Nemiri v Konjicali. (Izrirno porofiilo.) Po trudapolnem prizadevanju konjiških rodoljubov postavili smo dne 15. avgusta s «Čitalnieo» v Konjicah ognjiš6e, ob katerem se bodo ogrevali vsi sedanji in prihodnji narodnjaki in prijatelji slov. napredka, slovenske vzajemnosti. Vkljub vsem oviram in spletkam, ki so jih stavili naSemu podjetju, izvršili smo častno in veli6astno dano nam nalogo: otvoriti «Čitalnico,> skupno shajališ6e Konji6anov in okoliških Slovencev. Udeležba. Ogromno število gostov se je že dopoludne udeležilo, zadostovaje svoji krš6anski dolžnosti, sv. maše, po kateri smo si ogledali krasni, toda žal, po nemškutariji vladan trg ter njega divno okolico. Pri banketu se je zbralo obilo narodnjakov in vrstile so se razne navduševalne in rodoljubne napitnice. Glede veselice moramo radostnim srcem poro6iti, da se je obnesla vseskozi sijajno. V ogromnem številu so bili zastopani naši vrli kmetje, kateri so imeli lepo priložnost opazovati tiste trgovce in obrtnike, ki so jim tako prijazni v svojih prodajalnicah, a sedaj bi jih najrajše videli potopljene plavati mimo Lauri6eve usnjarije. Vse sosednje lare so bile lepo zastopane. Nad vse so nas iznenadili vrli Zre6ani, kateri so se na velikem vozu, okrašenem s slov. trobojnico, pripeljali k naši slavnosti. Ravno tako smo se morali čuditi ob krasnem petju raznih pevskih društev. Tudi nas je kratko6asila polnoštevilna celjska narodna godba in naši Napolitanci; kratkomalo, pevci in godci rešili so dobro svojo nalogo. Navdušenje je rastlo in kipelo od trenotka do trenotka, Ijudstvo mu je dajalo duška z gromovitimi živijoklici, ter se takoreko6 zaklelo, vstrajati verno in zvesto pri sveti narodni stvari. Pozdravi. DoSlo je mnogo pismenih in brzojavnih 6astitk. Med drugimi so nas pismeno pozdravili ljubljanski župan g. Hribar, g. Cvahte iz Male Nedelje, gasilno in bralno društvo od Sv. Jurija ob Š6avnici itd. Ker mnogim 6italnicam ni bilo mogo6e osebno nas pozdraviti, so to storile brzojavnim potom, tako celjska, ptujska, breška in vranska. Izročili so nam tudi svoje pozdrave «Slov. Gosp.», «Sud. Post,» gsp. Ermenc, Lojdovo omizje v Ljubljani in tudi po svoji požrtvovalnosti znane litijske Slovenke so se nas spominjale. Ljudstvo je te pozdrave navdušenimi živijoklici sprejelo. Doživeli smo v resnici v Konjicah vesele urice, kakor še ne do sedaj. Razšli srao se z veselo nado, da nam pripravi «Čitalnica» v kratkem zopet enako lepo veselje. Ta dan ostal bode vsem udeležencem v trajnem spominu. Drugi dan. Drugi slavnostni dan je bil v mnogih ozirih Se bolj imeniten. Ob 6. zjutraj smo se zbrali in skupno korakali na Brinjevo goro, kjer je slove6a Marijina božja pot. Bila je krasna pot in marsikatera slovenska pesem je donela iz hriba dale6 na okrog. Akoravno je skoraj 2 uri hoda, so nam te pesmice zelo okrajšale pot. Med sv. mašo smo se zahvalili M. B. za prejete dobrote in priporo6ili, naj še zanaprej 6uva tako tla6eni slovenski narod. Po sv. maši smo skupno zajutrkovali in med tem 6asom nas je zabavala Napolitanova godba. Med pesmimi nam je hitro potekel 6as in treba je bilo nastopiti pot proti domu, ker nas je 6akalo še ogromno dela. Med potjo povabil je izletnike starosta konjiških Slovencev g. Ivan Šepic in okrep6al utrujene romarje s kapljico izvrstnega Škalcina. Po kratkem odmoru na lepem posestvu Šepi6evem zagledali smo z venci in zelenjem okrašeno hišo. To je lastnina gospe Pospišilove, katera je izletnikom na čast okrasila hišo in jih tudi pogostila. Toda radodarnosti konjiških Slovencev še ni bilo konee; vrli g. Ogoreve povabi izletnike, naj si ogledajo njega nov nasad v vinogradu. Radi smo se odzvali njegovemu vabilu, ker smo vedeli, da nas 6aka tudi tukaj dobra kapljica. Bodi na tem mestu vsem trem izre6ena najlepša hvala vseh izletnikov. Le prehitro so pretekle urice v veseli in pošteni družbi. Novi čitalnici pa kli6emo: Bog ji daj svoj blagoslov, da bi zamogla delovati v prid ljubemu na§emu slovenskemu narodu! Nem6urski napadi. Da bi slavnost, o kateri smo ravno poro6ali, prepre6ili ali vsaj da bi ne mogli slo- vesnosti tako sijajno obhajati, prizadevali so si naši Posilinemci na vse mogo6ne na6ine. Strobili so si skupaj vso fakinažo, ki jo imajo. Usnjar Lavri6 sklical je tisti popoldne tudi vse svoje pomo6nike in hlapce in jim dal Stiri sod6ke piva. Razveseljene po pija6i, pošlje jih na cesto, da pozdravijo vsakega mimo ido6ega udeleženca z mo6nimi «heil» klici. Posebno 6udno je, da je ob6. odbor si izbral že omenjenega Lavri6a in peka Sutterja, ki sta najbolj delala zoper slavnost, za policai-komisarje, da za mir skrbita. Oj ti ljubi Bog! Med najve6o množico je bilo tudi veliko nemške (?) šolske mladine. Vidi se v kakem duhu se vzgaja uboga mladina in stariši lahko obilo sadu pri6akujejo od take vzgoje. Da je tudi kamenje letelo, da so ve6 naših ranili o tem Se omeniti ni treba, kdor pozna nem6ursko konjiško sodrgo. Konjiški okoli6ani! Sedaj ste iraeli priložnost z lastnimi očmi videti, kako so vsi nadepolni (?) konjiški mladeni6i pomagali izzivati in zmerjati Slovence, od katerih živijo. Pri žvižganju in kri6anju pa so se posebno odlikovali dimnikar Kump (kaj bi siromak za6el, ako bi ne bilo slovenskih dimnikov), Brezovnikov Lojzl (ki tako rad dela slovenske klju6avnice, 6e jih le dobi, in se pri vežnih vratah zmirom ozira, od kod mu bode prinesel kateri okoliški Slovenec pokvarjeno škropilnico, da bi jo oklepal). Da so tudi Bezenšekov Korl, Hausenbichlovi sinovi itd. razgrajali, kdo se bi 6udil? Sploh je pokazala ta slavnost, kako dale6 je pripeljal naše Nemce Wolfov duh, ki ima svoj sedež v Vrbnikovi gostilni. Prvo Zoffovo delovanje v Konjicah. Konji6ani lahko razumejo veselje, ki je zavladalo v celem Slovenje-graškem okraju, ko se je zaslišalo, da ga mora zapustiti gsp. Zoff. Pri nasi slavnosti je hotel pokazati nepristranost, pa se mu ni posre6ilo. Trški ob6. odbor (v katerem sedijo sami možje, ki se le silijo za Nemce) je rnodro sklenil, naj se tisti ve6er zaprejo vse gostilne ob 10. uri zve6er. Ko bi ob6. odbor dodal temu sklepu, da ta zapoved velja tudi za vse nadaljnje nedelje, bili bi mu vsi hvaležni, ker bi bilo veliko manj prepira, krega in tepenja v Konjicah. Sklenili so tudi, da ne smejo Slovenci skupno hoditi, temu6 posamezno. Gosp. Zoff je vse to odobril. Pa ste pomislili g. nadkomisar, kako nesre6en je posebno drugi sklep ? Če namre6 Slovenci posamezno gredo, jih ložje nem6urska druhal napada in pobija. Ako bi bil g. Zoff nepristranski, naro6il bi Lavri6u, naj svoje razgrete pomo6nike domov pošlje, namesto da so izzivali in hajlali, in gntovo bi bili vsi v miru. Prepovedali so prolog govoriti s popolno nedolžno vsebino; črtali so znano Askr6evo pesem «Na delo», katero je g. Vavpoti6 za to slavnost komponiral. Hvala Bogu, da nam vsaj niso izčrtali z banketa uživanja slovenskega vina in od slovenske kuhinje pripravljenih jedil. Gosp. Zoff je s tem že tudi v Konjicah pokazal, da ni pravi mož na pravera mestu in naši poslanci bodo morali skrbeti, da mu poiš6ejo kje njegovim zmožnostim primernega mesta. — Slavnost v Konjicah je znamenje, da se konjiški in okoli6anski Slovenci vzbujajo, in nemiri povzro6eni po naših Posilinemcih so le pospešili slovensko zavednost in neustraSenost. —