ooćinski__ poročevalec 4li*a od prometa ptoii>u4i»» » plačila lamcljnafs) Gl"i|°*« b,!10 *" 26 7. 1970 odlikovano t Priznanjam Skupič. neobčine Domžale za utpetno informiranje, dna 24. 4 1974 M i •rabmim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenske« naiod« za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občina Domžale -J glasmo socialistični zvt« delovnega uudstva domžau D0M2ALE, 23. april 1982, Leto XXI št 6 POROČILO O PRIPRAVAH IN IZVEDBI: VOLITEV 1982 Po prvi OKK so v času do volitev v delegatske skupščine potekale predvsem organizacijske in tehnične priprave na volitve. Te priprave je vodila volilna komisija v TOZD pri SO in volilne komisije v TOZD in KS. Posebej bi morali omeniti tudi Emono KK in Obrtno združenje Domžale, ki sta opravila veliko dela pri pripravah in izvedbi volitev delegacij kmetov in obrtnikov. V političnih aktivnostih na izvedbo volitev so bila aktivna vsa vodstva DPO. Ta so organizirala skupaj z občinsko volilno komisijo več posvetov s predstavniki temeljnih sredin in instruktaže volilnih komisij in zakonov. Rezultati take široke politične akcije so bili v ustvarjenem ugodnem vzdušju, v katerem so potekale volitve, saj so bila vsa volišča primerno okrašena in urejena za nemoten potek volitev. Dan pred volitvami so predstavniki DPO in občinske volilne komisije obiskali vsa volišča, da bi še zadnjič preverili pripravljenost na volitve. Splošna ocena te pripravljenosti je bila celo ugodna z redkimi izjemami v nekaterih TOZD, kjer priprave niso bile v celoti izvedene oz. niso bile izvedene v skladu s predpisi. Kot je v danem poročilu navedeno so bile take slabosti odkrite v Toku, Biroju 71 in Gostišču Konjšek. Še posebej moramo opozoriti na izredno neodgovorno tehnično pripravo in izvedbo volitev v OZD T oko. Kot verjetno že veste, je bila posledica takega neodgovornega pristopa odgovornih oseb intervencija nekaterih delavcev, ki so zahtevali razveljavitev volitev. Tak razvoj dogodkov v Toku pa se je odvijal kljub temu, da so bili predstavniki te OZD na nepravilnosti opozorjeni ob priliki obiska predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na dan pred volitvami. Takoj po opravljenih volitvah je bil s strani vodstev družbenopolitičnih organizacij občine organiziran v tej organizaciji politični aktiv predstavnikov družbenopolitičnih organizacij v organizaciji, predstavnikov vodstva organizacije in samoupravnih organov, * i * i vsfm DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM i VSEM ČESTITAMO ZA 1. MAJ - PRAZNIK DELA Skupščina občine in družbenopolitične organizacije Domžale * ★ * ★ ★ ★ * ★ * * * ★ na katerem je bila sprejeta pobuda, da se volilni komisiji predlaga, da razveljavi opravljene volitve. Na seji 10 in predsedstva OK SZDL je bila ostro postavljena zahteva, da se v sredinah, kjer volitve niso bile izvedene s potrebno odgovornostjo, opravi temeljita ocena in sproži postopek samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij za ugotovitev disciplinske in politične odgovornosti odgovornih oseb za tako stanje. Prva splošna ocena vohtev, ki so bile opravljene v četrtek 11.3. in nedeljo 14.3.1982 je zelo ugodna. Po sklepu predsedstva morajo vse sredine izdelati svojo oceno izvedbe vseh postopkov evidentiranja, kandidiranja in samih volitev. Te ocene bodo osnova za izdelavo končne ocene izvedbe volitev v občini. Udeležba delovnih ljudi in občanov na voliščih je bila izredna, boljša kot je bila pred 4. leti, saj je v KS dosegla 94.7 % in v TOZD ter delovnih skupnostih 90 %. To nam dokazuje visoko zavest naših delovnih ljudi in občanov in njihovo zaupanje v nadaljnji razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema. V TOZD in delovnih skupnosti je 11. marca 1982 od skupno vpisanih 11.335 volikev glasovalo 10.295 volilcev ali 90.8 %. V tem podatku niso všteti vojaki, ki so glasovali po pošti, in ki bodo. procent še povečali. 100% udeležbo so imele TOZD: Mojca Lukovica, Zora Domžale, Tekstil Ljubljana -TOZD Filc Mengeš, Agroemona DSSS Domžale, KPC Jable, Trzin, Mercator Rožnik TOZD Grmada Domžale, ABC Napredek DSSS, Domžale, Napredek TOZD Gropromet-skladišče I in II Domžale, Papirnica TOZD Energetika Količevo, OŠ Šlan-drove brigade Domžale, OŠ Venclja Perka Domžale, OŠ Martin Koželj Dob, OŠ Radomeljske čete Radomlje, Zdravstveni dom DSSS Domžale. Najslabša udeležba je bila v ABC Napredek TOZD Opremo-tehna Domžale, Avtoservis Domžale, ABC Napredek TOZD Gostinstvo in turizem Domžale, Restavracija z garni hotelom pri Konšku Trojane, Univerzale TOZD Konfekcija Domžale, GIP Beton Zasavje Enota Domžale, Helios TOZD Kemična Domžale, Tosama DSSS Domžale. Vzrok za slabo udeležbo je bolniški stalež in službena odsotnost. Obrtniki in pri njih zaposleni delavci so glasovah na treh voliščih. Od skupnega števila 2.015 vpisanih v volilni imenik je glasovalo 1.531 volilcev, kar predstavlja 75,98 %. Udeležba je bila nekoliko manjša, predvsem zaradi velike fluktuacije delovne sile, ki se pravočasno ne odjav- (Nadaljevanje na 2. strani) O b prazniku O F in Prazniku dela 1. maju: RAZOBESITE ZASTAVE! Pred bližajočima se praznikoma Dnevu O F — 27. aprilu ter 1. maju pozivamo delovne organizacije in občane, da v času od 26.4.1982 - 4.5.1982 izobesijo zastave na vseh javnih poslopjih in zasebnih hišah. Prav tako vabimo vse delovne ljudi in občane, da se udeležijo slavnostne prireditve—proslave, ki bo organizirana dne, 26.4.1982 ob 18. uri v hali Komunalnega centra. O K SZDL Domžale in Občinski sindikalni svet Domžale lja in zato tudi niso bili volilni imeniki povsem točni. V krajevnih skupnostih so bila volišča predvsem polna v dopoldanskem času ter med 14. in 15. uro. Od skupnega števila vpisanih 27.285 volilcev je glasovalo 25.240 občanov, kar predstavlja 94,6 %. Ta odstotek se je z glasovanjem vojakov še povečal. Glede na razgibanost občine (priseljevanje, odseljevanje) pa je rezultat zelo visok. Največja udeležba je bila v krajevnih skupnostih Homec -Nožice, Rafolče, Velika vas in Radomlje (100%), zelo dobra pa v krajevnih skupnostih Blagovica, Krašnja, Dob, Rova, Trzin, Ihan, Trojane, Peče, Moravče, Krtina (preko 95 %), kar je gotovo posledica velike politične aktivnosti v pripravah na volitve. Kmetje so glasovah na voliščih v vseh krajevnih skupnostih o svojih delegacijah. Vpisanih je bilo 1.971 volilcev, glasovalo pa je 1.882 volilcev ah 95,%%, skupaj z vojaki pa 1.883 volilcev. Tudi v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine je glasovalo 25.240 volilcev. Za kandidatno listo je glasovalo 22.037 volilcev, proti Usti 1.800 volilcev, neveljavnih glasovnic pa je bilo 1.403. Občinska volilna komisija je ugotovila, da je družbenopolitični zbor izvoljen z veliko večino glasov naših občanov. Ena izmed pomanjkljivosti pri izvedbi volitev, ki jo bo potrebno odpraviti, so neustrezna volišča v nekaterih okoljih. Gre za premajhne prostore ali pa za preveliko število volilcev vezanih na eno volišče. V temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih v četrtek dne 11.3.1982, glasovali delovni ljudje o 1873 kandidatih za delegate in sicer o 1372 kandidatih za delegate v skupščine SIS in o 501 kandidatih za delegata v SO Domžale. V krajevnih skupnostih so delovni ljudje in občani dne 14.3.1982 glasovah o 271 kandidatu za delegate za zbor krajevnih skupnosti in o 1092 kandidatih za delegiranje v skupščine SIS. Od skupnega števila 3236 delegatov znaša delež žensk 49%, mladincev 20%, delež delegatov starih med 27. in 40. letom je največji in znaša 44,5 %, 29 % delegatov je starih 55 let, 5,6 % pa je starih nad 55 let. Delež članov ZK med delegati uiaša 15% in udeležencev NOB samo 2,246 %. Če primerjamo te podatke s podatki o strukturi delegatov iz sedanjega mandatnega obdobja, lahko ugotovimo, da se je precej povečalo zastopanje žensk 19 %, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se je delež mladincev zmanjšal za 7 %, to problematiko bi bilo potrebno še posebej skrbno analizirati Tudi delež članov ZK se je znižal po 8 %, kakor tudi delež udeležencev NOB za 8,5 %. Po izobrazbeni strukturi so najbolj zastopani delegati s srednjo izobrazbo 28,7 %, potem pa sledijo kvalificirani delavci 23,4 %. Vse ostale strukture so zastopane bistveno v manjši meri. Po opravljenih volitvah so volilni odbori in volilne komisije hitro in v skladu z zakonom opravili zahtevana administrativna opravila in s tem pripomogli k uspešnemu zaključku volitev. Takoj po opravljenih volitvah so se sestali na prvi seji novoizvoljeni delegati. Na teh sejah so opravili konstituiranje delegacije, obravnavah predlog kandidatov za zvezni zbor skupščine SFRJ in določili delegata za 2. sejo OKK, ki je bila dne 22.3.1982 in delegata za prvo sejo občinske skupščine. Splošna ocena o poteku priprav in izvedbi volitev v občini Domžale je prav gotovo zelo ugodna. Opravljeno je bilo veliko dela v katerega je bilo vloženega dosti truda. Da so bile volitve lahko uspešno izvedene gre v prvi vrsti zahvala vsem tistim številnim občanom in aktivistom v temeljnih sredinah, ki so s svojim delom pri organizaciji in izvedbi volitev omogočili primemo ozračje in pogoje za uspešno izvedbo volitev. Z množično udeležbo na voliščih smo delovni ljudje in občani Domžal potrdili svojo odločnost, da bomo tudi vnaprej stopah po poti socialističnega samoupravljanja in še nadalje razvijah delegatski sistem Dne 14. aprila to ta v hali Komunalnega centra prvič sestali delegati družbenopolitičnega zbora, zbora KS in zbora združenega dala skupščine občine Domžale. Na taj skupni nji to izvolili ta novega pred-tadnika skupščine občina Domžale tovariia Karla Kušarja, za podpred-sedni * tovarila Edvarda Peternela. za predsednika Izvršnega sveta pa tovariša Hermana Breznika. Vsak zbor je izvolil tudi svojega predsed- nika in druge funkcionarje. V imenu pionirjev in mladincev domžalske občine smo predstavniki z Oš Vanclja Parka zaželeli novemu predsedniku tovarišu Karlu Kušarju uspešno dalo pri oravijanju njegove odgovorne funkcije, dosedanjemu predsedniku tovarišu Jerneju Leniču pa smo te zahvalili za dolgoletno uspešno vodenja skupščina občine Domžale. Blaž Stiplovšek OŠ Vanclja Parka Domžale Nedelja, 25. aprila: ŠTAFETA MLADOSTI TUDI LETOS V NAŠI OBČINI S pomlad/o je krenila na pot iz Prilepa v Makedoniji ŠTAFETA MLADOSTI, ki jo roke mladih nosijo širom Jugoslavije. Ob koncu aprila bo za pet dni prispela v Slovenijo in se eno uro zadržala v naši občini. Svečani sprejem ji bomo pripravili v nedeljo, 25. aprila od 13.50 do 14.50 ure. 23. marca je bila znana časovnica in potek štafete po Sloveniji. Predsedstvo Občinske konference ZSMS se je takoj se stalo, izvolilo pripravljalni odbor in se dogovorilo za konkretne zadolžitve. Naj vas na kratko seznanimo z njimi. 1. Čas prihoda in izhoda ter kraj prihoda in izhoda štafete v našo občino so bili sprejeti na Republiški konferenci ZSMS in jih ne moremo spreminjati. Zato pa je naša dolžnost, da v okviru razpoložljivega časa popeljemo štafeto na čimdaljšo pot po občini, da jo bo videlo čimveč občanov. Na podlagi želja, ki so jih posredovale osnovne organizacije ZSMS v krajevnih skupnostih je okvirni potek štafete: 13.50- sprejem štafete v Volčjem potoku od kamniških mladincev 14.00- Radomlje 14.10- Vir 14.20- Domžale 14.35- Trzin 14.40- Loka 14.45- Mengeš 14.50- predaja štafete kranjskim mladincem /naš predlog je, da bi se to zgodilo v Mengšu/ To ie okvirni program, ki lahko doživi minimalna odstopanja ali spremembe. Ker bo štafeta pri nas v nedeljo, ko so tovarne zaprte, smo za nosilce sprejema določili osnovne organizacije ZSMS iz krajevnih skupnosti. Osnovne organizacije v krajevnih skupnostih, skozi katere poteka štafeta, so dolžne takoj sklicati sestanke vseh družbenopolitičnih organizacij v kraju, vseh organizacij združenega dela, šol in družbenih organizacij in društev. Na teh skupnih sestankih se je treba dogovoriti o programu ob štafeti in nosilcih štafete. Poskrbeti je treba, da bo program čimbolj pester in svečan, predstaviti in zajeti pa mora vse dejavnike v krajevni skupnosti. 5. Zavedati se moramo, da je čas prihoda štafete neobičajen za kulturne prireditve /opoldne! /, poleg tega pa je v nedeljo doma manj ljudi. Zato moramo vso skrb posvetiti obveščenosti krajanov s plakati in krajevnimi glasili, da ne bo štafeta potovala po praznih ulicah. 6. Poskrbeti je treba, da bodo ob poti štafete povsod izobešene zastave. Po možnosti postavimo v krajih ozvočenje, ki bo ves dan opozarjalo na svečani trenutek. 7. Štafeta se bo zaradi prometne varnosti poskusila izogniti najprometnejšim cestam, kljub temu pa moramo poskrbeti za delovanje narodne zaščite. 8. Za vsa pojasnila se obrnite na mladinsko organizacijo v vaši krajevni skupnosti ah pa na Občinsko konferenco ZSMS Domžale, Ljubljanska 70/1, tel.: 721-790. Center za obveščanje in propagando pri Občinski konferenci Zveze socialistične mladine po 25. aprilu pripravil posebno številko glasila Mi, mladi, v katerem bo predstavil delo, uspehe in probleme mladih v domžalski občini. Dobro vemo, da je ŠTAFETA MLADOSTI, eden od najvidnejših simbolov bratstva in enotnosti naših narodov. Zato pričakujemo, da bodo zadnjo aprilsko nedeljo mame pohitele s kosili, televizor bomo pustili pri miru in se vsi, kot ena družina, zbrali ob poti štafete. Igor Lipovšek Da ne pozabimo: V Domžalah je bilo ob Štafeti vedno slovesno Takole je bilo ob sprejemu štafete mladosti v Domžalah pred leti Mladost ob mesecu mladosti - Bilo je pred leti OBVESTILO Cenjene potrošnike obveščamo, da bosta v ponedeljek, 3. maja 1982 v času od 7. do 11. ure odprti dežurni trgovini: - SP Rača v Domžalah in - Emona Market v Mengšu NAPREDEK TOZD PREHRANA IZVOLJENI SO BILI: Na 1. skupnem zasedanju vseh treh zborov domžalske delegatske skupščine, ter ločenih sejah teh zborov smo izvolili: za predsednika SOb Domžale - Karla KUŠARJA za podpredsednika SOb Domžale - Edvarda PETERNELA za predsednika zbora združenega dela - Danico BLEJC za podpredsednika zbora združenega dela - Franca GNIDOVCA za predsednika zbora krajevnih skupnosti - Franca KERČA za podpredsednika zbora krajevnih skupnosti - Franca BLATNIKA za predsednika družbenopolitičnega zbora - Antona KOSA za podpredsednika družbenopolitičnega zbora - Marico JERMAN za sekretarja skupščine občine Domžale - Franca TEKAVCA za predsednika Izvršnega sveta - Hermana BREZNIKA za člane Izvršnega sveta so bili imenovani naslednji: Lado GORIC AN, Darko GOGNJAVEC, Brane HEFERLE, Milan MAROLT, Boštjan HOČEVAR, Milan NARAT.Maks JERAN, Peter PRIMOŽIČ, Franc dr. HABE, Vida BOGATAJ, Albin PAVLIN, Ivan ZUPAN, Mitja MEZGEC in Anton PRESKAR. Ob izvolitvi so povedali: KAREL KUSAR, predsednik Skupščine občine Domžale: Dovolite mi, da se v svojem imenu in v imenu podpredsednika tovariša Peternela zahvalim za izvolitev in izkazano zaupanje. Z današnjo konstitutivno sejo zaključujemo več mesecev trajajočo volilno aktivnost in začenjamo z rednim delom v tretjem delegatskem mandatu. Čeprav začenjamo z novim mandatom, pa mora biti naše delo nadaljevanje prehojene poti, mora biti usmerjeno k nadaljnji krepitvi samoupravljanja in delegatskega odločanja, mora biti mesto, kjer bomo ob soočanju dejstev razreševali bistvena vprašanja dela in življenja. Dosedanje ocene o delegatskem sistemu, s katerimi smo kritično ocenili v osemletnem obdobju vsebino, razvoj in vpetost tega sistema v našo samoupravljal sko prakso, nam morajo biti tudi izhodišče za bodoče delo. Naš politični sistem socialističnega samoupravljanja je naša največja svoboda, ki nam daje mnogo pravic in svoboščin, vendar pa še več dolžnosti in odgovornosti. V naši dosedanji praksi smo naš odnos do te svobode vse prevečkrat uveljavljali samo na področju pravic ob tem, da smo dolžnosti čestokrat prepuščali samo nekaterim in se skušali skriti tudi za samoupravne in delegatske odločitve. To pa je peljalo tudi k nekaterim slabostim, ki prihajajo na površje z vso ostrino v zaostrenih družbenoekonomskih in družbenopolitičnih razmerah in ko smo primorani vzpodbuditi tiste mehanizme delegatskega sistema, ki so izvirni in kristalno čisti tako v ustavi, kakor v mnogih dokumentih: to so socialistična solidarnost in vzajemnost, sporazumevanje in dogovarjanje kot neločljive sestavine demokratičnega sistema. In če k temu dodamo še to, da je krepitev samoupravljanja in delegatskega sistema naša edina alternativa, potem je to v sedanjem trenutku, ko so nekatera prizadevanja usmerjena tudi v nasprotne tokove, potrebno Se bolj dosledno izpostaviti. Ne gre za to, da bi brez te doseženih rezultatov poudarjali to nato odločitev, da bi pristajali na nekatere „krajše poti" pri odstranjevanju nakopičenih problemov, temveč gre za dejstva, da smo z delegatskim usklajevanjem premagali že marsikatero težavo in našli dosledne in trajne rešitve. Da so delovni ljudje in občani pripravljeni sodelovati pri takšnih razreševanjih, so dokazali na volitvah in zaradi tega. bodo tudi z vso pravico terjali od nas delegatov, da bomo po samoupravni in delegatski poti razreševali probleme na vseh področjih in vseh nivojih. Zavedati pa se moramo, da to delo ne bo niti lahko niti enostavno. Zahtevalo bo veliko prizadevnost tistih, ki so za to neposredno odgovorni, kakor tudi nas delegatov, ki smo po delegatski poti dolžni iskati najboljše rešitve. Ker je delegatski sistem nosilec in ogrodje celotnega sistema socialistične samoupravne demokracije in bistveni element politične oblasti, je prav gotovo velikega pomena aktivnost družbenopolitičnih organizacij. Ob sodelovanju vseh subjektivnih sil. predvsem pa Socialistične zveze v krajevnih skupnostih in Zveze sindikatov v združenem delu in ob idejni prisotnosti Zveze komunistov, bodo le bolj prihajale do izraza pobude in tudi kritične pripombe do predlogov izvršilnih in upravnih organov ter drugih predlagateljev, če le-ti ne bodo dovolj upoštevali delegatske baze. Zavedati se namreč moramo, da delegatska baza ni neka! abstraktnega, ampak je to edina sredina, kjer se poraja pluralizem interesov in kjer se oblikujejo bistvena stališča. Ocene kažejo, da je bilo dobro delo tam, kjer so bik delegacije sestavni del samoupravnih organizmov in da je buo slabše tam, kjer niso bili povezani subjektivni faktorji in kjer niso v popolnosti zaživele konference delegacij. To pa je tisto torišče našega dela, kjer bomo morali več narediti in usklajevati posamične interese tako, da bodo postali širši družbeni interesi Posebno pozornost bomo morah posvetiti prenašanju stališč in pobud v zbore republiške in tudi zvezne skupščine. Čeprav smo bih s stališči, pobudami in predlogi dokaj prisotni v republiški skupščini, pa se bomo morah še bolj prizadevati za to, da bodo vsi trije zbori takšna konferenca delegacij, ki bo s sodelovanjem izvršnega sveta in upravnih organov tekoče prenašala preko skupine delegatov pripombe in stališča k Ireje manju zakonov in drugih tov. Le s taktno prakso bomo pomagali preseči miselnost v nekaterih krogih, da bomo z državnimi posegi, s „trdo roko" in adrninistriranjem lahko rešili {ospodarske in družbene protone. Izhajati moramo iz realnosti, to je neposrednega vpliva delavcev pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi in porabnikov teh sredstev na vseh področjih porabe, ki bo morala biti dogovorjena in na osnovah svobodne menjave dela. ' Pri programiranju dela zborov skupščine je bil dosežen velik napredek, vendar bo potrebno osnutek programa, ki je v javni razpravi še dopolniti v tistem delu, Id se nanaša na vsebinsko zaokrožitev posameznih področij. Novo kvaliteto bodo lahko dala tudi delegatska vprašanja in nfliovo spreminjanje v delegatske pobude ter uveljavljanje amandmajev takrat, ko bi za posamezne akte v fazi sprejemanja lahko našli boljše rešitve. Pozitivni rezultati dela medzborovske komisije predstavljajo osnovo za oblikovanje komisij posameznih zborov, kar bodo zahtevali tudi variantni predlogi, amandmaji in težnja po istočasnem zasedanju vseh treh zborov. Na uspešnost dela skupščine bo vplivalo tudi: primemo, razumljivo in kvalitetno gradivo, pravočasno sestajanje delegacij, usposabljanje delegatov v šoli samoupravljanja in aktivno vključevanje članov predsedstva, izvršnega sveta in družbenopolitičnih dejavnikov v delo v temeljnih sredinah. Pri tem pa bomo morali veliko pozornost posvečati sistemu informiranja, saj bo od tega v veliki meri odvisna odprtost in javnost dela skupščine, izvršilnih organov in samoupravnih interesnih skupnosti. Ob dejstvu, da postaja stabilizacija vedno bolj način mišljenja in ponašanja, bomo morali z vso tenkočutnosijo obravnavati spremembe veljavnega družbenega plana, analizirati krajevne in občinski samoprispevek, sprejemati dokumente dolgoročnega razvoja in preko kontinuiranega planiranja pripraviti vse potrebno za pravočasno sprejemanje naslednjega družbenega plana. Pri tem pa ne bomo mogli mimo nalog na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialne politike in drugih področij, kar bo zahtevalo veliko usklajevanja z združenim delom in s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih in materialnih dejavnosti. Mnoge usmeritve in naloge pa bodo oblikovane in sprejete na letošnjih kongresih Zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij, na katerih bomo ponovno potrdili pravilnost poti našega samoupravnega socialističnega razvoja Sprejete odločitve bodo vplivale na naš program in tudi na vsebino dela. in ker bodo povsod v ospredju: delegatski sistem, osebna in kolektivna odgovornost, potem se moramo zavedati, da bo tudi naša skupščina mesto usklajevanja vseh interesov delovnih ljudi in občanov in usmerjevalka nadaljnjega razvoja celotne naše samoupravne socialistične družbene stvarnosti. ANTON KOS, predsednik družbenopolitičnega zbora: Analiza delovanja delegatskega sistema v naši občim' je pokazala, da so bili delegati DPZ preteklega mandata zelo dejavni in uspešni. Njihove metode d*a> in bogate izkušnje, nam bodo Eomagale, da bomo laže nada-.evali začrtano pot. Prepričan sem, da se delegati DPZ globoko zavedamo, da čas v katerem začenjamo svoj mandat, zahteva od vsakega delegata zavestno delo in polno odgovornost za naloge, ki nas čakajo in ki so nam jih zaupati naši volilci Družbenopolitične organizacije katerih delegati smo , še posebej pa OK SZDL, nam dajejo dovolj možnosti za seznanjanje in razprave o konkretnih zadevah. V tej bazi naj nastajajo pobude, ter se izoblikujejo in usklajujejo stališča o vseh vprašanjih o Katerih bo moral odločati družbenopolitični zbor. V sedanjem pomembnem političnem trenutku, delegati še zlasti pričakujemo, kaj bosta obravnavala in sklenila Kongresa ZKS in ZKJ. Saj bodo dokumenti, ki jih bosta kongresa sprejela usmerjevalec v delu in opravljanju naših nalog. DANICA BLEJC, predsednik zbora združenega dela: V imenu podpredsednika in v svojem imenu se vam zahvaljujem za izkazano zaupanje, ki pa ga bova lahko opravičila seveda le z vaSo pomočjo in z dobrim sodelovanjem nas vseh. Pred nami je 4-letno mandatno obdobje, Id bo od nas zahtevalo res temeljito delo, ker bo le temeljito delo opravičilo zaupanje baze, Id nas je izvolila. Naši predhodniki so se, zlasti v prvem obdobju delegatskega sistema, srečevali z vrsto problemov in nejasnosti, ki to bile v drugem obdobju uspešno odpravljene, tako da so nam naS predhodniki pripravili res dobro osnovo za naie delo, Id pa bo moralo biti, ie zlasti glede na težak gospodarski položaj, res temeljito. Rada bi poudarila samo par stvari: - predvsem je naša dolžnost, da v naših OZD poskrbimo, da se delegacije redno sestajajo in pred vsakim zasedanjem ZZD temeljito obravnavajo gradivo za zasedanje, zavzamejo stališča, ki jih bo delegati ki bo poslan na zasedanje, zastopal; - kot drugo bi rada poudarila, da Je dolžnost slehernega delegata, ki se zasedanja udeleži, potem tudi, da poskrbi za obratno informacijo, da so delovni ljudje seznanjeni, o čem je zbor razpravljal oziroma, kakšne odločitve Je sprejeL Na seji na* delegacije smo se na primer zmenili, da bomo o vsakem zasedanju ZZD obvestili zaposlene preko našega tovarniškega glasila, kar bi priporočila tudi ostalim, v kolikor to že ni praksa iz prejšnjih obdobij; - nujno je tudi, da delegati najdejo stik oz. sodelujejo tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in poslovodnimi organi, v svojih OZD; - mogoče bi za konec poudarila samo se to, da le z dobrim sodelovanjem lahko izoblikujemo takšna stališča, ki so res odraz skupnega dela, prizadevanja in hotenja. Gradiva za seje oz. zasedanja bodo posredovana dovolj zgodaj, kot določa Poslovnik, zato upam, da bo dovolj časa za res temeljito pripravo na zasedanje. Tako bo nase delo, v to sem prepričana, lahko uspešno, kot si danes vsi želimo. FRANC KERC, predsednik zbora krajevnih skupnosti: TovariSce in tovariši delegati, zahvaljujem se za zaupanje, Id ste mi ga izkazali ob izvolitvi za predsed jtka zbora krajevnih skupnosti. V preteklih osmih letih delegatskega sistema e bilo storjenega na tem področ u zelo mnogo. Naša naloga je, da nadaljujemo vse tisto, kar je bflo dobro in odstranimo vse ono, kar ni bilo v redu. Osem let pomeni malo časa za neki sistem, kljub temu pa je bilo na delegatskem področju storjenega ogromno. Slabosti, Id so se pokazale, moramo dosledno odpravljati, vsi tisti, Id smo v delegatskem sistemu in tudi tisti, ki so v krajevnih skupnostih v določenih organih In organizacijah. Skupščina krajevnih skupnosti se dosedaj niso tako uveljavile kot bi se morale, ker so bile temeljne delegacije krajevnih skupnosti bolj povezane s svetom krajevnih skupnosti kot pa s skupščino krajevne skupnosti. Veliko več pozornosti bo treba posvetiti skupščinam kra- jevnih skupnosti kot najvišjemu organu upravljanja v KS, s tem, da se povezujemo tudi z ostalim družbenopolitičnimi organizacijami na tem področju. Zavedamo se, da smo vsi odgovorni za naS delegatski sistem, ne samo temeljne delegacije krajevnih skupnosti, ampak vsi organi in organizacije vključno z vsemi občani v krajevni skupnosti Temeljne delegacije KS, skupščine in ostale družbenopolitične organizacije se vse preveč poglabljalo v problematiko komunalnih dejavnosti od kanalizacije, vodovoda, asfaltiranja cest in drugo, premalo ali pa skoraj nič pa se ne pogovarjamo o socialni dejavnosti, zdravstvu, stanovanjskih vprašanjih, varstvu okolja, itd. Težka gospodarska situacija nas je prisilna tudi v to, da gremo v rebalans srednjeročnega in kratkoročnega plana; s tem bomo nastali nekateri problemi glede nekaterih infrastrukturnih objektov in pa ostale problematike tudi glede proizvodnje v delovnih organizacijah itd. Načrtovali smo preveč ambiciozne, nerealne* želje so bile večje od finančnih možnosti na tem področju bo v tej mandatni dobi tekla bitka In ta bitka mora biti realna, poštena, brez določenih izsiljevanj. Graditi moramo tisto, kar je v prid čim-vecjemu številu občanov, ne pa se zavzemati za nekatere parcialne rešitve, ki so tudi pritisk določenih struktur v krajevni skupnosti ali tudi v širši družbenopolitični skupnosti. Na koncu želim vsem delegatom, da bi se udeleževali sej delegatskih skupščin, da bi tvorno vplivali na problematiko krajevnih skupnosti in tudi Širše družbene skupnosti. Kdaj )• konferenca zasedala in kakšen Ja bil njan namen? Konferenca Zveze sindikatov o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politika In socialna varnosti je potekala 5. in 6. februarja v Ljubljani. Njan namen ja bil, da spregovori o vseh področjih zagotavljanja socialna varnosti delavcev v vseh sredinah. Največji poudarek ja bil dan izoštravanju in usklajevanju programov ter ciljem socialne politike, ki bi morali vzpodbujati k doseganju večjih delovnih rezultatov In obenem pravičnejšemu razdeljevanju in uporabi sredstev, ki jih združujemo po načelu vzajemnosti in solidarnosti. Uveljaviti se morajo pravi nosilci socialne politike, preveriti pa Je potrebno izhodišča ter samoupravne mehanizme za uresničevanja te politike. Kako sta se vidva pripravila na to konferenco? Nihče izmed naju nI posebej razpravljal, aktivno pa sva se vključila v vrsto posvetov, predkongresnih razprav in okroglih miz, ki jih Je pripravil občinski sindikalni svet Vse pripombe na konferenčno gradivo smo posredovali že pred samo konferenco in po najinem mnenju bi tako morali storiti tudi drugi. Referatov je bilo namreč toliko, da sploh ni bilo možnosti, da bi bili v dveh dneh vsi na vrsti. Morava sicer reči, da so bili referati vsak po svoje zanimivi, aktualni, pa so se vendarle misli tudi ponavljale, potrjevala ali pe tudi ne. Zato bi bilo v bodoče resnično bolje, da bi posebna komisija referate predhodno pregledala In nato le najaktualnejše posredovala zbranim delegatom. Naj poveva tudi to, da smo sindikalni delavci resnično dobro obravnavali vse vidike socialne politike In pričakali konferenco zelo dobro pripravljani. Veliko je področij socialna politika, o katerih Ja takla beseda, bi povedala Is najpomembnejša? Veliko Je bilo govore o večji produktivnosti, ki bi vsekakor prispevala k boljši socialni varnosti, pri reševanju problematike socialne varnosti pa bi bilo velikokrat potrebno pokazati več aktivnosti, predvsem pa hitreje ukrepati. Najnižji osebni dohodek delavcev ne bi smel sloneti na minimalnih življenjskih stroških, ki so ugotovljeni na osnovi dogovorjene metodologije, temveč bi si morali prizadevati, da bi izboljšali organizacijo dela, v delovni proces bi morali vključiti le dela in naloge, ki s svojo zahtevnostjo in delavčevim prispevkom k rasti dohodka zagotavljajo delavcu tak osebni dohodek, ki bo večji od spodnje meje, ki je določena z zakonom. V tej zvezi je bila precejkrat omenjena tudi inventivna dejavnost, za katere nagrajevanje in vzpodbujanje bi morali zagotoviti sredstva že ob zaključnih računih. Štipendijska politika in pripravništvo sta tudi delček v maozaiku ta konference? Da, o tem smo tudi govorili. Problem štipendiranja Je bil zelo izpostavljen, kajti Štipendijska politika še nI povsod usklajena z realnimi plani delovnih organizacij, ki so tudi premalo vključene v proces usmerjenega izobraževanja Ob tem Je bil naveden tudi primer, ko večina studentov tako imenovane umetniške akademije nima štipendij in bo zelo težko dobila delovna mesta. Problem je tudi pripravništvo, kjer bi moreli v večji meri upoštevati kvalitetno delo oz. uspešnost pripravnika in ga glede na to zaposliti na ustrezno delovno mesto. Tudi nJim bi morali v primeru nezaposlenosti zagotoviti socialno varnost, to pa naj bi se reševalo v okviru socialnega skrbstva Veliko govorimo o nezaposlenosti? Tudi na konferenci smo, vendar je bilo večkrat poudarjeno, da je mad nezaposlenimi največ težko zaposljlvih oseb, ki se na morajo zaposliti ni na delovna mesta, ki so sicer zanje prirejena. To so delavni in drugačni Invalidi, ob tam pa je bilo tudi ugotovljeno, de delovna Invalidnost v naši republiki narašča, zato bi ji bilo treba posvetiti več pozornosti. Problem so tudi višine pokojnin invalidsko upokojenih oseb, ki prejemajo zelo nizke pokojnine. Delegati so spregovorili tudi o problematiki invalidnih otrok, za katere ni mest v ustreznih ustanovah in so navadno v breme družin, kjer pa Jim često ne morejo zagotoviti primerne vzgoje in usposabljanja Kako pa naša varnostna kultura? Je zelo na nizki stopnji. Poškodbe ob delu so rezultat nerazumevanja in neupoštevanje varnostnih predpisov. Problem Je uvoz strojev, ki po naših varnostnih predpisih ne zagotavljajo popolne varnosti, dodatnih sredstev za nakup potrebne varnostne opreme pa ni. Poudarjeno je bilo, da Je varnost ob delu v prvi meri odvisne od delavca samega, ki naj bi s stalnim usposabljanjem poskrbel za svojo varnost. Omenjen je bil tudi problem alkoholizma, ki Je večkrat tudi vzrok za različne poškodbe. Zdrave življenjska razmere? Zdrevstveno varnost delavcev bomo zagotovili s prizadevanju za ohranjanje zdravih življenjskih razmer, z organizacijo dispanzerjev za dalo ter s stalnim spremljanjem zdravja slehernega delavca In pravočasnim premeščanjem poškodovanih delavcev na ustrezna delovna mesta Več pozornosti preventivnemu zdravljenju in v zvezi s tem tudi reševanje problema specializacije posameznih kliničnih centrov, česar rezultat bi bil zmanjšanje zdravljenj v tujini. Stanovanjske politika? Stanovanjsko kreditiranje naj bi se vodilo z enega mesta, da bi imale ustrezne službe pregled nad vsotami stanovanjskih posojil, ki jih pridobi posameznik. Vač pozornosti družbeni izgradnji stanovanj, izražene pa je bila tudi zahteva po nadzoru nad cenami gradenj. Govorili sta tudi o socialni varnosti kmečkih proizvajalcev? Z uveljavitvijo starostnega zavarovanja in zdravstvenega varstva kmečkih proizvajalcev so bili že postavljeni osnovni temelji socialne varnosti. Sami kmetje so poudarjali, da je njihova socialna varnost sicer le dobro obdelana zemlja, da pa včasih tudi potrebujejo družbeno pomoč. Nekaj besed je bilo izrečenih tudi o problemu porodniškega dopusta kmečkih žensk, vendar bo potrebno na tem področju še marsikaj storiti. Socialna karta? To je ena izmed možnosti, da bi imeli pregled nad vsemi prejemki, socialne kartice pa bi naj bile tudi izhodišče za socialno politiko v posameznih delovnih organizacijah. Delegati so se zavzemali za to, naj bi sindikati odločno podpirali možnost o obveznem uvajanju teh socialnih kartic za delavce. Druga področja? Govorili smo o otroškem varstvu, o prilagajanju delovnega časa (ugotovljeno Je bilo n.pr., da so trgovine od 12. do 14. ure skoraj prazne), o družbeni prehrani, kjer naj bi ne bilo omejitev investicij v obrate družbene - \ OBČINSKA DELEGATA O 3. KONFERENCI ZSS O SOCIALNI VARNOSTI: DO VEČJIH SOCIALNIH PRAVIC LE Z BOLJŠIM DELOM DO VEČJIH SOCIALNIH PRAVIC LE Z BOLJŠIM DEL OM je bila ena izmed misli podpredsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Martina Mlinarja, mi pa smo se odločili, da o delu 3. konference sindikata, ki je zasedala februarja spregovorimo z delegatoma iz naše občine tov. KERČ HELENO iz TOSAMA in tov. ANTONOM BREZOV AR JEM iz EMONE TOZD KOOPERACIJA. prehrane, nekaj' besed pa je bilo izrečenih tudi o rekreaciji (aktivni odmori), kulturi in letnemu oddihu delavcev. ►rad nami so stališča In zaključki 3. konferenca. Kako naprej? Konferenca bo dosegla svoj namen, ca se bodo njeni dogovori izvajali na vseh ravnah na I« v osnovnih organizacijah. Vendar bo treba socialno varnost se neprej graditi na rezultatih dela in gospodarjenja, ekonomska in socialna politika pa morata to omogočiti in pospeiiti. Sindikalna organizacija pa mora delavca usposabljati in usmerjati tako, da bodo postali gospodarji nad tokovi družbene reprodukcija, s tam pa tudi pravi nosilci socialna politika in svoja socialna varnosti. Vara ■faiiifiiifiiiiiattiiiiiiiililliiilMittiiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiilliiiiiiiiiiliiiifiiiiiiitiUJiiliiiiiiiiittillii RAZPIS raziskovalnega programa občine Domžale V skladu t sprejetimi določili Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti za obdobje 1981-1985 objavlja Izvršilni odbor ORS Domžal« raziskovalne organizacije, ki pristopijo k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi ORS Domžale. Z Prijavljena raziskovalne potrebe morajo biti usklajene z 2. členom Samoupravnega sporazuma o temeljih plana ORS Domžale 81—85 in z Družbenim planom občine Domžale za obdobje 1981-1985. 3. ORS Domžale bo v letu 1982 sprejela v financiranje aplikativna raziskave in prenos raziskovalnih dosežkov v neposredno proizvodnjo. 4. V prijavi je potrebno navesti delovno hipotezo, metode dala, predviden obseg dela /vsebinsko, finančno in časovno/, izvajalca raziskave in uporabnika rezultatov raziskovalnega dela. 5. Prijave sprejema Izvršilni odbor ORS Domžale na naslov Ljubljanska 36,61230 Domžale do 15.5,1982. RAZPIS za prijavo raziskovalnih potreb v občini Domžale. 1. Raziskovalne potreba lahko prijavijo TOZD in družbenopolitične organizacije s področja občine Domžale in 6. 0 izboru raziskovalnih nalog bo na predlog Izvršilnega odbora ORS in po kriterijih RSS odločila skupščina v juniju 1982. SREBRNI ZNAK SINDIKATOV SLOVENIJE Na podlagi 2. Člena Pravilnika o podeljevanju srebrnega znaka sindikatov Slovenije razglaša predsedstvo Občinskega sveta ZSS Domžale rok in pogoje za Dodelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije v letu Predsedstvo OS ZSS razpisuje za leto 1982 podelitev pet srebrnih znakov Članom sindikata in 2 srebrna znaka osnovnim organizacijam sindikata. 1. Srebrni znak ZSS se podeli osnovni organizaciji Zveze sindikatov za večletno vzorno, učinkovito in napredno politično delovanje pri uresničevanju neposrednih interesov članstva upoštevaje skupne, dolgoročne in celovite interese delavskega razreda. Predlog za podelitev srebrnega znaka osnovni organizaciji ZSS poda konferenca osnovnih organizacij delovne ah druge organizacije združenega dela ali predsedstvo občinskega sindikalnega sveta na lastno pobudo ah na pobudo drugih organov Občinskega sveta ZSS oz. drugih družbenopolitičnih organizacij. Predlog o osnovni organizaciji ZSS mora vsebovati naslednje podatke: - naziv in naslov, število sindikalnih skupin, članov njenega izvršnega odbora ter drugih organov; - dokumentiran opis njene organiziranosti in uresničevanja dogovorjenih načel o ustrezni kadrovski sestavi njenih organov; - nazoren opis njenega političnega delovanja v preteklosti in posebej v zadnjih letih z orisom poglavitne vsebine, metod in oblik dela; pri tem mora biti razvidno, s katerimi pomembnimi nalogami se je ukvarjala, katere akcije je opravila, kakšna stališča ali sklepe je s tem v zvezi sprejela in v kolikšni meri in kako jih je uresničila; opis delovanja mora še zlasti prikazati, kako je opravila oz. opravlja naloge, ki so sindikatu v TOZD oz. v delovni skupnosti naložene z ustavo in zakonom o združenem delu, kako je katere sklepe 9. kongresa ZSS uresničuje, kako in v kolikšni meri se v njeno delo vključujejo člani ZSS ter posebej kako in na kakšen način uresničuje tvoje neloge ter odgovornosti izvršni odbor osnovne organizacije ŽS. 2. Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije se podeli članu Zveze sindikata, ki je z večletnim družbenopolitičnim delom v naprednem delavskem gibanju oz. sindikatu uresničeval delavske interese s tem, da je dosledno, pomembno in učinkovito prispeval k uveljavljanju, razvoju in razredni naravnanosti sindikata. Predlog za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije posamezniku lahko poda osnovna organizacija ZS, če so tako skleniti njeni člani na sindikalni skupini idi izvršnem odboru. Podelitev srebrnega znaka posamezniku lahko predlaga tudi odbor za organizacijsko in kadrovsko politiko pri OS ZSS, občinski odbor dejavnosti sindikata ali predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, če je tako sklenil na svoji seji. Predlog obsega zlasti: - naziv in naslov predlagatelja in datum, ko je o tem sprejel sklep; - osebne podatke kandidata; - nazoren opis delovanja kandidata v sindikalni organizaciji oz. opis njegovih prizadevanj za uveljavitev in razvoj sindikata, opis njegovega deleža k organizacijski učvrstitvi in k uresničevanju političnih nalog sindikalne organizacije oz. sindikata kot celote ter sindikalne organizacije oz. sindikata kot celote ter opis kandidatovega političnega delovanja s čim stvarnejšim prikazom ciljev in toženj, ki jih je pri tem uveljavljal; - pregled kandidatovega dela in funkcij v zvezi sindikatov, v drugih družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih, v samoupravnih organih OZD, v organih družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter drugod z navedbo, kdaj, kje in kako jih je opravljal; - utemeljitev razlogov zaradi katerih je predlagan za podelitev srebrnega znaka, ki sloni na politični oceni kandidatovega dela, prizadevanj in uspehov. 3. Predlog za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije nam pošljite najpozneje do 30. aprila 1982 na priloženem obrazcu na naslov: OBČINSKI SVET ZSS DOMŽALE, Odbor za organizacijsko in kadrovsko politiko, Ljubljanska 70, Domžale. 4. Srebrni znak ZSS bo podeljen na slavnostni seji Občinskega sveta ZSS predvidoma ob Dnevu republike. Ob koncu meseca maja razstava obrtnikov: VELIKI DOSEŽKI — MALEGA GOSPODARSTVA V naši občini vsekakor lahko govorimo o malem gospodarstvu, kot o pomembni gospodarski panogi. Tu je nekaj podatkov: V občini imamo 980 obratovalnic, ob tem pa 1097 nosilcev obrti. Pri njih je zaposleno še dodatno 1100 delavcev. Vsega je torej v obrti zaposlenih okrog 2200 ljudi, ob tem, da je v občini prijavljenih še 264 t. i. „popoldancev." Kako je s panogami obrti? V domžalski občini beležimo izdelovalce predmetov iz nekovin, kovin, izdelovalce elektrotehničnih izdelkov, lesenih predmetov, tekstilnih izdelkov, predmetov iz usnja in gume, izdelovalce živilskih izdelkov ter raznovrstnih drugih proizvodov. Prav tako imamo stavbno obrt in obrt izdelovanja gradbenega materiala v občini posredujejo osebne storitve in storitve gospodinjstvom pa avtoprevozniške in gostinske storitve. Eden od dokaj ilustrativnih podatkov o moči malega gospodarstva je vplačana članarina za obrtno združenje. Po vplačani članarini (prispevna stopnja 0,57%) se Domžale uvrščajo na 3. mesto med slovenskimi občinami takoj za Mariborom in Šiško. Ta članarina v našem primeru za obrtno združenje znaša 2,120.000 dinarjev. Od tega denarja so za strokovno službo na združenju namenili 1732.000 dinarjev. Tudi ta podatek domžalsko občino uvršča na 3. mesto med slovenskimi občinami. Vidimo torej, da gre za široko razvejano gospodarsko dejavnost, ki ji skušamo v naši družbi dati ustreznejšo veljavo, kot jo sicer obrtna dejavnost danes ima. Posebno si za dosego te veljave, glede na objektivno gospodarsko moč in možne rezultate, seveda prizadevajo sami obrtniki. V maju mesecu - točneje °d 25. - 29. maja ob našem občinskem prazniku - bodo v hali Komunalnega centra pripravili razstavo domžalskega malega gospodarstva. Kako si to razstavo zamišljajo, nam je v intervjuju posredoval nekaj podatkov BORIS LIEBER, predsednik Izvršnega odbora Združenja obrtnikov občine Domžale in hkrati tudi predsednik organizacijskega odbora. Tole je povedal: Namen razstave Domžalski obrtniki želimo Prikazati razvejanost in potencialno gospodarsko moč obrti v °bčini. Seveda pa si v sedanjih pogojih gospodarjenja želimo z njo doseči tudi še to, da bi pomenila dober pregled možnosti za nadomeščanje uvoza, nkrati pa tudi možnosti za izvoz. Le-tega nekateri obrtniki iz naše občine že uresničujejo in gotovo so (pravzaprav smo to že ugotovili) še velike možnosti za to, da izvoz dosedanjih izvoznikov ne le povečamo, ampak da ga uresničujejo tudi drugi obrtniki. Uspešne izvoznike v občini smo v glavnem že evidentirali in prav je, da se njihov dosežek popularizira, saj je lahko za vzor marsikomu. Evidentirati želimo delovne uspehe vseh obrtnikov Pred razstavo smo si postavili pravzaprav zelo obsežen cilj, saj moramo obiskati skoraj 1000 obrtnikov ter pregledati kakšni so delovni dosežki nosilcev konkretne obrti, dosežki, ki so primerni za razstavo. To je glede na število in različne stroke nemajhno delo, katerega rezultati pa bodo mogoči ob veliki prizadevnosti strokovnih skupin, katerih člani hodijo na razgovore z obrtniki. Predvidevamo, da bomo na razstavo lahko vključili izdelke 300 -350 razstavljalcev. Med proizvodnimi razstavljala bodo tudi storitve. Tako bodo denimo gostinci prikazali različne po-grinjke, avtoprevozniki bodo svoje delo prikazali na maketi itd. Poudariti pa velja, da gre predvsem za razstavo, ne pa za komercialni sejem, čeprav bomo v času prireditve pripravili tudi nekaj poslovnih srečanj. Izvoz in še enkrat - izvoz V tem smislu bodo organizirali tudi nekaj poslovnih dogovorov v katerih želijo pričeti s širšo izvozno aktivnostjo med Slamnikarska obrt je tradicionalna domžalska obrt. Prizor iz proizvodnje slamnikov z začetka tega stoletja obrtniki. Kot so lani že storili, bodo tudi letos pozvali predstavnike velikih trgovinskih organizacij, ki se ukvarjajo z uvoznimi oz. izvoznimi posli. To, da želijo povečati izvoz in nadomestiti uvoz, so zapisali celo kot motto razstave: „VZGOJIMO, IZVOZIMO IN UVOZ NADOMESTIMO!" Ob teh poslovnih pogovorih bodo ob priliki razstave pripravili tudi dve okrogli mizi o možnostih turizma v domžalski občini ter o načelih za dobro gospodarjenje, predstavili bodo možnosti dopolnilnega izobraževanja zaposlenih, pripravili bodo nekaj kulturnih, družabnih in športnih prireditev. V dneh razstave bo že drugič pripravljeno „Srečanje obrtnikov", razvili bodo obrtniški prapor itd. Ob priliki razstave bo Združenje obrtnikov prevzelo tudi pokroviteljstvo nad moškim pevskim zborom iz Radomelj. K ogledu bodo povabili vse občane, s posebnim veseljem seveda mladino vrtcev in šol. Odziv med obrtniki je že dokaj-šen! Odziv med obrtniki je že dokajšen, vendar ugotavljajo, da je še vedno mnogo takih, ki bi lahko, pa še niso prijavili svojo udeležbo. Prav delovne skupine, ki hodijo po terenu, želijo preprečiti, da bi izpadle iz pregleda tiste panoge obrti, kjer obrtniki imajo kaj pokazati. Zato tale prispevek velja tudi kot (zadnje) povabilo: OBRTNIKI, PRIJAVITE SE! DO KONCA APRILA JE ŠE CAS! Poudarek in priznanje inovacijam! V domžalski občini je nekaj posameznikov, ki se trudijo tudi na področju inovacij, izumov in tehničnih izboljšav. Zato je primeren trenutek, da tudi ti pokažejo svoje domislice, svoj prispevek obstoječim rešitvam, tehnologiji. Gotovo je tudi med obrtniki mnogo takih, ki razmišljajo o tem, kako proizvodne procese poceniti, izboljšati, dograditi. JAVITE SE! Ustanovljena bo posebna komisija, ki bo inovacije ocenila in najboljše seveda nagradila. Ob koncu maja se v hali Komunalnega centra v Domžalah torej obeta celovit in dober pregled pomembne gospodarske dejavnosti, kakršna je obrt v naši občini. M. Brojan OBJAVA TGDO „NAPREDEK" Domžale TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM objavlja prodajo „URE ZA PRIHOD NA DELO IN IZ DELA" do 70 zaposlenih v enoti. OGLAS Prodaja se poslovno-stanovanjska stavba, Kolodvorska cesta št. 5, Domžale. Informacije se dobijo na Krajevni skupnosti Domžale, Kidričeva 14 ali na telefon 721-064. Na podlagi 18. in 41. člena Zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS št. 1/80) in določb Samoupravnega sporazuma o temeljih planov zdravstvene skupnosti Domžale je zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Domžale na svoji seji dne 15.2.1982 sprejel UGOTOVITVENI SKLEP: Za leto 1982 se ugotovijo stopnje prispevka za Z dnem uporabe tega sklepa prenehajo veljati zdravstveno varstvo kmetov in znašajo stopnje določene v 3. členu ugotovitvenega sklepa - od katastrskega dohodka 20 % ° prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in - pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo osnovah za obračun prispevkov določenih katerg-1.100 din letno. °rij uporabnikov za leto 1981. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Datum: 15.2.1982 Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se PREDSEDNIK SKUPŠČINE: od 1. januarja 1982 dalje. Franc JERAJ.U f V. ZIMOVANJE OTROK VVO DOM2ALE NA VELIKIH BLOKAH Tudi letos smo organizirali zimovanje predšolskih otrok, ki se ga je udeležilo 124 otrok iz vseh enot vaše VVO. Otroci so bili razdeljeni po skupinah, ki jih je vodilo 14 vzgojiteljic, medicinska sestra in vodja zimovanja. se seznanili z naseljem, spoznali življenje, delo in delno opremo vojašnice. Šli smo na izlet do Bloškega jezera. Ogledali smo ri tudi kmetije, hiše s slamnatimi strehami. Posebno zanimiv pa je-bil ogled družine, kjer izdelujejo suho robo—kuhalnice. Tam so Tako so najmlajši vozili prvič cilju nasproti na zimovanju Osnovni smotri zimovanja so bili v aktivnosti otrok na snegu, spoznavanju narave v zimskih pogojih, sprostitvi glede na vsakodnevni ritem, socializaciji in vključevanju v skupno delo. Otroci so bili večinoma prvič za dalj časa odtrgani od staršev. Eden od ciljev zimovanja je bil pridobitev elementov osnovne sble smučanja. Vse te smotre smo v celoti dosegli. Ob igri in delu smo najprej spoznali dom JDRC Pula, nas prijazno sprejeli in nam raz-kazali celoten potek izdelovanja kuhalnic Vsak otrok je kuhalnico tudi dobil za spomin. Zanimiv nam je bil kraški svet, ki se nam je kazal na vsakem ko.-'--. S snegom smo imeli težave. Odkrili smo ga v senčni grapi. Prijazni upravnik doma tov. Pejovič nam je vsak dan zvozil s „fičkom" vso smučarsko opremo, da smo lahko tudi smučali. Na snegu nam je pomagal smu- čarski učitelj Darko. Na zaključku zimovanja smo izvedli pravo tekmovanje, da smo lahko pokazali, kaj smo se naučili. Tekmovanje bi pokazalo več znanja če bi imeli boljše snežne pogoje. Pa vendar smo bili zadovoljni, saj smo dosegli osnovni smoter: veselj do bivanja v naravi in smučanja. Vsak večer smo si ogledali risanke v klubski sobi, prepevali, plesali, risali svoje vtise v dnevnik. Pred spanjem so vzgojiteljice prebirale pravljice, otroci pa so utrujeni in polni novih vtisov, doživetij zaspali. Le sem in tja se je kateremu od otrok utrnila solza za mamico ali očkom. Že med pripravo in med samim potekom zimovanja smo se zavedali velike odgovornosti, ki smo jo sprejeli ob prevzemu otrok. Posebno zahvalo pa moramo izreči vzgojiteljicam, saj je vsaka za svojo številno družino 8—12 otrok skrbela 24 ur dnevno kot prava mama. Pri organizaciji zimovanja so finančno sodelovali starši s plačilom hotelskih storitev, ostale stroške pa je pokrila Skupnost otroškega varstva Domžale. TKS pa že tri leta uspešno usposablja vzgojiteljice v šoli smučanja. Brez nesreč, brez kakršnihkoli neprijetnosti so otroci po enem tednu stekli nasmejani v objem staršev. DELO MLADINSKEGA ODSEKA SKEGA DRUŠTVA DOMŽALE: PLANIN- Planinci imajo to dobro lastnost, da svojega uspešnega dela ne obešajo na veliki zvon. Tako je tudi z mladim pod-rastkom Planinskega društva Domžale. V tišini opravljajo svoje delo, ki je iz dneva v dan večje in uspešnejše. Težko je vse opisati pa vendar pojdimo po vrsti. Mladinski odsek ima svoje planinske skupine na sedmih osnovnih šolah. Aktivnih članov v teh skupinah je 160, vodijo jih mentorji iz vrst mladinskih vodnikov in učiteljev, kd jih je tudi vedno več ,v vrstah mladinskega odseka. Za vse skupine organizira mladinski odsek redne mesečne izlete v gore. Ze pred dvema letoma si je bilo težko misliti, da bo avtobus, s katerim smo odhajali mladi planinci na izlete, zaseden, danes pa je že povsem normalno, da sta do zadnjega kotička napolnjena dva avtobusa. V letošnjem šolskem letu so člani odseka organizirali že pet izletov in dva orientacijska tekmovanja. Višek pa sta bili dve planinski šoli v naravi in sicer poletna v Bohinju in v mesecu februarju zimska na Menini planini. Prve se je udeležilo 40 planincev, zimske pa 36. Od tod je tudi fotografija. V teh planinskih šolah so se udeleženci seznanili z življenjem v gorah v različnih letnih časih. Mladi planinci odhajajo iz vseh akcij, ki jih organizira mladinski odsek, zadovoljni in komaj čakajo, da bo zopet mesec naokoli in da se bomo zopet videli na novem izletu. Za tak uspeh je zaslužna skupina petnajstih mentorjev mladinskih vodnikov in mladih planincev, ki se pripravljajo, da stopijo v vrste mladinskih vodnikov pod vodstvom neumorne načelnice Marije Horjak. Ta skupina se sestaja vsak torek zvečer v prostorih društva, odhaja z mlajšimi planinci na izlete, pripravlja predavanja po šolah in neumorno išče nove in nove možnosti za svoje delovanje. Ni jim žal sobot, ko zgodaj zjutraj odhajajo kot vodniki mlajših na ture, ni jim žal popoldne-vov, ko delajo kot mentorji po šolah. Pionirji - planinci ob igluju na Menini planini februarja letos MLADI V PRIPRAVAH NA KONGRES SEMINAR ZA AKTIVISTE ZSMS Do 11. kongresa Zveze socialistične mladine, ki bo oktobra letos v Novem mestu, je še pol leta. Da bi v osnovnih organizacijah o kongresnih materialih, položaju, problemih in uspehu mladih vodili najširšo razpravo, je predsedstvo občinske konference ZSMS Domžale pripravilo na Trojanah dvodnevni seminar. Udeležilo se ga je 80 predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij. .J Dopoldanske ure so bile namenjene osnutkom kongresnih dokumentov, ki so razdeljeni v štiri poglavja. Kristina Krivec je govorila o trenutni družbenoekonomski situaciji pri nas in položaju mlade generacije v njej. O nalogah mlade generacije o političnem sistemu socialističnega samoupravljanja je pripovedoval Igor Lipovsek. Poglavje o ZSMS kot najširši fronti mlade generacije je pripravil Stane Oražam, zadnjega o družbeni interesih mladih pa Ksenija Cankar. V opoldanskem delu seminarja so mladi poslušali predavanje Marka Mokorala o informiranju v ZSMS, Matjaž Rapnik pa je uvedel v javno razpravo o spremembah ZSMS. Popoldne je stekel program o kadrovskih postopkih. Bliža se junij, ko bomo izvolili novo vodstvo občinske konference, vodstva področnih konferenc in komisije. Za vse omenjene funkcije /če hoćemo, da nam bodo organi, centri in komisije dobro delali/ potrebujemo okrog 160 mladincev. Dogovorili smo se, da zagotovimo najboljše aktiviste, pri tem pa pazili, da ne bomo okrnili dela osnovnih organizacij. Poleg tega moramo evidentirati tudi delegate za organe republiške konference. Po premoru sta Maja Korošec in Marjan Grojzdek pripravila predavanje o mladinskih delovnih akcijah. Predstavila sta zvezno mladinsko delovno akcijo Posočje, kamor bodo v Juniju odšli domžalski brigadirji. Pred večerjo je bila okrogla miza, v katerii je prišel do besede vsak udeleženec seminarja in povedal o težavah in uspehih svoje osnovne organizacije. Slišali smo veliko problemov, nekatere poskušali takoj rešiti, mnoge pa smo si zapomnili in jih bomo morali streti skupaj še s kom. Po večerji je bila projekcija filma z zvezne mladinske delovne akcije Vlasina v južni Srbiji, nato pa družabni večer. V nedeljo je seminar pričel Karal Kušar s predavanjem o politični in gospodarski situaciji v svetu in pri nas, nato pa prešel na vamostno-politično oceno in mladinski kriminal v občini. Razprava je bila živahna in se je ze celo uro zavlekla preko predvidenih dveh ur. Nato so člani predsedstva občinske konference govorili o sprejemu pionirjev v ZSMS, klubski dejavnosti, programu ob prihodu Štafete mladosti, obeleževanju 11. kongresa ZSMS, prireditvah v maju — mesecu mladosti, tekmovanju za najboljšo osnovno organizacijo ZSMS, naboru, obrambnem usposabljanju Študentk na Pokljuki, mladincih prostovoljcih v enotah TO, organiziranosti aktivov ZSMS v enotah TO in akciji NNNP. Ob koncu so se dogovorili za akcije v bližnji prihodnosti in ocenili seminar. Igor Lipovšek OGLAS V najem vzamem garažo ali poslovni prostor za mirno obrt Prodam električno kitaro HOHNER. Naslov v oglasnem oddelku. OG LAS Kupim zazidljivo parcelo v okolici Domžal. Naslov v uredništvu. OGLAS V Mengšu zaradi selitve ugodno prodam kuhinjo Gorenje — rjave barve. Telefon 061/551-278. SERVIS 4fVALNIH STROJEV KLANĆAR TINE Vkr. Čutar jeva 6 M LADI, MLADI, MLADI: OBČINSKA KONFERENCA ZSMS SE PREDSTAVI V prejšnjih nadaljevanjih smo si ogledali zgodovino mladinske organizacije in povedali, kakšen naj bo in kdo je sploh lahko član Zveze socialistične mladine. Danes si bomo pobliže predstavili osnovno organizacijo in občinsko konferenco ZSMS. ORGANIZACIJSKE OBLIKE ZSMS Nihče ne vstopi v Zvezo socialistične mladine zato, da bi bil Se bolj sam. Vsakdo se Se spominja pravljice o očetu in treh sinovih, ki so zlahka zlomili vsak svojo palico, treh skupaj pa ni zmogel nihče. Poleg tega pa vemo, da se človek največ nauči v družbi; najbolj se oblikuje, ko je v stiku z drugimi. Mlad človek se velikokrat pred resničnostjo zateka v svoj sanjski svet, kjer je vse lepo uglašeno. Dokler je sam v svojem svetu Je vse v redu. A pride nov dan, spet je treba v Solo, med prijatelje, družbo; tu pa ni več prostora za njegov svet, le del ga lahko postavi v resničnost Če se bo veliko pogovarjal z drugimi in si dopolnjeval svoje poglede na življenje, ne bo razočaran. Če pa bo raje spet se potegnil vase in poskušal živeti sam, bo lahko le s strani občudoval navadne smrtnike, ki živijo „čisto preprosto vsakdanje enolično srečno" življenje. Seveda pa ne opazi, da je ta vsakdan ,,preprosteža" poln dogodkov, srečanj, borb, tegob, popuščanj, vsklajevanj, pogledov, spregledov, napak, izpuščenih priložnosti, ki delajo življenje zanimivo.. Zato se mladinci povezujejo v osnovne organizacije. Osnovna organizacija V osnovni organizaciji ZSMS mora biti najmanj 5 mladincev, zgornja meja pa ni predpisana. Vendar se je pokazalo, da so za dobro delovanje prevelike osnovne organizacije neustrezne, ker ni pregleda nad članstvom in zato ostaja večji del mladincev neaktivnih. Zaradi narave dela so največje osnovne organizacije lahko v Šolah, ker so mladinci blizu drug drugemu. Težje je „držati skupaj" veliko osnovno organizacijo v razpostranjeni krajevni skupnosti in se težje v delovni organizaciji, kjer so posamezne temeljne organizacije oddaljene druga od druge več kilometrov. Tako smo že skoraj odgovorili na vprašanje, kje se člani ZSMS organizirajo v osnovnih organizacijah ZSM: — v temeljnih organizacijah združenega dela, — v pogodbenih organizacijah združenega dela, — v enovitih delovnih organizacijah, — v delovnih skupnostih, — v temeljnih zadružnih organizacijah in temeljnih organizacijah kooperantov, — v vzgojnoizobraževalnih organizacijah in temeljnih organizacijah kooperantov, — v krajevnih skupnostih, — v enoti JLA. Seveda pa v vsaki od teh sredin ustanovimo več osnovnih organizacij, če to zahteva število mladih ali prostorska razprostranjenost. Čeprav v osnovni organizaciji odločajo le člani ZSM, je treba v delo osnovne organizacije enakopravno vključevati vse mlade/ ne glede na članstvo. Po statutu se mora osnovna organizacija sestajati najmanj enkrat mesečno. Če bi se tega strogo držali, bi ugotovili, da vsaj polovica osnovnih organizacij ne deluje po statutu in bi jih razpustili. Naj to ne zveni kot opravičilo ali potuha; vse takšne osnovne organizacije tudi slabo delajo in izgubljajo članstvo, ker se v njih ničesar zanimivega ne dogaja. Ko se odloča o pomembnih stvareh /programu dela, sprejemu v članstvo, izključitvi, izbiranju vodstva, denarnih zadevah, zamenjavi vodstva, .. ./, mora biti prisotna NAJMANJ polovica članov osnovne organizacije. O tem ne mora odločati vodstvo samo ali peSčica mladincev, čeprav se nam v naSih osnovnih organizacijah dogaja ravno to. Predsedstvo osnovne organizacija Osnovna organizacija izvoli predsedstvo, predsednika, sekretarja, blagajnika n nadzorni odbor. Predse .stvo vodi osnovno organizacijo, ripravlja sestanke osnovne organizacije, tekoče spremlja, kako se izvršuje program dela,. .. Pred- (Nadaljevanje s 24. strani) s • sedstvo ima poljubno Število Članov, navadno pa se giblje od 5—15. Če je predsedstvo preveliko, se včasih vsa dejavnost osnovne organizacije omeji na člane predsedstva, kar je prav gotovo slabo. Ponavadi zadolžimo vsakega člana predsedstva za določeno področje /pohodi, zabava, kultura. Sport, mladinske delovne akcije, informiranje.../. Na ta način uveljavljamo idejo o kolektivnem vodenju in delo ter obveznosti pravičneje porazdelimo. Predsednik osnovne organizacije Predsednik predstavlja osnovno organizacijo, vodi njeno delo, sklicuje in vodi delo predsedstva osnovne organizacije. Ker idejo o kolektivnem vodenju Se zelo slabo uresničujemo, je navadno glavni nosilec dela osnovne organizacije, njen mentor in gibalo. Zato je predsednik nepriljubljena funkcija; veliko časa vzame, na mnogih sestankih je treba biti „po funkciji", zagrabiti moraš za delo, ko so že vsi člani predsedstva vrgli puSko v koruzo, vzpodbujati moraš mladince /da ti potem kdo reče: „Kaj se pa grebeš? I"/, povsod moraS biti prisoten /da ti mama pravi: „Si ti neumenl", oče pa: „Raje zgrabi za delo doma ali pa naredi kaj za denar. Od politike ni denarja I"/ in na koncu si edini krivec, če akcija ni uspela in edini na zatožni klopi, 6e so mladi /mogoče sploh niso bili člani osnovne organizacije/ naredili kakSno traparijo. Vendar je to, da te 20, 50 ali 100 mladih izvoli za predsednika, veliko priznanje tvojemu dosedanjemu delu. In ko boS predal, po izteku mandata, svoje mesto drugemu, se boS vedno rad spominjal tistih dni. Sekretar osnovna organizacija Sekretar v odsotnosti predsednika vodi osnovno organizacijo. Skrbi za evidenco članstva in nadzira, kako se izvaja načrt dela in kako posamezniki izvršujejo svoje naloge. Navadno je sekretar v senci predsednika, kar pa ne bi smel biti. Blagajnik vodi denarne posle osnovne organizacije in skrbi, da je članarina redno pobrana. Nadzorni odbor nadzoruje, kako osnovna organizacija gospodari z denarjem in materialnimi sredstvi. Osnovna organizacija lahko ustanavlja najrazličnejše krožke in komisije /za šport, družabne aktivnosti, kulturne prireditve, OZN, marksistični, .. ./. Komisije pripomorejo k bolj zanimivemu in pestremu delu osnovne organizacije. Veliko večji je uspeh In zadovoljstvo, če je 15 zagnanih v recitatorski skupini, 10 marljivih v komisiji za izdelavo glasila, 15 predanih ljubiteljev filma in fotografije v foto krožku, kot pa da vseh 40 tlačimo na enotne sestanke, kjer se bomo enkrat pogovarjali o glasilu, drugič recitirali, tretjič pa razglabljali o filmu. Ne smemo pozabiti, da bi se v osnovni organizaciji s svojim mnenjem in delom moral uveljaviti VSAK mladinec. To Je pa lažje v manjši skupini /krožku, komisiji/, kot v okviru celotne organizacije, ko marsikoga, posebno nezgovorne, spregledamo in postavimo na stranski tir. Seveda pa moramo biti enotna organizacija in ko gre za večje akcije, stopiti vsi skupaj, na glede na komisijo. Na koncu pa še napotek, ki govori v prid kolektivnemu delu. Mladinci se morajo razdeliti delo v osnovni organizaciji in v predsedstvj vsaj iz dveh vzrokov: 1. V mnogih organizacijah z odhodom predsednika delo zamre. To se ne bi zgodilo, če bi v osnovni organizaciji delovali tudi ostali člani. 2. Navaditi se moramo, da bodo na najrazličnejše sestanke hodili vsi člani predsedstva /saj je predsedstvo kolektivni organi/ in ne le predsednik. S tem bomo razbremenili predsednika, ostali člani pa se bodo navadili delegatskega odločanja in pridobili na pomembnosti, odgovornosti in izkuSnjah. Občinska konferenca Da bi v okviru občine osnovre organizacije lažje sodelovale in poenotile ter razširile svojo akcijo, ustanavljajo občinsko konferenco' ZSMS. Občinsko konferenco sestavljajo delegati vseh osnovnih organizacij ZSMS in družbenih orgar.izacij, društev in združenj, ki vključujejo mladino. Občinska konferenca ZSMS se mora sestati najmanj dvakrat letno. Vsaj enkrat letno sprejme svoj delovni program, pregleda in oceni delo v preteklem obdobju in obravnava finančno poslovanje. Predsedstvo občinske konference Občinska konferenca izvoli predsedstvo. Naštejmo naloge predsedstva: — uresničuje sklepe in stališča občinske konference, — opravlja tekoče naloge, ki so v delovnem programu konference, — daje pobude in predloge za delo osnovnih organizacij, — spremlja, ocenjuje, spodbuja in usklajuje delo osnovnih organizacij, — pripravlja seje občinske konference, — imenuje komisije in predsednike teh komisij. V Domžalah ima predsedstvo občinske konference 15 članov. Predsednik občinske konference Občinska konferenca izvoli tudi predsednika, ki predstavlja občinsko konferenco, vodi delo občinske konference in sklicuje ter vodi delo predsedstva. Za svoje /ne/delo je odgovoren konferenci in predsedstvu. Sekretar občinske konference V odsotnosti predsednika vodi in predstavlja občinsko konferenca Poleg tega usklajuje delo organov občinske konference in tekoče spremlja izvajanje delovnega programa občinske konference. V domžalski občinski konferenci Je sekretar edini, ki opravlja delo v ZSMS profesionalno, v nekaterih občinah je profesionalec tudi predsednik, mnogi pa imajo še strokovne sodelavce in tehnične sekretarje. Komisije in centri občinske konference Za lažje in kvalitetnejše delo in da bi v svojo dejavnost vključila še več mladih, ustanavlja občinska konferenca komisije in centre, ki so zadolženi za posamezna področja dela S tem tudi razbremenjujemo delo predsedstva. Domžalska občinska konferenca ima naslednje: — center za obveščanje in propagando /izdaja glasila Mi, mladi, obvešča o delu in problemih mladih v občini,.../ — center za mladinske delovne akcije, — komisija za kulturo /KOM-KUL/, — komisija za kmetijstvo /nadomešča področno konferenco mladih kmetov/, — koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva /povezuje delo društev in klubov, ki združujejo mlade/, — center za klubsko dejavnost /z najrazličnejšimi akcijami poskuša vplivati na mlade, da bi svoj prosti čas preživljali organizirano/, — komisija za splošni ljudski odpor, družbeno samozaščito in ohranjevanje revolucionarnih tradicij /pohodi, orientacijska tekmovanja/, — kadrovska komisija, — komisija za mednarodne odnose /pomaga krožkom OZN, pripravlja akcije ob pomembnejših mednarodnih dnevih/, — komisija za idejnopolitično delo /vodi tekmovanje za Kidričevo bralno značko, pripravlja predavanja v osnovnih organizacijah, pomaga marksističnim krožkom/, — odbor za statutarna vprašanja in pritožbe. Področne konference Ker se na sejah celotne občinske konference zbere tudi sto delegatov, se na taktnih sejah težko rešujejo problemi posameznih osnovnih organizacij. Zato je celotna občinska konferenca razdeljena na tri področne konference: a / konferenca mladih delavcev /vključuje vse mlade iz organizacij združenega dela/, b./ konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju /vključuje mladince iz šol in dijaškega doma/. c/ konferenca mladih iz krajevnih skupnosti. Konference mladih kmetov zaenkrat nimamo, ker imamo premalo organiziranih kmetov v ZSMS. Vsaka od področnih konferenc ima program dela, predsedstvo in predsednika MANDAT V ZSMS Mandat pomeni dobo, za katero je nekdo izvoljen na funkcijo ali v organ ZSMS. Mandat organov mladinske organizacije /predsedstev, komisij, odborov, centrov/ traja dva leti. Mladinec je lahko največ dve mandatni dobi /štiri leta/ zaporedoma v istem organu. Drugače je pri nosilcih individualnih funkcij /predsednik, podpredsednik, sekretar/. Njihov mandat traja eno leto z možnostjo ponovne izvolitve. ČLANARINA Vsak član ZSMS je dolžan plačevati članarino. Plačevanja se mladinci ne branijo, ker ves denar ostane osnovni organizaciji. Poleg' tega mladinci dobijo denar z najrazličnejšimi akcijami /plesi, posipanje ceste, čistilne akcije, pobiranje članarine SZDL,.. ./. Opozoriti moram, da so krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in šole dolžne zagotoviti denarne in materialne /prostor/ pogoje za delo družbenopolitičnih organizacij. ZSMS je družbenopolitična organizacija in edino, če decembra ne oddamo finančnega načrta osnovne organizacije šoli, krajevni skupnosti ali organizaciji združenega dela, nam le-ta lahko odreče denarno pomoč. Prihodnjič: Ml SMO Ml, VI STE PA NAŠE SMETI KAJ VSE JE DELO ZSMS? Pripravil; Igor Lipovšek OBVESTILO Sekretariat za notranje zadeve občine Domžale obvešča vse lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil: v ponedeljek, 3.5.1982 od 7. do 17. ure v Moravčah pri skladišču Emona — kooperacija v torek, 4.5.1982 od 7. do 17. ure v Blagovici, pri krajevnem uradu v sredo, 5.5.1982 od 7. do 17. ure v Lukovici, pri krajevnem uradu v četrtek, 6.5.1982 od 7. do 17. ure v Radomljah - pri kulturnem domu v petek, 7.5.1982 od 7. do 17. ure in v soboto, 8.5.1982 od 7. do 15. ure v Mengšu - pri obratu Emona — Mehanizacija. S seboj prinesite prometno dovoljenje za že evidentirano vozilo, za novo ali neevidentirano vozilo pa dokumente o nabavi vozila in osebno izkaznico lastnika. Za vozila, ki še niso evidentirana/opravite po tehničnem pregledu še evidentiranje pri tukajšnjem upravnem organu, s seboj pa prinesite vse dokumente, ki ste jih potrebovali za tehnični pregled in evidenčni list za vozilo. Iz pisarne sekretariata za notranje zadeve občine Domžale REZULTATI APRILSKEGA REFERENDUMA IZ 1978. LETA V MENGŠU Na krajevni skupnosti Mengeš so pred kratkim natančno izračunali, kako so realizirana sredstva, ki so se natekla iz referenduma z dne 2.4.1978, hkrati pa so tudi doda/i jasno preglednico, koliko so prispevali drugi za izvedbo skupnih pridobitev. Tajnik Jože Merčun je ob tem poudaril, da je bilo treba za večino narejenih stvari pripraviti še vso dokumentacijo ki je še ni bilo pred referendumom. Za vsako gradbeno dovoljenje je bilo treba zbrati številna soglasja, kot na primer pri gradnji hiše, teh gradbenih dovoljenj pa so na krajevni skupnosti Mengeš nabrali dvajset, seveda pa so medtem tekle tudi druge investicije in vsa običajna dela. Viii sredstev po programu referenduma 2.4.1978 ZAVEZANCI Po sklepu referenduma Realizacija po referendumu do 30.10.1981 1. Krajani 2 TOZD KS Mengeš 3. KS Mengeš 4. SKIS Domžale 3,228.000,00 820.000,00 7,685.000,00 2,679.368,00 580.000,00 6,838.162,31 7,397.602,15 SKUPAJ: viri po referendumu 11,733.000,00 16,899.132,46 DRUGE INVESTICIJE: 1. KS Mengeš 2. SKIS Domžale 3. Hidrotehnik Ljubljana 4. SCT Ljubljana 1,641.387,35 488.842,00 860.000,00 4,180.313,00 SKUPAJ druge investicije: SKUPAJ vsi viri: 7,170.542,35 24,065.674,81 Pojasnilo: Pri virih finančnih sredstev za referendum je v delež KS Mengeš vštet prispevek po sporazumu SOb Domžale, KS Mengeš ter SCT Ljubljana in sicer: Plačano 19.5.1978 Po sporazumu 1.8.1979- plačano 15.11.1979 3,000.000,00 2,000.000,00 Preglednica Pregled posameznih vlaganj v investicije po referendumu 2.4.1978 prikazu- jejo po št. 1, kaj je bilo narejenega, pod št. 2, kolikšna je bila skupna vrednost investicije, pod SKUPAJ po sporazumu: Realizacija TOZD po referendumu: Opekarna Mengeš Kovinotehna Mengeš Melodija Mengeš 5,000.000,00 400.000,00 100.000,00 80.000,00 Pregled posameznih vlaganj v investicije po referendumu, dne 2.4.1978 Zap. štev. IME INVESTICIJE Skupna vred-investicije Delež KS Mengeš Delež SKIS Domžale 1. Kanalizacije: Zadružniške, Maistrove in Ulice mengeške skupine 755.000,00 755.000,00 2. Kanalizacija: Ulica OF in Jelovškove 715.503,10 218.203,75 497.299,35 3. Kanalizacija: Novakove, Slandrove, Medvedove in Ul. Toma Brejca 831.949,56 351.978,90 479.970,90 4. Modernizacija: Maistrove, Zadružniške in Ul. mengeške skupine 1,234.370,00 392.912,25 841.457,75 5. Modernizacija: Ulice OF in Jelovškove 772.427,00 ' 178.253,00 594.174,00 6. Modernizacija: Medvedove, in Ulice Torna Brejca Modernizacija: Kopretovc poti 1,544.148,00 876.007,00 668.141,00 7. 457.402,00 457.402,00 podražitev: Modernizacija: Zoraninc ulice 298.434,00 169.304,00 129.130,00 8. 925.548,95 372.832,95 552.716,00 9. Modernizacija: Veselovo nabrežje: Gorenjska - Kamniška 687.596,00 390.078,00 297.518,00 10. Modernizacija: Veselovo nabrežje: Kamniška - Kolodvorska 746.060,00 423.246,00 322.814,00 11. Modernizacija: Ulice dr. Tineta Zajca 318.379,00 180.619,00 137.760,00 12. Modernizacija: Proleterske ulice 431.505,00 244.796,00 186.709,00 13. Modernizacija: Slandrove ulice 546.908,00 310.265,00 236.643,00 14. Modernizacija: Novakove ulice 387.000,00 219.548,00 167.452,00 15. Modernizacija: Murnove in Hribarjeve ulice 304.389,00 89.612,00 214.777,00 16. Modernizacija: Stare poti in Kersnikove ulice 1.100.493,00 755.192,95 345.300,05 17. Modernizacija: Zavrti 1,753.413,60 964.377,50 789.036,10 18. Podražitev: Zavrti 1,113.537,15 420.830,30 692.706,85 19. Podražitev: Veselovo nabrežje, Gorenjska - Kamniška • 269.749,20 152.725,65 117.023,55 20. Podražitev: Veselovo nabrežje Kamniška - Kolodvorska 292.711,90 165.738,30 126.973,60 SKUPAJ: ........* i'..... 15.486.524,46 8,088.922,31 7,397.602,15 DRUGE INVESTICIJ K: 1. Most preko Pšate na Pristavi 2. JR v Loki 3. Most v Loki 4. TVD Partizan Mengeš 5. Cesta Mengeš - Topole 6. Zazidalni načrt za stari del Mengša 436.434,00 508.806,20 856.184,15 829.184,15 5,658.313,00 290000,00 247.592,00 508.806,20 556.413,00 829.184,15 618.000,00 290.000,00 188.842,00 300.000,00 SKUPAJ DRUGE INVESTICIJE: Dom družbene samozaščite: 8,579.150,35 1,333.427,00 3.049.995,35 1.333.427,00 488.842,00 9,912.577,35 4.383.422,35 SKUPAJ VSE INVESTICIJE: 24.065.674,81 1.333.427,00 11.138.917,66 1.333.427,00 7.886.444,15 št. 3 delež KS Mengeš in pod št. 4 delež Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale. Ob koncu preglednice je dodanih še dodatnih šest investicij in sredstva, ki so bila do sedaj porabljena za Dom družbene samozaščite v Mengšu. Preglednica Viri sredstev po programu referenduma 2.4.1978 pa kaže, koliko so prispevali krajani sami in koljko drugi investitorji. OGLAS V okolici Domžal, Mengša ali Kamnika kupim primerno lokacijo za opravljanje obrti (2000 m2 ali več). Ponudbe pošljite pod „zdo-mec". OGLAS Sprejmem v varstvo otroke od 5. - 15. ure. Naslov v uredništvu. OGLAS V okolici Zdravstvenega doma v Domžalah sem izgubila žensko uro na verižici. Najditelju nudim nagrado. Naslov v uredništvu. OGLAS Enoinpolsobno najemni-ško, komfortno stanovanje v Ljubljani (Šiška) zamenjam za enako ali manjše v centru Domžal. Telefon 722-688 med 18. in 21. uro. 25.399.101,81 12.427.344,66 C NEKAJ KRATKIH IZ MENGŠA Ker je letošnje leto namenjeno čistoči, se je v mengeški KS osnoval poseben odbor, ki bo poskrbel za nekaj očiščevalnih akcij. Prva bo v tednu pred prvomajskimi prazniki, oziroma od 19.4. do 25.4., ko naj bi Komunalno podjetje Domžale, tako kot že leta nazaj, odvažalo po ulicah kosovni odpadni material. Poleg spomladanskega čiščenja bo posebni odbor v najkrajšem času kritično pregledal okolico in določil nekaj širših očiščevalnih akcij. Na razširjeni seji predsedstva KK SZDL Mengeš, ki jo je vodil Slavko Pisek, je bilo sklenjeno, da se bodo odslej podeljevala bronasta priznanja O F na proslavi tega praznika in ne več na slavnostni seji ob krajevnem prazniku. Ob krajevnem praznovanju se bodo podeljevala le krajevna priznanja. Dogovorjeno je tudi bilo, da bo kratka slavnostna seja ob krajevnem prazniku na tradicionalnem Partizanskem mitingu, tako da se bosta združili obe slovesnosti oz. prireditvi v eno, kar je primerneje tako za krajane kot za tiste, ki bodo dobili priznanja. Osrednji sprejem Štafete mladosti, ki simbolizira bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov In narodnosti, bo v domžalski občini v Mengšu, v nedeljo, 25. aprila 1982 ob 14. uri. Sprejem bo v rokah mladincev, kulturni program pa bodo izvedli , člani Šolskega kulturnega društva, mengeška godba, folklorna skupina. Ob Dnevu mladosti bo v Mengšu odprt park maršala TITA. Turistično olepševalno društvo bo s pomočjo udarniškega dela mladincev in drugih krajanov dokončno uredilo spominski park. Ob praznovanju mengeškega krajevnega praznika bo letos zopet cela vrsta prireditev. 18. junija bo Mengeški prepih, 25. in 27. junija se bo predstavila mengeška dramska skupina, 26. junija bo srečanje gorenjskih folklornih skupin, 3 julija pa bo v letnem gledališču Partizanski miting. Vmes bo še tradicionalna nogometna tekma, veleslalom na travi, propagandni tabor mengeških tabornikov, košarkarski turnir, prikaz ene izmed veščin gasilcev in še marsikaj. 24. aprila bodo mengeški planinci organizirali trimski pohod na Rašico. Če bo za koga pot predolga, pa se bo podal lahko samo do Dobena. Mešani pevski zbor iz Mengša bo imel ob svoji 10—letnici in v okviru praznovanj 30—letnice Svobode Mengeš svoj slavnostni koncert 21. maja. Poleg slavnostnega koncerta jih čaka v domači občini v dobrem mesecu še šest nastopov na različnih proslavah in prireditvah. t-~\ Spomini 87-letnega Mengšana Janeza Koželja - 4 NA GROFOVSKIH POSESTVIH DIŠI PO REVOLUCIJI Skoraj neverjetno je, kakšnih podrobnosti se še danes, po več kot šestih desetletjih, spominja Janez Koželj o svoji trnovi poti ujetnika po ruskih „ lagerjih" in posestvih. Kot avstrijski ujetnik seveda ni mogel pričakovati veliko dobrega, čeprav se je večkrat izkazalo, da prav jezikovna pripadnost širši slovanski skupnosti lahko pomaga ob izredno napetih trenutkih. Po drugi strani pa seje kot eden izmed naprednih Slovencev na kraju samem seznani/z nemogočimi razmerami v tedanji Rusiji in tako globoko občutil potrebo po pravi revoluciji, politični in socialni... ..Ti niti Janez, ti ti Ivani" Avstrijske ujetnike so ruski vojeki prepeljali do Tarnopolja, od tam pa do Voločijtkega, na drugo stran nekdanje maje, kjer so se pripravljali ruski vojaki za fronto. Janez Koželj ta spominja, da so bili že v prvih dneh ujetništva nadvse lačni In žejni. Jedli to iz velikih kotlov, hrena pa je bila tako redka in slaba, da sploh ni bilo vredno Jesti. Povrhu so jim deli namesto žlic nekekšne lesene zajemalke, ki to imele debel roč, na koncu pa skoraj nobene vdolbine, v katero bi zajel redko čorba Ko Je nekega večera stal Koželj ob strani in lačen opazoval na drugi strani ruske vojake, ki so imeli boljšo hrano, Je k njemu pristopil nek mlad fant. Rut, in ga vprašal, če je kaj lačen. Ko mu je Koželj prikimal, je ruski vojak prinesel veliko tkledo „prave" hrana, valal pa mu je, naj pokliče to tovariše. Tako to več dni dobivali hrano pri ruskih vojakih, seveda na črno, z dobrosrčnostjo ruskega vojaka, ki je čakal, da bo šel na fronto. Ko sta se Koželj in ruski vojak zvečer pogovarjala, v začetku predvsem z rokami in vsak v svojem jeziku, je Koželj tudi povedal, da mu je ima Janez. Ruski vojak ga Je nekaj časa začudeno gledal, kakšno ime naj bi bilo to, potem pa te mu je obraz razjasnil in je rekel: „Na: Janezi Ti niti Janez, ti ti Ivan kakor jazi" In prijateljstvo je bilo sklenjeno, čeprav te pozneje pač nista videla nikoli več. V Kijevu t samimi znanci Po nekaj dneh jih Je vlak odpeljal v nepregledno rusko ravnino. Vozili to te tkozi Žitomir, Poltavo In nazadnje prispeli v Kijev. V spominu mu je nejbolj ostala velikanska trdnjava nad mestom In gričevnat svet pod njim. Vse po vrsto je presenetil tudi tramvaj, ki to ga vlekli konji po gričih gor In dol. V trdnjavi je Janez Koželj srečal calo vrtto domačinov, Med ujetniki so bili Janez Šorn z Oobenega, Tona Roje t Hudega, Nastran iz Radomelj, Janko Kuhar z Doba, Joža Lah iz Komande, Andrej Knez z Viča ter to precej drugih znanih iz Domžal in Ihana, katerih imen ta ne spomni več. V trdnjavi to jim pobrali vsa, kar je bilo sploh možno. Bili to bolj podobni capinom t ceste kot ujetnikom. ..Sramovali smo se sami sebe, takšni smo bili," pravi Janez Koželj. i Iz Kijeve pa to jih potlali po raznih gubernljah po širni „matuški" Rutiji. Koželj Ja bil dodeljen skupini, ki ja bila poslana v Obojan, v manjše mesto v kurtki guberniji. Ne posestvu grofa Solodovnlkova Iz zbirnega „ lagerja" v Obojanu je življenjska pot pripeljala Janeza Koželja na grofovtko posestvo. Mužiki to namreč vsak dan nabirali delovno silo za dalo na velikanskih kmetijah. Kdor ja imel kakšen poseben poklic, te je lahko kot ujetnik zaposlil tam, kjer je bilo takšno delo, velika večina pa ja bila poslana na posestva. Veleposestnik Nikolaj Nikolajevič Solodovnikov ja imel že prej zaposlenih čez dvajset avstrijskih ujetnikov, ujetih takoj ob začetku vojna. Novi ujetniki pa to seveda prišli to kako prav, saj je bila pred durmi žetev, mlačev, spravilo pridelkov t polja. Okoli dvajset ujetnikov so odpeljali v vas Pademovko, ki je stala dobrih detet kilometrov stran od Mlhajlovke, kjer Ja bila graščina in vatikanska gospodarska poslopja Solodovnikov je Imel prave ruske trojke konj, eno črno, eno balo, ano rjavo in tudi trojko rdeča barva. Z njimi ta je grof prevažal po posestvu tam ter tja Poleg žrebčarne in kobilarne ja Imal tudi precejšnjo čredo govedi, ovac, gosi; pravzaprav vsega toliko, da Je bilo nemogoča praštati ali ti v kratkem času ogledati. Seve- da pa Ja bilo vmes nepregledne ravnine „ sončne rože", torej sončnic, žita in živinske krma. Prav zato to morali ujetniki delati kot črna živina od svita do mraka, oziroma, kot Ja vedno govoril oskrbnik, od sonca do sonca... Upor med ujetniki Bilo je ob času mlačve. Dobivali to vedno slabšo hrano, drugega pa ničesar, čeprav jim je grof obljubil, da bodo dobili tudi kakšno mohorko in kakšen sold za naj nuj naj te stvari. Ujetniki, med katerimi je bil tudi Janez Koželj, to ta sklenili upreti. BiH to tako utrujeni od dela, izleti od sonca in nasploh brez moči za nadaljevanja takšnega stanja, zato to sklenili opozoriti na tvoja pogoja z odkritim odporom. Sredi mlačve to ustavil-mlatilnico in prekriženih rok počakali grofa, ki se je prlpodil t trojko preko stepe Povedali to mu, da Jim ja popolnoma vseeno, če tu pustijo tvoja življenja; tako te na da več živeti naprej I Grof Nikolaj Nikolajevič Solodovnikov je v začetku rohnel, da to izprijene i in da bo dal vse do zadnjega pobiti, ko pa ja spoznal, da jih na bo mogel omajati, naredila pa bi ta lahko velika škoda. Jim ja na mah izplačal, kar je imel pri tebi denarja Ostal Jim Ja sicer to marsikaj dolžan, a vendar je bilo glavno to, da to ujetniki dokazali, da to tudi ljudje in da to vredni človeškega dostojanstva Grof sa jih ja od takrat naprej po tvoje bal, verjetno pa nI slutil, da je pred vrati tudi oktobrska revolucija ki mu bo vzela vse... Ujetniki so tudi dosegli, da jih oskrbnik ni več tepe I in da to bili ob nedeljah prosti. Prve svetle zarje novih časov to ta že svetlikata v daljavi; zalo daleč, a vendar to Jih vsi slutili... (prihodnji«: Revščina, bolezen, smrt...) Ivan Sivac OSNOVNA SOLA "JURIJ VEGA" MORAVČE Komisija za delovna razmerja na Osnovni ioli „Jurij Vaga" Moravč« RAZPISUJE prosta dela in naloge VARUHINJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Nastop službe s 1.5.1982. Pogoj za zasedbo: končana osemletka, starost nad 18 let. Kandidatka se mora obveza«, da bo v 5 letih končala šolo za varuhinje. Ponudbe sprejema tajništvo šole v 15 dneh po objavi. Kandidatke bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. ZDRAVSTVENI DOM DOM2ALE TOZD Zobozdravstveno varstvo Domžale 61230 Domžale, Titov trg 1 OBJAVLJA na podlagi sklapa delavskega sveta prosta dela in naloge PERICE - SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: končana osemletka ter tacaj iz higienskega minimuma TAJNIKA TOZD za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) t polnim delovnim časom ali s krajšim od polnega delovnega časa (3 x ted. po 7 ur) Pogoji: srednja šola administrativne ali splošne smeri Prijave z dokazili o Izpolnjevanju zahtovanih pogojev sprejema kadrovska služba Zdravstvenega doma Domžale, Titov trg 1, Domžale 15 dni od objave. JAVNA DRA2BA NAJDENIH STVARI Na podlagi 13. člena Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. listSRS, št 31/76 objavljamo JAVNO DRA2BO najdenih stvari dne 29.4.1982 ob 9. uri v Domžalah, Krakovska 26. Na javni dražbi se bodo prodala najdena kolesa in mopedi, ki so bili s strani Postaje milice Domžale predhodno objavljeni v Občinskem poročevalcu it 4 dne 2.3.1982 in niso bili vrnjeni oškodovancem oziroma lastnikom. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO VLEČENJE VRVI V LUKOVICI V Lukovici že tradicionalno prirejajo tekmovanja „moćnih občanov" v vlečenju vrvi. Teh tekmovanj se udeležujejo ekipe krajevnih skupnosti črnega grabna ter nekaterih tamkajšnjih delovnih organizacij. To vsakoletno tekmovanje (lani so ga pripravili kar dvakrat) organizira gostilna Bevc in TVD Partizan Lukovica, z nagradami pa sodeluje gostilna Bavec in pivovarna Mengeš Na sliki: Trenutki odločitve o zmagovalcu. Letos nameravajo to tekmovanja pripraviti v mesecu juniju. Bita A. tWe HA* Murnom 3 Doražak \\t\p9 ~ Sprejem strank' torek/. t Priporoča svoje storitve Kolektiv čestita "M L I N O S T R O J" TOVARNA STROJEV DOMŽALE VSEM OBČANOM ČESTITAMO TOSAMA DOMŽAL! IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE SEMESADIKE MENGEŠ z delovišči: Semtnerno in Drevesnico Mengeš Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevesnico v Tilini pri Murski Soboti nudi gozdno seme, sadike pogozdovanje in okrasne nasede ter storže za okras in se priporoča VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOVI Živilski kombinat »ŽITO« LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA DOMŽALE ČESTITAMO EMONA DO KMETIJSKA KOOPERACIJA, p.o. Domžale, Kidričeva 14 . rs* Lukovici, BlMovicT Uo-[, Tuhinjski douni. pospe kjueiiistvB ta čestita. ravčah, Kamniku sevalno službo ta puspetavairje is sečnega in Hranuno-kndHno službo ae piiporoca TEKSTIL TOZD filc o. sol. o. BI 294 Menpel izdelujemo in prodajamo tehnične in iglaste filce ter sodobne talne obloge za pode. Delovni kolektiv čestita vsem občanom TOVARNA POZAMENTERIJE Mengeš" Pridružuje m čestitkam in priporoča vse vrne tkane elastike, svileno in najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove Uredimo vam kvalitetno opremo ta trgovske lokale, hotele in gostinske obrate. Se priporočamo Radomlje proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture Priporočamo proizvode OOMŽALI »AVTOSERVIS« •1230 DOMŽALE, P. p. 74 Telefon: 721-831, 721-829 ŽIRO RAČUN: 50120-801-302*0 DEJAVNOSTI: Pooblaščam VW In VOLVO SERVIS a prodajo reiarvnih dolov • Kkapmr-ako-llčarska popravila avtobuaov m kamionov v—h tipov lidalava aJumlnljakih nadgradenj (kasonov) na vaah vratah tovornih votli MELODIJA MENGEŠ Čestitamo za praznik. Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table. Priporočamo svoje izdelke mamama uj» t4r. EKSPLOATACIJA PREDELAVA IN OPLEMENITENJE NEKOVIN "TERMIT" DOMŽALE SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA INDUSTRIJSKI KOMBINAT "PLANIKA" KRANJ TOZD "MOJCA" LUKOVICA Priporoča svoje kvalitetne usluge in čestita za praznik GIP "BETON" ZASAVJE TOZD OPERATIVA DOMŽALE Kolektiv delovne organizacije »NAPREDEK« ftAmfalia TOZD PREHRANA UUUJlAir TOZD OPRIMOTIMNA tozo oosrriNtrrvo in turizem TOZD OSKRBA se priporoča na nakup vsakovrstnega potratnega blaga v svojih prodajalnah liram občine nudi svoje proizvode In kvalitetne usluga - izdelava In montaža opreme te čistilne naprave komunalnih In industrijskih odpadnih voda, - izgradnja regionalnih vodovodov. - preskrba s pitno vodo In ottvejenfe odpadnih voda skoti čistilno 1 vo Restavracija t garni hotelom "PRI KONŠKU" Trojan« - avtobusna postaja - parkirni prostor - domeće in mednarodna kuhi/ija - krofi - zavitki - klobase - pečenica t zel|em - piščanci. Garni hotel - neprekinjeno odprt - 83 postelj (32 sob) prijetna tajtrkovalnloa ot. prostor, ki je uporaben za sprejem zaključnih družb, ta seje, sestanke poslovnih ljudi, primeren za poroke. Sončna terasa. Priporočamo se ! GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO Kovinsko in strnjno podjetje Priporoča svoje storitve in Čestita za praznik ZAVAROVALNICA "TRIGLAV" Poslovna enota Čestitamo za praznik in priporočamo svoje storitve GOZDNO GOSPODARSTVO DOMŽALE rVtsaaiočesiio prazniku svata storrtva in