»PRIMER« in »ZGLED«
Izraza .primer' in ,zgled' sta si pomensko precej blizu. Večkrat se celo težko odločimo, ali naj uporabimo enega ali drugega, in to nam daje misliti, da sta v tisti zvezi enako dobra. Marsikdaj pa ne more biti dvoma, da lahko uporabimo samo ,primer' ali samo ,zgled'. Iz naše današnje rabe je ,zgled' močno izginil, spodrinil ga je .primer', vsaj deloma pod vplivom površnega prevajanja iz srbohrvaščine. Naj za uvod navedem nekaj zgledov, kako se izraza pravilno rabita, to nam bo hkrati pokazalo razloček med njima.
Primer: Tukaj gre za poseben primer. Bilo je že veliko primerov te smrtne bolezni. V vašem primeru gre za nekaj drugega. V vseh takih primerih bi morala poseči vmes pohcija.
Zgled: Največ se naučimo ob zgledih. To zgodbo sem ti povedal v svarilen zgled. Navedel je več zgledov, ki potrjujejo pravilo. V tem primeru ti ga žal ne morem postavljati za zgled. Slab zgled bo v takih primerih naredil veliko škodo.
Pomensko se ločita tudi pridevnika, izpeljana iz teh dveh Imen, čeprav je raba prinesla razhčne odtenke. Če hočemo kaj resnično pohvaliti, rečemo, da je zgledno: Vedel se je zgledno. Vse smo našli v zglednem redu. Primeren pomeni precej manj, čeprav sem našel v neki slovnici, da nam .primerno vedenje' pomeni .ustrezno vedenje'. Že iraza, da mi gre .okohščinam primerno', pa ni posebno pohvalna, saj pomeni, da mi gre tako. kakor pač dopuščajo okoUščine. In nekdanji red za vedenje, primerno, je pomenil komaj toUko kot zadostno.
Ker je današnja površna raba otopila občutek za razloček med izrazoma, si moramo pomagati s pogledom v druge jezike, ki imajo prav tak besedni par, kot sta .primer' in .zgled'; angleško sta to čase in example, francosko cas in exemple, nemško Fall in Beispiel, in gotovo je podobno še v kakem jeziku.
V srbohrvaščini pa se za oboje uporablja le »primjer«. Ker nekateri časnikarji ali tudi nekateri knjižni ljudje prevajajo le mehanično, brez premisleka, podajajo v slovenščini kot primer tudi tisto, kar bi mo-
190
ralo biti zgled. Žal tudi Jurančičev slovar med slovenskim pomeni za srbohrvaško geslo »primjer« nima izraza zgled.
Gledal sem po nekaterih naših slovnicah, ki so že po naravi take, da morajo dajati veliko zgledov, ko pojasnjujejo pravila, ali so jasno ločile izraza, pa nisem našel dosti. Breznik je razloček gotovo čutil. Z ene strani pravi: »V takih primerih, v posameznih primerih,« z druge: »po teh zgledih pišemo ...« A tam, kjer navaja številne zglede, tega ne uvaja z naslovom zgledi, temveč največkrat s kratico npr. Podobno je v Slovnici štirih avtorjev: »V teh primerih stoji števnik za samostalnikom; V drugih primerih je doslej veljalo; V teh primerih nam števniki ne povedo; V takih primerih uporabljamo glavne števnike.« A tudi tam, kjer so navedeni stavčni zgledi za različne rabe, pravijo avtorji: »V gornjih primerih se loči določna oblika; V gornjih primerih so samostalniki natančno določeni...; Ležeče tiskani stavki v gornjih primerih ...« Anglež bi v prvem primeru rekel »In such cases«, v drugem pa bi govoril o »the examples«.
Ali je tedaj v slovenščini kar vseeno, kateri Izraz uporabimo? MisUm, da vendarle ne. Oglejmo si nekaj današnje rabe iz časnikov. »Za primer vzemimo razstavo arhitekta M. M.« Gotovo bi bilo tukaj prav »vzemimo za zgled«; kadar kaj jemljemo, jemljemo sploh vedno za zgled in ne »za primer«. »Kranjsko goro smo vzeU le za primer« je zato enako napačno kakor tale stavek iz televizijskega dnevnika: »Zakaj se tudi mi ne učimo ob takih primerih?« Tudi učiti se ne moremo ob primerih, temveč le ob zgledih, naj bodo dobri ali slabi, saj se žal lahko naučimo tudi slabega.
Najdejo pa se tudi časnikarji, ki izraza dobro ločijo. Avtor člančiča »Zgled brez patronata« je zapisal takole: »Ko se hkrati srečujemo tudi s primeri nerazumljivih pogodb ... Kaj pa je v primeru Ete drugačno? To je zgled, ki mu velja prisluhniti.« Z dobrim posluhom je ta pisec uporabljal zdaj zgled zdaj primer, kakor mu je pač narekoval smisel.
Žal nekateri jezikoslovci ne kažejo dosti občutka za to razločevanje. Tako sem bral v Slavistični reviji: »Na primerih vrabec in kovač si oglejmo stanje ... Za primer, kako so bila nekatera imena kraj-šana, navajam ...« Obakrat pomen terja uporabo izraza zgled in ne primer. Tudi v radijskih jezikovnih pogovorih sem že shšal: »Hkrati pa žeUm, da mi daš nekaj primerov za svoje trditve.« Tudi tu je šlo za zglede, ne za primere.
Včasih se zdi, da lahko izraza uporabimo povsem enakovredno, pa je razloček vsaj v mišljenju tistega, ki ju uporabi. »Lahko bi ti navedel veliko primerov« pomeni: veliko posameznih primerov. »Lahko bi ti navedel veliko zgledov« pa: lahko ti svojo trditev ponazorim z veUko zgledi. Zgledi so sploh velikokrat ponazoritve, medtem ko so primeri navajanja, naštevanja.
Janez Gradišnik Ljubljana
191