažali dan za dnem a odvažalo se ni nič. Skladišča so bila polna, kontrole nobene in kradlo se je na deblo od vseh strani. Tu in že preje na parniku je bila že izropana pošiljatev A. J. C. B., Ltd. K temu se vrnemo pozneje. Med časom je bila pošiljatev po posredovanju "Nakupovalne Zadruge", ki je v splošnem skrbela za našo pošiljatev, oproščena carine. Blaga pa v Ljubljano le ni bilo mogoče sraviti in komaj v mesecu oktobru so prišli prvi zaboji. Carina nam teh prvih zabojev ni mogla izročiti, ker smo pričaokvali še več zabojev, za katere bi morali napraviti novo prošnjo za oproščenje, čfc smo dvignili prvo pošiljatev; kajti prvo oproščenje velja samo za eno pošiljatev. Na novo je bilo treba čakati in se ponovno peljati v Trst, ker se na pismena pozive ne ozirajo. Končno ko so dospeli zadnji zaboji v Ljubljano se je pojavilo novo zavlačevanje od strani carine. Razmere, kakršne vladajo na ljubljanski in sploh na jugoslovanskih carinarnicah, so neverjetne. Kaos bi bil komaj primeren izraz za te razmere. Pota od carine do skladišča vsak dan, dan za dnem, pa nikdar defini-tivnega odgovora. In ko končno privandra naš oprostitve carine v roke upravniku, najde ta novo zapreko. V aktu je bilo namreč zapisano, da naj "Oblačilnica za Slovenijo" nadzoruje razdelevanje tega blaga v imenu vlade. "Oblačilnica" pa je med tem časom zavlačevanja in zamude likvidirala kot državni zavod in postala privatna zadruga, kar je dalo upravi carine dovolj vzroka, da se ne smatra več kompetentnim nadzorovati pošilja-teve in nje razdelitev, ter je stem smatrala akt invalidnim. Akt je romal nazaj v Beograd, v kljub vsemu našemu prizadevanju, da se nam stvar odda, kakor si že bodi. To je bilo zaman in pričelo se je novo letanje. Kadar se v Jugoslaviji pošlje akt v Beograd to vzame precej časa. Kar velja pri nas "Time is Money" velja preko Kulpe "Ima Vremena". Potom "Nakupovalne Zadruge" in osebne interpelacije. Dr. Konrad Smida, Slovenca v Beogradu, pri ravnateljstvu carine v Beogradu, se nam je-posrečilo izposlovati, da je bilo mesto " Oblačilniee" imenovano '' Poverjeništvo za Socialno skrb", da nadzoruje pošiljatev. Komaj s tem aktom v rokah se nam je posrečilo priti do pošiljatve. Kakor že preje omenjeno je bila pošiljatev na parniku in pozneje v Trstu izropana. Iz teh razlogov nisem hotel prevzeti pošiljatve sam ampak pod pričami, da smo takoj izdelali pravomočen zapisnik o stanju pošiljatve, takoj ko smo jo prejeli. En zaboj je izginil, o njem mi bilo ne duha ne sluha, osem zabojev pa deloma izropanih v skupni škodi, ki znaša $1,760.83. O vsem tem se je izdelal pod pričami zapisnik in se uradno potrdil. S koncem novembra, oz. začetkom decembra se je komaj pričela delitev blaga. '' Nakupovalna Zadruga'' nam je dala na razpolago svoje prostore, v katerih smo delili vse blago, pod nadzorstvom deželne vlade. Za tiste, katerim je bilo deloma okradeno, smo imeli seboj surpluznega blaga, da smo pošiljatev vsaj deloma nadomestili. Razliko med ukradenim in nadomestilom so seveda vsi oškodovanci prejeli povrjeno v denarju. V tem transportu smo imeli seboj tudi bombaž in obveze za svoto nabrane po J. R. Z. na apel Okrajne Bolniške Blagajne. Okrajna B. B. v Ljubljani je blago prejela in izdala sledečo zahvalo ameriški javnosti: Okrajna Boln. Blagajna, Ljubljana. Opr. št. .1212/19-3 Pn. Jugoslovanskemu Republičanskemu TJdruženju v Chicago, v roke njegovega zastopnika s. Frederica Zalaznika v Ljubljani. Potrjujemo, da smo prejeli od Jugoslovanskega Re-publičanskega Združenja v Chicagi nam doposlanih 7 (sedem) zabojev s kirurgičnimi obvezami, bombažem in drugim obvezilnim materijalom. Prosimo Vas, da izvolite sporočiti za darovano nam blago našo najtoplejšo zahvalo imenovanemu TJdruženju in vsem, ki so ma kakršnikoli način pripomogli, da je zbirka tako sijajno uspela. Hvala vsem in vsakemu posebej. V Ljubljani, dne 4. decembra 1920. Ravnatelj: (pečat) Načelnik: Pelan, s. r. tajnik: M. Rožanc, s. Kocmur, s. r. Pravtako je nepoškodovano dospelo v domovino blago za slovenske sirote poslano po S. N. P. J. in Kulturno Društvo 'Svoboda" oddelek za zaščito deee je izdalo v zahvalo sledeče pismo: P. N. Slovenska Narodna Podporna Jednota, Chicago, 111. Zedinjene Države, Amerika. Podpisana "Splošna delavska izobraževalna zveza Svoboda v Ljubljani, odsek za zaščito dece" potrjuje prejem po American Jugoslav Commercial Board, Ltd. v razdelitev ji poslanega blaga ter se vam tem potom v svojem kakor tudi v imenu obdarovancev za to velikodušno darilo kar najiskreneje zahvaljuje. Ljubljana, dne 16. decembra 1920. Splošna delavska Zveza "SVOBODA" za Slovenijo v Ljubljani. (Odsek za zaščito dece.) Dražil, predsednik. J. Vehovec, tajnik. Za boljši pregled naj že omenim, da je bila eela pošiljatev poslana preko čehoslovak Commercial Commision v New Yorku, ki rabi Cunard Line za tovorne prevoze preko morja oddaja blago Adriatiki v Trstu ter dostavlja v Ljubljani potom ekspedicijske tvrdke Rancinger. Cela pošiljatev je bila naslovljena na "Nakupovalno Zadrugo" v Ljubljani, ki nam je odstopila svoje skladišče pri delitvi, ravno tako nam dala na razpolago ljudi v pomoč, ter nam v splošnem služila v dosego naših ciljev. Nje voditelji s. Al. Prepeluh, bivši poverjenik za socialno skrb, in Dr. Petrič, ravnatelj "Nakopovalne" so nam šli v vseh ozirih na roko, da smo spravili pošiljatev na mesto. Pohvalno moramo tudi omeniti sodelovanje s. Jakliča, načelnika pri ministerstvu za socialno skrb, kakor Dr. Konrad Šmida, prav tako od ministerstva za socialno skrb in iS. Dr. St. Likarja, komisarja od poverje-ništva za socl. ki so nam šli v vseh ozirih za hitro rešitev naših aktov pri vladi na roko. Takoj ko sem se povrnil v Chicago, smo pred esse-kutivo razmotrivali glede oškodovancev pri pošiljatvi. Cela pošiljatev je bila zavarovana pri "London Lloydu", za celo svoto vrednosti in v kolikor je bila pošiljatev oškodovana, tirjamo sedaj na podlagi zapisnikov in zapriseženih izjav prič, ki so prevzele pošiljatev, da se nam povrne škoda reprezentirana v svoti $1,760.83. Kakor smo že preje omenili smo škodo nadomestili deloma z na- domestili z blagom, katerega smo imeli seboj v ta namen. V nekaterih slučajih je bila škoda večja od nadomestila, zato je eksekutiva sklenila, da se razlika med nadomestilom in aktualno škodo takoj izplača, ln to še predno A. J. C. B., Ltd. iztirja zavarovalnino.. Razlika v škodi se je potom natančnih zapisnikov ugotovila in prizadetim strankam se je izplačalo svote. Stem je bila končana prva akcija A. J. C. B., Ltd. Kljub temu, da je korporacija gospodarskega značaja ne smemo to akcijo smatrati gospodarskim potezam. Ta akcija je bila podvzeta na pritisk naroda in storilo se je vse kar je bilo v močeh eksekutive, da bi so ta pomočna akcija izvršila v redu. Krivda zamude pošiljatve ni bila na strani uprave, pač pa moramo pripisovati to neurejenim po vojnim razmeram. Stavke, ki so največ krivde zamudi, so borba delavca za boljši položaj, in če moramo mi kot delavci trpeti posledice stavke našich sodelavcev, ni več kot upravičeno zahtevati od nas, da prenašamo take stvari iz lojalnosti mirno in potrpežljivo. Smelo lahko trdimo, da je direktiva za sabotiranje in zavlačevanje naše pošiljatve od strani carine in vlade, prišla od vzgoraj. Ne vzroki, ki so bili navedeni, ampak vzroki, ki so vresnici služili interesom jugoslovanskih reakcionarjev so zakrivili zamudo za mejami Jugoslavije. Do volitev na noben način ni bilo mogoče dobiti blaga v roke, ob volitvah in po volitvah, pa nam je takoj bilo vse na razpolago. Zakaj.. Se vprašamo! Ni li to dovolj jasno, da je vlada hotela pokazati narodu, da tisti, ki ga hočejo osvoboditi niso sposobni niti izpeljati tako male naloge. Ampak zmotili so se. Mesto tega naj se zgodi ravno nasprotno. Zamude, ki so bile zakrivljene v domovini, vsled gnile uprave v današnji Jugoslaviji, vsled sabotiranja od strani vlade, vsled zanikerne uprave jugoslovanske carine, nas pa morajo samo še spodbuditi, da se s polno paro vržemo na započeto delo in delamo še nadalje v začrtani smeri, da priborimo deželi, kjer nam je tekla zibel, vlado, ki bo delala samo za interese naroda, ne pa za svoj lasten obstoj in za par verižniških mogotcev. Blaznikova Tiskarna—investicija J. E. Z. Predno preidem na riadaljne točke svojega poročila, hočem poročati o stvari, ki Vas bo gotovo zanimala. Se pTed lansko konvencijo je še stara eksekutiva J. E. Z. na pritisk javnosti, da se mora pričeti propagando v starem kraju, dovolila v to svrho $10,000.00. S tem nakazilom je nastalo vprašanje za eksekutivo: kako naj se teh deset tisoč dolarjev porabi vto svrho. Izročiti to kaki stranki, ki bi se izjavila za naš program, bi ne bilo priporočljivo, ker bi bil denar le kaplja v morju agitato-ričnih potreb in bi ne imel • pernamentne veljave. Ob istem času smo prejeli iz domovine apel od "Socijalne Matice" za pomoč za ustanovitev lastne tiskarne. Dejstva, na katera so organi "Matice", opirali svoj apel so bila nepobitna. Buržuazija, ki je v vednem strahu za svoj obstanek, vodi grozen boj proti delavskemu tisku in skuša uničiti vse, kar bi privedlo delavca do spoznanja, "Socialna Matica", ki je strogo delavska organizacija za izdajanje delavske literature in časopisje, nima svoje lastne tiskarne, torej je izročena na milost ln nemilost buržuazijskim tiskarnam, ki imajo moč, da jo vržejo na plan, kadar le se jim zdi potrebno. Za tiskar-niško neodvisnost, je pričela "Socl. Matica" agitirati za ustanovitev lastne tiskarne. Eksekutiva je vzela apel v pretres ter prišla do sledečega zaključka: Svota $10,000.00 se investira v ti-skamiško podjetje v Jugoslaviji, ki bo v rokah stranke, ki podpiše naš program. Če bo to delniško podjetje: naj dobi J. E. Z. toliko delnic kolikor jih more kupiti svota, če pa bo last stranke, pa mora biti tiskarna v vseh ozi-rih na razpolago J. B. Združenju v toliko kolikor stranki sami. V istem času sta prišla v Ameriko na mednarodno delavsko konferenco zastopnika ss. Franc Svetek, za delavstvo, in Dr. Ljudevit Perič, za vlado Jugoslavije. Oba sta člana J. S. D. S. Kakor znano jih je eksekutiva J. R. Z. povabila v Chicago ter z njimi priredila število shodov, na katerih sta poročala o razmerah v domovini. Pred povratkom teh zastopnikov v Evropo, jima je eksekutia J. B. Z. izročila svoto $10,000.00, da jo po-neseta v domovino, tam izročita J. S.. D. S., ki je v Jugoslaviji edina, ki je pristala na naš program, in ki s tem denarjem prevzame nalogo glasom sklepa J. R. Z. eksekutive. Ko sta omenjena poslanca dospela v domovino, sta svoto v takoj izročila stranki, ki je denar naložila na naše ime v banki in sicer so denar promenjali po tedanjem visokem kurzu za K 1,566.000.00. Stranica je šla takoj na delo in iskala primerne tiskarne, da investira denar glasom sklepa J. B. Z. eksekutive. Ponudila se je prilika kupiti Blaznikovo tiskarno, znani največji litografični zavod v Sloveniji, sedaj tudi v Jugoslaviji. Naši poverjeniki niso hoteli izgubiti te lepe prilike, temveč so šli takoj na delo, stopili v zvezo z Blaznikovimi nasledniki, Poklukarji, s katerimi so prej privatno podjetje spremenili v delniško podjetje in kupili nad petdeset procentov delnic tega podjetja z denarjev J. B. Z. Delnice še bile izdelane, kakor tudi pravni posli v zvezi s to transakcijo niso bili gotovi, za časa mojega odhoda iz domovine, zato je upravni odbor tiskarne izdal to začasno potrdilo: Jugoslovansko Eepubličansko Združenje, 3639 West 26th Street, Chicago, Illinois, United States of America. Cenjeni: Tem potom potrjujemo prejem SHS K 1,566.00.— (oziroma $10.000.—., katere smo prejeli od s pooblastilom izkazanega pooblačšenca JUGOSLOVANSKEGA RE-PUBLICANSKEGA ZDRUŽENJA g. ETBINA KRISTANA, za 3,350 delnic DELNIŠKE DRUŽBE J. BLAZNIKA nasledniki, tiskarne, litografičnega zavoda, knjigoveznice in založništva, po kurzni vrednosti SHS K 450.— (beri: štiristopetdeset SHS kron). Delnice goraj omenjene delniške družbe do danas še niso dotiskane, zato izdajamo to začasno potrdilo. Kakor hitro pa bodo te delnice dotiskane izstavimo za svoto SHS K 1,566.000.— (beri: —en miljon petsto šest-in-šestdeset SHS kron) 3350 (beri: tritišočtristopetdeset) delnic na ime JUGOSLOVANSKO REPUBLIČANSKO ZDRUŽENJE ter Vas obvestimo o tem, da nam sporočite, kateremu denarnemu zavodu jih izročimo v hranitev. Z odi. spoštovanjem: Za nač.: J. Blasnikovi nasi, tiskarna in kamenotiskarna, Ljubljana Breg st. 12. M. Rožanc, nač. Prepeluh, predsednik. Pregled denarne transakcije: 1.—3350 delnic po 450 K ................$1,507.500.— 2.—Ustanovni stroški po 20 K na del ____ 67.000.— 3.—Hranilna vloga pri "Spi. kreditnem društvu" za JBZ. št. 837 znaša.......... 6,433.99 Skupaj............................$1,580.933.99 Realizat 10,000.00 dolarjev je znašal......KI,566.000.00 Obresti od dne premenjave do investacije.. 14.933.99 Skupaj............................$1,580.933.99 Izpisek se potrjuje: "NAKUPOVALNA ZADRUGA" Dr. Petrich, 1. r. J. R. Z. ne bi moglo napraviti boljše i&vestacije, ne iz gospodarskega niti iz političnega stališča, kakor je bila napravljena z nakupom delnic Blaznikovo tiskarne. Enaka tiskarna ne bi bila opremljena v Ameriki niti za 75,-000.00. Poleg tega pa se je kupilo tudi hišo poleg tiskarne, v katero se namerava povečati tiskarna in ta dela so že v teku. V najkrajšem času, ko dospejo stroji, ki so že naročeni na Nemškem, se prične tiskati list "Naprej" v tej tiskarni in bo stem rešen suženjstva tujih buržuaz-nih tiskarn. Za časa volilne borbe je .tiskarna izdelala veliko večino propagandnih tiskovin, kar je bilo neprecenljive vrednosti za volilne vspehe. K temu se vrnemo še pozneje. Nadzorstvo in kontrolo za našo stran drži J. S. D. S. z s. Etbin Kristanom, kot pooblaščencem J. R. Združenja. Ko bodo delnice gotove, jih uprava izroči trdnemu denarnemu zavodu v hranitev, ker bi pošiljanje takih listin v Ameriko ne bilo na mestu. Ta denaren zavod pa nam zato izda pravomočno potrdilo. Hrbtenica vseh političnih akcij so dobre ekonomske organizacije, in nikdar ne smemo pozabiti, da se je treba ob istem času, ko se organiziramo politično, utrditi tudi gospodarsko, če prav v malem, treba je le. Naj iz tega malega semena raste v veliko drevo, ki bo ob gotovem času kljubovalo vsem napadom viharjev nesprotujočih elementov. Zato je investacija našega fonda v tiskarno iz vseh ozirov velevažna in upravičena. Stranki, ki bo izvajala program J. E. Z. sprejet na konvenciji v Clevelandu, smo stem priborili tiskarniško neodvisnost, ob enem pa je to investicija, ki je iz zgolj gospodarska stališča neprecenljiva. Sedaj hočem v kratkih besedah orisati še politične in gospodarske utiske, katere sem dobil v domovini. Ne na široko, le vkratkem hočem napraviti sliko vsega, kar so mi pustile v spominu razmere; podrobneje se bo pečal s tem br. Zavertnik v svojem referatu na "Zunanje in notranje zadeve Jugoslavije." POLITIČNI PKEGLED. Če hočemo natančneje spoznati razmere Jugoslavije, ni dovolj samo, da potujemo v deželo, si jo ogledamo, primerjamo nove razmere s starimi, obsojamo in kritikuje-mo, temveč potreba je, da poiščemo vse vzroke z desne in leve, ter premotrimo položaj do cela. Neobhodno potreba je, da si pogledamo razmere in da premotrimo dušo naroda iz katerega je nastala nova Jugoslavija. Ako zabijamo mladini neprestano v glavo vero v dom boga in cesarja, bo poslediea tega, da postane brezmejno patrio-tična, in magari za stvar, ki je še tako slaba za njene interes«. Navdušeno bo korakala v vojno za vse cesarje, bogove in domove tega sveta. Patriotizem ji tiči v srcu kakor očenaš na jeziku — brez pomiselka. Iz takega naroda je bila sestavljena po večini stara Avstrija. Kot otrokom so nam pričeli vtepavati v glavo vsakovrstne strahove, ljubezen do tega ali onega neskončno dobrega boga, papeža, škofa, itd. In tisti, ki smo v tujini, najdemo med našimi naseljenci, kljub temu da žive že desetletja v tujini, še vedno posamezne, ki bi položili glavo za dom in cesarja. Tako močno se jim je vcepila v mladosti v srce, da jim niti najbolj prepričevalna beseda ne izbije iz možgan napačnega prepričanja. Ako so ti, ki žive v tujini, tako trdno speljani na led, kaj moremo pričakoati od tistih, ki so bili izza svojih mladih nog na domači grudi, katere je laž in hinavščina utopila v napačnem prepričanju. Takemu narodu, ki je bil vajen sužnjevati, se ponuja demokracija. Pričakovati hitrih rezultatov bi bilo neumestno. Prav toliko let zdravila bo treba kakor strupa. Z novimi, mladi generacijami nam se je nadejati novega mlajšega življenja, več demokratičnega duha. Temu po največ moramo posvetiti naše bodoče delo. To dejstvo navštevam, v začetku svojega poročila le v toliko, da mi služi kot moto; da spoznate polje oz. razmere, na katerem smo želi uspehe in neuspehe. Prišel je polom na Italijanski fronti. Avstrijski mars je zatonil. Wilsonovih 14 točk je razkrojilo moralo avstrijskih narodov. Kakor kaplja mleka v vodi se je razkrojila morala zvestobe do Austrije med Slovenci, Hrvati in Srbi, ko so prihajale vesti, da je avstrijska armada tepena. Pogumni so na nevidno, neslišno iniciativo pričeli snemati avstrijske orle; cesarske zastave so zginjevale v plamenu in nadomeščati so jih pričele belo-plavo-rudeče. Zatem so se pričeli vračati vojaki iz Italijanske fronte in s povraitkom teh je prišel popoln preobrat. Zanimivo je poslušati narod o tem preobratu. Vsak ima svoje vidike. V splošnem pa dobi človek vtis, da so Jugoslovani igrali ulogo otrok, katerim zboli mačeha. Razposajeni dobro vedoč, da jih roka močno obolele mačehe "Austrije" ne more udariti, so igrali ulogo narodnega osvobojenja. Pri tem pa so napravili velike usodepolne napake. Vojaštvo navdušeno z narodom, nad velikim narodnim osvobojenjem, je slepo verjelo vsemu. Orožje v kot in rajanje. Čuditi se seveda temu ni. Kdor nosi toliko let puško in prezeba po jarkih, ta se vsega tega prav rad znebi. Ali ako je narod nosil desetletja, stoletja puško, za interese naših izkoriščevalcev, 'bi bilo v tem trenotku oslobodjenja, potreba, da so se voditelji streznili za tre-notek, in povedali svojemu vojaštvu, da naj nosi puško vsaj par dni še za svojo lastno korist. To se ni zgodilo in da se je zgodilo, bi vladale v Jugoslaviji danes povsem drugačne razmere. Italijani, katere sicer imenujemo vrčekrvne, so ohranili mrzlo kri, v tem toli odločilnem trenotku. Za našo umikajočo se armado so karakali, veseli prepevali našim, da so zavezniki in kot take so jih naši vsprejemali ter pozdravljali. Na ljubljanskem gradu, kjer so imeli zaprte Italijane, so se odpirala vrata in na svobodo so prihajali "prijatelji Italijani", ti so pridružili italijanskim četam in tvorili falango, ki se je pozneje razvila v to zagonetno jadransko vprašanje. Ta "trik" je Italijanom uspel, zasedli so naše kraje tako daleč, dokler jih ni neki srbski stotnik s par vojaki vstavil, žalibog so bili ustavljeni prepozno; za svoje meje so objeli do pol miljona Slovencev, cvet našega zavednega naroda. Umaknili se s te črte niso. V tem narodnem navdušenju so napravili Jugoslovani svojo prvo napako, iz katere se razvile Jadransko vpra-ššanje in rapalska pogodba nas uči, temu, da se to le na tihem priznava. Zato je imela reakcija v Slovenij najmanj vspeha. Na Hrvatskem seveda je bila najbolj značilna skupina okoli Radiča, ki je spravila v Parlament 45 poslancev. To so seveda tudi republikanci ali nevarni in daleč od našega programa. Oni se potegujejo za separatizem in zahtevajo hrvaško republiko samo zase. V Srbiji pa je največja skupina ookli radikalcev in demokratov, ki štejejo skupno v skupščini 188 poslancev, ki so seveda vsi vneti monarhisti. Okoli sebe so ustvarili blok monar-histov močan 295 poslancev, torej veliko večino od vseh 419 poslancev. Ostalih 124 je republikancev, ki pa seveda po svojih različnih načelih, kakor Radiči, slovenski klerikalci, ne morejo tvoriti nobenega republikanskega bloka z delavskim republikanskim gibanjem. V skupščini stoji torej 11 poslancev Socl. Demokr. Stranke, ki ima nalogo, da rešuje zavožene probleme jugoslovanskega prolertarijata. Na čelu socialističnega kluba je s. Kristan, ki je bil izvoljen na Kranjskem in štajerskem. Ko sem zadnjič govoril z njim prav pred odhodom v Beograd, so bile razmere še precej nejasne in natančnega načrta ni bilo še mogoče orisati >za bodoče delo. Mnenje s. Kristana je bilo to: vsako gibanje izven socialistične stranke za uresničenje J. R. Z. programa, bi bilo v Jugoslaviji nemogoče. Buržoazija si je v svesti našega dela in nam je napovedala boj; tega moremo le rešiti, če smo pridruženi stranki, ki ima že moč. Pripoznati moramo, da republika-nizem ni ideja, ki bi zavela preko naroda kakor pomlad in prevzela vsacega in mu navdahnila pravo prepričanje. Tudi nasprotne stranke imajo svoje argumente. Proti tem se moremo le bojevati, ako izobražujemo narod. V kratkem rečeno, kolikor več socialistov napravimo, toliko bližje smo programu J. E. Z. Bodi to torej naša naloga: Razdvojeno delo, so razdvojene moči, kar je v prid našim sovražnikom. Politično delo J. E. Z. je za Ameriko kolikor toliko končano, kot separatne organizacije. Istemu gibanju, kakor smo pridružili delo J. E. Z. v domovini, naj se pridruži tudi v Ameriki. Pošljite nam v domovino dobrih sodrugov in ne bo daleč od uresničenja programa J. E. Z. Na eno seveda se ne sme pozabiti. Delavsko gibanje v domovini ima za hrbtenico svojega političnega obstoja ekonomske organizacije, brez katerih bi poiltičnega dela sploh ne bilo. Toplo je priporočal br. Kristan, da se temu delu posveti kar največ paznosti in sicer v okrožju socialističnih organizacij na enaki podlagi. Ustvarjanje ekonomske neodvisnosti je ustvarjanje moči in moči je treba do zmage! K tej točki se oglasimo pozneje. Zaključek k vsemu temu bi bil tak. Volitve v kon-stituanto so pokazale, da ima reakcija v Jugoslaviji Se vedno tak vpliv, da se za kratek čas obdrži še nad vodo. Kakor situacija stoji danes ,kaže na to, da bo Jugoslavija za dogleden čas tudi še kraljevina. Eeakciojonarna premoč v konstituanti bo zmagala. Naloga manjšine bo torej, da bo gledala na prste in za vsak prestopek v vladi kričala, da bo javnost vedela. S tem se bodo odprle oči narodu in pri prihodnjih volitvah bo rezultat brezdvoma drugačen. Če še ne pri prihodnjih, pa naj se delo ponavlja toliko časa, da pridemo do cilja. Nadalje bo naloga socialističnih poslancev v konstituanti, da si zagotovijo prosto propagando za republiko. Treba si izvojevati pravico, da ne bo po zakonu nove konsctitucije prepovedano voditi propagando za republiko, da bo dano narodu, da si odločuje sam, da ne bo zločin izbirati si formo vlade po svojem prepričanju. Iz zapisnikov konstituante, katere posnemamo po listih, Je spoznati, da s. Kristan vodi ljut boj v Zbornici. V detajle tega sam čas ne dopušča, prepriča se pa lahko vsak, da je seme J. E. Z. na rodovitih tleh. Ko konča br. Zalaznik s poročilom o politični situaciji, predlaga, da se prva seja dopoldne zaključi, ker je ura dvanjast. Sprejeto. Pred koncem seje smatra četrta konvencija J. E. Z., da je dolžna "Nakupovalni Zadrugi" v Ljubljani, kakor vsem, ki so omenjeni v poročilu br. Zalaznika, da so pomogli k izpeljavi naše pomočne akcije, najiskrenejšo zahvalo, katero konvencija izreka na tem mestu. S tem je dopoldanska seja zaključena. II. SEJA. dne 11. marca popoldne. Zapisnik vodi s. Grilc. Zapisnikar br. Zalaznik prečita zapisnik jutranje seje, ki je s sledečim dostavkom, ki je izpuščen iz jutranjega zapisnika, sprejet. Dostavek se glasi: Vsled apela od javnosti in vsled resnične potrebe, se sklene, da se odseku za resolucije naroči, da izdela primerno resolucijo, ki naj se pošlje br. Kristanu radi zavlačevanja takozvanega "Eeciprocity Agreement" med jugoslovansko vlado in edinjenimid ržavami, brez katerega ameriška vlada ne more izplačati posmrtnim in drugega premoženja naloženega pri "Alien Property Custody", v Jugoslaviji živečim dedičem, da br. Kristan * resolucijo JEZ. interpelira v parlamentu ter skuša prisiliti zbornico, da se nemudoma sklene omenjena pogodba. Ameriška vlada je že napravila potrebno ponudbo, a vzrok je najbrže balkanska malomarnost pri Beograjski vladi. Zatem nadaljuje br. Zalaznik s svojim poročilom. NEKOLIKO O GOSPODARSTVU. Prav rad bi se sedaj spustil še v ekonomsko vprašanje Jugoslavije. Moram pa biti kratek, zato omenim le par stvari. Denarja ima Jugoslavija dovolj. Ta denar je pa papirnat, in po pravici papirnat, za katerega se izven meja Jugoslavije dobi le malo. Tik za preobratom je bilo še kakih 30 kron. za dolar. Ne dolgo pozneje 200, m zopet je padlo na 50, danes pa se suče okoli 130*-do 140. Ker ste krožili dve valuti so zjednačili dinar in krono in sicer 4 krone za 1 dinar. Ta menjava seveda je bila strogo obsojana od strani Slovencev in Hrvatov in to po pravici. Med vojno je bila dežela do cela izčrpana skoro na vsem. Blago za obleko je popolnoma zginjevalo. S polomom so se odprle meje in z njimi uvoz. Blaga je primanjkovalo in sicer v toliki meri, da reden dovoz s tedanjimi transportnimi sredstvi, ki so seveda bili pod normalo, nikakor ni zadostoval potrebam. Te razmere so rodile popolnoma novo vrsto ljudi. Pričelo se je prekupčevanje na debelo in drobno z ogromnimi dobički. Ljudje, ki vrše tak posel se imenujejo verižniki, ki se dele na male in velike. Sprejeti so bili sicer zakoni zoper veriž-nike, ki pa niso preganjali velikih, temveč samo male, ki so po največ verižili iz potrebe. Padanje valute napravi nakupovanje v tujini pravi problem. Trgovci seveda, ki kupijo blago v tujini, ko je valuta visoka ,morajo isto prodajati po visoki ceni čeprav valuta pade. To vzdržuje cene visoko in jih bo obdržalo visoko še precej časa. Plače uradništva in delavstva so seveda nepreimerno nižje v eksistenčnim minimom. če bi hotel delavcev primerno izhajati danes v Jugoslaviji, bi moral zaslužiti kakih šest tisoč kron na mesec. V najboljšem slučaju pa ima dohodkov od dva do tri tisoč. še za časa Avstrije je vlada ustanovila v Sloveniji več inštitucij. Tako naprimer: " vnovčevalnico za živino", "za žito", "vojno zvezo", "Oblačilnico za Slovenijo" in še več drugih enakih spolšnih zavodov. Deloma ti zavodi še danes obstojajo, če prav ne več, kot popolnoma državni zavodi, temveč kot privatne zadruge, oziroma last posameznih strank. Iz "vojne zveze" je nastala '' Nakupovalna Zadruga", ki služi v večji meri konzumom pod socialistično kontrolo. " Oblačilnica" je pod kontrolo vseh strani. Z narodnim osvobojenjem so zrastle narodne banke, ki so pred vojno bile še popolnoma neznane banke, tako po imenu kakor premoženju. Največ so si vse te banke opomogle z valuto. Napraviti do pol miljona dobička na dan samo z valuto ni pri teh bankah nič posebnega. Kaj pa je bodočnost teh bank je težko govoriti. Prerokovanja izvedencev niso ravno najboljša. Investicije teh bank niso pod dovolj strogo kontrolo. Zdi se, da je stanje bank v enakem položaju, kot je bilo v Ameriki predno se je pričelo splošno podržavljenje bank. S padcem valute, lahko padejo banke, ako kdo ne reSl tega ob pravem času. Zasebne koristi pri vseh teh bankah igrajo seveda prvo vlogo, to je najslabše in najnevarnejše. Splošno državno gospodarsko vprašanje je zagoneitka za tiste, ki ga vodijo. Sreča, da Jugoslavija v tem oziru ni osamljena, temveč da ima polno prijateljev v nesreči. Vse državne blagajne v Evropi so v enakem položaju. Ali tisto malo kar je, da se razpolaga za financiranje države, je brezdvoma v zelo slabih gospodarskih rokah. Bužeti, katere je odobravalo predstavništvo v Beogradu so naravnost škandal za naše državno gospodarstvo. Vojaštvo, katerega ima danes Jugoslavija na nogah daleč presega število potrebe. Mnogo se je seveda govorilo, da je vojaštvo potrebno za branitev naših meja, a zgubili smo na vseh krajih ,ne da bi eden naših stopil v bran. Vojaštvo je čakalo v vojašnicah, pripravljeno, da stopi na dan za časa volitev, in čaka še danes, da služi buržvazijl v slučaju potrebe. Govoriti o jugoslovanski industriji je govoriti o dojenčku. Kar je bilo započete idustrije pred vojno, je do malega sedaj vsa paralizirana. Tovarne stoje vsled pomanjkanja premoga, sirovin ali pa obratnega kapitala. Po večjem je dežela poljedeljska in ves njen eksport obstoja v poljedeljskih pridelkih. Ni pa stem rečeno, da nima bodočnosti v industriji. Sirovin je dovolj pod zemljo in pametno državno gospodarstvo bo dvignilo vse te zaklade. Tudi z lesom dela Jugoslavija že danes veliko in ima v tem tudi precejšnjo bodočnost, ker so države sosedne Jugoslaviji odvisne od njenega lesa. Odlično mesto zavzema gospodarska industrija med temi tobačna, pivovarne in mlinarstvo, najmanj pa je razvita rudarstvo. Da krije svoje državne stroške je za Jugoslavijo neobhodno potreba, da podržavi vse te naravne izvore boga- atva, stem prepreči privatno profitarstvo in napolni državne blagajne. Pod državno kontrolo z državnim kreditom bi bilo lahko obratovati zaostalo industrijo in za-početi še neodprte rudnike. To je mogoče le rešiti ako pade obstoječi buržuazni režim in na njega mesto stopi vlada na principih programa J. R. Z. To je sigurno, da ae zgodi, kakor hitro tek evolucije dozori za ta korak. ZADRUŽNA BANKA. H koncu naj omenim še sledeče. Delavci v domovini imajo poleg svojih političnih organizacij tudi še vrsto ekonomskih podjetij, na katere naslanjajo svoje politično delo. V Sloveniji imajo središče kooperativnih konzumov, s 35 prodajalnami po deželi, "Nakupovalno Zadrugo", "Zvezo Gospodarskih Zadrug", "Splošno kreditno Društvo", dnevnik "Naprej" indruge socialistične publikacije", "Ljudsko tiskarno", "Blaznikovo Tiskarno", "Konzumno pekarijo". Vspričo vsega tega je postala potreba po lastnem denarnem zavodu neizogibna. Pred dobrom pol letom so si ustanovili Zadružno Banko, ki bi naj bila denarna centrala za vse te zavode. Danes "Zadružna Banka" že obstoja in obratuje. Promet je od dne do dne večji in obeta se ji lepa bodočnost. V zdravem telesu zdrava duša — star pregovor, a vedno resničen. Gospodarska podjetja našega delavstva v Jugosalviji si želijo tesne gospodarske zveze z gospodarskimi organizacijami jugoslovanskega delavstva v Ameriki. Priloženi apel od "Zveze Gospodarskih Zadrug" pojasni to željo. SLOVENSKEMU DELAVSTVU V AMERIKI. že večkrat smo Vam imeli priliko poročati, kako lepo so se razvile delavske zadružne organizacije v stari domovini. Te organizacije so ustanovile v Ljubljani pred kratkim lastno Zadružno banko." 8 pomočjo te banke žele stopiti slovenske delavske zadruge tudi z amerikanskim delavstvom v stik in upajo, da bo imelo to sodelovanje za delavsko gibanje sploh, kakor za vse udeležence čim najugodneje posledice. Dan na dan vidimo, da kapitalisti bogatijo —delavci in njihove organizacije pa se morajo boriti z najhujšimi težavami. Ali se pri tem tudi zavedamo, da smo temu sami krivi? Ko puščamo, da zbirajo shranjujejo in upravljalo kapitalisti naše prihranke, jim pripuščamo, da vporabljajo vso silo od naših žuljev zbranega kapitala za svoje namene in često proti nam. Zadružna banka pa bo vporabljala naše prihranke tako kakor zahtevajo to delavski interesi in Vaša korist. Ona bo ustanovila v Chicagu lastno podružnico, ki bo stopila v zvezo z vsemi delavskimi organizacijami v Ameriki. Ta denarna organizacija ho že samo po sebi oporišče za vse delavsko gibanje v Ameriki. rrinašala pa bo tudi vsakemu posamezniku največjih koristi. Vsled ozkih zvez z domovino bo mogoče pošiljati denarne prihranke potom Zadružne banke najvarneje in najhitreje v domovino. Tudi začasno se bo lahko nalagalo prihranke pri podružnici Zadružne banke, tako, da ne bo nihče prisiljen, da bi nalagal svoje prihranke pri tujih, kapitalističnih zavodih. V posebnih dopisih na Vašo organizacijo smo razložili natančneje, kako si mislimo zvezo med temi organizacijami in Zadružno banko. Obrnite se torej po natančnejša pojasnila na Vašo organizacijo. Zadružna banka ob ustanavljala in podpirala v stari domovini z kapitali, ki jih bo v svoji organizaciji zbrala, zadružna podjetja vsake vrste. Ona Vas bo o teh u-stanovitvah potom svoje podružnice trajno obveščala in se nadeja, da bo pripomogla marsikateremu agilnemu amerikanskemu delavcu, kojemu borna domača rodna gruda ni mogla dati zaslužka, ob povratku v staro domovino do življenja in blagostanja. , Pri važni ulogi, ki jo je namenila Zadružna banka amerikanskemu delavstvu, se nam zdi potrebno in primerno, da bi se udeležilo amerikansko delavstvo v čim največjem številu tudi podpisovanja delnic. Delnice se bodo lahko podpisovale po vseh naših organizacijah. Ena delnica se glasi na 400 jugoslovanskih kron. Delniškega denarja se od banke ne more zahtevati nazaj, pač pa so delnice vrednostni papirji ki bodo imeli tržno ce-' no in se morejo vsak čas prodati. Amerikansko delavstvo! Delavske zadružne organizacije iz stare domovine se obračajo nate in te prosijo samo zato, da prekineš svoje zveze s tujim kapitalizmom in da stopiš v enake zveze ž njimi s tem boš okrepilo zadružne organizacije v stari domovini ,obenem pa podprlo delavsko gibanje v Ameriki. V prvi vrsti pa boš tudi pripomoglo, da se .stara domovina gospodarsko dvigne, kar bo pripomoglo tistim izmed tvojih vrst, ki se nameravajo povrniti na domačo grudo do boljše eksistence. Združimo v bratski vzajemnosti svoje sile, — delavci tu in onstran oceana in bodočnost bo naša. Zveza gospodarskih zadrug Ljubljana, Breg št. 12. Med časom svojega bivanja v domovini sem dobi! iz glavnega urada pismo z nalogo, da skušam napraviti trdne zveze med "Zadružno Banko" in American Jugoslav Commercial Boardom, Ltd. (Br. Zalaznik prečita transakcije. V zvezi z voditelji banke smo se na večjih sejah posvetovali in pronašli, da bi bila taka zveza z domovino za nas, kakor za one z Ameriko neprecenljive vrednosti. Sad vsega tega posvetovanja je pogodba sklenjena med "Zadružno Banko" in American Jugoslav CCommercial Boardom, Ltd. Br. Zalaznik prečita pogodbo, ki obsega splošno gospodarsko voz med delavskimi org. tu in onkraj v domovini.) Med časom mojega bivanja v Evropi, so se zakoni države Illinois, glede bančnih poslov poostrili in vsako direiktno bančno poslovanje je izven '' State Bank", nemogoče. Stem je realizacija naše zveze z domovino mo-mentalno nemogoča, in naloga konvencije naj bo, da to razreši. Povdarjam samo to, da konvencija v tem ozi-ru stori kar največ mogoče pozitivnega in da bodoči ek-sekutivi J. R. Z. oz., A. J. C. Bd., Ltd., da nalogo, da to resi. Naša lastna gospodarska zveza z domovino je neobhodno potrebna. Desetletja se že naši najhujši politični nasprotniki bašeja malhe z denarjem našega delavstva. Isti denar se uporablja za boj proti našemu gibanju. Naša naloga bodi, da obdržimo naše orožje v lastnih rokah. Razširjenje naše ekonomske organizacije je živa potreba. Ni zahtevano, da se stori to danes ali takoj jutri. Treba pa je, da se naša ekonomska organizacija obdrži živa med narodom, da se širi misel gospodarske o-svoboditve in ob prvi priliki izvede nalogo, katero upam, da ta konvencija naloži bodoči eksekutivi. S tem bi bilo moje poročilo končano. Ni to vse kar bi rad poročal, ali čas naiii ne dopušča, da bi se spustil v podrobnosti. Ako kateri izmed navzočih želi pojasnila v eni ali drugi stvari, sem na razpolago. Ko br. Zalaznik konča, predlaga br. Zavertnik, da so poročilo vzame na znanje. Seja soglasno sprejme. S končanjem poročil preidemo na točko "Referati". Prvi na dnevnem redu je br. Zavertnik z referatom "Na znanje in notranje zadeve Jugoslavije, ki se glasi: NOTRANJE IN ZUNANJE ZADEVE JUGOSLAVIJE. POROČA BR. JOŽE ZAVERTNIK. Cenjeni zbor! Ko je Jugoslovansko republičansko združenje pred dobrim poldrugim letom obdržavalo svoje tretje zborovanje v Clevelandu, O., je bilo določenih več referentov, ker je bilo treba bolj na obširno povedati in zahtevati, kako naj bodo zadeve Jugoslavije urejene na zunaj in na znotraj, da postane Jugoslavija to, kar se razume pod moderno državo, zgrajeno na najširših principih politične in gospodarske demokracije. Imeli smo referenta o mejah Jugoslavije, za notranje uredbe Jugoslavije pa tri referente, ker se je ta referat delil v tri dele: v političnega, socialnega in gospodarskega. Takrat smo izdelali svoj program in povedali smo, kaj zahtevamo kot minimum, da Jugoslavija postane država, ki bo imela vlado od ljudstva, za ljudstvo in po ljudstvu. Na sedanjem zborovanju ne bomo več delali programa, ker ga že imamo, ampak popravili bomo program, če se pokaže, da je popravila potreben, obenem bomo pregledali storjeno delo, dosežene uspehe in neuspehe in sklepali o bodočem delu, ki je potrebno, da se naš program čimpreje uresniči. Da je danes več kot šest sto tisoč Jugoslovanov pod Italijo, ni naša krivica. Jugoslovansko republičansko združenje je storilo, kar je bilo v njegovi moči, da se dosežejo meje za Jugoslavijo, kot je izrekel br. J. Mihaj-lovič v svojem referatu na tretjem zborovanju Jugoslo- vanskega republičanskega združenja, in kot zahteva in izreka resolucija predložena po br. Mihajloviču in sprejeta soglasno na tretjem zborovanju. Da je danes šest sto tisoč Jugoslovanov pod Italijo so največ krivi tisti ljudje, ki bo Bili pod plaščem jugoslovanske ideje navadni propagatorji velike Srbije, v drugi vrsti pa zadene krivda šele italijanske imperijaliste. Izvršeno je bilo najbolj umazano izdajstvo nad jugoslovanskim ljudstvom, kakršnih pozna malo zgodovina modernega časa. Ljudje, ki so se na eni strani hlinili kot veliki Jugoslovani, na tihem so pa propagirali veliko Srbijo, so poslu-žeč se tajne dipolmacije, izvršili to izdajstvo. Plod tega izdajstva je rapallska mirovna pogodba, ki izroča šest sto tisoč Jugoslovanov Italiji brez najmanjšihh garancij za neoviran kulturni razvoj. Mi nismo jokavci in stokavci in prav nič ne bomo plakali radi tega izdajstva, ampak danes obljubimo ponovno, da ne odnehamo od boja, dokler ne bo teh šest sto tisoč Jugoslovanov združenih z ostalim jugoslovanskim ljudstvom, ki so bili izdani od ljudi, nastopajočih javno kot Jugoslovani, tajno pa kot propagandisti vele-srbske ideje. Vem, da sem s temi svojimi besedami zopet sunil v sršenovo gnezdo in da me mogoče reakcijonar Franc Majcen nahruli s šušteršijancem in mi celo obljubi bikovko, da me prepriča, ker kritiziram gospode, katerih zdaj po preobratu služi z ravno tisto pasjo uda-nostjo, kot je svoječasno služil Habsburžanom ,ali sodba in grožnje takih bizantincev me ne morejo odvrniti da bi ne povedal resnice. Nekaj krivic seveda zadene tudi vse politične stranke na Slovenskem in Hrvatskem, ki niso v trenutku, l