Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Anton Miklavčič — predsednik, Jože Javornik — namestnik in člani: Marija Semen, Tine Rojina, Slavka Valjavec, Boris Pertot, Marija K-rničar, Marica Kovačič, Drago Žvokelj in Ančka Rozman. Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju
LETO VII. 0 28. X. 0 ŠT. 10
tekstilec
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS
KRANJ
Pred občnimi zbori sindikalnih podružnic EE
nedvomno spadajo, v sedanji pokongresni aktivnosti, naslednja:
— urejanje notranjih odnosov, predvsem vsklajevanje
notranjih prepisov in pravilnikov s statutom in izpopolnjevanje notranje organizacije,
(dalje na 2. strani)
IZ VSEBINE
—	Pred občnimi zbori sindikalnih. podružnic EE
—	Objektivne težave je treba upoštevati — subjektivne pa odklanjati
—	Sestanek mojstrskega kadra plemenitilnice I
—	Samovoljna zapustitev delovnega mesta
—	Navodila in ukrepi za prehod na skrajšani delovni teden
—	Notranje rezerve in skrajšani delovni čas
—	Kaj misli o prodajni službi tovariš V. Torkar, vodja prodajnega oddelka
—	Intervju s predsednikom aktiva ZB
—	Izvčšitev plana za mesec september
—	Predstavljamo vam
—	športno srečanje z ekipo MTT iz Maribora
—	Za hladne dni
—	Dolgi zimski večeri
—	O snemalnih kamerah
—	Roman v nadaljevanju
—	Naše delo in odmor
—	itd.
Občne zbore sindikalnih podružnic sklicuje ustrezni organ po določilih novega statuta Zveze sindikatov Jugoslavije v razdobju dveh let. Z ozirom na to, da poteče mandatna doba občinskemu in okrajnemu sindikalnemu svetu prihodnje leto, bodo občni zbori sindikalnih podružnic delovnih organizacij, po priporočilu predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Kranj, od 15. oktobra letos do konca februarja prihodnjega leta.
Z ozirom na obliko organizacije sindikalne podružnice v našem podjetju bo potrebno najprej organizirati občne zbore po ekonomskih enotah, kjer člani izvolijo svoje izvrš- JE V RAZGOVORU DEJAL TEHNIČNI DIREKTOR TOV. ČARE
Objektivne težave je treba upoštevati - subjektivne pa odklanjati
ne in nadzorne odbore ter člane skupščine sindikalne podružnice podjetja.
Namen občnih zborov ni le politična manifestacija, temveč imajo občni zbori predvsem delovni značaj. To
pa zahteva temeljite priprave, in to v smeri obravnavanja j« več zadev, ki spadajo v tehniič- lastnosti
o katerih danes razpravljamo v 5:1 se.k,tor’ tore> v ^aš delokrog.
r J	Dovolite mi zato, da tudi vam
Verjetno ste brali članek, v ka- delali enakomerne mešanice. De- Zaradi velikega pomanjkanja terem obratovodja plemenitilnice jansko pa se dogaja, da največ- bombažne preje v letošnjem letu I odgovarja na nekatera postav- krat zmanjka ene vrste bombaža, smo morali prejo nabavljati iz ljena vprašanja. V tem sestavku pride pa druga, ki ima drugačne tujih predilnic, ker naši predilnici
ne pokrivata potreb tkalnic. Ra-
najaktualnejših vprašanj,
sindikatih.	postavim nekatera vprašanja:
Na občnih zborih bi ne obravnavali vseh problemov, L Ali drži trditev tov. inž. Po-ampak bi bilo treba izbrati le najpomembnejše, med katere gačnika, da ima surovo blago,
izdelano v naših tkalnicah, prekomerno število tkalskih napak, kot
Nič drugačna ni situacija v tkal- zen iz naših predilnic smo tako
so: goste in redke proge, različne vrstah,
jakosti obeh krajcev, viseče niti, raztrgane krajce, nianslran votek Itd.?
»če izhajamo i® gornje trditve, katera vsekakor drži, ne moremo
Sestanek mojstrskega kadra v plemenitilnici I
Plemeni til-niica I ima redno vsak mnogih!), ki so bili res sestanki prvi ponedeljek v mesecu sesta- v pravem pomenu besede, kot nek, na katerem pregledajo rezul- omenjeni. Kratka, vendar jedrna-	.
tate preteklega meseca, hkrati pa ta in konkretna poročila, nobenih štev. S skoraj enakimi težavami, se na (takem sestanku pomenijo »flaue« in (dolgovezenja, nobenih kot jih morata prehoditi obe pie-o napakah in slabostih ter o po- ugibanj in načelnih priporočil, nič menitilnici, se borijo tudi EE pre-trebnih ukrepih za izboljšanje. fraz in dvomljivih besed, nič »kri- dilnic in tkalnic. Znana je _situa-
Takemu sestanku sem prisostvo- vamjä resnice; Zgolj dejstva, do- oija, v kateri se nahajamo že nevai 5. oktobra in moram reči, da bra im slaba in konkretni pred- kaj let, «da namreč osnovne surami je- potek sestanka zelo uga- l°®i za izboljšanje na osnovi oseb- vine nabavljamo v tistih asorti-jal. Le redki so bili doslej se- nih zadolžitev. Takšen -način po- mermh Stanki (bil sem prisoten že na	(dalje na 2. strani)
nicah. 5. oktobra 1964 smo imeli 5 številk česane preje v 12 različnih mešanicah in vrstah (Wc osnova, votek, polčes., medio),
8 številk bombažne mikane preje v 39 različnih mešanicah in
5	številk stanične preje v 12 različnih mešanicah in vrstah;
V obratu II pa:
6	številk česane preje v 15 različnih mešanicah in vrstah,
7	številk mikane bombažne pre-
mimo^nekaterih objektivnih dej- je v 19 različnih mešanicah in vr-”	«	.	stah,
4 številke sintetične preje v 6 različnih mešanicah in vrstah.
dobivali prejo še iz 15 predilnic, in to iz: Tržiča, Škofje Loke, Ajdovščine, Litije, Mostarja, Stru-rnice, Sinja, Stipa, Osijeka, Vranja, Pančeva, Beograda, Titograda, Maribora in iz uvoza. Takšno stanje pri nabavi surovin in preje ima določen (negativen) odraz na kvaliteto tkanin. Res pa je tudi, da je še ogromno pomanjkljivosti in malomarnosti znotraj podjetja, katere je potrebno po vseh EE temeljito odpraviti. Če bi subjektivne vplive odločneje odklanjali, bi se tudi ta situacija, v kateri se nahajamo, bistveno popravila.
(dalje na 2. strani)
Samovoljna zapustitev delovnega mesta...?!
trenutno nahajajo v skladiščih Matreza. V devetih mesecih letošnjega leta sta predilnici našega podjetja predelovali naslednje število provienienc bombaža za posamezne številke:
čes. preja
Predil.	I	6	2	4
Predil.	II	5	2	4
	mik.			
	preja	°.	<U	1
	34 do 24			
		Csl	>	C/3
pred. I	6	3		Z
pred. II 5		3	3	
Tako	veliko	število	vrst	bom-
bažev za posamezno mešanico sicer še ne bi bilo hudo, če bi se vse vrste bombaža nahajale v skladišču podjetja, ker bi tako lahko
Samovoljna zapustitev delovnega mesta postaja zadnje čase vedno bolj pogosta oblika odhajanja ljudi iz podjetja. V večini takih primerov nastane za gospodarsko organizacijo manjša ali večja škoda predvsem zato, ker delavca ni možno takoj oziroma pravočasno nadomestiti. Zaradi tega je upravni odbor sprejel sklep, da je v bodoče treba za vsako samovoljno zapustitev delovnega mesta narediti izračun škode, ki jo je prizadeti s takšnim načinom povzročil organiza-60	50 in 40 ciji ter zanjo bremeniti prizadetega.
Blagajna vzajemne pomoči
Že nekaj časa razmišljam o tem, da bi povprašal, ZAKAJ IMA SAMO OBRAT I SVOJO BLAGAJNO VZAJEMNE POMOČI, medtem ko je v obratu II pred leti sicer bila, sedaj pa je ni več.
Sliši se sicer razne vzroke, vendar človek le ne vidi razloga, zakaj je ne bi bilo možno v obratu II ponovno organizirati, saj bi bila mnogim članom v pomoč.
čeprav posojilo 40 tisoč dinarjev ni posebno velik znesek, je včasih zelo dobrodošel, saj pomaga preko trenutnih težav in finančnih problemov, hkrati pa je še brezobrestno posojilo.
Naj bodo vzroki kakršnikoli bi vendar apeliral na odgovorni organ, da se uvede blagajna vzajemne pomoči tudi v obratu II.
Prosim uredništvo, da to pismo objavi in da dalje, v naslednji številki objavi tudi razumljivo obrazložitev.	D. J.
Navodila in na
za prehod delovni teden
čiščenje statev v tkalnici I
O skrajšanem delovnem tednu je bilo posebno meseca septembra veliko govora na raznih sestankih in sejah, deloma pa smo o tej zadevi pisali tudi v Tekstilcu. Kljub temu ne bo odveč, če objavimo načela in sklepe komisije In še konkretne sklepe, ki so jih sprejeli posamezni sektorji v upravi in obratovodstva v posameznih enotah. Sestavek bi bil preobsežen in nepregleden, če bi hoteli navesti vse sklepe, navodila in ukrepe, ki so jih omenjeni sektorji in enote sprejeli. Zaradi tega bomo v tem sestavku omenili naslednje:
—	še enkrat načela, ki so bila osnova za prehod na skrajšani delovni teden,
—	sklepe, ki jih je komisija predlagala CDS v sprejem, in ki omogočajo prehod na skrajšan delovni teden
—	ukrepe, ki so specifični za posamezno enoto alt sektor, pa niso konkretno zajeti v sklepih komisije.
Komisija, ki jo je določil UO podjetja, da izdela predlog za prehod na skrajšani delovni teden, se je zavedala, da je to težka naloga, kjer je treba prvenstveno paziti na:
a)	interese družbe,
b)	interese podjetja kot družbene ekonomsko-organizacijske enote,
c)	interese zaposlenih, kot posameznih članov delovne skupnosti.
Komisija se je zavedala, da je možno te interese zavarovati le, če bomo kljub prehodu na skrajšani delovni teden lahko dosledno izvajali naslednja načela:
1.	OBSEG DRUŽBENE PROIZVODNJE SE NE SME ZMANJŠATI,
3. KONKURENČNA SPOSOBNOST PODJETJA SE NE SME POSLABŠATI,
2.	PROIZVODNI STROŠKI IZDELKOV SE NE SMEJO POVIŠATI, (Nadaljevanje na 3. -strani)
Objektivne težave je treba upoštevati - subjektivne pa odklanjati
(dalje s 1. strani)
Predilnice morajo v bodoče posvetiti večjo pozornost predvsem: pripravi mešanic, prisukovanju, odklanjanju pripredenih svaljkov, enakomernosti preje, odstopanju od številk itd. Tkalnice: odpravljanju gostih in redkih prog, škrobljenju, čiščenju tkanin, odpraviti morajo mešanje preje itd. iPlemenitilnice: egalnim barvnim fondom, nemazanju blaga, odpravi partijskega blaga itd.
Zaključek bi moral biti: Potrebno je upoštevati objektivne težave, odpravljati pa vse tiste pomanjkljivosti, ki so jih navedle EE v svojih navodilih za skrajšan delovni čas. Le če bomo do čiste-ag pometli pred lastnim pragom — mislim na vse EE in strokovne službe — bomo lahko ostreje postavili rešitev določenih problemov, ki leži izven podjetja.«
2. Kako mislite v prihodnje te napake omiliti?
»Deklo je odgovor zajet že v prvi točki; predvsem pa je nujno da se v vseh EE dosledno in brez pomanjkljivosti in malomarnosti izvaja tehnologija v najmanjših podrobnostih, kot je predpisana in ustaljena za predenje, tkanje in plemenitenje.
Z novim režimom nabave surovin v prihodnjem letu, bo morda dana možnost, da se odkup osnovnih surovin prenese na podjetja oziroma Poslovno združenje, kar bi moralo zajamčiti standardno dobavo materiala po pro-viieniencah in asortimentu, ki ga naroča podjetje.
Zajamčiti bi bilo treba, da bi kupovali tujo prejo samo od ene ali največ od dveh predilnic, s točno vnaprej določenimi pogodbami, ki morajo vsebovati vse tehnične pogoje.
Plan 1965 je treba uskladiti tako, da posamezni obrat predilnice ali tkalnice predeluje samo določene številke oziroma artikle, kar v bistvu pomeni .specializacijo. Seveda se to v predilnicah ne bo dalo dosledno izvesti tako dolgo, dokler na specializacijo ne pristanejo vsaj vse, predilnice v Sloveniji.«
3.	Kako je možno, da se uporabi vzorec, ki je bil narejen za določen artikel, za nek povsem drug artikel, posebno še, če zanj ne ustreza širina valja oziroma gravura valjev?
»Največkrat se to dogaja pri izvoznih izdelkih. Kupec, ki dobi na vpogled našo kolekcijo, neštetokrat menja dezene z enega na drug artikel, ker tako zanteva njegovo tržišče ali pa mu to kako drugače odgovarja. Dogaja pa se tudi,' da je v podjetju dežen bil izbran, graviran in kolekciomiran za določeno tkanino, medtem se pa vzorec na predvidenem artiklu ni obnesel in ni bil prodan. Vsled tega se ga prenese na drug iskan in idoč artikel. Poizkušamo sicer, da bi takšen način čim manjkrat uporabljali, vendar zaradi znanih tržnih razmer vedno le ne uspemo. Znano je tudi, da v inozemstvu vzorce, ki so bili tiskani v enem letu na boljših artiklih, prenašajo v naslednjem letu na slabše artikle. Močno karikirano povedano pa so težave nepremostljive, če se hoče prenesti popeiin vzorec na finet ali obratno.«
4.	Kakšni so izgledi, da dobi belilnica oziroma plemenitilnica avtomatski ravnalec votka, ki bi, po mnenju obratovodje te enote, odpravil prekomerno pretegovanje votka?
»Zaradi stalnega pomanjkanja deviznih sredstev za nabavo rezervnih delov in utenzilij, ni mogoče takoj nabaviti vsega, kar posamezne EE žele. Investiranje se bo moralo uskladiti z razpoložljivimi sredstvi in spraviti v obseg, katerega finančno lahko prenesemo. EE bodo morale hiti v svojih naročilih realne! Le tako jih bo možno normalno oskrbovati s tistimi napravami, ki so najbolj potrebne. Upam, da bomo avtomatski ravnalec votka nabavili v letu 1965.«
5.	Obratovodja plemenitilnice opozarja v članku na pomanjkanje pare v zimskem času, (kar bo povzročilo več desettisoč metrov pokvarjenih tkanin. Kako je s ka-loriferjii? Kaj menite vi o tej bojazni?
»Pomanjkanje pare v obratu I v letošnji zimi bo še kritično, bot doslej. Kemont Kotla, ki bo končan neKje novembra meseca, bo demo popravil težko situacijo. Vse kotlovne in parne naprave so izrabljene in zastarele, poleg tega pa v zelo veliki meri negativno vplivajo tudi neredne in nekvalitetne aobave premoga. Vsled taKš-nega stanja bodo naše strokovne siuzbe, skupno z obratovodstvi, izdelale način uporabe pare, da se vsaj delno omili res težak položaj. urediti se to da, in sicer z disciplino pripiranja in odpiranja ventilov, pogonskih strojev takrat, ko je para potrebna, s pravilnim itempenranjem prostorov itd. Prav zaradi tega razloga ni več mogoče ugoditi EE, da bi postavljali ka-iomrerje, čeprav so včasih res potrebni. Kotiovskih naprav namreč dodatno ne moremo več bremeniti. Za rešitve takih problemov bo treba večkrat improvizirati.«
6.	Kako je možno, da so v marsikaterem mesečnem operativnem planu predvideni nekateri artikli v takih količinah, ki jih ne bo na razpolago. Kako naj potem plemenitilnica izvršuje plan? Kaj povzroča te anomalije, če je trditev resnična?
»Operativni plani slone na potrebah tkanin za izvoz in domače tržišče. Njihove količine dostavlja komercialni sektor, na podlagi osnovnega plana. Tkalniške plane skušamo postaviti čim bolj realno za posamezna obdobja, vendar količin v določenem roku ne dobimo zaradi pomanjkanja preje ali drugega razloga, kar pa pri planiranju še ni mogoče v celoti predvideti. Drugi razlog pa je, da je bilo napravljenih tkanin v zadostni količini, pa je plemenitilnica izdelala preveč nekvalitetnega blaga in blago ‘porabila. Ddlen vzrok predstavlja tudi netočna evidenca pri odpisovanju blaga. Rešitev je možna, če bi dajali tromesečne dispozicije tkanin, kot je to v obratu II pri ekskluzivnih tkaninah za konfekcijo.«
7.	Vprašanje kolekcioniranja je brez dvoma resen faktor za uspešno delo v proizvodnji. Zdi se mi, da so ugotovitve oziroma predlogi inž. Pogačnika zelo dobiu in potrebni. Kakšno je vaše mnenje o tej zadevi? Kaj mislite storiti, da se ta slabost odpravi?
»Res je, da na področju kolekcioniranja še ni pravega reda, čeprav tudi tu pomanjkljivosti talino odpravljajo. Prvič je letos urejeno, da je pravočasno napravljen izbor vzorcev, in so potrebe krite okoli 80 % za sezono. Določena je barvna karta osnovnih fondov tkanin, katere se poizkušamo striktno pridržavati, vendar tudi ta izvedba zahteva določen čas. Tudi samo kolorira-nje vzorcev po dessinaterkah se vsklaja z zahtevami našega izredno zahtevnega tržišča. Celotno ko-lekcioniranje bo rešeno takrat, ko bosta oba kolekcijska stroja kolekcionirala vzorce vedno za sezono vnaprej. Danes smo vsaj tako daleč, da se večina valjev sproti preizkuša in da kolekcioni-ramo določene desscne za redno proizvodnjo. Idealno bi bilo, da se vzorci redne proizvodnje, proizvedeni v enem letu, vsaj v 70% ponovijo v naslednjem letu. Tako bi prišli s kolekcioniranjem na tekoče. Vemo pa, da je to nemogoče, pa bo zaradi tega trajalo dalj časa, da se zadeva tekoče uredi.«
8.	Zdi se mi nelogično dejstvo, da pri pametnem in pravilnem planiranju večkrat pride do stor-niranja določenega artikla, do spremenjenih količin variant in podobno. Mar ne kaže tak potek na slabo povezavo tehničnega in komercialnega sektorja z enoto?
»V večini primerov se to dogaja na zahtevo kupca ali pa je, zaradi nastalih tržnih razmer, nek artikel bolj idoč in se temu skuša ugoditi. Pri takšnem stanju tudi komercialni sektor nima vpliva, tehnični sektor in EE se pa morajo temu podrediti. Dobra ali slaba povezava obeh sektorjev z EE plemenitilnic ne igra pri tem nobene vloge. Res pa je, da to
dejstvo dela dostikrat težave v proizvodnji. Prvenstveno moramo pri reševanju teh problemov paziti na to, da zagotovimo članom kolektiva osebne dohodke vsaj v današnji višini. Izdelovati moramo dalje rentabilne artikle, ki ne povečujejo zalog in zajamčiti proizvodnjo v skrajšanem delovnem času. To pa bo možno samo, če se tržišču kar najbolj prilagodimo. Tudi v bodoče se tem primerom ne bo možno izogniti. Skrbeti pa bomo morali, da se proizvodnja kvalitetno', dezensko in kalori-stično tako usmerja, da bodo zaloge sproti prodane, ne pa, da s proizvodnjo povečujemoi zaloge.
9.	Neposredni proizvajalci dn tudi mojstri skoraj vsak dan tarnajo, ker jim stoji določeno število statev zaradi pomanjkanja votka. Vprašanje te priprave v tkalnicah je torej izredno važno in pereče. Kako bomo to kritično stanje rešili? *
»Votkovih kapacitet je v obeh tkalnicah sedaj dovolj. Do manjših zastojev prihaja samo v izredno redkih primerih vsled po-
manjkanja preje. Večji zastoji nastopajo sedaj zaradi neredne dobave cevk s strani podjetja Uten-zilije, katere so bile že pred letom dni pravočasno naročene, ne pa dobavljena. Z delnimi dobavami se tudi to popravlja.
Večja težava nastopa zaradi pomanjkanja križno previjaloih kapacitet, za katere pa trenutno ni na razpolago finančnih sredstev.«
10.	Kako gledate vi na sodelovanje tehničnega in komercialnega sektorja z osnovnimi enotami, predvsem seveda z obema pleme-nitilniicama?
»Ni možno govoriti o slabem sodelovanju med obema sektorjema in EE. Nerazpoloženja ustvarjajo različne situacije, katere v večini primerov diktirajo zunanji pogoji. Notranje organizacijske pomanjkljivosti, ki še vedno obstojajo in jih razvoj podjetja v njegovi preusmeritvi prinaša — pa sproti bolj ali manj srečno, hitreje ali počasneje rešujemo. Seveda je vsak tak problem vezan na vrsto pogojev, od katerih ni najmanjši osebni faktor.
Sestanek mojstrskega kadra v plemenitilnici I
(dalje s Estrani)	—pogosti raztrgi (v veliki me-
slovanja mora roditi uspehe. Pre- ri posledica neenakomernih kraj-prioan sem, da jih tudi bo.	cev surovih tkanin).
NA SESTANKU SO OBRAV- Da bi čimveč teh napak od-NAVALI:	pravili, bodo napravili sledeče: no-
—	izvršitev plana v meseou sep- va pokrivala za beljeno blago iz
temlbru,	,	belilnice, obvezen pregled strojev,
—	kvaliteto izdelkov,	ki lahiko povzroče pretrge, ojačali
■— navodila in potrebne ukrepe bodo nadzor nad mladimi in še
za pravilen prehod na skrajšani neizkušenimi tiskanji itd. delovni teden.	Tudi predloge in ukrepe za pre-
Pri prvi točki so sklenili, da v hod na skrajšan delovni teden so prihodnje ne bodo delali uslug, podrobno proučili in prilagodili če bi zaradi uslug morala trpeti razmeram v njihovi enoti, redna proizvodnja. Usluge bodo Predvsem bodo v prihodnje pa-torej v bodoče sprejeli le, če bodo zrli na pravilno zamenjavo pro-imeli na razpolago proste kapa- izvajalcev ob ó'dìhodu enih in pri-citeite in ustrezen čas. Tak način hodu drugih. Prisotni so predisse mi zdli pravilen in pameten, gali več možnosti, od katerih bober res ne more biti ekonomično, do boljšo osvojili. Sklenili pa so če redno proizvodnjo moti ji o nepla- takoj, da ob zamenjavah izmen nirane količine blaga za plemeni- stroji ne smejo stati. Pravilen se tanje, pa čeprav gre za donosne mi zdi tudi njihov predlog, naj izdelke.	daje znak za konec dela vratar in
Dokaj dolgo so se prisotni za- ne več v kotlarni, kot je bilo do-držalli pri kvaliteti. Septembra je slej.
odstotek neregularnega blaga na- Uredili bodo dovoz blaga iz be-rasel kar na 10,9%, kar je skoraj lilnice za popoldansko izmeno, za 3% nad normativom. Vzroki dosledno bodo izvajali interno so delno objektivni, delno subjak- kontrolo prehajanja blaga od faze tivni. Med zadnje spadajo:	do faze (spremni list), ponovno
—	sprezamo blago (verjetno je bodo pregledali organizacijsko krivo delo na tiskarskih strojih in shemo in še in še.
na razpenjalno-siDšilnih strojih), Če bi bilo v prihodnje malo
—'Zamazano blago (proizvajalci manj sestankov zaradi sestanka hodijo po njem!),	in več takšnih, kot je bil opisa-
—	pogosti preboji tv zadnjem ni, potem bi se marsikaj obrnilo
času (vzrok je verjetno slabo či- na bolje v posameznih enotah in ščenje strojev),	za podjetje.	P. G.
Pred občnimi zbori sindikalnih podružnic
(nadaljevanje s 1. strani)
—	vprašanje sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov s poudarkom na urejanju najnižjih osebnih dohodkov, vprašanje nadaljnjega izgrajevanja sistema delitve os. dohodkov, in to predvsem problematika nagrajevanja strokovnih služb,
—	kadrovska politika: zaposlovanje, izobraževanje, fluk-tuacija,
—	utrjevanje sindikalne organizacije; predvsem izobraževanje sindikalnih kadrov in članstva, organizacijsko prilagajanje novim pogojem itd.
V pripravah na občne zbore morajo sedanji izvršni odbori posvetiti še prav posebno pozornost kadrovskemu sestavu sindikalnih vodstev.
1.	V izvršne odbore in skupščine naj se predlaga čim več članov iz proizvodnje!
2.	V izvršne odbore in skupščino naj se predlaga čim več žena, ker predstavljajo žene v našem podjetju 65 odstotkov zaposlenih.
3.	V vodstva sindikalnih podružnic naj se izberejo taki ljudje, ki niso obremenjeni z drugimi funkcijami.
4.	V sindikalna vodstva je potrebno vključiti tudi mlajše člane sindikata iz vrst mladinske organizacije.
Občni zbori torej zahtevajo vsestranske temeljite priprave, ker naj bodo resnični odraz volje in dela vseh članov sindikata, torej članov kolektiva.
Sodeluj v Tekstilcu!
Navodila in ukrepi za prehod na skrajšani delovni teden
Notranje rezerve in skrajšani delovni čas
(dalje s 1. strani)
4.	PODJETJE MORA DOSEČI NAJMANJ ENAK POSLOVNI USPEH,
5.	OSEBNI DOHODKI POSAMEZNIKOV MORAJO OSTATI VSAJ NA SEDANJI VIŠINI,
6.	DELOVNI POGOJI SE NE SMEJO POSLABŠATI,
7.	SREDSTVA ZA SKLADE SE NE SMEJO ZMANJŠATI.
Na osnovi analiz, ocenitev in predlogov, ki jih je izvršila komisija, njene podkomisije in razne strokovne službe je komisija sestavila predlog sklepov, ki zajemajo potrebne ukrepe in navodila za učinkovit prehod na skrajšani delovni teden.
PREDLOG KOMISIJE:
1.	Vsi odgovorni organi podjetja morajo skrbeti, da se nedokončana investicijska dela čimprej zaključi. Nova osnovna sredstva je treba v najkrajšem času s polno zmogljivostjo vključiti v delovni proces.
2.	Tehnični sektor mora v četrtem tromesečju tega leta zagotoviti izvršitev naslednjih del:
—	ureditev klimatskih naprav v obeh predilnicah,
—	zamenjavo lučalnic na statvah v tkalnici II,
—	Izdelavo pahalne naprave pri kondenzirki v plemenitilnici I,
pri foulardu v plemenitilnici I,
—	izdelavo navijalne naprave za blagovne valje
—	izdelavo 400-litrske kadi za aprete v plemenitilnici I,
—	preureditev navijalnega stroja v plemenitilnici II za obdelavo tkanin v dveh plasteh,
—	izdelavo odlagalnega postavka pri monforizir-nem stroju v plemenitilnici II.
3.	Pri novih investicijskih naložbah in vzdrževalnih delih morajo imeti prednost naslednja:
a)	postopna zamenjava mikalnih oblog v predilnici II,
b)	orthomat naprava za plemenitilnico I,
c)	vakuumski pasimi stroj za plemenitilnico I,
d)	pralna stroja za obe plemenitilnici,
e)	ureditev prostorov za jedkalnico in šablonar-no.
4.	V vseh enotah je treba povečati skrb za racionalno porabo surovin in ostalega reprodukcijskega In režijskega materiala. Porabo pare in električne energije pa je treba vskladiti z resničnimi potrebami.
5.	Kontrolno-raziskovalni sektor mora zagotoviti ekonomične sestave mešanic surovin v skladu z zahtevami tehnološkega procesa in s potrebami naših izdelkov.
6.	Tehnični sektor mora poskrbeti za vskladitev predilnih načrtov v obeh predilnicah, in v okviru optimalnega izkoriščanja zmogljivosti in ekonomičnosti upoštevati skupne potrebe preje v obeh tkalnicah.
_ 7. Tehnični sektor mora razporediti tkanje tkanin tako, da bodo posamezno tkanino izdelovali samo v enem obratu, pri čemer mora upoštevati zahtevnost tkanin in kakovost statev.
8.	Tehnični sektor mora zagotoviti večje sodelovanje obeh obratov plemenitilnice glede izvrševanja medsebojnih uslug.
9.	Vse ustrezne službe, obratovodstva in posamezniki morajo dosledno izvrševati sklepe renta-bilnostne komisije. Ta komisija mora najmanj dvakrat mesečno obravnavati izvrševanje njenih sklepov. Proti kršilcem pa mora predlagati disciplinski postopek.
10.	Oddelki vzdrževalnega obrata morajo hitreje in z večjo vestnostjo izvrševati naročila proizvodnih obratov ter dati prednost tistim, ki so za pravilen potek proizvodnega procesa važnejši.
19.	Kadrovsko socialni sektor mora povečati nadzor o smotrnem koriščenju bolniškega staleža.
20.	^Kadrovsko socialni sektor naj prouči možnost organizacije zdravljenja v ambulanti tako, da bi člani kolektiva dobili zdravstveno pomoč izven svojega delovnega časa, kolikor seveda ne gre za nujen primer.
21.	Disciplinske komisije morajo pospešiti postopke zaradi neopravičenih izostankov. Kazni je treba poostriti!
22.	Kadrovsko socialni sektor mora povečati skrb za pridobivanje novih, predvsem strokovnih sodelavcev, in izobraževanju članov kolektiva.
23.	Koordinacijska komisija naj do 31. oktobra tega leta pripravi predlog za nagrajevanje članov komercialnega sektorja z ozirom na prodane tkanine. Komisija naj prouči tudi možnost nagrajevanja ostalih strokovnih služb po rezultatih njihovega dela.
24.	Plemenitilnica I mora izvršiti naslednje naloge:
—	usposobiti delavce na finish kalandrih tudi za delo na kosmatilnih strojih,
pripravljati floto za kontinuirko v času menjanja pralne kopeli,
—	izboljšati pripravo tiskarskih barv. V ta namen je treba brezpogojno zajamčiti točno upoštevanje predpisanih receptur,
—	vključiti v proizvodni proces dvofazni parilnik,
—	spremeniti sistem dela pri transportu ostankov v adjustimici,
—	usposobiti delavko v adjustimici za delo na različnih strojih v tem oddelku.
25.	Vodje sektorjev in obratovodje morajo za svoje delovno področje izdati predpise s podrobnejšimi navodili za izvajanje teh ukrepov!
CENTRALNI DELAVSKI SVET JE TE UKREPE V CELOTI POTRDIL, VODJE SEKTORJEV IN OBRATOVODJE PA SO V PREDPISANEM ČASU IZDELALI TUDI PODROBNEJŠA NAVODILA. IZ TEH NAVODIL NAVAJAMO ZNACILNEJŠA TUDI V NADALJEVANJU.
KADROVSKO SOCIALNI SEKTOR:
—	Po pravilniku o delovnih razmerjih, mora biti delavec na svojem delovnem mestu že ob (6., 14., 22. uri). Svoje delovno mesto sme zapustiti ob istih časih!
—	Evidenco prihodov in odhodov vodijo mojstri oziroma neposredno predpostavljeni. V primeru nediscipline morajo o tem poročati obratovodji oziroma vodji sektorja.
—	Vsak primer zamujanja je treba obravnavati in postopati v smislu določil ustreznega pravilnika.
—	Brez propustnic gredo iz podjetja lahko samo osebe, ki so zajete na posebni listi pri vratarju.
—	Po službeni dolžnosti je možen prevoz v obrat II ali I brez propustnice. V primem izrabljanja koristnikov, bodo tudi za prevoz vpeljane propustnice.
—	Na propustnicah je treba točno označiti čas in vzrok odhoda iz podjetja. V nasprotnem primeru koristnik ne bo smel iz podjetja.
—	V bodoče naj se ne koristijo za izhod »do-prinešene ure«.
—	Izgubljene ure zaradi privatne zadeve se ne sme obračunati pri izplačilu osebnih dohodkov.
—	Obratovodje naj opozorijo svoje podrejene, da morajo biti po končani popoldanski izmeni v soboto ustavljeni vsi stroji, ventilatorji, ugasnjene luči in druge naprave, da ne bi prišlo do požara. Zakleniti je dalje treba vsa vrata, ključe pa oddati pri vratarju.
Cas za delitev malic oziroma toplih obrokov po ekonomskih enotah naj bi bil naslednji:
11.	Pri izvrševanju svojih nalog mora vzdrževalni obrat skrbeti za bolj racionalno izkoriščanje zmogljivosti vseh razpoložljivih strojnih kapacitet v obeh obratih in z občasnim formiranjem enotnih delovnih skupin.
12.	V vseh oddelkih, kjer čiščenje med rednim obratovanjem ni nujno potrebno, naj se čiščenje strojev in naprav izvrši ko stroji in naprave mirujejo. Po tem načelu se morajo ravnati tudi oddelki vzdrževalnega obrata in ustrezne službe proizvodnih obratov v primera vzdrževanja in preventivnih popravil.
13.	Vse ustrezne službe, obratovodstva in posamezniki morajo brezpogojno izvrševati naloge komisije za izboljšanje kvalitete.
14.	Tehnični in kontrolno-raziskovalni sektor sta dolžna pospešiti uvajanje in izdelavo novih vzor-
Obrat I:
Ekonomska enota, oddelek:	dopoldne
a)	uprava, zunanji delavci 8.30— 9.00
b) plemenitilnica I	9.00— 9.30
c)	gravura, adjustir. odd. in
električna delavnica	9.30—10.00
d)	L-tkalnica, kvadrat tkal.
zgornja tkal. ekspedit in pripravljalnica	9.00— 9.20
e)	tkalnice v predilnici	9.30— 9.40
f)	predilnica I	9.45—10.00
g)	sklad. bomb. garaže,
zabojar.	10.00—10.10
h)	mehanična, mizarska delav. in
vigogne predilnica	10.15—10.25
Obrat II :
popoldne
17.00—17.30
17.30—18.00
17.00—17.20
17.30—17.40
17.45—18.00
18.00—18.10
cev v redno proizvodnjo.
15.	Tehnični sektor mora izpopolniti sistem ko-lekcioniranja.
16.	Poostriti je treba delovno disciplino! V ta namen je treba:
—	zagotoviti pravočasno prihajanje na delo in preprečiti predčasno zapuščanje delovnega mesta,
—	preprečiti podaljšanje polurnega odmora,
—	odpraviti vsako zapuščanje delovnega mesta, ki ni nujno potrebno za pravilen in tekoč potek dela,
—	omejiti izhode iz podjetja med delovnim časom le na najnujnejše primere, kot so: sodnijski poziv, vojni odsek, smrt, nesreča v družini,
17.	Delavska restavracija je dolžna organizirati izdajanje hrane tako, da ne bo nepotrebnega čakanja.
18.	Komisija za HTV in odgovorna služba morata pogosteje nadzirati varnostne naprave in izvajanje predpisov; v predpisanem roku pa naj odpravita
vse pomanjkljivosti.
iprava, konfekcija in	___
lemenitilnica	8.30— 9.00	J7.30
kalnica	9.00— 9.30 17.30—18.00
si zaposleni v predilnici 9.30—10.00 18.00—18.30 dopoldne popoldne lanom kolektiva ni dovoljeno, da med delov-časom hodijo na kosilo v menzo. Izjema so le ,e gredo že ob 14. uri na službeno potovanje ,a’ osebe, ki imajo dovoljenje od vodje sektorja Dbratovodje, če je to nujno potrebno, kadrovsko socialni sektor bo izvajal kontrolo in lce javil na pristojna mesta. Proti kršilcem se le isti postopek, kot za zamujanje na delo.
(EKRETARIAT
)a bi se znižali poslovni stroški in zmanjšala comerna obremenitev telefonistov se opozarja uporabnike telefona, da je načeloma dovoljeno rahljati telefon le za službene potrebe. Za pn-dalje na 4. strani)
Ob prehodu na skrajšan delovni čas se vedno bolj srečujemo s pojmom »notranje rezerve«. Kaj si sploh predstavljamo pod tem izrazom? Pojem »rezerva« vsekakor pomeni neka mirujoča neaktivna sredstva, izraz »notranje« pa pomeni, da leže te rezerve v gospodarski organizaciji in ne izven nje. Poleg tega izraz »notranje rezerve« vsebuje tiho predpostavko, da bi bil uspeh gospodarske organizacije ali uspešnost njenega poslovanja večja, če bi se te aktivirale. Mirujoča sredstva, katerih aktiviranje ne dopdnaša k večji gospodarski uspešnosti poslovanja, torej niso rezerve. Notranje rezerve smatramo lahko neizkoriščene ali neracionalno izkoriščeni del osnovnih in obratnih sredstev. Rezerve pa lahko definiramo tudi kot neke vrste mirujoče, neizkoriščene sile. Kje pa so te sile? Vsekakor v človekovi uitvarjalnd moči in v njegovih organizacijskih ter drugih sposobnostih.
Vsi trije faktorji proizvodnje: delo, predmeti dela in sredstva za delo pomenijo vsak zase in povezano vir večji storilnosti, večji rentabilnosti in višjega standarda. Rezerve so običajno v vseh treh faktorjih proizvodnje kot posledica pomanjkljive organizacije dela; zaradi nestrokovne zasedbe mest ali pa nezadostne odgovornosti. Zato je človek tisti, ki bi moral čimbolj racionalno vskla-jevati vse tri faktorje proizvodL nje, da bi se dosegla višja produktivnost dela.
Problemu notranjih rezerv in njihovem odkrivanju, aktiviranju ter mobilizaciji bomo morali tudi v našem podjetju ob postopnem prehodu na skrajšan delovni čas posvetiti več pozornosti. K temu problemu bo treba sistematično pristopiti in z ustreznimi analizami planiranja, dela, tehnološkega procesa, organizacije iz-koriščnja kapacitet, prodaje ka-
drov in tako dalje odkrivati doslej še neizkoriščene rezerve. Te analize nam bodo morale predvsem pokazati, katere pomanjkljivosti je treba odpraviti in katere pozitivne pojave splošno uveljaviti, da bomo zagotovili najbolj ugodne pogoje za optimalno mogoče storitve. Pri item pa bo treba pritegniti celotni delovni kolektiv, ki bo z realizacijo ustreznih ukrepov aktiviral ugotovljene rezerve. Lep primer pravilnega lotevanja problema in kolektivnega reševanja notranjih rezerv so že rezultati MTT v Mariboru, kjer jim je uspelo s konkretnimi zadolžitvami aktivirati večino članov kolektiva (o tem smo že pisali v eni izmed letošnjih številk Tekstilca pod naslovom »Kako i|z-gleda načrtno in konkretno delo samoupravnih organov«).
Zavedati se moramo, da se vsak napredek, bodisi tehničen ali organizacijski praviloma javlja kot povečanje storilnosti dela. Vsako povečanje izkoristkov materiala, delovnega časa ali eksploatacije delovnih sredstev se vedno izraža kot povečanje storilnosti dela, naj si to merimo kot fizični obseg proizvodnje ali pa ustvarjeni čisti dohodek na zaposlenega.
Pristopiti bo treba slej ko prej k bolj organiziranemu in sistematičnemu delu za boljše izkoriščanje faktorjev proizvodnje. Sistematičnega dela v tej meri je mnogo premalo. Bolj popularna je žal oblika akcij — torej nesistematično delo — ko z ugibanji in malo plodnimi razpravami skušamo reševati probleme na podlagi površnih podatkov, analogij in strokovnjaških mnenj. Če hočemo torej po poti racionalizacije dela in odkrivanja rezerv ter v gospodarjenju doseči raven razvitih dežel, bomo morali biti bolj dosledni v ugotavljanju naših pomanjkljivosti in napak, to pa bo vodilo tudi k povečanju naših dohodkov.
J. Javornik
Intervju s predsednikom aktiva Zveze borcev
Da bi vam lahlko ipovedalli kaj več o članih/ aktiva ZB v našem podjetju, smo naprosili njihovega predsednika — Franca Likozarja, da nam je dal naslednje podatke:
1,	Koliko članov ima sedaj alk-tiv ZB?
Skupno nas je 324, med njimi je tudi spomenlčar tovariš Kareti Rozman.
2.	Kako je s kvalifikacijami članov?
Leta 1962 simo imeli v izobraževalnem centru tečaje za pridobitev kvalifikacije in visoke kvalifikacije. Preko 90 naših članov se je prekvalificiralo iz ipolkvallifioiranih v kvalificirane čin iiz kvalificiranih v visokokvalificirane. 'Nekateri so naredili tudi tekstilno šolo, nekaj , malega pa je še brez kvalifikacije.
I Večidel so to takšni, ki niso želeli delati izpitov v ta namen, j 3. Kako je v inašam podjetju rešeno stanovanjsko vprašanje vaših članov?
Doslej je dobilo stanovanje od podjetja že preko 140 članov. Do leta 1965 dobi še 7 članov odločbe. To so tisti, ki imajo priznano dvojno ali enojno posebno delovno dobo. Preostane še 'kakih 30 prošenj (teh sedem je v tej številki zajetih). Med temi prosilci so tudi samski člani, ki bodo dobili sobo v samskem domu. Ostali ki so le člani aktiva, brez priznanih posebnih delovnih dob, pa bodo dobili stanovanje pod istimi pogoji kot ostali člani delovnega kolektiva.
4. Kako skrbite za zdravje vaših članov, katko jiim, pomagate?
Urejene imaimo preventivne pre-j glede na vsaki dve leti. Bkonom-j ske enote pošiljajo socialno šibke brezplačno na morje. Težje prume-er pregleda zdravnik, ki da tudi ustrezen predlog Obč. komisiji za socialno zavarovanje, vendar z delom te komisije ne moremo biti
zadovoljni, kar ne pokliče predlaganih na pregled in razgovor, poleg tega pa ta komisija izredno nerada pošlje takšne ljudi na ustrezno zdravljenje v zdravilišče.
5.	Kakšno nalogo ima vaša komisija?
Komisija skrbi za:
—	napredovanje članov,
—	premestitve na odgovarjajoča mesta,
—	padipore socialno šibkim,
—	organizira izlete za upokojene člane ZB,
—	in enkrat mesečno izlet na Ogled zgodovinskih krajev iz NOV.
6.	Kako je s sredstvi za izvedbo teh nalog?
Aktiv dobi' od podjetja dotacijo, ki v celoti kar odgovarja potrebam.
7.	V kakšnih odnosih ste z ostalimi organizacijami v podjetju?
Moram reči, da so ti odnosi obojestransko v redu, čeprav bi bili z mladino lahko boljši.
8.	Imate kakšne probleme, morda želje?
V obratu II pride sem in tja do kakšnih nepravilnosti ‘kar zadeva odnos predpostavljenega do naših članov. Nekaterim se povzroča težave glede premestitve in napredovanja. Drugače pa je stanje 'kar zadovoljivo.
Posebnih želja naši člani nimajo, želijo pa si seveda, 'kot vsi ostali, odgovarjajoče osebne dohodke.
Toliko torej o aktivu ZB oziroma o njegovih članih. Morda bi dodali še to, da bo šel tovariš Likozar čez nekaj mesecev v pokoj. S tem bodo člani tega aktiva izgubili človeka, kiii se je. vseskozi trudil in prizaideval, da bi jim ustvaril boljše delovne in življenjske pogoje. Verjetno bodo člani tega aktiva težko našli enakovrednega predsednika.
.
Kaj misli o prodajni službi tovariš V. Torkar, vodja prodajnega odd.
m».
R V ' mšam*«,..
Pogled na kotlarno in plemenitilnico v obratu I.
1.	Kako poteka prodaja blaga preko naših potnikov? Ali smatrate to smer prodaje za pozitivno? Kje in kako se odraža prizadevnost in sposobnost posameznega potnika?
»Potniki1 obikujejo stranke na vsaka -diva meseca. Z njimi zaključujejo dvomesečno, po planu predvideno proizvodnjo. Do fetošnje-ga leta smo zaključevali predvideno proizvodnjo tromesečno. Ker pa je praksa pokazala, da se proizvodnja zaradi izvoza izdelkov mnenja, smo prešli na dvomesečno zaključevanje. Pri prodaji naših klasičnih artiklov imajo
Navodila in ukrepi za prehod na skrajšani delovni teden
(nadaljevanje s 3. strani)
vatne pogovore je dovoljeno uporabljati telefon le v nujnih primerih, vendar je treba ob naročilu pogovora brezpogojno navesti, da je pogovor privaten in plačati stroške pogovora. Tajništvo podjetja bo zasledovalo gibanje telefonskega prometa v naslednjih mesecih. V kolikor to opozorilo ne bo imelo zadovoljivih rezultatov, bo potrebno naknadno pod-vzeti druge ukrepe.
Tehnični sektor
Prvenstveno je potrebno pregledati:
a)	dosedanjo organizacijo dela in delovnih mest
b)	dosedanje zadolžitve vodstvenega kadra
c)	dosedanje administrativno-tehnično poslovanje ter predlagati v kolikor to potrebe zahtevajo, odgovarjajoče spremembe.
Za operativno ukrepanje je potrebno vso tehnično evidenco uskladiti tako, da bo možno izvršiti mesfčne primerjave podatkov z baznim obdobjem prvega polletja (navedenega v dokumentaciji oz. v poslovnem poročilu za I. polletje) oz. kasneje za 9 mesecev.
Tehnična evidenca mora vsebovati naslednje elemente:
—	količinsko proizvodnjo po artiklih
—	učinke
—	zastoje
—	izkoriščenost delovnega časa strojev in ljudi
—	kvaliteto, asortiment in problematiko
—	proizvodnost na uro in zaposlenega
—	številčno stanje delovne sile
—	izostanke in fluktuacijo
—	osebne dohodke
—	nadure
Te operativne podatke morajo obratovodje mesečno posredovati ODS. Zaključuje pa se jih na tedensko tako, da bo obratovodstvom omogočeno takojšnje ukrepanje.
Da bodo kolektivi posameznih EE seznanjeni z doseganjem proizvodnih rezultatov v obdobju skrajšanega delovnega časa morajo obratovodstva od 1. oktobra dalje poskrbeti za objavo doseženih rezultatov v pregledni in enostavni obliki, iz katerih bo razvidna planska zadolžitev in izvršitev po mojstrskih partijah oz. izmenah ter skupno za obrat in doseganje kvalitete.
Razen tega bo ekonomsko gospodarski sektor dostavljal mesečno več izvodov ciklostiranih statističnih poročil za objavo kolektivom EE.
Obratovodstva morajo poskrbeti, da se iz proizvodnih obratov takoj odstranijo vsi stoli, zabojčki in ostali sedeži, razen tistih, ki so določeni in postavljeni z vednostjo HTV komisije.
Obratovodstva naj v svojih navodilih posebej obravnavajo režim uporabljanja garderob (zaklepanje, kontrolo itd.).
Nadurno delo se sme odrejati samo v izrednih slučajih. Nadurno delo večjih skupin delavcev ali posameznikov za daljše obdobje se lahko odobri samo v soglasju s tehničnim vodstvom.
Vse seje in sestanke je praviloma prenesti na popoldanski čas. Samo v nujnih primerih se dovoljujejo sestanki med delovnim časom.
Obratovodstva morajo podvzeti stroge ukrepe pri malomarnih odnosih do družbene lastnine. Za okvare, katere nastajajo iz malomarnosti je potrebno zahtevati denarno odškodnino. Z doslednim in strogim izvajanjem ukrepov, bo možno delno razbremeniti delavnice vzdrževalnih obratov.
Komercialni sektor:
Uvozno izvozni oddelek je dolžan striktno izvajati sklepe rentabilnostne komisije za dajanje pravočasnih dispozicij, katere morajo biti vsklajene z domačim tržiščem in dostavljene tehničnemu vodstvu najkasneje do 20. v mesecu.
Pri novih zaključkih izvoznih količin tehničnemu vodstvu dostaviti točne roke izdobav in predpise za adjustiranje, pakiranje in označevanje.
Mesečno voditi točen pregled izvoženih tkanin, cen in pripraviti v roku mesečna poročila in problematiko tekočih poslov.
Koristniki prevozov so dolžni vsak dan najkasneje do 7. ure zjutraj dostaviti vodstvu transportnega oddelka svoje potrebe. Vsa naknadna naročila potreb za prevoze se bodo upoštevala, kolikor bodo vozila prosta, v nasprotnem slučaju se bodo izvršila naslednji dan.
Prodajni oddelek je dolžan vsak mesec v sodelovanju z vodjem oddelka za raziskavo tržišča najkasneje do 20. v mesecu dostaviti tehničnemu vodstvu dispozicije tkanin po količini in desenih.
Vzdrževalni obrati
Urediti točno orientacijo časa po tovarni. Pred vratarnico naj bo vidno nameščena ura. Montirajo naj se signalne rdeče luči.
Malica naj se dovaža v obrate točno do minute. Določijo naj se ponovno časi za malico.
Zaradi številnih okvar vrat, dvigal in drugega inventarja, naj se zadolži tehnični sektor, da uvede stroge ukrepe za zaščito inventarja.
Uvedejo naj se delovne obleke raznih barv, da se prepreči pohajanje delavcev po tovarni.
Predilnica II
Kadrovsko socialna služba naj preskrbi delovno silo pravočasno.
Nabavna služba mora preskrbeti pravočasno ves naročeni material iz skladišča v obratu I.
Urediti je treba klima napravo v predilnici II in ostale grelne naprave.
V	čistilnici je treba nujno montirati fluorescenčno razsvetljavo zaradi boljše vidljivosti pri mešanju bombaža in nakladanju v blenderse.
Tkalnica I
Prilagoditi čiščenje strojev tako, da se ob dvoizmenskem obratovanju Kovo avtomatov v pritličju predilnice čistijo stroji ob dveh prostih sobotah popoldne.
Vse zaposlene s skrajšanim delovnim časom se mora smotrno zaposliti v dveh izmenah.
Pri koriščenju polurnega odmora je treba poostriti disciplino.
Uvesti je treba strogo kontrolo nad racionalno porabo surovin, utenzilij in vsega kar pripomore k varčevanju.
Odločno se prepoveduje delavcem iz tkalnice hoditi na malico direktno v menzo, ker se ta deli v obratu in je tudi bife zato na razpolago.
Poostriti kontrolo nad kvaliteto previjanja votka, osnove, snovanja in škrobljenja.
Ker se pojavljajo manjši in večji madeži v surovem blagu od strani mazalcev, je treba opozoriti mazalno službo, da se to popolnoma odpravi.
V	vseh tkalnicah je treba pripraviti prostor za zgotovljeno blago, da to ne leži po tleh.
Pripraviti je nujno vozičke in kasete za dostavljanje votka k avtomatskim strojem.
Natikalce votka se mora opozoriti in z njimi vršiti občasne sestanke glede porabe votka, da se sleherni navitek votka koristno dokončno izrabi, neizrabljeni votek vrne tkalcem, vse izpadle cevke iz kaset sproti pobira izpod strojev, da te ne leže po tleh.
Urediti prevoz delavcev tako, da pripeljejo avtobusi pred pričetkom dela vsaj 25 min. prej, odhod avtobusov pa naj bo 30 min. po končanem delu.
Uvesti dvoizmensko obratovanje ambulante, da ima delavec možnost obiskati ambulanto v svojem prostem času.
Tkalnica II
Omeji se odhod iz tovarne med delovnim časom le na najnujnejše primere, kot so: smrt ožjih sorodnikov, poziv na sodnijo, poziv na vojni odsek in nenadna bolezen. Izhodni listek v teh primerih izda obratovodja ali vodja sektora.
Zobozdravstvena služba naj paciente razporedi na zdravljenje ob njihovem prostem času.
Prepovedano je vsako zadrževanje v menzi preko določenega časa, kontrolo vrši prvi nadrejeni.
Urediti je treba pravilno električno razsvetljavo v tkalnici I in V.
Izdelati oziroma nabaviti garderobne omarice.
Čimprej urediti čistilni stroj za kvalitetnejše čiščenje blaga.
Urediti čistilni stroj za cevke.
Uvesti popravilo grebenov v dveh izmenah.
TO SO TOREJ NAJVAŽNEJŠI UKREPI, KI JIH BO TREBA RESNO IN VESTNO IZVRŠEVATI, CE HOČEMO, DA NE BO PRIŠLO DO SPREMEMB NAČEL, KI JIH JE KOMISIJA ZA UVEDBO SKRAJŠANEGA DELOVNEGA TEDNA POSTAVILA KOT OSNOVO.
potniki težave le v tem, da imamo te na razpolago v vedno manjših količinah.
Pri vsakem obhodu strank prejmejo potniki tudi kolekcijo izdelkov, iki so na zalogi. Ta kolekcija obstaja predvsem iz artiklov in desenov, ki ostajajo od proizvodnje za izvoz (manjša metraža, blago s popustom — napakami). Ker iti deseni vedno tudi niso prikladni za nomaci trg, je seveda prodaja teh malo težja.
V	.drugi polovici tega leta potniki niso imeli pravega uspeha s p-rodajo dekorativnih tkanin, ker so bile večje količine tega blaga uvožene. V času sejma v Zagrebu in sedaj pa se je prodaja teh artiklov izboljšala.
V	letošnjem letu imamo kakih 140 kupcev v trgovski mreži in kakih. 100 konfekcijskih podjetij. Trgovska podjetja potniki redno obiskujejo, dočim manjša konfekcijska podjetja, Zlasti i)z Slovenije, krijejo svoje potrebe -direktno iz tovarne iz obstoječih zalog. Velika konfekcijska podjetja, predvsem: DTR, Ramensko, Zagreb, Labod, Novo mesto. Toper, Celje, PIK, Maribor, Mura, Murska Sobota-, -BEKO Beograd it-d., zaključujejo tudi direktno v tovarni1, in sicer polletno. Distala konfekcijska podjetja pa obiskujejo potniki.
Redni obisk strank s strani potnikov je vsekakor potreben. Mišljenja sem, da bi -ta moral biti še bolj pogost. Seveda bi to povzročilo večje prodajne stroške.
Imamo vsekakor -sposobne potnike z -dolgoletno prakso. Uspeh prodaje pa je seveda odvisen od danih pogojev, to je od asortimenta blaga, -ki ga -trg išče.
2.	Kako poteka prodaja s posameznimi grosisti, ki preko svojih zastopnikov kupujejo bla-go direktno pri vas?
»Zastopniki trgovskih podjetij in tudi konfekcij -redno prihajajo v tovarno. To še posebno v posameznih sezonskih razdobjih, ko je na trgu veliko povpraševanje za posamezne vrste blaga.
Redno prihajajo v tovarno predvsem stranke iz Slovenije, Zagreba, Reke, Karlovca, Osijeka, Beograda, -Novega Sada, Subotice, Splita in Z-renjanina. Grosisti iz teh krajev imajo urejeno nabavno službo in prevzemajo blago večinama z lastnimi prevoznimi sredstvi.
V	času sejmov, to je jesenskega sejma v Zagrebu in januarskega v Ljubljani pa pridejo večidel vse stranke v -tavamo, in -to tudi take, ki sicer osebno redko pridejo.
Pozitivna stran obiska strank v tovarni je ta, da laže prodamo blago s -popustom — napakami, itn ipa blago, ki ostaja za domači trg od proizvodnje za izvoz.
V	tovarni zaključujemo s strankami tudi ekskluzivne artikle, odnosno desene, namenjene samo za določeno stranko. To velja zlasti za d-ražje artikle (satinete, popeline). Takšnega zaključevanja potniki ne morejo izvršiti, dokler n-e bomo imeli predhodnega pravočasnega ikolekcioniranja desenov.
Kupci forsirajo osebni o-bis-k zato, da bi čimprej dobili naročeno blago in eventualno tudi blago, iki ga dobimo iz proizvodnje -na -račun izvoza. Pozitivna stran osebnega prevzema blaga po kupcih je tudi v -tem, da prevzamejo -blago z lastnimi prevoznimi sredstvi, ker tako odpade pakiranje v zaboje in kosovno pošiljanje po železnici. Tak način odpreme je -pač vezan na večje stroške in na izgubo časa.«
3.	Kako je z asortimentom izdelkov? Ali imate vedno na razpolago zadostne količine posameznih desenov in variant? Če ne, katerih vam pogosteje primanjkuje?
»Razumljivo je, da ima prednost v proizvodnji izvoz, na drugem mestu pa -reprodukcija (kom-fakc. podjetja). Zaradi tqga se dogaja, da posameznih artiklov za domači trg ne prejmemo pravočasno na zalogo, v nekaterih primerih pa za domači 'trg celo izpadejo.
To vpliva negativno na stranke domačega trga, zlasti na trgovino,
ker kupce ne moremo niti ddlno zadovoljiti z dobroidočtm in na trgu iskanim blagom. Zaradi tega je zelo otežkočena še p-rodaja ostalih artiklov, predvsem dekorativnih.
V sezonah nam vedno primanjkuje dobroidočih artiklov. Trenutno nam na primer manjka zimskega blaga, (flanela za perilo, barbanti za obleke in drugi).«
4.	Kako je s prodajo blaga druge in tretje kvalitete?
»Z novimi -predpisi evidence blaga v trgovini je postala prodaja blaga z napakami problematična pa so kuipoii pričeli odklanjati nakup takšnega blaga. Pred temi predpisi smo lahko pri vsakem naročilu -dodali -tudi -določen odstotek omenjenega blaga, ali pa smo iga prodali kar v celih partijah, -ki smo jih prejeli iz proizvodnje. Po novem sistemu pa imajo nekatere stranke že odrejene posebne 'prodajalne za tovrstno blago in smo s panmdb-ami kupcem na liou mesta uspeh s prodajo tovrstnega blaga.«
5.	Smatrate ii, da so trenutne zaloge gotovih izdelkov normalne?
»Praktično imamo v obeh obratih razporejene zaloge na tri sektorje, in to: za izvoz, reprodukcijo in -trgovino. Računsko vzeto odpade dne 30.9.1964 obstoječa zaloga po Vs na vsakega od teh.
Reprodukcija: Veliko zalogo je pripisati predvsem na račun art. Derby (80om) in Borut (80 cm). Poleg tega pa so na zalogi še tkanine sezonskega značaja, ki so bile izdelane izven dobavnega odnosno zaključenega roka.
Trgovina: Na zalogo prihaja iz proizvodnje letno -blago, kot običajno vsako leto ob tem času, in to artikli: Zala, Lokruim, Alenka, Tatjana, Korčula. Poleg teh pa še ekskluzivni artikli (satineti, popelini), pri katerih je dobava -pogojena.«
6.	Kako je s kolekcijami? AH jih imate na razpolago takrat, ko jih potrebujete?
»Te prejemamo pravočasno, z izjemo v primerih, ko posamezni deseni iz tehničnih razlogov niso pravočasno -kolekcionirani.
7.	Kje in kateri so vzroki, da se zaloge kopičijo (kolikor se!), in kakšni so vaši predlogi, da bi se razmere izboljšale?
»Glede odpreme izvoznih zalog ne bi odgovarjal, ker to spada pod izvozni oddelek.
Reprodukcija: Iz Obstoječih zalog bomo do konca leta prodali art. Derby in tudi zaostale letne tkanine iz pretekle sezone. Prodaja art. Borult pa je problematična. Zaloge za reprodukcijo bomo znižali samo s proizvodnjo sintetičnih tkanin. O-d -bombažnih tkanin pa moramo imeti predvsem »NONIRON« tkanine.
Trgovina: Prodaja zalog zimskega blaga in dohod iz proizvodnje za domači trg planiranega blaga ni problematičen, ker je to že vse vnaprej zaključeno za -prodajo. Postopno bomo prodali tudi zaloge dobroidočega blaga. Računati pa moramo na to, da se bodo do konca leta povečale zaloge letnega blaga, kot je to že običajno v jesenskih oziroma zimskih mesecih.
Pridajo art. Derby in Borut je nepričakovano zavrl tudi uivoz podobnih artiklov po znatno nižjih cenah, ka-r nam je tudi onemogočilo prodajati po planu proizvedene tovrstne tkanine našim stalnim odjemalcem.
8.	Katere so bistvene napake, ki bolj ali manj zmanjšujejo pravilno in dobro prodajo oziroma oVirajo ustrezno proizvodnjo?
»Mišljenja smo, -da ni možno govoriti o napakah, temveč o dejstvih, -dia izvoz, ki seveda mora biti, s svojo prioriteto nujno vpliva na to, -da prodaja na -domačem trgu (predvsem za trgovino) ne dosega boljših rezultatov. Pri proizvodnji za -domači trg bi želeli le to, -da bi iz proizvodnje prejemali obenem posamezne -de-sene kompletno, in to v naročenih variantah. V nasprotnem primeru imamo težave pri sestavljanju in odpremi naročil.
Izvršitev plana za mesec september
Ce je komu zmanjkalo moči, če je bil poškodovan, ga je kaj hitra spravilo na noge zdravilo konja konicum
Športno srečanje v Mariboru
Prvo športno srečanje na šestih frontah predstavnikov našega podjetja in MIT iz Maribora, ki je bilo v soboto, 3. oktobra v Mariboru, je potekalo v, prijateljskem vzdušju in zadovoljstvu obeh ekip. Pomerili smo se v naslednjih panogah: nogometu, rokometu, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju in šahu. Skupnii rezultat vseh srečanj je bil 3,5 : 2,5 za MTT. Dvoje srečanj smo odločili v našo korist (namizni tenis in ikeglane);, |tri izgubili (nogomet, rokomet in streljanje), v šahu pa je bil neodločen rezultat.
V posameznih srečanjih pa je bil rezultat v podrobnem sledeč:
NAMIZNI TENIS — 5:3
Naši namiznoteniški igralci niso imeli težkega dela- in so z lahkoto premagali MTT s 5:3. Bajželj Matija je odločil vsa tri srečanja v svojo korist, Ramovž pa je zmagal dvakrat.
KEGLJANJE — 350:311
Čeprav močno oslabljena, je naša ekipa v borbenih partijah odpravila domačo ekipo s 350:311 keglji. Za naše moštvo so nastopili: Rogelj, Čadeževa, Žagar, Knific, Žvokelj D., Urbanc, Rakovič, Berčič, Škrab in Česen. Po prvih metih je našim šlo bolj slabo, šele v drugi polovici so se bolj ogreli iin podrli precej več kegljev, kot v prvih treh igrah.
ŠAH — 2,5:2,5
Neodločen rezultat je dokaj realen rezultat za naše šahiste, ki so nastopili v naslednjem sestavu: Podgornik, Škrab, Berčič, Ke-sič lin Miblavčjič. iPodgorinik je na prv.i deski izgubil z mojstrskim kandidatom, izgubil pa je še Berčič. Zmagala sta pa Kesič in Miklavčič na 4. oziroma 5. deski. Škrab pa 'je remiziral.
STRELJANJE — 687:728
Poraz z 41 točkami razlike ni tako hud, če upoštevamo, da so
morali za našo ekipo nastopiti tudi nekateri, ki se sploh ne ukvarjajo s strelskim športom. Tako sta šoba in Hilčar dosegla te iskromna rezultata in je bil zato poraz nujen. Posamezniki pa so dosegli od 200 možnih krogov sledeče rezultate: Novak 158, Jenko 151, Žvokelj D. 137, šoba 127 in Hilčar 114.
NOGOMET — 2:3
Kljub veliki premoči naših nogometašev, zlasti še v drugem polčasu, ko so domačini le štirikrat prešli pred naša vrata, so zmagali nogometaši MTT, 'ki sicer redno tekmujejo v podzvezni mariborski ligi in imajo torej vi-grano moštvo. Naših nogometašev se je v Ljudskem vrtu, kjer je bila tekma, držala izredna smola in niso mogli več kot dvakrat zadeti nasprotnikove mreže. Naše moštvo so isdgtavljalli: Rakovič, Šoba, Žnidar, Škrab, Štraus, Žvokelj D., Bajželj Matija, Andreja-šič, Bajželj Miha, Režek in Pavlin. Gole sta dosegla: Bajžeij Miha (liz enajstmetrovke) in Režek.
ROKOMET — 8:30
Tu smo doživeli najhujši poraz. Ekipa je nastopila močno oslabljena brez najboljših rokometašev (Poljka in Bevk) in je igrala proti nasprotniku, iki nastopa v rednem tekmovanju II. republiške rokometne lige. Poleg jtega pa je imel izredno slab dan tudi vratar Rok. šibka je bila predvsem naša obramba in so domačini predvsem s hitrimi protinapadi dosegli največ golov. Za ekipo so nastopili naslednji igralci: Rok, Likar I, Likar II, Rozman, Praprotnik, Hilčar, Mesec, Humer-ca in Satler. Gole pa so dosegli: Likar I 3, Hilčar 3 in Rozman 2.
Kljub porazu v Mariboru smo s srečanjem zadovoljni. Prebili smo led tako, da se bomo sedaj s športniki sorodnega podjetja dz Maribora še večkrat srečali. Gra-
jati pa moramo tiste člane našega delovnega kolektiva, ki so obljubili še dan pred odhodom v Maribor, da bodo zanesljivo nastopili, vendar jih v soboto zjutraj ni bilo na avtobus. Prav odsotnost nekaterih, ki so bili na spisku potovanja, je povzročila našemu zastopstvu določene težave in so morali gostitelji prvotni urnik spremeniti dn ga prilagoditi
našim željam. Nekateri iz mafie ekipe so morali zaradi tega nastopiti kar v treh disciplinah in zaradi tega niso mogli pokazati vsega svojega znanja. Gostitelji sp nas gostoljubno sprejeli. Ogledaii smo si nekaj njihovih proizvodnih obratov velikega kombinata MTT. Povratno srečanje bo verjetno še letos v Kranju.
J. Javornik
Povratno tekmovanje z ekipo iz Maribora
ŠTIRI ZMAGE ZA NAŠE
ŠPORTNIKE
Povratno srečanje športnikov MTT iz Maribora s športniki iz »Tekstilindusa«, ki je ibilo v soboto, 17. oktobra, v Kranju, je navrglo našim članom mnogo večji uspeh, kqt smo ga pričakovali. Zmagali smo v 4 panogah, le v išahu je 'bil rezultat neodločen.
V nogometu smo zmagali s 4:1 (3:1). Igra je bila dokaj botibena in zanimiva. Vse 4 gole za naše moštvo je dosegel M. Bajželj.
Tudi rokometaši so se presenetljivo dobro izkazali tim se re-vanžirali za težak poraz v Mariboru. Zmagali so sicer tesno, vendar zasluženo z 19:18 (7:7). Malo pred koncem tekme pa so celo vodili s 4 goli razlike.
Naj izdatnejšo zmago smo dosegli v kegljanju (borbene igre), kjer smo dosegli odličen rezultat 403 : 305. Naši kegljači so ob popolni zasedbi . gladko odpravili goste iz Maribora.
Pri streljanju je bil dosežen tesen rezultat (742:736), vendar vprašanje maše zmage ni bilo tako težko, kot 'kaže izid. Naši strelci so se za povratno srečanje
bolje pripravili in nastopili v .nekoliko boljši zasedbi.
V šahu pa smo nastopili oslabljeni (brez Podgornika in Miklavčiča) in je bil rezultat zato neodločen 2,5:2,5 točke.
Tekmovanje v namiznem tenisu je na željo Mariborčanov odpadlo.
Ce na splošno ocenimo to povratno srečanje, potem smo lahko z uspehi zadovoljni. Nismo bili povsem pripravljeni v organizacijskem pogledu in je marsikje škripalo, vendar na vso srečo tega navzven ni bilo opaziti. Gostje so bili zadovoljni z gostoljubjem dn so izrazili željo, da bi taka srečanja postala tradicionalna.
Ob vsem tem še kratek pripis. Pohvalno je, da je naša športna komisija letos malo bolj zaživela in organizirala oz. se udeležila vrste tekmovanj. V bodoče se bo treba za taka tekmovanja še bolj sistematično' pripravljati in uspehi bodo še boljši. Pogoji za vadbo nekaterih panog so vsekakor dobri, za druge pa bo treba čimprej najti ustrezno rešitev. Zaželjena pa bi bila tudi večja športna aktivnost članov našega delovnega kolektiva, da bi se v večjem številu vključevali v posamezne sekcije.	J. Javornik
PREDILNICI
Predilnici sta v septembru močno prekoračili planske zadolžitve tako v ef. kg kot tudi v bb. kg. Deloma gre to na račun predenja nižjih številk, deloma pa so vplivale dodatne kapacitete.
Surovin sta Imeli predilnici količinsko dovolj, težave pa so bile zaradi različnih provienienc bombaža, kar se je odražalo v menjavah mešanic. Le-to povzroča pozneje stalne menjave v tkalnicah kar močno (negativno) vpliva na kvaliteto surovih tkanin.
Kumulativno (glej razpredelnico!) sta predilnici že krepko presegli količinski osnovni plan.
Tudi asortiment sta predilnici v septembru izboljšali.
Obe enoti sta izvršili še precej uslug.
TKALNICI
Razpredelnica pove, da je tkalnica I septembra izvršila plan v tm in v votkih, tkalnica II pa plana ni izvršila. Kumulativno sta tkalnici (skupaj) za september plan izvršili v votkih, v tm pa sta še pod planom.
Tkalnica II plana ni izvršila, ker ima premalo ljudi v pripravi, pa zato previjalne kapacitete v tem oddelku niso polno izkoriščene, kar povzroča pomanjkanje osnovnih valjev in zato tudi prekomerne zastoje v tkalnici na statvah.
Tudi septembra sta tkalnici čutili pomanjkanje kupljene preje, posebno nižje številke — NM20Wc za flaneio.
Kvaliteta Izdelkov, torej odstotek izdelkov prve kvalitete, je v obeh tkalnicah že kar zadovoljiva, posebno velja to za tkalnico II, ki Je bila v prvem polletju stalno pod normativom.
Asortiment je približno isti kot v mesecu juliju.
PLEMENITILNICI
Septembra sta obe enoti plan
(Iz zapisnika 6. redne seje CDS!)
NEKIJ PODATKOV O PRODAJI
BLAGA
Komercialni sektor v septembru ni dosegel plana prodaje niti v trgovini in reprodukciji niti izvozu. Glavni vzrok je, da je tržišče iskalo sikoraj samo zimsko blago, katerega smo imeli premalo na razpolago, reprodukcija pa je še koristila dopuste.
Zelo negativno vpliva na prodaje dejstvo, da v skladišču gotovega blaga ne pridejo pravočasno ustrezne tkanine po asortimentu. Nepravočasno prispele tkanine potem samo povečujejo zaloge.
Zimskih tkanin imamo vedno premalo, čeprav gredo zelo dobro.
V izvozu so nastale neprilike z Italijo in Irakom. Blago, ki je hilo predvideno za Irak, smo večidel prodali na domačem itržišču, z Italijo pa so odnosi zopet normalni ta bomo zato prvotne nevšečnosti lahko uredili (Mnenje predstavnikov komerc. sektorja!)
prekoračili v m2 in v tm. Kumulativno pa je plemenitilnica II pod planom, kolikor seveda ne upoštevamo uslug, ki jih ta enota naredi vsak mesec. Kumulativno pa sta enoti skupaj plan prekoračili tako v m2 kot tudi v tm.
Plemenitilnica I je v septembru imela slabši asortiment, pa zato ta enota plana po vrednosti (izračunane na podlagi prodajnih cen) ni izvršila. Plemenitilnica II pa ga je prekoračila za 5%.
Glede kvalitete je plemenitilnica I bila septembra pod normativom; isto velja tudi za plememitilniico II.
V celoti bi lahko rekli, da je potekala proizvodnja septembra kar dobro.
PODPIS K RAZPREDELNICI
Vrednost proizvodnje je izračunana po cenikih za osebne dohodke (to je dosežena masa oseb. doh.)
Asortiment je izražen v odstotkih z ozirom na osnovni plan.
Septembra je bila nogometna tekma med ekipama debelih in suhih. Tekma se je končala z zmago debelih
ENOTA	mami		m/čm u %				v % minim		¥ % mi/rm	
			mesečno		komu!cit iv.					
	mas	kum	ef’kg	Ob	ef-kg	bb	mes	kom	ma	kom
VRED IL MCA I	116,0	106,9	118,3	120,7	409,9	102,7	87,2	85,3	-	-
PREDILNICA E	426,5	120,0	1iC,0	44$,(?	443,2.	119,0	93,7	84,4	-	-
SKUPAJ :	120,1	H2,1	112,9	142,7	107,3	410,8	79,7	89,8	—	-
	-	-	votki	im	voti/	tm	-	-	—	—
TKALNICA I	H7,1	108,?	«9,9	H0,3	10$,1	405,3	6$,8	68,5	80,0	78,9
TKALNICA S	10i, 4	95,3	K,7	99,7	93,3	90,9	S3,8	69,8	77,5	69,8
SKUPAJ:	no, 7	M,G	107,9	4OS,4	100,9	99,2	bo, 9	67,4	79,2	79,3
	-	-	472	tm	m2	im	-	-	-	-
puh mm at	110,0	107,9	100,2	109,Ì	403,4	409,3	90,3	69,4	ML	89,5
mumme a e	12S, 7	102,?	10$,o	10S,2	92s	98,$	58,5	66,o	68,7	52,3
SKUPAJ:	113,9	102,0	401,2	409,$	404,9	402,5	95,9	68,2	82,7	78,2
Razpredelnica zajema podatke za mesec september
Tokrat vam predstavljamo ...
vodjo oddelka za delovna razmezja - Polda Jenka
tega nizka produktivnost in kvaliteta dela, popuščanje delovne discipline, porast obratnih nezgod itd.)
1.	NAM POVESTE NA KRATKO POSTOPEK ZA SPREJEM NOVEGA ČLANA KOLEKTIVA?
Potrebe po novih delavcih dajejo vodje ekonomskih enot oziroma vodje sektorjev. Le-ti morajo kadrovskemu sektorju sporočiti koliko in kakšne delavce potrebujejo, za katera delovna mesta, kakšne posebne pogoje mora izpolnjevati kandidat, ali naj bo moški ali ženska in podobno. Na podlagi takih zahtev iščemo razpoložljive delavce. Prvo grobo selekcijo opravimo že pri prvem razgovoru z delavcem, ko ugotovimo starost kandidatov, psihofizične sposobnosti, šolsko in stro-
kovno izobrazbo, dosedanje zaposlitve, stanovanjske prilike — oddaljenost od podjetja, socialno stanje itd.
Tako izbrane kandidate pošljemo na razgovor še k vodji ekonomske enote, kjer naj bi se ti zaposlili. Če tudi vodja EE soglaša s kandidatom za zaposlitev zberemo od kandidata še ostale potrebne podatke in ga pošljemo na Zavod za zaposlovanje delavcev, kjer dobi napotnico za zdravniški pregled, katerega opravi v naši obratni ambulanti. Ce je tudi s te plati vse v redu, delavec prinese še ostale dokumente (delovno knjižico, napotnico za delo, zdravstveno izkaznico, eventuelno še spričevalo o šolski in strokovni izobrazbi in drugo). Delavec lahko nastopi delo. Zbrane podatke in zdravniško spričevalo pa dostavimo Komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij ekonomske enote, ki dokončno odloči ali se z določenim kandidatom sklene delovno razmerje ali ne. Odločanje o sklepanju delovnih razmerij za nedoločen čas je po statutu podjetja v pristojnosti obratnih delavskih svetov oziroma njihovih ikomisij, razen če gre za zaposlitev na delovna mesta, ki se po določilih statuta zasedajo izključno z razpisom.
2.	KAKŠNO JE TRENUTNO STANJE GLEDE NOVIH MOČI? JIH IMATE DOVOLJ NA RAZPOLAGO, MOŠKE, ŽENSKE, ODGOVARJAJOČIH KVALIFIKACIJ IN PODOBNO?
Pred dvema, tremi meseci je bilo res že kritično stanje zaradi pomanjkanja delavcev tako moških kot žensk in so bile skoraj vse ekonomske enote pod predvidenim številom zaposlenih. V avgustu in posebno v septembru mesecu pa se je stanje začelo bistveno spreminjati, posebno v
septembru, ko smo na novo zaposlili kar 116 novih delavcev, kar je rekordno število. Primanjkuje pa še vedno nekaj delavcev obrtniških poklicev — ključavničarjev, električarjev in strugarjev. Pomanjkanje te vrste kadra je za sedaj čutiti tudi drugje po Sloveniji, zato bo treba tako pri nas kot v drugih delovnih organizacijah vnaprej stremeti, da se usposobi večje število delavcev za te poklice. Kot že rečeno, se je številčno stanje zaposlenih v zadnjem času močno popravilo, tako da ima sedaj večina proizvodnih ekonomskih enot zaposlenih že nekaj čez planirano letno kvoto.
3.	ZNANO JE, DA JE V LETOS-NJEM LETU V NAŠEM PODJETJU IZREDNO MOČNA FLUKTUA-CIJA ALI BOLJE RECENO, DA GRE VELIKO LJUDI IZ PODJETJA? NAM POVESTE, KATERI SO GLAVNI VZOKI ODHODOV?
Res je. Fluktuacija delavcev je zadnja tri leta v stalnem porastd. Letos je spet nekoliko večja od lanskega leta. Medtem ko je lani do konca septembra odšlo iz podjetja 395 delavcev, se je letos za isto razdobje to število dvignilo že na 452 delavcev. Na svojo željo je odšlo.iz podjetja 288 delavcev. Skoraj polovica od teh ali točneje 133 je samovoljno zapustilo delo. Samovoljno zapuščanje dela je zadnja leta vse češči pojav in je letošnje leto tudi pri nas rekordno. Mislim, da ni treba nikogar več prepričevati o škodljivosti takega načina prenehanja delovnega razmerja za vse naše gospodarstvo, saj onemogoča pravočasno nadomestitev z novim delavcem, na drugi strani pa poleg zastojev v proizvodnji onemogoča smotrno razporeditev zaposlenih. Temu škodljivemu pojavu na žalost botrujejo okoreli in neučinkoviti predpisi o delovnih razmerjih, ki so glede pravic in dolžnosti enostranski.
Kar zadeva vzroke fluktuacije pa mislim, da jih je več: večji porast števila zaposlenih v občini, ki ni v skladu z naravnim prirastkom prebivalstva; poslovanje podjetij v različnih pogojih (delo na tri izmene); večje razlike v osebnih dohodkih in splošna nestabilnost na tem področju, ki je posledica hitrega naraščanja življenjskih stroškov; dalje neurejeni stanovanjski problemi in problemi otroškega varstva; v posameznih primerih tudi nekorekten odnos predpostavljenih do delavca itd.
Fluktuacija ne prinaša gospodarstvu prav nobenih koristi, nasprotno ogromno gospodarsko škodo, če se razbohoti in spremeni v beganje delavcev iz podjetja v podjetje. Te škode menda še nli nihče izračunal, ker jo je tudi skoraj nemogoče točno izračunati, gotovo pa predstavlja precej desetin milijonov dinarjev letno samo v kranjski občini. (Priuče-vanje delavcev na novih delovnih mestih, neizvežbanost In posledica
4.	KAKŠNE ZAHTEVE POSTAVLJAJO NOVO ZAPOSLENI KVALIFICIRANI LJUDJE?
Kot sem že povedal pni drugem vprašanju je nekaj prostih mest za kvalificirane obrtniške poklice. Želje kandidatov za ta delovna mesta so seveda predvsem v čim višjih osebnih dohodkih, ki so se, mimogrede povedano, pri nas ravno za ta delovna mesta bistveno popravili. Nekaj lažje bi bilo z zaposlitvijo tovrstnega kadra, če bi imeli ,na razpolago dovolj stanovanj. Teh pa, kot vemo, nikdar ni toliko kot prosilcev.
5.	KAKŠNI UKREPI BI BILI PO VAŠEM MNENJU POTREBNI, DA NE BI IZ PODJETJA ODHA-JILI DOBRI IN SPOSOBNI DELAVCI?
Menim, da bi bilo treba podvze-ti več ukrepov, ki bi za daljše obdobje rešili probleme fluktuiranja. Razumljivo, da gre za ukrepe znotraj podjetja, kakor tudi za ukrepe, ki so stvar širše družbene skupnosti. Predvsem bi bilo potrebno dosti hitreje in več napraviti na področju specializacije naše proizvodnje. To je tudi trenutno eden od najmočnejših faktorjev, ki zavira tako obseg proizvodnje, dvig odstotka prve kvalitete izdelkov, kot tudi večjo produktivnost dela, ki daje proizvajalcu možnost doseči večje osebne dohodke. Prav nizki osebni dohodki (nasproti drugim vejam industrije) so bili pogosto vzrok odhoda dobrih in sposobnih članov iz podjetja. Boljše uspehe v proizvodnji je moč doseči tudi z boljšo notranjo organizacijo dela in razporeditvijo zaposlenih, s sti-mulativnejšimi oblekami nagrajevanja proizvajalcev, z večjo šted-njo z materialom, boljšo delovno disciplino itd. To in še drugo so resne zadeve, ki jih bomo marali v bodoče v podjetju sami reševati. Nenehno naraščanje materialnih stroškov in vprašanje cen našim proizvodom ter zaposlovanje novih delavcev, ki ni v skladu z naravnim prirastkom prebivalstva, kar še posebej velja za kranjsko občino, dalje obremenitev z družbenimi dajatvami, ki že vseskozi močno pritiskajo zlasti tekstilno industrijo, pa so problemi, ki jih bo treba rešiti na višjih nivojih kajti naš kolektiv je pri teh nemočen.
Rešitev teh problemov bi poleg ostalih ugodnih gospodarskih posledic preprečila tudi škodljivo fluktuiranje delovne sile, predvsem kvalifioirane.
6.	KATERA ENOTA JE ZARADI TEH ODNOSOV NAJBOLJ PRIZADETA?
Težko je reči katera ekonomska enota je bila zaradi tega najbolj prizadeta, ker so bile prizadete vse. V posameznih mesecih pa ene bolj, druge manj, še najmanj pa ekonomski enoti gravura in termocentrala, kjer je tudi pro-centualno fluktuacija najnižja.
telefonistko - Ančko Oman
1.	Koliko telefonskih pogovorov omogočite vsak dan?
»Točnega števila ne bi mogla navesti, vendar mislim, da ibi bila številka 400 ikar pravšna, rajie več ■kot manj.«
2.	Kateri dan v tednu je največ dela?
»'Največja obremenitev je ob torkih, sredah, četrtkih in petkih, včasih pa tudi ponedeljek ne prizanese. Le sobota je malo boljša, ko traja promet le nekako do 12. ure, potem se pa že pozna, da večina podjetij ne obratuje.«
3.	Kakšen odnos imajo člani kolektiva do vas? Kakšnega tisti, tki veliko uporabljajo centralo?
»Motram reči, da povečini vsi koristniki telefonskih uslug piri-znavajo napornost tega poklica in se gledte odnosov do mene ne morem pritoževati. Ker pa za .kakšne komplimente ni časa, je tudi moja želja, da so vsi naročniki kratki in jedrnati, če hočem, da lahko vsem desetim, ki naenkrat zvonijo, tuidi hitro postrežem. Največ naročil ima seveda komercialna služba, vendar je delo z 'njimi: prijetno. Največ 'težav delajo pač ti-
sti, ki bi radi vse svoje privatne posle opravili po telefonu med službenim časom in še zelo mudi se jim, tako da bi jih kazalo kar naprej vezati — službene, pa čeprav so izredno niujni, pa odložiti. Kar se pa plačila tiče, jim je pa zelo odveč, če jih opomniš na to, čeprav so povečini vodilne osebe v oddelkih in jih nilti okrožnice iz .tajništva ne ganejo. Seveda, bolj komodno je tako in še ceneje. Saj le matere, ki nujno sprašujejo za otroke v bolnišnici, pridejo plačat in že vnaprej pravijo: »Saj bom plačala, samo idia bom bolj pomirjena pri delu, ko bom zvedela, ali že gre kaj na bolje.«
4.	čeprav imate vedno veliko dela, ste vendar vedno prijazni in razpoloženi. Kako to dosežete?
»Glede 'prijaznosti iin razpbloženja je pa taiko kot pravi pregovor »lapa beseda lepo mesto najde, groba pa...« ali 'kakor se posodi, tako se vrne«, pa 'še to pravijo, da 'jeza škoduje lepoti in zdravju, ker sem pa z obojim, pri pičlem moram paiziti'. Vendar moram reči, da me me spravi s tira niti večja obremenitev, samo da je delovanje centrale v redu in pa seveda tudi zunanje linije. Največ nervoze povzročajo prav okvare. Ker pa ta poklic opravljam z veseljem, so. tudi težave hitro pozabljene in. misel, da bo jutri morda že bolje, mi vlije novega poguma. »To je pač moj kruhek«.
5.	Vas kakšna nepravilnost s strani članov posebno jezi?
»Na to vprašanje sem delno odgovorila že v tretjem odgovoru, vendar bi iimela še eno pripombo, da mi največ težav povzročajo tisti, ki še vedno ne znajo telefonirati. Hočejo telefonirati, pa se niti ne potrudijo 'dvigniti slušalke do ušes, da bi vedeli ali imajo prost signal ah ne in tako mi prav ti ljudje povzročajo največ okvar na telefonski centrali. Ker je pa to zelo precizen mehanizem,
se pa iz majhne okvare naredi kaj hitro zelo velika, posebno če jo ne opaziš takoj.
Pa še to; če ikdo. naroči medkrajevni pogovor, naj nanj počaka, če pa mora nujno oditi iz podjetja, naj v svoji naglici pogovora ne pozabi odpovedati, posebno, če je naročen pod nujno oziroma zelo nujno. (Denar se mi namreč zelo amili, če je vržen proč tako brezobzirno', ikajiti meni bi bil zelo dobrodošel; moji mesečni prejemki namreč niso kaj nič zavidljivi .posebno še, če pomislim, da že 15 let trobim v slušalko in bom iskoraj že ob »Stimo«.
6.	Kako pa v privatnem življenju?
»V privatnem življenju se ne morem pritoževati, kajti v Slogi je moč in s skupnimi močmi se vse naredi, le da bi bilo več zdravja v 'družini.«
7.	Vaše želje na delovnem mestu?
»Moje želje na delovnem mestu so, da bi nabavili novo telefonsko centralo, če je le mogoče, namesto da sedanjo povečujejo. To bi ne bilo dosti dražje, ne bi pa (bilo toliko okvar in težav, ikot jih je sedaj. Zelo prav hi mi .prišla tudi ureditev ozvočenja po obratih oziroma v podjetju in pa bolj: smotrna telefonaža med obratom I. in II, ker so tudi ti pogovori po »dva kovača» za enoto. Privatno pa želim kot sem že rekla, več zdravja v družini, če bi pa bil še kak tisočak dodan na plačo, pa bo tudi prav.
štipendistko -
Angeliko
Kunst
Avgusta meseca je bila na praksi v našem podjetju tudi naša štipendistka — Angelika Kunst. Angelika obiskuje ekonomsko fakulteto, in sicer je letos v tretjem letniku. Na postavljena vprašanja nam je odgovorila takole:
1.	Kako se počutite /v podjetju?
Težko je odgovoriti; na to vprašanje, ker sem šele 14 dni „v podjetju, pa is.e še nisem vživela v Okolje. Veste, to je zame precej velika sprememba, saj sem predavatelje in dolge ure študija zamenjala s poslovnimi ljudmi in akti. Pritoževati se ne morem, pač ipa lahko govorim o pozitivni plati moje prakse, ker se spoznavam z novimi ljudmi, s problemi podjetja in tovrstnega življenja.
2.	Kaj pravzaprav delate v času prakse?
Vsako leto moramo študentje ekonomske fakultete opraviti enomesečno prakso in o njenem, poteku napisati poročilo. Sedaj torej (Angelika je že odšla!) zbiram razne podatke in gradivo za to poročilo oziroma za program, kot ga imenujemo. Pri tam 'mil zelo pomaga tov. Rojina. Poleg tega sam si že ogledala potek proiz-(Dalje na 8. strani)
Za hladne dni
1—6: Skice od 1 do 6 prikazujejo praktične komplete za vsak dan in za službo. Lahko jih. pdljulbno kombiniramo z različnimi bluzami ali puloverji. Krila so skoraj ravno krojena. Na skici 2 je gornji del telovnika narejen iz karirastega iblaga im se zapenja s tre-
mi gumbi. Za ostalih 5 modelov vzamemo enobarvno ali vzorčasto blago. Zelo primeren je tudi tweed.
7: Kombinacija bluze, telovnika in krila je za mlada dekleta vitkih postav. Za bluzo vzamemo enobarvno blago, krilo je npr. iz karirastega blaga v kombinaciji bele, črne im modlre barve. Oprsnik je iz enobarvnega blaga, v 'tam primeru v modni', barvi, iker se sklada z modro barvo v krilu. Gumbi so zlate barve, prav tako okrasna verižica.
7—r
12
4if
8: 'Komplet za dekleta, stara okrog 14 let, je narejen iz volnenega ali kakšnega drugega zimskega blaga. Ovratnik rahlo odistopa od vratu kot to nakazuje letošnja moda.
9: Za naše šolarke lahko športno krilo iz enobarvnega blaga. Krilo je 'krojeno zvončasto in ima spredaj v šivih žepe.
10: Enobarvno krilo, rahlo zvončastega kroja; ikot poudarjen detajl sta spredaj dve dvojni igubi.
11: Zvončasto krojeno krilo se zapenja spredaj z enim gumbom. Rob je poudarjen z dvojnim
šivom.
12: Ravno krojeno krilo, ki dima kot posebnost 2 počezni gubi. Za to krilo je najbolj primemo enobarvno blago.	MaK
Dolgi zimski večeri
Dam se je skrajšaj, vse dolge dneve dežtuje hat za starno. Ozimnico smo si pripravili, dnva in premog iso v kleti im nekako1 z zaupanjem gledamo zimi naproti. Začeli se bodo dolgi zimski večeri.
Že ob štirih popoldne bomo prižgali luč, o traci bodo sitni, ker je slabo -meme in me bodo mogli ven. Vsi se bomo rahlo dolgočasili. Kar počasi, boste rekle pridne gospodinje, ito je nesmisel, kdko se more zaposlena ženska, gospodinja, dolgočasiti. To je že res. Kaj pa njen mož in otroci? Da ne bodo sitni in da nam ne bodo v napoto
pri gospodinjskih delih, jih šhušaj-mo z nečim zaposliti in obenem razvedriti. Najprej očka/ Ne čudite se, če mu je dolgčas. Vse večere posedati po stanovanju res ni zabavno. No im ker mu je dolgčas, jo rad smukne ven in k prijatelju ali znancu 'm v gostilno, pa je prepir v hiši. Ne jezite se in mu raje pomagajte. Nikomur, ne Staremu ne mlademu, ne bo škodilo, če bo
Cimi kaj več bral. Rekli boste, iige so strašansko drage. Že res, ali pa veste, da prav vsako knjigo lahko dobite na posodo v Ljudski (dalje na 8. strani)
«
O snemalnih kamerah
Predrto bi nadaljeval o uporabi snemalnih kamer in svetlomera, bi dal se dober nasvet tistim, ki si kamero sicer ide, vendar ne amo-re\jo plačati potrebne vmte naenkrat. Fotomaterial — trgovina v Ljubljani, Cankarjeva 7 namreč prodaja tudi na kredit. V trgovini dobite ustrezne listine in pojasnila, potrebujete še dve .priči in v teku enega tedna vam zadevo ugodno rešijo. Kredit drobite na eno ali dve leti, kot v banki. Svetujem pa, da tele-fonično vprašate, če imajo kamere in projektorje na zalogi.
Pa vzemimo, da kamero imate, da ste jo s pomočjo prospekta dobro proučili in spoznali. Nikar ne mislite, da. je is o že vse, kar morate znati, 'se zdaleka ne.
Ze v prejšnji številki sem .omenil, da je treba zelo previdno in z občutkom vložiti film. Pri vlaga-■ n ju filma pazite na to, da vam notranjost kamere ostane čista. Pametno je, če si kupite poseben čopič, s katerim lahko ustrezno očistite notranjo in zunanjo stran objektiva. Vsaka, še tako majhna smet povzroči na filmu že kar velike napake, ki kaze sliko, ker jih prajktar na steni mnogokrat poveča. Opazili boste, da ima kolešček, ki je že v kameri, •oštevilčene stranice, in sicer z 1 in 2. Ko film prvič vložite, se nahaja kolo s filmom, ki ste ga\ kupili na zgornji strani v kameri, medtem ko vstavite prazen kolešček spodaj, pri tem mora biti številka 1 obrnjena navzgor.
Film zataknete v prazen kolešček, ga pravilno speljete po začrtani pati, nato pa pritisnete na prožilec. Če ste film pravilno vložili, vam mora tudi lepo teči. Predvsem pazite pri tej poskušnji na zanke, ki uravnavajo pravilen tek filma. Kaj so zanke, boste ugotovili po prospektu ali pa v sami kameri. Ko ste tudi ito pravilno izvedli, kamero zaprete, nastavite števec, ponovno očistite •objektiv, in
že je kamera spMobna za snemanje.
Že zadnjič sem omenti, kaj vse je treba pravilno nastaviti in upoštevati, kako je treba kamero držati in koiliko časa snemati posamezni objekt, zato danes to ne bi ponavljal. Opozoril pa bi še na naslednje: Če imate zrcalno kamero, potem vidite vedno objekt tak, kakršen bo pozneje na filmu. Ce pa imate kamero, ki ima okular (lečje, skozi katerega gledamo!) ločen od objektiva (lečje, skozi katerega snemamo!), potem nastane pri snemanju od 0,5 pa do 3 m napaka, ki jo imenujemo paralaksa. Ta napaka pomeni naslednje: Pri snemanju iz omerijenib razdalj vpliva na poznejšo obliko slike dejstvo, da je okular 4 do 7 cm višje postavljen kat •objektiv. Če torej namestite okular pravilno na dbjekt, je objektiv toliko nižje, da kamera ne snema to, kar vidite, temveč tudi nčkalikot nižje, kar pri izredno majhni velikosti slike pomeni že veliko: Zato. boste v takih primerih dobili odrezane glave in druge objekte. Zaradi tega je treba v takih primerih kamero nekoliko dvigniti, približno za kakoi četrtino slike, ki jo vidite v okularju. Le tako boste snemali to, kar želite. Nekatere kamere (japonske) imajo posebno pripravo, na okularju, s katero to napako odstranite, vendar morate to pripravo v takih primerih pravilno nastaviti, pri snemanju na večje dolžine pa zopet izključiti.
Dmga zanimivost oziroma posebnost, ki jo imajo nekatere kamere, je ta, da na objektivih ni mctraže. To so novejši izdelki, ki omogočajo ostro snemanje brez nastavitve razdale, vendar je možno z njimi snemati samo od določene razdalje dalje. SECONIC kamera na tri objektive ima na primer takšne objektive. Z njimi je možno snemati od naslednje oddaljenosti ob-
Rina Lupša, stenodaktilografinja v kadrovskem socialnem sektorju
jekta: z navadnim objektivom od 90 cm naprej, s širokokotnim od 45 cm naprej in s teleobjektivom od 3 metrov naprej. Če tega ne boste upoštevali, boste imeli neostre slike. S temi kamerami je snemanje enostavno, ker vam ni treba paziti na razdaljo:
Sedaj nikar ne mislite, da je snemanje s kamero, kjer marate nastavljati razdaljo, zato posebno težko. Predvsem morate vedeti, da dobite ostre slike tudi tedaj, če razdaljo niste povsem točno nastavili. Tu igrat torej zopet vlogo takoimenovani interval globinske ostrine, kar pomeni, da dobite pri snemanju še vedno ostro sliko, če snemate v okviru dovoljenega odstopanja od pravilne razdalje. V tem smislu sta odločilna dva faktorja: oddaljenost objekta in zaslonka, ki jo' uporabljate.. Kolikor bab imate zaslonko zaprto, toliko večji je, globinski internal ostrine; čim bolj ste oddaljeni od objekta, temvečiji je zopet omenjeni interval. Če slikate torej zunaj, če ije vreme soinčno<, potem vam bo svetlomer pokazal zelo zaprto zaslonko, ki, kot rečeno, diovoljuje večja odstopanja. V zaprtih prostorih pa boste morali zaslariko čisto •odpreti, in takrat povzroča neostre slike že nekaj centimetrov preko resnične razdalje. Snemanje zunaj torej ni tako težko, morda na začetku, pozneje pa se boste privadili in kar z lahkoto izvajali potrebne prijeme.
Svetlomer je sicer praktična priprava, vendar vam vzame veliko časa, da vse pravilno zmerite in nastavite. Dostikrat je to usodno za kak lep posnetek, ki zahteva hitro — 'trenutno — akcijo. Zaradi tega vam svetujem, da si svetlomer sicer kupite (to vse ne velja za vgrajeni svetlomer, ki ne zahteva veliko časa za pravilno nastavitev zaslonke), da pa vendar počasi preide na snema.nje brez svetlomera, ki naj vam služi le kot kontrola. To je seveda možno doseči le z veliko valje in predvsem tedaj, če uporabljate vedno isti film, iste občutljivosti. Za snemanje na barvni film pa morate svetlomer obvezno uporabljati, ker je predrag, da bi ga z nepravilnimi nastavitvami zaslonke uničevali.
V zvezi s filmom morate upoštevati še naslednje: običajno imajo kamere urejeno vlaganje filma tako, da ga v Ir,ramo pri svetlobi; seveda ne na direktnem soncu! Pri takem vlaganju se del filma na začetku osvetli, je torej neuporaben, in isto velja tudi pri obračanju filma. (Že
Tokrat vam predstavljamo
(dalije s 6. strani) vodnega procesa, v naslednjih dneh pa mislčim pogledati še v druige sektorje.
3.	Vam dela študij na fakulteti kakšne težave?
Po mojem mnenju iima vsak študent določene težaive. Moja najivečja nadloga je vožnja z (vlakom v Ljubljano in nazaj. Zjutraj gram ob 7. uri, vračam pa se 'zvečer ob 21. uri, torej sem celih 14 ur od doma. Takšni pogoji mi vzamejo mnogo dragocenega časa za študij, isaj praktično lahko v miru in res zlo rano študiram le ob sobotah in nedeljah, 'ko sem doma.
Požarna varnost
Praksa je že večkrat pokazala, kako nujno je treba seznaniti zaposlene v obratih z gasilnimi napravami.
Zaradi tega smo na vseh izmenah v obratih izvedli kratka predavanja o preventivni službi ter tudi praktično prikazali gašenje, predvsem z novimi gasilnimi aparati.
Ob razumevanju vodstva obratov in s pomočjo soudeležbe vodilnega kadra, nam je tako v obratu II uspela masovna udeležba na omenjenih predavanjih.
Tovariši-ce! Prva dolžnost nas vseh je, da pravočasno preprečimo, da ne pride do požara! če pa nas požar le iznenadi, ga moramo čim hitreje in uspešno pogasiti. V primeru, če požar ni pravočasno zajezen, če se torej širi po obratu naprej, je akcija gašenja mnogo težja, materialna škoda pa dpsti večja.
So še primeri, ko zaradi neprevidnosti in neznanja delavca na delovnem mestu, pride do požara, eksplozije in celo do smrtnih nesreč. Vsak zaposlen mora biti zato vsestransko poučen in usposobljen, da lahko pravilno dela na svojem delovnem mestu in da, v primeru požara tudi primemo ukrepa.
če bomo v vsakem primeru požara ali elementarne nesreče sposobni svoje znanje in požrtvovalnost pravilno izkoristiti, bomo marsikje lahko in marsikdaj preprečili milijonsko škodo.
Zato pozivamo vse člane kolektiva, da po svojih močeh sodelujejo v gasilski akciji, pri čuvanju ljudskega premoženja pred požarom in varnosti nas vseh.	O. F.
I
4.	Kako je kaj s štipendijo? Vam zadostuje?
Doslej' sem prejemala 9000 dinarjev 'mesečno in še ražliiko na uspeh v semestru. Ta denar šem hitro porabila za hrano din študijske pripomočke, za vse ostalo pa ga nisem imela. Letošnje povišanje štipendij mi; (bo zato' v dokajšnjo olajšavo.
5.	Boste končali v rednem času? Kje se boste po končanem študiju zaposlili?
Zaradi štipendije sem pogodbeno vezana, da študij 'končam v noiku, to je do začetka leta 1967. Upam, da bom to obveznost v redu naredila.
Zaposlila pa bi se rada v komerciali, ,ker imam občutek, da bi na tam področju lahko uspela. Ne delam pa si utvar, da se bom takoj znašla, saj dobro vem, da je teorija eno, praksa pa druigo, čeprav ena brez druge ne gre. Prepričana sem, da bom z dobro voljo in s prizadevanjem svojo nalogo tudi v praksi v redu izvrševala.
zadnjič sem povedal, da je film dolg kakih 8 metrov, da je širok 16 mm, da ga moramo zato posneti i po eni strani (8 mm), nato pa koleščke ‘obrniti in posneti se na drugi strani. Tako dobimo kakih 15 metrov posnetega filma, 16 mm film namreč ,po razvijanju po sredini prerežemo! Ker vzamemo film pri obračanju iz kamere, nam ga svetloba deloma osvetli (čeprav ima zaščitno prevleko!), pa zato nikar ne posnemite filma do konca, temveč le toliko, kolikor je po
prospektu predvideno, ,pokaže pa vam števec. V nasprotnem primeru boste morda zaradi posnemanja do konca izgubili dragocene posnetke. IN ŠE NEKAJ NASVETOV:
Ne slikajte kar tja v tri dni! Naredite si razpored snemanja, tpazite na to, da bodo kadri (dolžina snemanja istega objekta) dolgi vsaj 4 sekunde, pazite na to, da bodo tudi lepo vezanj in, da bodo imeli vsebino. Le tabo boste posneli film, ki vam bo v razvedrilo in veselje ter v lep spomin.	P. G.
V prihodnji številki ROMAN V NADALJEVANJU
Roman v nadaljevanju je že nekaj let želja mnogih naših članov. Doslej so bili člani uredniških odborov mnenja, da tak roman nima smisla objavljati, ker izhaja Tekstilec v prevelikih časovnih presledkih, zaradi česar roman ne bi imel takšne vrednosti, kot jo ima v dnevnikih (Delo, Dnevnik ipd.). Zaradi vedno pogostejše zahteve naših bralcev po romanu je sedanji uredniški odbor končno le dovolil, da začnemo v našem listu objavljati tudi roman v nadaljevanju.
Trenutno še ne morem reči, kakšne vsebine bo prvi roman, in tudi ne, v kolikih nadaljevanjih bo izšel. Verjetno pa je, da bo detektivka, pustolovka ali ljubezenska zgodba.
Upam, da bomo v uredništvu tako ustregli vsem tistim, ki so, kot rečeno, roman želeli.
Poleg romana bomo objavili tudi kratko ANKETO, na katero nam prosim odgovorite, da vanj bomo tudi glede' vsebine nadaljnjih romanov lahko kar najbolj ustregli.	Urednik
Dolgi zimski večeri
(dalje s 7. strani)
knjižnici v Kranju? Za majhno odškodnino va\m ja posodijo za štirinajst dni in poslovanje je zelo enostavno. Izkaznico za izposojanje knjig lahko dobi vsakdo. Zglasite se \pri knjižničarju z osebno izkaznico in ta vam izstavi posebno legitimacijo, ,kamor pri posojanju kniig vpisujejo potrebne podatke. Dejali boste, kje se mu pa ljubi iti po iknjige. N,a) gre eden za vso< družino. Na listek ilahko napišete svoje želje, če jih imate, za izkušenega Jenjižničarjai pa zadostuje tudi samo pripomba kat: potopis, pustolovski, Imbavati ali- kak drug roman. Verjemite, dobili •boste kar pravo. Le eno pripombo mi dovolite: čuvajte knjige ,in jih zavijte v čist papir, sebi in drugim v korist. Sebi zato, ker boste držali v roki čisto knjigo, drugim pa zato, ker se bodo dalj obranile.
Prijetno je videti družino takole zvečer pri topli peči, ko vsi čitajo.
Pa poglejmo še druge načine, kako si skrajšamo, takaoao! dolg večer. Imate hčerko, ki je prekoračila 10. leto? Je rada\ lepo in toplo oblečena? Plete 'naj, zase in morda še za bratca in malo sestrico. No, le nikar že naprej ne kričite, ja kaj pa misliš, kdo pa zdaj še plete na roko; ko sio vse trgovine polne prekrasnih pletenih jopic in 'puloverjev. Je že res, da so lepe, so pa' tudi strašansko drage, cene so kar vse 'preko 10.000 dinarjev! No i. Pa poglejmo malo, lkako je s kalkulacijo; če si jopico ali pulover spletemo sami, ne glede na to, da modne hiše, ki kaj veljajo, uvajajo vedno več na roko pletenih in še celo kvačkanih oblek, bluz, plaščev, jopic in .puloverjev. Kilogram že kar dobre volne stane 7000 dinarjev, za jopico ali pulover pa jo rabimo od 50—70 dbg. Upam, da to zadostuie brez kakšne (posebne razlage. Kroje, vzorce in kar še potrebujemo, pa najdemo v modnih listih, »Naši ženi», pri znanki ali pa kar mimogrede v kakšni izložbi. Pridna žena in mamica oblači svoje malčke kar v volnena oblačila, ki jih sama s[plete. Hčerki pa obljubite majhno nagrado, pa se ji bo še dobro Zdelo, da se obračate nanjo in jv zaupate.
Seveda v zimskih večerih pridejo na vrsto tudi vse že pozabljene družabne igre kot: domino, Črni Peter. Mikado-, šah in drugo. Specite kdaj pa •kdaj kal sladkega in dobitki pri 'teh igrah mai bodo vaši slaščičarski izdelki. Zbiralci, brkljaci, 'na dani Zdaj je .prišel
vaš čas. Poleti ne utegnete, ker vas sonce vabi, zdaj pa uredite vaše zbirke, popravite kaj v stanovanju, naredite kaj novega in čas bo še prehitro minil.
Če vam žep dopušča; priredite kdaj pa kdaj kakšno domačo zabavo! V ožjem krogu znancev oziiiro-ma prijateljev se zmenite in zberite se zdaj pri enem in zdaj pri drugem. Veste, saj stroški tudi ne bodo tako veliki, kat se zdi na prvi pogled. Saj ni treba, da je pojedina! Zberite se po večerji, ki naj bo tisti večer povsod malo prej in ne bo vam treba potem kdove-kaj pripraviti.
Poizkusite enkrat takole! V košarice olii sklede naložite sadje: jabolka, hruške, orehe ali kar še imate z lastnega vrta. V primerne posodice malo 'slanih palik in nekaj iiz :svoje -zaloge domačih slaščic, za moške Šilce žganja, za ženski rod sadni sok m črno kavico, zraven pa zvrhan koš dobre volje in prijeten večer boste imeli.
Seveda, lahko pripravite tudi kak obložen kruhek in vino, več pa za takle prijateljski večer, ko se nič posebnega ne slavi, ni potrebno. Ne pretiravajte, ne skušajte svojih prijateljev Preseči, da bo pri nas vse bolj razkošno, saj me molreite vedeti, če jih s tem ne spravljate v neprijeten ,po\ložaj, ker njihova finančna moč ni takšna kot vaša!
Saj pri takem večeru ne gre za to, da bi se najedli, nabasali, gre le za prijetno' družbo pri televizorju, kartah ali kaki drugi igri. Prepričajte se. če je vašim gostom všeč eno ali drugo in me silite jih, da kar ves večer gledajo nogometno tekmo, dramo ali popevkarski večer, če jim ni za to. Saj se da sporazumno doseči, da bodo vsi zadovoljim.
Pa še nekaj! Mamice, pa tudi očki, hčerke in sinovi! Bližajo se novoletni prazniki. Mislite kdaj pa kdaj na to. Zadnji teden bo prepozno. Če imate navado 'pripraviti novoletno jelko, ,jc dobro, če kar zdaj začnete izdelovati Okraske vseh vrst. Pisan bleščeč papir, ki ste ga shranili med letom od bonbonov, čokolade in 'napolitank, trakovi, lepenka, lepilo, bronza in svilene niti. vse prav pride. Naj deluje vaša fantazija in odveč bodo drage steklene krogle in kar je še take okusne im neokusne šare po naših trgovinah. Za prihranjen denar pa kupite rare kako lepo in pametno darilo pod jelko.
O darilih in obdarovanju pa kdaj prihodnjič!	MaH
Naše delo in odmor
Delo krepi in pomaga, da je človek zdrav in odporen, v določenih delovnih pogojih pa delo lahko izčrpava človeka in vodi k skrajšanju življenjske dobe njegovih organov. Samoobramba človekovega organizma proti izčrpavanju se izraža kot utrujenost in odpor proti delu. Utrujenost zmanjšuje delovno sposobnost delavca in je škodljiva tako gospodarstvu kot gospodarski organizaciji. Boj pròti utrujanju in ustvarjanju volje do dela je sestavni del boja za povečano storilnost dela zlasti še sedaj ob prehodu na skrajšani delovni čas.
Prehitra utrujenost mišic povzroča zlasti trajno napetost, ki otežkoča krvni obtok. Pri opravljanju dela moramo torej paziti, da mišice niso trajno napete, to še toliko bolj, ker trajna napetost mišic pri delu sploh ni potrebna, temveč je pretežno posledica nepravilne drže. Psihološki odpor do dela odpravimo z ustvarjanjem pogojev, ki stopnjujejo voljo do dela. Med pomembnimi činitelji boja proti utrujanju je poleg dobrih delovnih pogojev zlasti odmor. Po zakonu o delovnem razmerju ima vsak zaposleni pravico do polurnega odmora med — 8-umim delovnim časom. Pri intenzivnem delu, ki ga delavec opravlja 8 ur, pa bi potreboval še več krajših odmorov. Organizacija krajših odmorov pa je nesmiselna v oddelkih, kjer delo ni urejeno, kjer proces ni tekoč in delavci zaradi zastojev in podobnega zapravijo celo več ur, kar je pokazala tudi že analiza izkoriščanja kapacitet in delovnega časa v plemenitilnici J. Zato imajo v takih oddelkih še preveč odmorov. Toda, kjer je proces urejen in teče delo brez večjih zastojev in z normalnim ali celo nadnormalnim ritmom dela, morajo biti odmori, če se le da, organizirani in smotrno razporejeni.
Posebno vprašanje pri odmorih je tudi ali naj jih delavec preživlja aktivno ali pasivno t. j. ali naj se med odmorom razgiba ali naj miruje (počiva). Seveda je odgovor za vsako vrsto dela drugačen. Pri fizično težkih delih naj bo odmor pasiven. Nekaj drugega je pri lahkih enoličnih delih, zlasti še za delo sede, kjer je nujen aktivni odmor.
Kako pa je pri nas? Delovni pogoji so med najslabšimi v industriji, pa naj si bo to v predilnici, tkalnici ali plemenitilnici. Ponekod še glavni odmor ni organiziran, kjer pa je, pa ni smotrno izkoriščen. Proizvajalci bi bili zadovoljni, če bi bil vsaj polurni odmor dobro organiziran in da delavci ne bi čakali na malico v menzi tudi po 20 minut. Tak odmor ni nikaka sprostitev za proizvajalca, če mora hiteti v menzo, nato več kot polovico časa odmora čakati na obrok ter na hitro pospraviti kalorije in spet hiteti nazaj na delovno mesto. Z malo dobre volje bi se vsekakor dala tudi ta pomanjkljivost odpraviti v naši menzi in proizvajalci bodo nadvse hvaležni realizaciji enega izmed ukrepov, ki je predviden med mnogimi ukrepi za mesečno dobo ob skrajšanem delovnem času.
J. Javornik
Jožica Podržaj je odilično kuhala v Novigradu, sedaj pa je /v menzi v obratu I
sprašujejo
Slučajno sem zvedel, da je naše podjetje v letošnjem letu plačalo že precej milijonov dinarjev ležarine na železniški postaji v Kranju. Zanima me, kdo je kriv, da smo tako izgubili dosti sredstev, ki bi jih lahko koristno uporabili na mnogih potrebnih mestih v podjetju? Upam, da mi boste na vprašanje dovolj jasno odgovorili.
Prihodnjič
—	Ker nismo dobili pravočas-__ «no odgovor na nekatera
vprašanja proizvajalcev, homo le-te objavili v prihodnji številki.
—	V prihodnji številki boste brali tudi sestavek o mladinski konferenci!
ČLANI IN BRALCI!
Sporočite nam vaše želje in predloge! Sodelujte v Tekstilcu!
Uredništvo
Nagradna križanka
Vodoravno:	1. boj, bitka, 7.
majhna ptica, 13. boljši gostinski lokal v mestu, 15. življenjski napoj, ki naj 'bi podaljšal človeku življenje, 16. ameriško indijansko pleme, ki prebiva v Teksasu, Arizoni in Novi Mehiki, 17. vojaško poročilo, 19. začetnici pesnika slovenske moderne, 20. bledo vijoličasta ali rdeče modra barva, 21. eksotičen otok v Družbenem otočju v Oceaniji, 22. naplačilo, nadav, 23. začetnici urednika našega lista 24. pomožni duhovnik, 25. slaven rimski pesnik iz .Avgustove dobe (Naso, »Metamorfoze«), 26. samodejen stroj, robot, 29. drugo ime za kramp, 31. eden od žlahtnih plinov v kemiji, 32. samec domače živali, 33. seznam, lista, 35. poverjenik, pooblaščenec, 37. lovska zanka, 38, obrtnik, ki izdeluje kolesa za vozove, 39. ameriška kratica za »vse v redu«.
41. starorimski bog smrti (iz istih črk kot KOR), 42. ognjeni zubelj, 44. zgornja okončina, 46. značilen primorski vzklik, 47. človek, ki popravlja žlebove, 48. gozdni delavec, ki sodeluje pri podiranju drevja, 49. spletka, zdražba, 51. po vrstnem redu urejene črke kakega jezika, 53. namen, namera, 54. priprava, orodje, pristroj.
Navpično: 1. nekdanja indijanska trofeja (s človeške glave odtrgana koža z lasmi vred), 2. vrsta tropske ptice, ki se lahko udomači in nauči celo govoriti, 3. ovalen krožnik, 4. nekdanji turški plemiški naslov, 5. ploskovne mere (stoti deli hektarov), 6. različna soglasnika, 7. ograja, 8. železniške tračnice, 9. poudarek v slovnici, iktus, 10. različna soglasnika, 14. slovenski revolucionarni borec in politik,
r"	2	3	r	r	)			J	7™	8	9	iT	r	12.
13						14	J	15						
16					m	17	18					1	19~	
20				Ü	21							22 			
23				24					g	Ü	25			
n	26“	27	28 ;						29'	'30				
		31	H				g	32						
3T	34					n	35						36	'■SKZ-”)
37~~						38					Ü	i	39	40
vr				42	43					H	UL	Lb		
			47						Ü	48				
w		50					n	51	52					
					—	r	m		54				mmam				mmmm
ki je umrl pred 11 leti (Boris), 12. obokano stebrišče, 14. gorovje ob zaipadni obali Burme, 15. grška pokrajina na severozahodu države (iz istih črk kot PIRE), 18. vrsta okrasnega kamna, ki je sestavljen iz kremena, 21. desni pritok Donave iz vzhodnega dela Srbije, 22. Vzpetina v okolici Beograda z mavzolejem »Neznanega junaka«, 24. prozorna tekočina brez barve in okusa (množ.), 25. vrsta žita, ki se največ uporablja za živinsko krmo, 27. glas, s katerim izražamo veselje, 28. možev ali ženin oče, 29. najbolj razširjeno literarno delo, 30. oziranje, 32. nevarna in nalezljiva črevesna bolezen, 33. sposobnost, da si zapomnimo določene stvari, 34. veletok v Južni Ameriki, ki se v širokem ustju izliva v zaliv La Plata, 35. huda nezavest, omedlevica, 36. dvojna poteza pri šahovski igri, ko zamenjata mesti kralj in trdnjava, 38. vrsta pokrivala, 40. utežna enota za drage kamne in zlato, 42. element, ki sestavlja zrak, 43. položaj, situacija, 44. domača žival, ki plava, 45. Madžar, Ober, 47. zemeljska ožina na Malaki (iz istih črk kot RAK), 48. del dbleke, ki je prišit na zunanji ali notranji strani, 50. začetnici sodobnega slovenskega slikarja in kiparja, 52. kemični simbol za barij.
Izžrebani so bili
1.	nagrada 1500 din SLAVKA ZUPANČIČ
2.	nagrada 1200 din IVICA KOBLAR
3.	nagrada 1000 din MATILDA KOGEJ
4.	nagrada 900 din MARIJA POTOČNIK
5.	nagrada 800 din FRANC STUPNIKAR
6.	nagrada 600 din DANA PODGORNIK
Veste dragi bralci, nič prijetnega se nam ne obeta v bližnji prihodnosti. Člani neke enote so namreč dali predlog, da je treba vhodna vrata v podjetje zapreti že 5 minut pred pričetkom izmene. Le kako bodo 5 minut prej vstali tisti revčki, ki sedaj pridejo 5 ali pa 10 minut prepozno. Naj ja ne misliijo, da bo šlo kar po starem! Vrata bodo namreč zaprta do 6.30, 14.30 in 22.30, se pravi, da boido pred vrati morali čakati skoraj pol ure, obenem pa bodo dobili tudi eno uro manij plačano. Prijetno, kaj?
Tudi z izhodi' med delovnim časom bo precej ostreje kot Ije bilo doslej. Vsi tisti, ki lahko gredo iz podjetja med delovnim časom so napisani na posebni listi, ki jo ima vratar, ostali pa boste morali kneti prepustnice, na katerih bo točno pisalo' kar kdo gre in ali gre slulbeoio ali privatno. Tudi vožnja v obrat II ‘bo možna le tedaj, če se bo nekdo res peljal v obrat II (oziroma I) ne da bi stopil na koncu mosta ven in lepo šel po svojih opravkih. Zalbuišava-nju je torej odklenkalo, vsaj nekaterim.	(
Pravijo, da bo |letošinja zima mrzla lin beda. Posebno navdušen res nisem, če pomislim, da v obratu I popravljajo kotel, pa bo zato pare še za osnovne enote premalo, kaj šdle za gretje prostorov v poslopju upflave. Električnih peči ne smemo imeti, pare ne bo, navadnih peči pa tudi nimamo. Prav zanima me, kako bomo delali v mrazu? Upam, da bo popravilo kotla gotovo vsaj do prihodnjega leta, ker bo posebno mraz v začetku januarja.
10.	oktobra sem malo poletel za urednikom skozi obrat I. Povem vam, da sem kar užival ob pogledu na nepravilnosti in umazanijo, tki sem jo videl. Urednik je hodil pred menoj s svojim »kontraifejem«, jaz pa sem si beležil kar vse po vrsti.
Takoj poleg 'skladišča reprodukcijskega materiala sem opazil na prostem ititi1 elektromotorje. Tisti dan je tudi močno deževalo in zato novoikupljene motorje pošteno opralo in 'tudi namočilo. Verjetno jim tako pranje in namakanje zelo koristi, ker so bili tam še naslednji dan. V kolikšni meri pa je tak način koristen za podjetje, je pa seveda drugo vprašanje.
Malo naprej sem naletel na kup smeti, iki jih je veter premetaval
sem in tja. Verjetno zanje ni bilo več prostora v smetnjaku, ki je oddaljen komaj 60 metrov.
Prijeten pogled so nudila tudi nosila kabla na tem 'dvorišču, ki so razmetana med praznimi fla-škoni od kemikalij in med odpadnimi sodi. človeku kar srce zaigra, ko vidi tolik nered in neodgovornost.
Ko sem se vračal mimo rampe pred skladiščem gotovega blaga sem lahko občudoval štiri de-iavce, ki so po preoej naklonjeni 'in zelo ozki poti vlekli preko 1000 ■kilogramov težak voziček v skladišče. Res je, sicer, da pišemo leto' 1964, vendar sem se pri takem načinu transporta moral spomniti na tiste daljne prednike, ki so zidali piramide v Egiptu. Zdelo se mi je celo, da so imeli celo ti ljudje 'boljše priprave. Je že res, da je treba skrbeti za rekreacijo naših ljudi, vendar ne v tem stilu, če 'bo šlo tako tudi pozimi, potem se res ne smemo čuditi, če 'bodo ti ljudje večkrat bolni.
Lep kupček nesnage sem našel tudi pred skladiščem barv in kemikalij', vendar ne vem, če je bilia iz skladišča ali iz barvne kuhinje. Naj bo enih ali drugih, nudila je ustrezen motiv, pa jo je urednik slikal, 'jaz pa obelodanil.
(dalje na 10. strani)
Takole se matrajo!
V barvami plemenitünice I
KRANJČANI - ČLANI KOLEKTIVA POZOR !
Avtobusno podjetje je pripravljeno uvesti v zimskem času redno progo: VODOVODNI STOLP — ZLATO POLJE — AVTOBUSNA POSTAJA — TEKSTILINDUS in nazaj. Seveda je to izvedljivo le, če bo dovolj interesentov. ^Prijavite se takoj pri vratarju!
Uredništvo
Pred plemenitilnico I - nasproti kotlarne
Shramba nasproti garaž
Razmetana stojala za kabel
Rjaveča cisterna pred kotlarno
V plemenitilnlci I
Leteči čolniček
(dalje 'z 9. strani)
V	plemenitilnici I seveda tudi ni bilo vse v redu. Že pri Artos sušilnem 'stroju sam naletel na razmetano surovo blago, tki je ležalo ob desni steni na deskah. Zakaj je ibilo tam, nam bo za prihodnjo številko monda kdo pojasnil.
Pri sušilni komori tiskarskega stroja sem dobil razmetan tekač, ki je bil obešen tudi na raznih mestih kot na sejmu.
V	barvami sem se prijel za glavo, saj po sliki lahko vidite, kako nekateri pri nas delajo z blar gom. Kako bodo za tak odnos našli objektiven vzrok me prav posebno zanima.
Ob 1130 sem na izhodu iz ple-menitilnice I proti tkalnici ugotovil, da je tam vsak dan več nesnage, poleg tega pa naj vam še slika pove kaj več o našem viličarju, ki je pred vhodom prijetno počival, čeprav ideino obremenjen s čudnim bremenom.
Kaj bo »ratalo« iz te cisterne mi ni jasno. Stoji, stoji in čaka, neuporabna, čeprav bi vzidana lahko prav te dni mnogo koristila kotlarni, 'ki ima zaradi mraza že dokajšnje težave z mazutom, še večje pa bo imela takrat, ko ga ne bo. če bi cisterna bila že vgrajena, bi ga pa trenutno, namreč mazut, lahko dobili v zadostni količini direktno iz tovarne, ki ga proizvaja.
Pred vhodom v tkalnico I (za kotlarno) je čudovit prostor, verjetno »najlepši« v obratu I. Toliko nesnage in nereda že dolgo nisem videl nikjer. V tkalnici so kot. vse kaže, izredni specialisti za takšne kotičke.
Ker je bil tiste dni tudi pred tkalnico dež, so postavili na prosto zaboj trdih cevk, da jih je dež 'nekoliko namočil in polepšal. Sedaj jim rad verjamem, da imajo cevk premalo, isaj bi jih drugače ne zalivali s tako vnemo. Verjetno so prepričani, da bodo pognale nove.
Znotraj tkalnic pa imajo večji red kot plemenitilnica I.
Tudi pred predilnico I ni kot bi moralo biti. že na sprednji strani je polno nesnage, Iše slabše pa je v pokritem prostoru nasproti garaž. Z malo dobre voljte bi se tudi to dalo urediti.
Če pomislim, da je napak in nečistoče iše veliko po raznih mestih v tovarni, če dalje pomislim, koliko škode nevestmeži povzroče dnevno, potem ni' čudno, če smo v težjem položaju kot bi bilo potrebno ob vestnem delu slehernega člana kolektiva.
Za danes naj bo dovolj. Prihodnjič pa kaj o redu in čistoči v obratu II, kjer tudi ni več tako čisto kot je bilo pred leti.
L. C.
Elektromotorji na dežju. Verjetno niso bili prvič niti zadnjič.
Pred predilnico I
V barvami plemenitilnice I
Pred skladiščem gotovega blaga
Cevke na dežju pred tkalnico
Natrpano priročno Skladišče v plemenitilnici