Afganistanska tožilka Maria Bashir o položaju v domovini, ženskah in vlogi tujih vojakov /4 Spričo hude krize goriški trgovci polagajo upanje v razprodaje V Solkanu i-prpfcujjejjo . no n fl° ■H t S 12 Primorski dnevnik NEDELJA, 17. JUNIJA 2012_ št. 142 (20.465) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Oči sveta uprte v Atene Marko Marinčič Grški volivci so danes pred težko, nezavidljivo izbiro. Uganiti morajo, kateri recept jih bo, če jih bo sploh kdo, lahko izvlekel iz brezna finančne krize, v katero se država vse bolj pogreza. Naj spet zaupajo tistim, ki so državo privedli do sem, ali naj tvegajo skok v neznano? Prva opcija prinaša solze in kri, ni rečeno pa da tudi preporod, saj je doslej mednarodna pomoč le še povečala dolg. Druga opcija obljublja večjo socialno pravičnost, a tudi spopad z mednarodnim establishmen-tom in vrsto neznank, začenši s tveganjem izstopa iz evra. Ves svet ima uprte oči v Atene in bolj ali manj glasno navija za prvo opcijo. Angela Merkel je včeraj neposredno pozvala Grke, naj izvolijo vlado, ki bo spoštovala obveze Evrope. Iz ZDA se je oglasil Obama iz Bruslja pa vodja evroskupine Juncker. Vsi navijajo za konservativno Novo demokracijo, s tem pa ni rečeno, da ji v očeh grških volivcev tudi zares pomagajo. Odprte so vse možnosti, potrjujejo javnom-nenjske raziskave, vključno z najbrž najslabšo - kot pred petimi tedni, ko iz volitev ni izšla večina, ki bi zmogla sestaviti vlado. V vsakem primeru pa se bo po grških volivcih morala oglasiti tudi Evropa. Volitve v deset milijonski državi so pomembne, zvračati na uboge Grke vso odgovornost za evro, Evropo in mednarodni finančni red pa je najbrž preveč. Evropski voditelji bi morali za vsak primer znati poiskati ustrezno politično rešitev. Vprašanje je, ali je ta krhka, vselej neodločena in prepirljiva Evropska unija tega sposobna. atene - Drugi zaporedni predčasni odhod na volišča Velika negotovost pred volitvami v Grčiji Obeta se izenačen izid, v rahli prednosti desna sredina gorica - nova gorica - Na Transalpini - Trgu Evrope Krvodajalstvo brez meja Kri so v mobilnih ambulantah skupaj darovali Slovenci, Italijani, Hrvatje in Avstrijci GORICA - Na Trgu Evrope -Transalpini so včeraj v mobilnih ambulantah skupaj darovali kri krvodajalci iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije, ki so se udeležili druge čezmejne krvodajalske akcije. Njena prireditelja sta bila no-vogoriški Rdeči križ in goriško društvo prostovoljnih krvodajalcev, ki sta letos vabilo k udeležbi poslali še krvodajalskim združenjem z Reke in iz Celovca. Letos so prireditelji v akcijo vključili tudi nekaj goriških osnovnih šol, saj želijo, da bi krvodajalske vrste okrepilo čim več mladih. V okviru akcije je potekal tudi posvet. Na 12. strani ATENE - Grške vodilne stranke so na zaključnih zborovanjih še zadnjič pozvale volivce, naj jih podprejo, v ozadju pa so bila predvsem svarila pred katastrofo, ki čaka državo, če se bo odločila za »napačno opcijo«. Vodja konservativne Nove Demokracije Antonis Samaras, ki jo predvolilne ankete dajejo v prednosti, je opozoril, da se Grki danes odločajo med tem, ali bodo ohranili evro ali se bodo vrnili na drahmo. V levi stranki Siri-za je mladi in karizmatični vodja Alek-sis Cipras ponovil, da želi, da bi Grčija evro ohranila, vendar pa nasprotuje pogojevanju mednarodne pomoči s strogimi varčevalnimi ukrepi, ki dušijo Grke. Na 20. strani Türk se je na Ljubelju poklonil internirancem Na 2. strani Bi jedli ščurke in kobilice? Na 4. strani Razprta obzorja na ogled samo še danes Na 5. strani Goriški trgovci v globoki krizi Na 9. strani Doberdobska godba bo restavrirala statut Na 10. strani di Mariano Kerpan & Figli Sne ul.Gambini 55/b - 34141 Trst TS Tel. 040395090 - Fax 040943771 info@baridiascensori.it - www.barichascensori.it • dvigala ■ •v ■ v v ■ • • dvižne ploščadi • servis in popravila • modernizacija obstoječih dvigal • klicni center 24 ur na dan 3HALE Obrtniška cona Dolina 507/11, TS, tel/fax 040228877 E-mail: info@sisli.it - leskonsi@gmail.com - www.sisli.it kakšna usoda nas čaka www.selesrl.com OD PROJEKTA DO REALIZACIJE izvajamo racionalne tehnično ter ekonomsko upravičene rešitve pri realizaciji manjših športno-industrijskin objektov - izolacijski materiali in sistemi po novih zakonskih predpisih in namembnosti objekta - prirejanje ostrešij za fotovoltaične sisteme 2 Nedelja, 17. junija 2012 ALPE-JADRAN / LJUBELJ - Predsednik republike Danilo Türk na slovesnosti ob obletnici nacističnega taborišča Za zgodovinsko resnico brez političnih primesi Suženjsko delo v predoru so opravljali tisoči ujetnikov iz številnih držav okupirane Evrope LJUBELJ - Na včerajšnji slovesnosti ob 67. obletnici osvoboditve ljubeljske podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen se je več sto ljudi spomnilo trpljenja in junaštva žrtev nacizma in fašizma v Karavankah. Predsednik republike Danilo Türk je ob tem izpostavil pomen zgodovinske resnice in pozval k njenemu spoštovanju. »Vse ugotovitve zgodovinarjev, osvobojene političnih primesi vseh barv, naj pripomorejo k ohranjanju spomina na vse žrtve,« je izpostavil Türk in dodal, da je treba poznati in povedati vse vidike resnice - »vse o grozodejstvih druge svetovne vojne in o hudodelstvih, ne glede na to, kdo so bili njihov storilci, vse o medvojnih in povojnih pobojih in tudi povojnih preseljevanjih«. Hudodelstva, ki so se zgodila med vojno in neposredno po njej so izmaliči-la kulturno podobo in bivanje v zelo velikem delu Vzhodne Evrope. »Ta pojav tudi naše domovine ni obšel. Tudi to je del resnice, del naše preteklosti, ki jo moramo poznati,» je poudaril Türk in pozval, naj ugotovitvam zgodovinarjev ne dodajamo ideoloških, političnih ali celo strankarskih primesi ter naj naši demokraciji zagotovimo treznost, preudarnost in visoko raven politične kulture. Slovesnost je po Türkovem mnenju tudi priložnost, da se vprašamo o razlogih, ki so privedli do grozovitih trenutkov človeške zgodovine, in o tem, ali smo pre- Slovenski predsednik Danilo Türk se je s soprogo Barbaro poklonil internirancem v taborišču Ljubelj sta pričani, da se kaj takega ne more zgoditi v 21. stoletju. Prav odgovori na ta vprašanja zahtevajo premišljen odnos do sedanjosti in odgovoren odnos do zgodovine, je prepričan predsednik. Na slovesnosti so se spomnili, kako je bilo v začetku junija 1943 iz taborišča Mauthausen v osrčje Karavank pripeljanih prvih 300 jetnikov. Na Ljubelj so bili nastanjeni, da bi zgradili predor, skozi katerega bi imela na- cistična vojaška mašinerija ugodnejšo oskrbovalno pot za svoje sile na Balkanu. Suženjsko delo v predoru so opravljali jetniki različnih starosti in poklicev, pripadniki mnogih nacij. Največ je bilo Francozov, Poljakov, Rusov in Jugoslovanov, številni so na Ljubelju izgubili tudi življenje. Na dan osvoboditve pred 67 leti je bilo na Ljubelju še 1039 interniran-cev. Mnogi so se po osvoboditvi pridružili slovenskim partizanom ter z njimi so- delovali v zaključnih vojaških operacijah na slovenskih tleh. Slovesnosti ob obletnici osvoboditve so se udeležili bivši interniranci in borci narodnoosvobodilnega boja, pa tudi predstavniki veleposlaništev držav, katerih državljani so bili nekdaj jetniki ljubeljskega taborišča. V vlogi gostitelja je bil tržiški župan Borut Sajovic, ki je izpostavil, da nas je ljubeljski predor nekdaj delil, danes pa nas združuje. (STA) POSOČJE - Obisk kardinala Sodana »Kobariški muzej šola miru in humanosti« Janez Janša in kardinal Angelo SodanoTAMiNšEK(STA)-predsedstvoslovenske vlade KOBARID - V okviru štiridnevnega zasebnega obiska je dekan kardinalskega zbora in nekdanji državni tajnik Svetega sedeža Angelo Sodano včeraj obiskal Posočje. Po ogledu Kobariškega muzeja, kjer ga je spremljal predsednik slovenske vlade Janez Janša, je povedal, da si je te kraje od nekdaj želel obiskati, saj je tu po I. svetovni vojni služboval njegov oče. »To je šola miru in humanosti za nove generacije Evropejcev. Zahvaljujem se slovenski vladi in lokalnim oblastem, da so mi omogočili ta zanimiv obisk,« je dejal Sodano. Poudaril je, da bo to pozitivno izkušnjo iz obiska Kobariškega muzej prenesel s seboj v Vatikan in od tam napotil v Posočje tudi nove obiskovalce. »Razlogov za veselje nad tem obiskom je več, še posebej zaradi tega, ker je bil Vatikan med prvimi, ki je Slovenijo priznal in kardinal Sodano je ob tem imel pomembno vlogo, za kar smo mu generacije, ki živimo v svobodni Sloveniji, hvaležne,« je povedal premier Janša. Po njegovem mnenju je ta obisk tudi dokaz, da milijone Evropejcev vežejo na Posočje zelo tesne vezi in nadaljeval: Zato vsi napori, da se uredijo muzeji, spo- minska obeležja, konzervirajo ostanki prve svetovne vojne, v teh časih, ko bomo praznovali stoletnico začetka prve oziroma velike svetovne vojne, prihajajo še posebej do izraza. V tem vidi slovenski premier dodatne priložnosti za slovenski turizem, ki jih kraji v Posočju potrebujejo. Visokega obiskovalca so ob začetku obiska pozdravili tudi kobariška županja Darja Haupt-man, predsednik Fundacije poti miru v Posočju in načelnik upravne enote Tolmin Zdravko Likar ter ko-bariški župnik Jožko Bric. Kardinal je obisk začel v petek, obiskal pa je kraje, ki so bili med prvo svetovno vojno na območju soške fronte močno prizadeti, ter tam molil za mir in spravo med narodi. Ob ogledu nekdanjih bojišč prve svetovne vojne je kardinala dopoldne spremljal minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. S Turkom sta si med drugim ogledala italijansko kostnico v Kobaridu, kapelico v La-dri, kapelico v Gabrjah in največje avstro-ogrsko vojaško pokopališče na Ločah. Obisk v Posočju je So-dano zaključil zvečer v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Tolminu, ko je opravil bogoslužje za vse žrtve vojne. (STA) furlanija - Obisk nobelovca Dario Fo: Z Eluano Englaro se je Videm zelo izkazal VIDEM - »Videmska skupnost se je z nesrečo Eluano Englaro izkazala kot zelo občutljiva in tenkočutna skupnost,« je včeraj dejal no-belovec Dario Fo. V Vidmu je odprl svojo slikarsko razstavo, danes pa bo z ženo Franco Rame v gledališču Nuovo uprizoril znameniti Mi-stero buffo (Burkaški misterij). Eluana Englaro je umrla v videmski zasebni kliniki La Quiete po večletni komi, v katero je zašla po hudi prometni nezgodi. Franca Rame je trpko zgodbo družine Englaro označila kot sramoto za Italijo, »na srečo pa so se našli ljudje, ki so dvignili ugled države«. Nobelov nagrajenec za književnost in gledališki umetnik se je predvsem v mladih letih še kar uspešno ukvarjal s slikarstvom, šele potem pa se je predal gledališču. Razstava v atriju Morpurgo nasproti palače Cavazzini bo odprta do 26. avgusta. Na včerajšnji otvoritvi sta, poleg avtorja, govorila kustos razstave Marco Biscione ter videmski podžupan Vincenzo Martines, ki se je zahvalil Foju in ženi, da sta obogatila videmsko kulturno in umetniško sceno. Turistični obeti v slovenski Istri PORTOROŽ - Poletna turistična sezona tudi zaradi nestanovitnega vremena še ni v polnem zamahu, kar se pozna tudi pri zasedenosti hotelskih kapacitet v slovenski Istri. Kljub temu si lokalni turistični delavci v poletnih mesecih obetajo podobno, v koprski občini pa celo nekoliko večje število gostov. V prvih petih mesecih letošnjega leta so sicer zabeležili nekaj manj nočitev kot v istem obdobju lani, vendar pričakujejo, da se bo situacija s pričetkom poletne sezone popravila. Tako računajo, da bodo v poletnih mesecih uspeli priti na lanskoletne številke. Kot spominjajo, je bilo leto 2011 zanje rekordno, saj so ustvarili več kot 1,4 milijona nočitev, kar je največ po letu 1990. V izolski občini so samo v hotelih v prvi tretjini junija zabeležili slabih 9400 nočitev, kar je malenkost več kot v enakem lanskem obdobju. Hoteli imajo za julij in avgust že nekaj rezervacij, a trendi nakazujejo, da se bo tudi letos veliko gostov odločilo za bivanje v zadnjem trenutku. (STA) TV oddaja Alpe Jadran TRST - Tudi junijska epizoda oddaje Alpe Jadran na slovenski tretji mreži Rai se predstavlja s pestro vsebino. Iz Slovenije bodo poročali o krajinskem parku v Stru-njanu, iz Hrvaške o adrenalinskem škrapingu na Pašmanu ter o utripu obnovljenega Vukovarja, iz Avstrije o uporabi sobnih koles v šolskih učilnicah, iz Bavarske o zbiralcih starodobnih avtomobilov, iz Južne Tirolske pa o kliniki za ptice in toplarni na biomaso pri Bocnu. Za konec pa še reportaža o slovensko- avstrijski bitki za kranjsko klobaso, ki od februarja letos čaka na zaščito geografske označbe Evropske Unije. Oddaja Alpe Jadran bo na sporedu drevi ob 20.50 po slovenskem TV dnevniku in v ponovitvi v četrtek, 21. junija, ob istem času. Važno je sodelovati TRST - V enaindvajseti oddaji niza Važno je sodelovati, ki bo na sporedu na valovih radia Trst A v torek, 19. junija, v sklopu Studia D ob 12.15, ponovitev pa bo na sporedu v sredo 20.6. ob 14.10, se bo urednik Peter Rustja pogovarjal z mlado slovensko plavalko Mojco Sagmeister. Na letošnjih olimpijskih igrah bo tekmovala kot članica štafete štirikrat dvesto metrov prosto, s katero je pred nekaj tedni zmagala bronasto odličje na evropskem plavalnem prvenstvu v Debrecenu. BOCEN - Neobičajna prometna nesreča na hitri cesti Avtomobilist povozil preko sto kilogramov težkega medveda BOCEN - Neobičajna prometna nesreča, ki se je zgodila ob koncu prejšnjega tedna na hitro cesti med Bo-cnom in Meranom, bo podžgala polemike med zagovorniki in nasprotniki načrta za ponovno naselitev medveda na goratem območju Tridentinske - Južne Tirolske. Avtomobilist je povozil nekaj nad 100 kilogramov težkega medveda, ki je nepričakovano prečkal hitro cesto. Voznik, 64-letni domačin iz Tablanda pri Naturnsu in njegov sopotnik sta zadobila le nekaj prask in zvrhano mero strahu. Skoraj nov avtomobil je bil povsem uničen, saj je po trku z medvedom vozilo zajel ogenj. Za kosmatinca je bilo prečkanje hitre ceste usodno. Medved je bil verjetno namenjen v dolino Sarn. Na podlagi prvih ugotovitev naj bi šlo za samca, starega tri do štiri leta, ki so ga v okviru načrta ponovne naselitve medveda vodili pod evidenčno številko M 1, poroča bo-censki Dolomiten. Dokončno potrditev pričakujejo iz Bolonje, kamor so poslali v analizo šop dlak. Medo bo svoje zadnje domovanje verjetno našel v muzeju v kraju Sv. Martin v La-diniji. Nesreča na hitri cesti med Bo-cnom in Meranom sicer ni prva, je pa prav gotovo najhujša. 22. aprila letos je 53-letni avtomobilist trčil v medveda pri kraju Klausen in pri tem je nastala precejšnja gmotna škoda, ki mu jo do sedaj ni povrnil še nihče. Podobna nesreča se je v začetku prejšnjega tedna zgodila tudi na območju Monte Bondone nad jezerom Garda.(VK) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it TRST Nedelja, 17. junija 2012 3 APrimorski ~ dnevnik PLAČILO DAVKA IMU - Včeraj v prostorih družbe Esatto na Trgu Sansovino Po približno uri čakanja se nekajminutna operacija Manjši naval kot prejšnje dni - Nekateri obrazca F24 še niso prejeli na dom - Jutri še zadnji dan za plačilo Približno ura čakanja, potem pa v večini primerov le nekaj minut trajajoča operacija pri uslužbencu: to je čakalo občane, ki so se včeraj dopoldne podali v urade družbe Esatto na Trgu Sansovino, da bi plačali prvi obrok novega davka na nepremičnine IMU. Včeraj je bil namreč predzadnji dan za plačilo obroka, saj se rok izteče jutri. V ta namen so včeraj urade družbe Esatto odprli pol ure pred začetkom rednega delovnega časa, se pravi ob 8.30 namesto ob 9. uri. Nekaj po 9. uri, ko smo tudi mi vstopili v prostore družbe na Trgu Sansovino, se je v čakalnici trlo ljudi, ki so potrpežljivo čakali, da pridejo na vrsto k enemu od osmih odprtih okenc. Takrat so klicali številko 64, občan, ki je prišel prav v tistem trenutku in pritisnil na gumb, pa je dvignil listek s številko 138. Kljub temu se ljudje niso pretirano pritoževali, saj je bilo treba res čakati približno uro časa, s pomočjo uradnikov pa so takoj opravili potrebne operacije za izračun oz. plačilo davka. To sta nam potrdila starejša gospa in mlajši moški ob izhodu, mlajša ženska z listkom s številko 74 pa nam je zaupala, da čaka od 8.35: uro pozneje, ob 9.35, je končno prišla na vrsto. Med 9.10 in 10. uro je po naših izračunih bilo opravljenih nekaj več kot petdeset operacij. Delo je torej teklo brez posebnih zapletov, kot so nam tudi potrdili pri okencu za informacije, kjer se je prav tako zadrževalo več predvsem starejših oseb, ki so iskale napotke. Povečini so želeli izvedeti, kakšen je pravzaprav njihov položaj, nekateri tudi niso vedeli, čemu služi številka na listku, ki so ga držali v roki oz. h kateremu uslužbencu je treba iti. Prišli so tudi taki, katerim bi bili morali, kot lastnikom samo ene nepremičnine, poslati že izpolnjen obrazec F24 z izračunano vsoto na dom, pa ga še niso prejeli. To je bil primer gospe, ki je v prostore družbe Esatto prišla ob 9. uri, ko je bila na vrsti številka 6, sama pa je dvignila listek s številko 114. Čakala je dobro uro, na koncu pa je s pomočjo uslužbenca opravila vse v nekaj minutah in je odhajala »olajšana« skrbi in denarja ter z dvomom v to, da bo novi davek res rešil vse težave. V primerjavi s prejšnjimi dnevi je bil včeraj naval manjši, so nam povedali, tako da bodo uradi družbe Esatto jutri, ko bo zadnji dan za plačilo, verjetno delali z normalnim urnikom od 9. do 16. ure. Seveda bo prvi obrok davka mogoče plačati tudi v poštnih uradih in bankah. (iž) Naval na urade družbe Esatto, so nam povedali, je bil včeraj manjši kot v prejšnjih dneh kroma BELA NOČ - Odprti muzeji in trgovine Živahna tržaška noč Pobuda občine in združenja trgovcev privabila na ulice množico občanov in gostov Sinočnji večer je bil v centru mesta kar se da živahen. K temu je prispevalo več dejavnikov, ne nazadnje tudi končno prijetno toplo poletno vreme, ki je spodbujalo k večernemu sprehodu. Dodatna spodbuda je bila »bela noč« na pobudo občine in združenja trgovcev ob športni prireditvi Egor 2012, zaradi katere se je v Trstu zbralo veliko igralcev in ljubiteljev ragbija. Ocenjujejo, da jih je skupno več kot tri tisoč. Občinska uprava je občanom in gostom ponudila možnost večernega brezplačnega obiska raznih občinskih zbirk in muzejev ter priložnostnih razstav. Na gradu so večer poživile prireditve v spomin na Jamesa Joycea, trgovci pa so večerno odprtje trgovin (vendar ne vseh, kar nekaj je bilo zaprtih) obogatili z uličnimi koncerti in animacijo. Vse to je privabilo v mestno središče veliko ljudi in poživilo mesto do poznih nočnih ur. Lacota: Trst je bil »osvobojen« 12.6.1945 Trst je pravo osvoboditev doživel šele 12. junija 1945, ko je zadnji jugoslovanski vojak zapustil mesto, pravi Unija Istranov. Ezulsko združenje ob 67.obletnici »osvoboditve« mesta predlaga tržaški občinski upravi, da poimenuje ulico po »tem zgodovinskem datumu«. To je vodja Unije Massimiliano Lacota podčrtal na včerajšnji prireditvi ob 67.obletnici konca »okupacije«, na kateri so bili med drugim navzoči zastopniki Občine Trst, Pokrajine in deželne uprave Furlanije-Julijske krajine. 12.6.1945 je edini datum, ko lahko Trst praznuje osvoboditev od vojnega nasilja in vseh totalitarizmov, je dejal Lacota. Cosolini za Bersanija Med podpisniki podporne listine Pier Luigiju Bersaniju za kandidata na državnih primarnih volitvah leve sredine je tudi tržaški župan Roberto Cosolini. Apel v podporo Bersa-niju je podpisal tudi župan Porde-nona Claudio Pedrotti. Brez tramvaja Prevozno podjetje Trieste Traspor-ti obvešča, da od jutri do petka open-ski tramvaj ne bo vozil zaradi rednega preverjanja delovanja naprave za vleko in drugih del na tračnicah in na območju prehoda čez Ul. Romagna. Vozil bo nadomestni avtobus št. 2/, avtobus št. 3 pa bo vozil tudi do zgornjega odseka Ul. Commerciale. Talna signalizacija Občina Trst obvešča, da bodo od jutri do četrtka v nočnih urah (med 21. in 6. uro) opravljali vzdrževalna dela na talni cestni signalizaciji v ulicah Giulia, Battisti, Carducci, na Drevoredu XX. septembra, v ulicah Crispi, Ginnastica, Stuparich, Slataper, Tarabocchia, na trgu pred glavno bolnišnico, v ulicah Fosc-hiatti, Maiolica, Pieta, Rossetti in Canova. Poleg tega bodo dela potekala tudi na Miramarskem drevoredu, na trgih Liberta in Santos, v ulicah Commerciale in Giaggioli ter na Konkonelski rebri. Zaprti občinski uradi Občina Trst obvešča, da zaradi sindikalnega zborovanja utegnejo jutri uradi za protokol in splošni arhiv ostati zaprti do 11. ure. DSI - Gost prof. Carlo Spartaco Capogreco Knjiga o fašističnih taboriščih za civiliste V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo jutri krstna predstavitev slovenskega prevoda temeljne študije o italijanskih koncentracijskih taboriščih za civiliste. Gre za knjigo, ki jo je prof. Carlo Spartaco Capogreco z Univerze Kalabrije leta 2004 izdal pri turinski založbi Einaudi pod naslovom I campi del duce. Leta 2006 je v Zagrebu izšla v hrvaščini (Mussolinijevi logori), te dni pa jo je v prevodu zgodovinarke dr. Ne-venke Trohe z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani izdalo Publicistično društvo ZAK iz Ljubljane pod naslovom Fašistična taborišča, Internacije civilistov v fašistični Italiji (1940-1943). Študija pobliže zadeva tudi usodo premnogih Slovencev, saj je v omenjenih taboriščih poleg Italijanov, tujih državljanov in Judov trpelo okoli 30.000 Slovencev iz tako imenovane Ljubljanske pokrajine (skoraj desetina vsega prebivalstva!), ki jo je med vojno zasedla Italija, a tudi nekaj tisoč rojakov iz predvojne Julijske krajine in Istre. Avtor v študiji najprej podrobno analizira vso problematiko italijanskih taborišč in njihovih žrtev, v drugem pa pregledno popisuje posamezna taborišča tako v Italiji kot na Rabu in v Dalmaciji, tako tista, ki jih je upravljalo notranje ministrstvo, kot tista, ki jih je upravljala vojaška oblast. Na tržaški predstavitvi, ki se bo začela jutri ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 in jo bo vodil časnikar Ivo Jevnikar, bodo spregovorili zgodovinarka Nevenka Troha, pisatelj Boris Pahor, koordinator kulturnega društva Terre di Confine in strokovnjak za taborišče v Višku Ferruccio Tassin ter avtor Carlo Spartaco Capogreco. V torek sorodno srečanje prireja v Gorici Krožek Anton Gregorčič, in sicer ob 18. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju. Obogatila ga bo še prof. Francesca Meneghet-ti iz Trevisa, ki je nedavno izdala študijo o taborišču za Slovence in Hrvate v Monigu pri Trevisu. ČARBOLA Zaradi plina »izgnali« cirkus Orfei Tržaška komisija za varnost je ugotovila, da pod mestom, na katerem bi moral stati velik šotor priznanega cirkusa Orfei, tečejo plinske cevi, zato je odredila »izgon« njegove skoraj stočlanske karavane. Obstaja namreč upravičen strah, da bi im-pozantna cirkuška struktura poškodovala cevi in potencialno povzročila uhajanje plina ali celo eksplozijo. Cirkuške predstave bodo zato na novi lokaciji parkirišča ob športni palači na Čarboli stekle z desetdnevno zamudo: namesto 21. junija, šele 2. julija. Po poročanju tiskovne agencije Ansa je bil cirkuški upravitelj Lenny Alvarez, ki je spregovoril v imenu cirkusanta Nanda Orfeia, nad odločitvijo zelo zagrenjen, ker jim »huda občinska napaka« onemogoča, da bi opravljali svoj poklic. schengen - V skladu z mednarodnimi dogovori Tudi Slovenija ruši mejni prehod Škofije Tudi Slovenija je v teh dneh začela rušiti železne strukture na nekdanjem italijansko-slovenskem mednarodnem mejnem prehodu Škofije-Rabojez (na sliki Kroma). Italija je večji del mejnih struktur porušila že pred časom. Rušenje mejnih prehodov sodi v mednarodni dogovor o opravi notranjih meja med državami Evropske unije, ki je bil sklenjen v Schengnu v Luksembrugu. Na nekaterih nekdanjih mejnih prehodih ostajajo večinoma le prazne in v marsičem neizkoriščene stavbe. 4 Nedelja, 17. junija 2012 TRST / NAŠ INTERVJU - Maria Bashir, prva in edina generalna tožilka v Afganistanu »Že kot otrok sem bila na strani najšibkejših« V Heratu se bori proti korupciji, prekupčevalcem, nasilju nad ženskami - Vodila je tudi žensko šolo v ilegali Tednik Time jo je leta 2011 vključil med sto najvplivnejših oseb na svetu. Istega leta ji je ameriška sekretarka Hillary Clinton izročila mednarodno nagrado, namenjeno posebno pogumnim ženskam. Maria Bašir (Bashir) je prva in edina Af-ganistanka, ki v domovini opravlja funkcijo generalne tožilke. Na svoji poklicni poti se bori predvsem proti nasilju nad ženskami, korupciji, trgovini z mamili. Za njeno varnost skrbi osem osebnih stražarjev (plačuje jih ameriško zunanje ministrstvo), kljub temu pa je bila s svojo družino že večkrat tarča ustrahovanj in napadov. Na pobudo devinskega Zavoda združenega sveta in tržaške podružnice ženskega združenja BPW, je Maria Bašir obiskala tudi Trst. V deželni palači na Velikem trgu smo se pogovorili o njenem življenju in delu v Afganistanu; pot do demokracije bo, tako pravi, še dolga. Na Zahodu je bila intervencija zveze Nato v Afganistanu predstavljena kot priložnost za povratek demokracije. Kakšen je položaj danes? Glavni cilj je bil poraz Bin Ladna in tega so uresničili, Af-ganistanci pa smo upali, da nam bo intervencija v kratkem roku prinesla tudi več varnosti in demokracije. To se žal ni zgodilo. Če bi tuje sile imele skupno strategijo, bi bile verjetno uspešnejše. Tako pa se soočamo s posledicami vojne, brezposel-nostjo,ekonomskimi problemi, porastom telebanskega vpliva. Afganistan bo uspešen, če bo življenje v njem varno in če bodo vsi izvajali zakone. Policija pa večkrat ne opravlja svo- je dolžnosti in dopušča na primer trgovino z mamili na meji s Pakistanom. Dokler bo ta trgovina domena telebanov, bo negotovost v državi naraščala. Mislite, da morajo tuji vojaki ostati v Afganistanu? Glede na položaj, je njihova prisotnost v Afganistanu potrebna. Njihov odhod bi občutek negotovosti še povečal. Po mojem mnenju mora miniti vsaj še pet let, preden bo država lahko sama skrbela za varnost in organizirala primeren izobraževalni sistem. Izobraževanje vam je posebej pri srcu: med teleban-sko zasedbo Herata ste organizirali celo šolo v ilegali ... Pod telebani nisem mogla več opravljati svojega takratnega poklica preiskovalke. Prisiljena sem bila ostati doma, tako kot ogromno učenk, ki jim niso več dovolili v šolo. Zato sem na svojem domu organizirala šolo, ki so jo obiskovale deklice in ženske različnih starosti. Dvakrat so k nam prišli tudi telebani; enkrat so odpeljali mojega moža, ga zaprli in mučili. Vas ni nikoli zamikal beg iz države? Že kot otrok sem globoko v duši čutila, da se moram boriti proti nepravičnosti, vedno sem bila na strani najšibkejših. Danes ta cilj zasledujem tako, da se borim proti diskrimini-ranju žensk. Skušam jim vrniti pravice, ki jim pripadajo in ki jih zagotavlja tudi zakon.Zakonov pa žal nočejo nočejo vsi izvajati. Vem, da bi me zato nekateri radi utišali. Živeti pod stalnim nadzorom in sobivati z osebnimi stražarji ni lahko. To sprejemam, ker upam, da lahko izboljšam prihodnost mlajših generacij Kakšen Afganistan sanjate za svoje tri otroke? Vsaka mama želi, da bi njeni otroci živeli v blagostanju. Tudi jaz upam, da bodo moji otroci lahko v miru stopali po ulicah, da se jim ne bo treba bati bomb. Da bodo lahko v miru živeli v svoji državi. Poljanka Dolhar ZNANOST - Projekt visoke šole Sissa in podjetja The Hub Trieste Bi jedli ščurke in kobilice? Poslovno zamisel treh mladih raziskovalcev predstavili v petek v kavarni Rossetti - Po svetu žuželke jedo v 80 odstotkih držav, taka hrana pa tudi Evropejcem ni neznana Bi jedli ščurke in kobilice? Ob tem vprašanju bi se marsikdo namrdnil oz. celo zgrozil, vendar stvar utegne postati aktualna spričo naraščanja svetovnega prebivalstva, ki danes šteje sedem milijard ljudi, leta 2050 pa naj bi jih štelo kar devet milijard, zato se upravičeno postavlja vprašanje, kako in s čim se bodo vsi ti ljudje prehranjevali. Na to vprašanje skušajo nuditi odgovor trije mladi raziskovalci Visoke šole za napredne študije Sissa (v okviru t.i. Master in Complex Actions), ki so v sodelovanju s podjetjem za socialno inovacijo The Hub Trieste pripravili projekt, pravzaprav poslovno zamisel, na podlagi katere bi razvili novo kulinarično ponudbo, ki bi slonela na prehrani z žuželkami in nevretenčarji. Zamisel so predstavili v petek v prostorih kavarne Rossetti, kjer so ponudili svojevrsten »aperitiv«, katerega glavne sestavine so bile seveda žuželke, znanost in podjetniška logika. Zamisel o prehranjevanju z žuželkami namreč ni tako nora, kot zgleda, saj jih v 80 odstotkov držav na svetu jedo več kot tisoč različnih vrst, je dejala Francesca Mancini, mlada raziskovalka, ki skupaj s kolegoma Eliso Ius in Davidom Baccarinom sestavlja skupino, ki si je projekt zamislila. Pa tudi v civilizirani Evropi si nekoč niso preveč belili glave glede prehranjevanja z žuželkami: slednje so jedli že stari Rimljani, je dejal izvedenec Maurizio Paoletti z Univerze v Padovi, še danes pa starejši možakarji na furlanskem po- deželju vedo povedati, kako so v otroštvu jedli metulje in dele kobilic, tako da ni treba iti npr. med pripadnike južnoameriškega indijanskega plemena Janomamijev, za katere gosenice, mravlje, termiti, deževniki in druga »golazen« še danes predstavljajo pomemben vir prehrane. Spričo naraščanja prebivalstva bo prehranjevanje z žuželkami in nevretenčarji aktualno, tudi ker predstavljajo kar 90 odstotkov vrst živih bitij na svetu, poleg tega so tudi zelo hranljive (npr. od deset do petnajst čričkov naj bi bilo enakovrednih kilogramu govejega mesa). Žuželke, je še dejala Mancinijeva, vsebujejo veliko proteinov, vitaminov in mineralnih soli, poleg tega pa so okoljsko bolj vzdržne kot pa npr. govedo, ki proizvaja kar 18 odstotkov emisij toplogrednih plinov. Ponekod, npr. na Nizozemskem, jih že jedo, v Italiji pa ljudje npr. jedo rake, ki so sorodniki žuželk in nevreten-čarjev, medtem ko na Sardiniji proizvajajo poseben sir, v katerem se nahajajo ličinke neke vrste muhe. In, ne nazadnje, njihov okus je dober: od tod zamisel, da bi tradicionalno italijansko kuhinjo oplemenitili z žuželkami, za kar je mladim raziskovalcem priskočil na pomoč mladi tržaški kuhar Raffaele Visciano, katerega stvaritve so si prisotni lahko ogledali s pomočjo videoposnetka in tudi »v živo«, čeprav jih iz pravnih in civilizacijskih razlogov še niso zaužili: prigrizek, ki so ga ponudili na koncu predstavitve, je bil namreč »normalen«. (iž) LJUDSKI VRT - Dan afriških otrok Vsi za sožitje Spomin na množičen pokol otrok v Sowetu leta 1976 Otroci različnih polti in narodnosti so se včeraj odzvali povabilu v ljudski vrt na praznovanje mednarodnega dneva afriških otrok. 16. junij spominja na krvav pokol v Sowetu leta 1976, ko je rasistični režim s silo zatrl protest šolarjev: 152 je bilo mrtvih, več kot tisoč ranjenih. Včerajšnja prireditev v Trstu, na pobudo občine in z nastopom gledališke skupine Koloraro, je bila naravnana na spodbujanje dialoga, spoštovanja različnosti in sožitja v družbi, ki postaja vse bolj etnično raznolika. LAŽJA NESREČA Povozil ju je na prehodu za pešce Mlajša pešca, fant in dekle, ki sta včeraj popoldne nekaj pred 15. uro prečkala Ul. Giulia na prehodu za pešce na križišču med ulicami Giulia, Battisti, Rismondo in Rossetti, si bosta dogodek verjetno zapomnila. Zaradi poškodb in udarcev so jih namreč kakih dvajset minut pozneje morali z rešilcem službe 118 prepeljati v katinarsko bolnišnico. Dvojico je na prehodu za pešce, ki pelje do lekarne na vogalu med ulicama Giulia in Ros-setti, zbil manjši avtomobil. Na kraj nesreče so prihiteli reševalci službe 118 in občinski policisti, pozno popoldne pa sta poškodovanca še vedno čakala na pregled. Vse kaže, da hujšega nista utrpela. Okoli 17. ure pa je na nabrežju v smeri železniške postaje prišlo do trčenja, v katerega so bili vpleteni trije avtomobili. Tudi v tem primeru ni bilo hujšega, le promet je bil nekaj časa oviran. ČRNA KRONIKA Oblačila je dajal kar v torbo Prišel je v trgovino, naložil več kosov oblačil v večjo torbo z namenom, da jih bo odnesel, ne da bi plačal, a mu ni uspelo. Gre za 38-letnega češkega državljana R.B., ki so ga pripadniki letečega oddelka tržaške kve-sture včeraj popoldne ovadili na prostosti zaradi poskusa kraje. Moški je tisti dan vstopil v trgovino z oblačili, ki se nahaja na vogalu med ulicama Mazzini in Dante, s seboj pa je imel veliko torbo. Prav ta podatek je pritegnil pozornost uslužbencev, ki so opazili Čeha jemati s polic in obešalnikov več kosov oblek, s katerimi se je odpravil v slačilnico, kjer stranke preizkušajo izbrane obleke. Uslužbenci so poklicali policijo, ki je moškega zasačila, medtem ko je iz torbe jemal več kavbojk, katerih skupna vrednost znaša kakih devetsto evrov, poleg tega so policisti ugotovili, da je neuspešni tat notranjost torbe prekril z več aluminijastimi folijami, ki bi senzorjem v trgovini preprečile, da bi odkrili, da se v torbi nahaja ukradeno blago. Moškega so, kot že rečeno, ovadili na prostosti, torbo pa zasegli, medtem ko so nepoškodovane obleke vrnili lastniku trgovine. SLOVO - Gropada Spomin na brata Stanka Grgiča Na začetku maja je v daljni Avstraliji umrl Stanko Grgič (rojen 1. aprila 1926) po rodu iz Gro-pade. Njegov mlajši brat, 84-letni Milko, ki danes stanuje na Fernetičih, je spomina na brata, pokončnega mladeniča, ki je bil aktiven pri partizanih, želel deliti z bralci Primorskega dnevnika. Tako kot številni vaški fantje, je bil Stanko kot 17-letnik vpoklican v italijansko vojsko in poslan v L'Aqui-lo, kjer je ostal do razpada Italije 8. septembra 1943. »Takrat so se vsi moji bratje vrnili domov,« nam je povedal gospod Milko, kajti Stanko ni bil edini član družine Grgič, ki je služboval v vojski - celo štirje bratje so bili namreč razpršeni po vsem italijanskem škornju vse do Afrike. »Stanko in Kar-lo sta se srečno vrnila domov, prvi iz LAquile, drugi pa iz Padove, medtem ko se brat Guštin iz Afrike ni vrnil, tam je umrl. Brat Franc, ki je bil mornar v Catanzaru, pa se je takrat peš odpravil v Bari, kjer je našel partizansko edinico, bataljon III. prekomorske brigade in se mu takoj prostovoljno pridružil,« z nami obuja spomine Grgič. Seveda sta se tako Stanko kot Karlo doma pridružila partizanom. Prvi se je zanje januarja 1944 odločil Karlo, mesec zatem pa ga je dohitel še Stanko. Oba sta se priključila brigadi Južno primorskega odreda. Karlo je pri začetni edinici ostal, medtem ko se je Stanko javil za kurirja, tako da so ga odposlali v Poljane pri Vrabčah. Kot kurir je opravljal tudi daljše poti, saj je pošto nosil tudi do Rihemberka oz. Trnovskega gozda. »Marca 1944 so jih napadli Nemci. Komandir je takrat svojim vojakom ukazal, naj se reši vsak po svoje. Stanko se je le prebil do doma, kjer smo ga seveda skrili, saj so bili Nemci v vasi.« Ko je prišla v naše kraje IV. Ar-mija se ji je Stanko pridružil. V njeni brigadi je služboval v Črnomlju vse do konca vojne. Ko je prišel domov, se je zaposlil pri »čerinih«, se pravi pri civilni policiji v Zgoniku. »Dnevnik Il Piccolo je takrat poročal o tem, da je bil zgoniški komisariat pravi "commando di partigiani". Navsezadnje je bilo res tako, saj so tam službovali sami Slovenci in Brici.« Vojna je bila mimo in Stanko se je oženil z Ines iz Kopra in rodila se jima je hčerka Irena. Ko so naši kraji prešli pod Italijo, se je Stanko odločil, da odide, saj pod Italijo nikakor ni želel živeti. Z mlado družino se je tako kot številni rojaki vkrcal na ladjo Castelverde in odplul novemu življenju naproti. V Avstraliji si je ustvaril nov dom, zaposlil se je in družini se je pridružil še sin David. Od takrat se je dvakrat vrnil v domače kraje, 5. maja pa je v Melbournu podlegel hudi bolezni. Prav gotovo je družina Grgič iz Gropade, Blunk'tova kot so jim rekli po domače, dala velik doprinos za partizansko vojsko oziroma za našo stvarnost. »Naša zgodovina je bila izredno kruta. Še marsikaj bi lahko povedal, a so spomini včasih preveč kruti. Zmagali smo, a koliko je bilo gorja in koliko smo žrtvovali,« je vzdihnil gospod Milko ter mi pojasnil, da sta se partizanom ob štirih bratih pridružila tudi oče in sestra Rožina, ki je delovala pri VDV (to je vojski državne varnosti) na Tržaškem. Brat Franc se je iz Knina vrnil hudo ranjen - po zdravljenju v Gorici in pismu italijanske vojske zaradi dezerterstva, pa se je dokončno odselil v Koper, medtem ko je brat Karlo padel v Sajevčah v zadnjih ofenzivah februarja 1945. Sara Sternad / TRST Nedelja, 17. junija 2012 5 UMETNOST - V nekdanji glavni ribarnici na tržaškem nabrežju Samo še danes na ogled razstava Razprta obzorja Ogledalo si jo je že 5.000 ljudi - Ljubljansko razstavo podaljšali do 25. avgusta Nad razstavo Razprta obzorja - Umetnost 20. stoletja med Italijo in Slovenijo, bo nocoj padel zastor. V nekdanji glavni ribarnici na tržaškem nabrežju (Salone degli Incanti) se bo namreč danes zaključila razstava, ki je skoraj dva meseca ponujala na ogled bogat izbor del goriških in tržaških ustvarjalcev. Razstava je vzbudila veliko zanimanje, saj si jo je po prvih, še nedokončnih, ocenah ogledalo nad pet tisoč ljudi. Razprta obzorja veljajo za največjo retrospektivno razstavo slovenske umetnosti v Italiji, čeprav niso mogla zaobjeti vseh ustvarjalcev. V nekdanji ribarnici so na ogled predvsem dela, ki so last goriške družbe KB 1909, in umetniška zbirka nekdanje Tržaške kreditne banke, ki je sedaj v lasti banke Monte dei Paschi di Siena. Razstavo, ki je bila sinoči odprta do 24. ure, si bo mogoče kot omenjeno ogledati še danes med 10. in 20. uro. Vstopnica stane 6€, po znižani ceni 4€, mladi do 14. leta starosti pa imajo prost vstop. Projekt Razprta obzorja predvideva kot znano tudi sestrsko razstavo v Ljubljani, ki nosi naslov Slovenski tržaški slikarji 194560. Tako tržaška kot ljubljanska razstava uživata častno pokroviteljstvo predsednikov republike Giorgia Napolitana in Danila Turka ter pokroviteljstvo tržaške oziroma ljubljanske občine. Zaradi velikega zanimanja so ljubljansko razstavo podaljšali do 25. avgusta. Odprta je od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure, javno vodstvo po razstavi pa je predvideno vsak četrtek ob 17. uri. (pd) Obiskovalka si ogleduje Černigojevo Tihožitje s sadjem in steklenico kroma ZSKD - V petek na dvorišču stavbe v Ulici san Francesco Glasbeni aperitiv za konec sezone Predstavnike društev nagovorila pokrajinska predsednica Živka Persi in deželni predsednik Igor Tuta Pevko Tino Renar sta spremljala Stephanie Furlan in Tom Budin kroma Med iskrenimi ljudmi je bil naslov glasbenemu ape-ritivu, ki ga je tržaški odbor Zveze slovenskih kulturnih društev priredil, da bi se na neformalen način poslovil od iztekajoče se sezone. Odbornice in odborniki marsikaterega društva si bodo namreč sedaj privoščili nekaj mesecev počitka, za druge pa bodo tudi poletni meseci karseda aktivni. Med slednjimi bodo tudi odborniki ZSKD, saj bo v naslednjih tednih steklo kar nekaj pobud, na primer večdnevna glasbena delavnica Intercampus; v tem okviru bo priložnostni mladinski orkester kot znano 21. julija nastopil tudi na gradu sv. Justa. Petkovo srečanje predstavnikov tržaških društev je potekalo na dvorišču Tržaške knjigarne oziroma stavbe v Ulici san Francesco, ki je bilo za to priložnost okrašeno z lučkami, svečami in blazinami. Kot sta pojasnila pokrajinska predsednica Živka Persi in deželni predsednik Igor Tuta, so neformalno srečanje priredili v Trstu, saj je med prioritetami novega vodstva ravno ovrednotenje slovenske prisotnosti v mestu. Njuna želja je, da bi tovrstno druženje med predstavniki zveze in društev postalo tradicionalno. Za prijetno vzdušje je poskrbela trojica mladih glasbenikov, pevka Tina Renar in kitarista Tom Budin ter Stephanie Furlan, ki se je predstavila z izborom slovenskih popevk. (pd) Na evropskem prazniku glasbe tudi Katizbor V luteranski cerkvi na Trgu Panfili bodo jutri počastili evropski praznik glasbe. Na koncertu, ki ga prireja zborovsko združenje USCI, bodo ob 18.30 nastopili razni mladinski in šolski zbori, med njimi tudi Catticoro/Katizbor, ki ga vodi Carlo Tomasi. Koncert bo zaključil skupen nastop vseh pevcev pod vodstvom Nede Sancin. Knjiga o Italijanih ob vzhodnem Jadranu »Gli italiani dellAdriatico orientale« je naslov knjigi, ki sta jo uredila Lorenzo Nuo-vo in Stelio Spadaro. Knjigo bodo jutri ob 18. uri predstavili v avditoriju muzeja Revoltella. Ob urednikih bodo o o Italijanih ob vzhodnem Jadranu spregovorili poslanec Roberto Menia, župan Roberto Cosolini in predsednica deželnega inštituta za istrsko-reško-dalmatinsko kulturo Chiara Vigini. Ženske zgodbe po Basaglievi reformi V Mednarodnem domu žensk (Ul. Pisoni 3) bodo jutri ob 17.30 predstavili knjigo »Donne attraverso«, ki je izšla pri inštitutu Gasparini. V njej je zgodovinarka Silva Bon zbrala pričevanja in zgodbe žensk, ki so v taki ali drugačni vlogi obiskovale oddelek za psihično zdravje po reformi Franca Basaglie. O knjigi bosta spregovorila Dario Mattiussi in Gloria Nemec. Di Robilant v knjigarni Lovat V knjigarni Lovat na Drevoredu 20. septembra bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo »Irresistibile nord« zgodovinarja in pisatelja Andree di Robilanta. Z njim se bo pogovarjal Alessandro Marzo Magno. Pošta: nov urnik razstavnega prostora Poštna uprava sporoča, da bo od jutri razstavni prostor Spazio Filatelia v Ul. Galat-ti 7/d deloval z novim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.25 do 13.35, ob sobotah pa od 8.25 do 12.35. Za informacije je na voljo telefonska številka 040-6764305. Občinske telovadnice Občina Trst obvešča, da 2. julija zapade rok za predložitev prošenj za koriščenje občinskih šolskih telovadnic, telovadnic in tekaške proge na stadionu Rocco ter telovadnice Cobolli v sezoni 2012/2013. Prošnje je treba napisati na uradni papir društva, kjer mora biti tudi podpis predsednika oz. zakonitega predstavnika le-tega, posredovati pa jih je treba društvu Polispor-tiva dilettantistica tergestina (Ul. dei Ma-celli 5) od ponedeljka do petka med 16.30 in 19. uro. Tam so na voljo tudi obrazci, ki jih je mogoče dobiti tudi na www.retecivi-ca.trieste.it. SV. IVAN - Danes ob 17. uri V Marijinem domu prireditev Na uakno pušelc, na vrata krancel! Pri Sv. Ivanu se z naglimi koraki bliža praznik farnega zavetnika sv. Janeza Krstnika, ki bo čez slaba dva tedna, v nedeljo, 24. junija, doživel vrhunec s procesijo in slovesno mašo. Na največji krajevni praznik se pripravlja tudi svetoivanska slovenska verska skupnost, ki se bo na predvečer praznika, v soboto, 23. junija, kot vsako leto zbrala pri večerni maši v stari cerkvici sv. Janeza in Pelagija v Ul. Capofonte. Teden pred praznikom, se pravi že danes, pa bodo svetoivanski slovenski verniki, združeni v društvu Marij Kogoj, praznovanje počastili tudi s kulturnim srečanjem v svetoivanskem Marijinem domu, posvečenim spominu in razmišljanju o Sv. Ivanu nekoč in danes z naslovom Na uakno pušelc, na vrata krancel!. Prireditev, katere režijo so zaupali Loredani Gec, bo ob glasbenih vložkih, za katere bo poskrbel kitarist Igor Starc, obsegala razmišljanja in spomine, ki jih bodo podale nekatere domačinke in domačini, prisotni pa si bodo tudi ogledali videodokumen-tarec, ki ga je za to priložnost posnel Pino Rudež. To pa ne bo še vse, saj bo v Marijinem domu na ogled tudi priložnostna etnografska razstava, za katero je eksponate prispevala skupina domačink in domačinov, ki so ustvarjali pod mentorstvom Boži Canciani in Milana Pasarita. Prireditev bo, kot že rečeno, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Ul. Brandesia 27/1 ob 17. uri. DOLINA - Koncert zbora V. Vodnik na stari lepo obnovljeni domačiji Pevska doživetja pr'Šušce Naslednji v nizu junijskih petkov bo 22. junija ponudil koncert baročne glasbe z ansamblom Tergeste Antiqua Tokrat je bilo vreme na petkov večer v Dolini enkratno. Na dvorišču novih gospodarjev domačije »pr' Šušce«, ki sta jo popravila z velikim spoštovanjem do stare arhitekture ter z veliko mero okusa, se je zbralo veliko Dolinčanov, da bi na tretjem junijskem večeru prisluhnilo moškemu zboru V. Vodnik, ki je zapel pod taktirko Anastazije Purič. Spored je bil osnovan v glavnem na priredbah ljudskih in narodnih pesmi, ki so nastale v teku stoletij. Skozi dvojezično napoved Anne Blasevich in Katie Delpiano so poslušalci izvedeli marsikatero zanimivost o Šan-ci, predelu vasi, kjer se je večer odvijal in Dolini nasploh. Program je predvideval tudi presenečenje. Navzoči so si na ekranu ogledali zanimive zgodovinske posnetke Šance, ob katerih je bila seveda ustrezna razlaga. Večeri, na katerih nastopi zbor, so vedno posebni in ustvari se izjemno vzdušje. Vaška skupnost občuti svojo pripadnost in se zato številčno udeleži. Petkov večer se je nato nadaljeval v društveni dvorani, kjer so vašča-ni še dolgo kramljali ob pogostitvi. V petek, 22. junija, bo na vrsti večer klasične glasbe. V društvu bo nastopil Ensemble Terg Antiqua iz Trsta, ki združuje instrumentaliste, ki ljubijo baročno glasbo. Poglabljajo se v tehniko igranja in glasbeno idejo, da bi na čimbolj realističen način oživeli in prikazali publiki baročno obdobje in glasbeni stil. Posamezni izvajalci so se uveljavili kot solisti, sodelujejo tudi pri drugih komornih zasedbah in orkestrih. Nastopajo - bodisi v skupini kot posamezno - na festivalih baročne glasbe in koncertirajo solistično ali v raznolikih zasedbah bodisi v Evropi kot izven nje. Leta 2008 si je odbor Ensembla TA zamislil festival Antonio Lucio Vivaldi v Trstu, na katerem sodelujejo instrumentalisti z originalnimi baročnimi instrumenti, da bi se spomnili prihoda znanega skladatelja v Trst. Leta 2011 je potekala že četrta izvedba, ki je bila zelo dobro obiskana, tudi na dolinskem koncertu ob dnevu slovenske kulture, ko je na čembalo zaigral Manuel Tomadin. Petkov koncert je v sodelovanju z gledališčem G.Verdi iz Trsta. 6 Nedelja, 17. junija 2012 TRST Barkovljanski malčki zapeli in zaplesali Lunine zgodbe v Devinu V soboto, 2. junija, je devinska podružnica SCGV Emil Komel priredila prav poseben zaključni reče»-, saj so scensko uprizorili glasbeno pravljico Luna pripoveduje, ki so jo oblikovali malčki tečajev Do-Mi-Sol in Nauk o glasbi ter učenci posamez- nin inctrnmar-if™t \A rt^ iil-. ____£______•• r-» t i .. -r-. , . — / ordinirala. Za učence je bila to prav posebna in globlja izkušnja, ki jih lahko pozitivno zaznamuje. Skupno muziciranje pomeni za vsakogar prav posebno doživetje. Najmanjši so peli Bitenčeve pesmi o luni, ki so tudi predstavljale rdečo nit pripovedi. Za orkestracijo je poskrbel prof. Mirko Ferlan, orkester pa so sestavljali učenci klavirja, flavte, ^fare, harmonike in violine. Da je bilo vzdušje v dvorani devinskih zborov res pravljično sta poskrbeli že izkušeni lutkarici Nina Pahor in Nada Tavčar, ki sta izdelali luno, sonce, oblačke in zvezdice ter z animacijo teh nebesnih teles po-TCzovaM pevsko in glasbeno dogajanje in zgodbo. Za vse je bila to lepa izkušnja, ki jo bom skušali tudi v prihodnje ponoviti. E.G. Sredino sončno popoldne je bilo kot nalašč za zaključno prireditev malčkov bar-kovljanskega vrtca. Skupinica 25-tih otrok v pisanih majčk^ je nastopila pod vodstvom vzgojiteljice Magde Pertot, starši pa so uživali ob izvirnem nastopu in tfkn-vih pesmicah nastopajočih. Barkovljanski malčki so nastopili v prostorih barkovljanskega društva, kjer so se predstavili z nastopom, ki sta ga vzgojiteljici naslovili Zapojmo za vse širi letne čase. Nastopajoči so pokazali, kaj vse so se naučili med šolskim letom. Nabor pesmi je bil pester in raznolik, pohvaliti pa gre predvsem trud in marljivost otrok, saj so prav vsi, tudi najmlajši, brez napak na pamet zapeli deset pesmic. Slišali smo pesmice, ki opevajo jesenski in zimski čas, konec šolskega leta so nastopajoči obeležili tudi s pesmicami, s katerimi so se letos spomladi predstavili na reviji pesem mladih, za zabavo so poskrbeli tudi otroci, ki so igrali na male inštrumente. Posebne pozornosti pa so bili deležni mali maturantje, ki se že pripravljajo na vstop v šolo. Njihov nastop je ganil marsikaterega starša, ki je to prelomnico v življenju (rtrok doživljal zelo čustveno. 10 mini maturantov je najprej zapksalo pks v dv°jicah, nato pa so veseli in nasmejani prepevali nekako takole: "... iz vrtca gnmo vsi, lm vabi v soboto, 23. junija, ob 20. uri h komunski štirni v Briščike NA KONCERT Harmonikarskega orkestra GM SINTHESIS4 ^ dir. Fulvijo Jurinčič ^ ka); Kresna noč - Li Giullambri, žonglerji iz Spilimberga 23. junija pri Procesiji ob 21.30, sledi svetoi-vanski kres (odpade v primeru slabega vremena). EMIR KUSTURICA & The no smoking Orchestra in balkanska skupina Ra-diozastava: v petek, 22. junija, ob 21.00 na prireditvenem prostoru v Briščikih. Koncert prireja Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in dežele FJK. Vabljeni! LJUDSKI DOM ŠKEDENJ, Ul. Sonci-ni 191 - Nokabaretnoparty: Tatjana Malalan, Irene Pahor in Chiara Mauro vabijo na večer z glasbo in kabaretom v petek, 22. junija, ob 20.30. KRD DOM BRIŠČIKI s pokroviteljstvom občine Zgonik in ob podpori Pokrajine Trst vabi v soboto, 23. junija, ob 20. uri h komunski štirni v Briščike na koncert harmonikarskega orkestra GM Synthesis 4. Dir. Fulvijo Jurinčič. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v Repen na ogled likovne razstave »Zlitja« Žige Okorna do 1. julija ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki 11.00-12.30, 15.00-17.00). S Poslovni oglasi GOSTINSKI OBRAT ZAPOSLI natakarico/natakarja. Info: 339-8243934 ali 339-6266459 Občim Dolina v sodelovanju z - Mladinskim domom Boljunec, SKD F. Prešeren, Župnijo Boljunec, Srenjo Boljunec, Fantovsko in Dekliško Boljunec prirejajo ob priliki praznovanja vaškega zavetnika Sv. Janeza Krstnika v Boljuncu dne 22. junija 2012 ob 19. uri m Hi'1 mm S Mali oglasi KUPIM HIŠO z vrtom na Krasu ali v Bregu, primerno za 5-člansko družino. Tel. 347-1663324. LJUBITELJU ŽIVALI podarimo simpatično mucko in prikupnega muc-kota. Tel. št.: 040-213701. PODARIMO simpatično mucko ljubitelju živali, črno-bele barve, staro 2 meseca. Tel. št.: 340-6600709. PRODAJAMO MARELICE. Tel. 040271862 (družina Tull). PRODAM 6-hektolitrski vlečni atomizer na kardan znamke irco, v dobrem stanju. Tel. št. 329-7260688. PRODAM stanovanje v vaškem jedru na Opčinah: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalna soba, kopalnica z oknom, mansarda, dva balkona in garaža. Tel.: 339-5934967. PRODAM SKUTER yamaha xerox 50 cc, bele in modre barve, prevoženih 5.000 km, vedno v garaži, letnik 2009 (oktober), Tel. št. 347-1312619. PRODAM STANOVANJE pri sv. Ivanu: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalnica, kopalnica z oknom, balkon, v 4. nadstropju z dvigalom in s centralnim ogrevanjem. Cena 105.000 evrov z možnostjo dogovora. Tel. 333-2866351. PRODAM dvoposteljno spalnico z orehovega lesa s 6-vratno omaro. Tel. št.: 040-226460 in 347-0695520. • v soboto, 23. junija ob 20. uri, kulturni spored in kresovanje na "Jami" v Boljuncu • v nedeljo, 24. junija ob 10.30, mašni obred v čast Sv. Janeza Krstnika TOPLO VABLJENI! SIMPATIČNI MUCKI - samčka in samičko podarim na Proseku. Tel. 334-1384216. UGODNO PRODAM odlično ohranjeno lončeno peč modre barve, model carinzia de biasi s klopjo. Tel. 328-9633243. V BOLJUNCU DAJEM V NAJEM hišo: dve sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, manjša in večja terasa (50 kv. m.) s pogledom na dolino Glin-ščice. Tel. št. 348-3667765 ali 3483667766. V CENTRU MILJ prodajam v 3. in zadnjem nadstropju popolnoma prenovljeno stanovanje z vidnimi tramovi; 47 kv. m.: vhod, dnevna soba, opremljena kuhinja, spalnica in kopalnica s tušem. Tel. št. 3483667766. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini H6: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. TRST Nedelja, 17. junija 2012 9 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it APrimorski ~ dnevnik GORICA - V pričakovanju julijske bele noči H • ■ §Vt I • • Trgovci v vse hujši krizi, upanje polagajo v razprodaje Skrbijo jih visoke dajatve ter »beg« kupcev v Slovenijo in komercialna središča Prva julijska sobota (7. julija) bo v Gorici minila v znamenju praznične bele noči oz. noči razprodaj poletne kolekcije tekstila in obutve. Trgovine bodo na ta dan odprte tudi v večernih urah, ko bo dnevna sopara nekoliko popustila in bo sprehajanje po mestnem središču bolj znosno. Sicer prireditev ni namenjena le večernemu nakupovanju, ampak druženju in uživanju ob številnih dogodkih, ki jih je goriška občina v domeni z mestnimi trgovci zasnovala. Nova občinska odbornica za produktivne dejavnosti Arianna Bellan nam programa prireditev včeraj ni želela predhodno razkriti, saj ga bodo javnosti uradno predstavili prihodnji teden. Sicer pa nam je zaupala, da bo program nadvse praznično obarvan, tako da ne bo nakupovalcem in trgovcem dolgčas. V preteklih dneh se je odbornica Bel-lan večkrat srečala z goriškimi trgovci, pravzaprav z zvezo Ascom oz. njenim pokrajinskim predsednikom Gianluco Madrizem, da bi pobliže spoznala težave, s katerimi se v današnjem nelahkem kriznem obdobju sooča trgovski sektor. Madriz nam je včeraj zaupal, da tako hudega trenutka v trgovskem sektorju ne pomni. Svetovna ekonomija doživlja strašno recesijo, ki jo na lastni koži hudo občutijo trgovci. »Zavedamo se, da razprodaje ne bodo rešile težav trgovcev, vendar upam, da nam bodo vsaj ponudile priložnost, da lahko spet malo zadihamo.« Madriz ostaja kljub neznosnim pogojem optimist - kar bomo prinesli domov, bo seveda dobrodošlo, ugotavlja. »Sicer pa dolgo ne bomo zdržali v danih pogojih. Zaradi sramotno previsokih dajatev, smo na kolenih. Kriza pa je še dodatno obremenila naše že krepko načete blagajne.« Potožil je tudi nad dejstvom, da se stranke odločajo za nakupovanje v Sloveniji ali v bližnjih komercialnih središčih, samo da bi kaj prihranile. »Če mi dovolite, si bom izposodil izraz, ki ga uporabljajo kolegi kmetovalci: vsi si prizadevajmo za nakupovanje v naši neposredni bližini oz. nakupovanje na 0 km.« Za konec pa nam je Madriz zaupal, da se bodo številni trgovci najbrž že od vsega začetka razprodaj odločili za visoke popuste, saj so skladišča nabito polna in blago je treba prodati. »Da ne bo pomot: popusti bodo precejšnji, a vseeno realni. Poštenost je namreč ena izmed glavnih vrlin goriških trgovcev.« (sas) Gianluca Madriz napoveduje, da bodo letošnji popusti precejšnji, a vsekakor realni fotop.d. JAZBINE - Na pobudo SGGZ Tudi vi grešite? Igor Arih bo spregovoril o sedmih smrtnih komunikacijskih grehih Pravilno in sodobno komuniciranje je danes še kako potrebno na vseh področjih, na gospodarskem pa je gotovo nujno. Tega se zavedajo tudi podjetniki vključeni v Slovensko goriško gospodarsko združenje, ki so na to temo pripravili poseben večer, ki bo v četrtek, 21. junija, ob 19. uri na posestvu Roberta Princica Gradis'ciutta na Jazbinah. Ljubljanski strokovnjak komunikacije in grafični oblikovalec Igor Arih je na začetku leta izdal knjigo z naslovom Iz mojih čevljev, v kateri na preprost, jasen in neposreden način ponuja osnove dinamične komunikacije, ki naj bi predstavljala novo obliko komuniciranja, po kateri naj bi se zgledovala tako naročnik kot izvajalec. Naslov predavanja je »Ali tudi vi grešite?«, kar pomeni, da bodo udeleženci večera lahko ugotovili svoje napake in zvedeli, kako naj se izognejo sedmim smrtnim komunikacijskim grehom. Pri organizaciji večera je SGGZ soudeležilo tudi sekcijo mednarodne trgovine in storitev SDGZ, društvo Mladih slovenskih ekonomistov in zavod Ad Formandum. Predavanju Igorja Ariha in debati bo sledila družabnost in degusta-cija vin. Kotizacija za zanimiv večer je 35 evrov, iz organizacijskih razlogov je potrebna rezervacija na naslovu sggzgori-ca@gmail.com obvezna. DOBERDOB - Član civilne zaščite Igor Krulc se je vrnil iz Emilie »Raje spijo v šotoru« Zaradi številnih potresnih sunkov se domačini še vedno bojijo vrniti v svoja stanovanja, čeprav so nepoškodovana Med prostovoljci civilne zaščite iz Furlanije-Julijske krajine, ki so v prejšnjih dneh nudili pomoč potresencem iz Emilie, je bil tudi član doberdobske ekipe Igor Krulc, ki je doma iz Dola. »Dodeljen sem bil kampu, ki ga je civilna zaščita iz Fur-lanije-Julijske krajine postavila v kraju Quarantoli v občini Mirandola. V našem kampu je spalo okrog dvesto domačinov, še nekaj več jih je pri nas kosilo in večerjalo. Med gosti so bili tako domačini italijanske narodnosti kot priseljenci, v glavnem Kitajci in muslimani. Zaradi tega so kuharji vsak dan pripravili tudi nekaj hrane, ki je bila njim specifično namenjena, saj kot znano muslimani ne jedo svinjine. Kljub prisotnosti pripadnikov različnih narodnosti pa je bilo sobivanje v kampu zgledno, saj so si vsi gostje med sabo skušali pomagati,« pravi Krulc, ki je bil v Emilii med 2. in 9. junijem. Med bivanjem je tudi sam doživel več močnih potresnih sunkov. »Najmočneje je treslo prejšnji torek, ko je potres dosegel jakost 5,1 odstotka po Richterjevi lestvici. Takrat je vse domačine zgrabila panika. Vsi tisti, Igor Krulc v Quarantoliju ki so se vrnili v svoja stanovanja, so obupani stekli na ulico in kričali. Panika je bila popolna! V naslednjih dneh so spet spali v šotorih na dvoriščih tudi tisti, katerih hiše so bile vseljive, saj niso bile poškodovane. Ljudje so res naveličani potresa, saj si sunki sledijo že kar nekaj časa,« pravi Krulc, ki je v kampu v kraju Quaran- toli skrbel za nameščanje šotorov, urejanje ležišč, skupaj z drugimi prostovoljci je namestil električno napeljavo, pomagal je gostom, ko so potrebovali pomoč. »Na razpolago smo bili od jutra do večera; dela ni manjkalo, težave je povzročala zlasti vročina, tako da je bilo vse skupaj zelo naporno,« pojasnjuje Krulc in poudarja, da so si domačini takoj po potresu zavihali rokave. »Vsi so se lotili dela, saj želijo, da bi čim prej normalno živeli in delali,« pravi Krulc, ki je pred tremi leti nudil pomoč potresencem tudi v Aquili. »Po mojem mnenju je bil potres v Abru-cih hujši; tudi sam sem v Aquili doživel nekaj potresnih sunkov, ki so bili močnejših od tistih iz Quarantolija,« razlaga Krulc, medtem ko Nataša Bastiani iz vodstva doberdobske ekipe civilne zaščite pojasnjuje, da v prihodnjih dneh naj bi se v Emilio ne odpravil noben drug prostovoljec iz Doberdoba. »Trenutno v Emilii potrebujejo predvsem kuharje, ne glede na to pa smo vseskozi pripravljeni na nudenje pomoči, če bo to potrebno,« pravi Nataša Bastiani. (dr) GORICA - Greco Kaj prikriva Tondova deželna vlada? »Demokratska stranka odločno obsoja odločitev deželne vlade, da se ne vključi v proces o mal-verzacijah v gradeškem hospicu Ospizio marino kot oškodovana civilna stranka. Deželna vlada je imela na voljo cele štiri mesece časa, da bi sprejela potrebni sklep, vendar je očitno ne zanima ugotoviti, kdo je razsipaval z javnim denarjem.« Tako poudarja pokrajinski tajnik Demokratske stranke Omar Greco in ugotavlja, da so izgovori deželnega predsednika Re-zna Tonda smešni. »Tondo naj se ne nikakor zagovarja, da deželni odbor na svojem zasedanju nenadoma ni bil več sklepčen, saj s to trditvijo vleče za nos prebivalce Furlanije-Julijske krajine in še zlasti bivše zaposlene v gradeškem ho-spicu, ki so ostali na cesti po njegovem krahu,« poudarja Greco in poziva deželno vlado, naj pojasni resnične vzroke svoje odločitve, da se ne vključi v sodni postopek. »Prihodnje leto bodo deželne volitve, volivci pa imajo pravico vedeti, kaj se skriva za to zadevo,« pravi Greco. Naj k temu dodamo, da je med šestimi osumljenci, ki so obtoženi malverzacije, vredne 350.000 evrov, tudi deželni svetnik Ljudstva svobode Roberto Marin. JAMLJE - Srečanje o tatvinah in goljufijah Vv • • • nočni omarici ne gre hraniti zlata ■ > Srečanje o tatvinah in goljufijah v Jamljah Športno kulturno društvo Kre-menjak je v prejšnjih dneh skupaj s ka-rabinjerji iz Doberdoba in Tržiča priredilo predavanje o tatvinah in goljufijah. Da gre za aktualno temo, za katero vlada zanimanje tudi na vasi in podeželju, je dokazalo dejstvo, da se je v jameljskem večnamenskem centru zbralo kar lepo število poslušalcev. Po uvodnem pozdravu Kremenjakove predsednice Brune Visintin sta spregovorila polkovnik Sante Picchi in maršal Rosario Vallone, ki poveljujeta karabinjerjem iz Tržiča oz. iz Doberdoba. Udeležencem srečanja sta zaupala kar nekaj nasvetov, ki tatvin sicer ne morejo preprečiti, vendar prisilijo tatove, da odidejo praznih rok. Prisotnim sta svetovala, naj zlato in denar skrijejo v različnih lokacijah, raje v take neobičajne. Tatovi bodo seveda iskali bogat plen v predalniku in spalnici, pravih skrivališč pa ne bodo uspeli odkriti, ker navadno nimajo veliko časa na razpolago. Lastnikom hiš, ki so na samem ali pa ob robu gozda, sta svetovala alarmno napravo, ki je povezana s karabinjersko postajo. Opozorila sta tudi na razne znake, ki se lahko pojavijo v bližini hiše in ki kažejo na to, da jo tatovi nameravajo obiskati. Pred goljufijami pa sta svetovala čim več previdnosti: starejši občani ali osebe, ki živijo same, naj domnevnega goljufa povabijo, naj se pri njih oglasi, ko se bodo domov vrnili sin, hči ali soseda na primer, da jim bo pametno svetovala in presodila situacijo. Oba poveljnika sta poudarila, da udeležencev večera nočeta strašiti, pač pa le pripraviti, da razsodno premislijo in si znajo v kritičnih situacijah pomagati. Domačine sta povabila, naj glede katerokoli sumljive situacije ali osebe takoj obvestijo sile javne varnosti. Poudarila sta tudi, da se s sodelovanjem in skupnimi močmi veliko naredi. Po predavanju in prikazu kočljivih primerov na računalniku, se je večer zaključil s kopico vprašanj, na katera sta oba poveljnika izčrpno odgovorila. 10 1 6 Sobota, 10. junija 2012 GORIŠKI PROSTOR / DOBERDOB - Jubilej pihalnega orkestra Kras Statut iz leta 1912 bo za praznik kot nov Sredi julija bodo godbeniki slavnostno obeležili stoletnico ustanovitve m. _t£.f tAad/ cft t'm f\ :■ i H- Aj .''i-iV ¡Í.tcVL ,-C+ J_ r -Ti!"-! .■I.'V Hl;'! L L'L"J .'LI^VJ/. ■: -J I^LT't^A LL'J V j j j i r . rkita t«>ip - ¿ži 'Tt-JJ JíffiT ..li-u-LLv/, fili&tiitfi- W r^ rrv Kj- JJ.L .-J-l mL ■ ■/ ¿c éf u-¿r-¿ h jtÍut f/ J i% Statut doberdobske godbe iz leta 1912 s podpisi Ivana in Evgena Ferletiča ter Andreja Jarca foto k.s. Za pihalni orkester Kras iz Doberdoba je letošnje leto zelo pomembno, saj je bil natanko pred sto leti javno izdan statut godbe, s čemer se je začelo njeno uradno delovanje. V prvem členu statuta piše: »V Doberdobu se ustanovi društvo imenovano Glasbeno društvo v Doberdobu«. V tedanjem itali- janskem prevodu pa je bilo zapisano »Societa col nome Societa musicale di Doberdo« oz. »Societa filarmonica Doberdob«. Ročno zapisan statut je dolga leta sameval v predalu v hiši nekdanjega godbenika Andreja Lakoviča - Kovačevega, zato pa je bil v zelo slabem stanju. Papir je bil poškodovan, zbledel je in na nekaterih mestih je bil raztrgan, najhujše pa je bilo to, da je bila tudi polovica zadnje strani, kjer je bil statut žigosan in kjer je bil datum, raztrgana. Po dolgem raziskovanju in preverjanju dokumentov so se pri doberdobski godbi z veliko mero sreče dokopali do dvojnika statuta, ki ga hranijo v tržaškem državnem arhivu. Statut iz časa vladavine cesarja Franca Jožefa nosi žig »K.K. Statthaltereiprasi-dium. Triest« in datum 10. marec leta 1912. Podpisniki statuta so Ivan in Ev-gen Ferletič ter Andrej Jarc. Pri pihalnem orkestru Kras so sklenili, da bodo ta dragocen dokument restavrirali, ga zaščitili in mu vrnili videz, ki ga je imel pred sto leti. Statut, ki predstavlja izredno dragocen zgodovinski dokument, bo nato javno razstavljen in na vpogled vsem na praznovanju stoletnice godbe, ki bo v Doberdobu sredi julija. V Doberdobu so namreč v polnem teku priprave na praznovanje visokega jubileja pihalnega orkestra, za katerega je treba poudariti, da predstavlja edino slovensko godbo na Goriškem, ki je celih sto let uspela ohraniti in gojiti to glasbeno dejavnost, čeprav v njeni zgodovini ni manjkalo številnih padcev, prekinitev in vzponov, predvsem zaradi dveh svetovnih vojn, zaradi katerih so morali godbeniki začasno opustiti svoje igranje. Kljub najrazličnejšim težavam s financami in vadbenimi prostori, pa je godba do današnjih dni gojila in nadaljevala svoje poslanstvo, ki temelji na ljubezni do glasbe in prijateljskega druženja. Visok jubilej bodo doberdobski godbeniki praznovali tri dni, in sicer 13., 14. in 15. julija, ko bodo nazdravili nadaljnjim sto in več letom igranja in nastopanja. (ks) GORICA - Snovanja v parku Coronini Koncert kitar, vonj po jasminu in stoletna drevesa Koncert v parku vile Coronini bumbaca Vonj po jasminu, mehka večerna svetloba in park ene najbolj očarljivih plemiških rezidenc na Goriškem so zaznamovali večer, v katerega je SCGV Emil Komel uokviril predzadnje srečanje letošnje koncertne sezone Snovanja. Les kitar in godal je stopil v stik s stoletnimi drevesi parka dvorca Coronini na koncertu, ki si ga je Center za- GORICA - Miroslav Košuta v Kulturnem domu Poezija - nogomet 3:0 Miroslav Košuta v Kulturnem domu bumbaca RUPA - Jutri na sedežu društva Rupa-Peč Predavanje o Rusjanih in letalski modelčki Pri kulturnem društvu Rupa-Peč bodo jutri pripravili večer, posvečen pionirskim časom v letalstvu, za razvoj katerega sta pomemben doprinos dala brata Edvard in Josip Rusjan. O njuni letalski epopeji bo spregovoril Vili Prinčič, avtor knjige »V sinjo brezkončnost«, ki bralca v sliki in besedi popelje v čase, ko se je rojevalo letalstvo. In rojevalo se je prav na Velikih Rojah pri Gorici z bratoma Rusjan, goriškima Slovencema. Škoda, da se je njuna letalska zgodba končala prehitro s smrtjo mladega pilota Edvarda Rusjana. O tem in še o marsičem bo tekla beseda na jutrišnjem srečanju v Rupi, ki ga bo popestrila tudi projekcija številnih zgodovinskih fotografij. Posebnost jutrišnjega večera bo tudi razstava več kot štirideset modelčkov letal iz raznih obdobij, ki jih je pred leti z obilico vneme in potrpežljivosti izdelal osrednji gost srečanja, Vili Prinčič. Gre za plastične modelčke v merilu 1/72, ki pa so kljub majhnosti vestna kopija pravih letal. Malo razstavo si bodo obiskovalci lahko ogledali na večer predavanja, ogled pa bo možen tudi v torek od 18. do 20. ure. Predavanje o bratih Rusjan bo ob 19.30 uri, obogatil pa bo tudi glasbeni utrinek. V goriškem Kulturnem domu je v četrtek popoldne poezija dosegla prvi zadetek s številom gostov na prikazu filma, posvečenega človeškemu in umetniškemu liku Miroslava Košute. Kljub, ali pa prav zaradi napovedane nogometne tekme med Italijo in Hrvaško, se je v mali dvorani zbralo skoraj štirideset poslušalcev in gledalcev obeh spolov, ki so si ogledali filmsko pripoved v režiji Tatjane Rojc. Drugi zadetek predstavlja sam film »Razvijem od časa sprano jadro« s svojo nastavitvijo, scenografijo, pripovedmi in prepletanji iz enega argumenta in iz enega obdobja v drugega. Tudi do filmske umetnosti nevtralne ljudi, take, ki niso pretirano navdušeni nad takšnim pristopom pripovedovanja življenjskih nihanj, konic in plazenja po dnu, je prikazana celovitost prevzela zaradi neoprijemljive liričnosti in še kako oprijemljivih stališč, ki so prihajala iz pesnikovih besed. Barvitost in črno beli vložki, arhivski kadri in sedanjost z utrinki življenja v družinskem krogu in z detajli delovnih kotičkov v neposrednem stiku s kraškimi skalami ali z rekreaciji namenjenimi travnatimi površinami, ne morejo imeti tekmeca v še tako skrbno striženi površini nogometnega stadiona, po katerem se poldrugo uro podi triindvajset plačancev, od katerih je kljub strogosti sodnik še najbolj človeški. Verjetno so se gledalci iz izključno italijanskega kulturnega kroga nekoliko zdolgočasili le med razlago osrednjeslovenskih in tomajskih zdrah okrog Kosovelovih rokopisov. Tretji zadetek predstavlja gotovo začetek obetavnega sodelovanja med Kulturnim domom in goriško državno knjižnico. Ustanovi imata različne delovne pristope in ponudbe, a prav glede teh, če se nanašajo na literaturo, lahko najdeta od časa do časa kaj neobičajnega in izjemnega. Odprtost do skupnih pobud je bila vedno prisotna, stiska s prostori pa je Goriško knjižnico kar silila, da je v tem primeru poiskala oporo v Kulturnem domu; zraven sta pristopili še Zveza slovenskih kulturnih društev in goriška pokrajinska uprava. Prisotne je pozdravila Margherita Re-guitti, odgovorna za stike z javnostjo v Goriški knjižnici, zavezo k sodelovanju sta potrdila Marco Menato in Igor Komel, o Košuti kot sicer znanem,, a zaradi nepoznavanja slovenščine, njemu do nedavnega neznanem avtorju, je posredoval svoja gledanja Walter Chiereghin, ravnatelj tržaškega mesečnika za umetnost in kulturo Artecul-tura, ki je izdal v zvezi z dokumentarcem prilogo k svojemu mesečnemu glasilu. Zavzel se je za pogostnejša prevajanja slovenskih piscev, za kar bi morale skrbeti javne ustanove. Pesnik je opisal, kako je film nastajal in doživel v Kopru krstno izdajo v italijanskem prevodu v okviru produkcije RTV Slovenija, ki naj bi/bo? v kratkem pripravila tudi slovensko. Predvajana verzija je omogočila udeležbo someščanom izključno italijanskega jezika, saj bi se sicer Slovenci znašli že spet znotraj kroga avtorju znanih ljudi, ki pa so se v Gorici z njim že srečali po prejetju Prešernove nagrade. Na iztočnico direktorja Arte-cultura glede tujstva je Košuta dejal, da je zadeva pravzaprav zapletena tudi znotraj slovenskega prostora. Ali je mogoče, da ni mogoče iz Kontovela v Sežano, če začasno nimamo vozniškega dovoljenja in se vozimo le s pooblastilom?! Tatjana Rojc je podala krajši esej o avtorju, o tem, kako nas vodi k iskanju jedra v kaosu življenja, kako je mogoče vnesti poezijo v vsakršno stvarnost, ki pa je pri Košuti tako raznolika, da jo je težko z eno samo govorno potezo strniti v zaokroženo informacijo. Film omogoča podajo gotovo popolnejše slike. Na koncu predvajanja je sam protagonist povedal, da ga ponovno gledanje prepričuje, kako je bilo opravljeno dobro delo. (ar) mislil za vrednotenje glasbila, ki ima navadno manj možnosti izstopanja z glavno vlogo, predvsem v okviru šolskih produkcij. Druga značilnost večera z naslovom »Kitara skozi čas« pa je bil obseg programa, ki je s klasično in električno kitaro prepotoval štiri stoletja glasbe brez časovnih, geografskih ali žanrskih meja. Profesorji in učenci so skupaj oblikovali večer z dvojnim, šolskim in koncertnim obrazom. Kitariste so pripravili profesorji Franko Reja, Martina Gereon in Gianluca Jan Sturiale, komorni orkester šole Komel pa je vodil Lui-gi Pistore. Celotna zamisel za koncert z vsemi omenjenimi elementi je bila zelo posrečena, predvsem pa je bila izvajalcem v veliko oporo, saj sta tako okvir kot koncept že v osnovi, pomenljivo nadgradila izvedbe. Kronološko sestavljen program se je pričel z dvema renesančnima plesoma za lutnjo najbolj znamenitih mojstrov Eliza-betinega časa, Johnsona in Dowlanda. Igranje Martine Martellani se je z drobnimi vtisi ubrano uglasilo z žvrgolenjem ptic v parku, s katerim je takoj zatem zvočno izraziteje »tekmoval« kvartet kitar Komel. Po Ravelovi znani Pavani, so ritmi grške tradicije prinesli poletno, folk noto, Rakovo Rumbo pa je skupina obarvala z neotipljivo eleganco kitarskega zvoka. Anthony Smaga, Diana Berte in oba docenta klasične kitare, so smiselno združili svoje različne izvajalske spretnosti, da bi skupaj dosegli zvočno zanimivejši učinek, a niso še dosegli potrebne uigranosti kot tudi medsebojnega zaupanja, ki izhaja iz individualne samozavesti in skupnih izkušenj. Nastop v kvartetu so nadgradili še z iskanjem uravnovešenega dialoga s keltsko harfo v spletu irskih ljudskih melodij, pri katerem je sodelovala mlada harfistka Clelia Furlan. Franko Reja in Martina Gereon sta prevzela solistično vlogo pri izvedbah dveh klasičnih mojstrovin znamenitih mojstrov literature za kitaro, Maura Giulianija in Joaquina Rodriga. Tako Variacije na Paisiello-vo operno arijo »Nel cor piu non mi sen-to« kot tudi drugi stavek iz koncerta de Ara-njuez sta bila s pedagoškega vidika predvsem koristna vaja za orkester učencev, ki se še izoblikuje kot enotno izvajalsko telo. Da bi solista iz oddelka za električno kitaro lahko ustvarjala na čim primernejši osnovi, pa sta se orkestru v zadnjem delu programa pridružila še baskitarist in bobnar. Alberto Chiandetti je predstavil Gersh-winovo uspavanko Summertime, zadnje note programa pa so bile tiste Hendrixove Foxy Lady v izvedbi Pietra Bassa. Koncert je nastal s sodelovanjem in s podporo Fundacije Coronini in Občine Gorica. (rop) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 17. junija 2012 1 1 GORICA - Potovanje Društva slovenskih upokojencev Sardinija jih pričakuje Na 8-dnevni izlet se bodo odpravili med 25. septembrom in 2. oktobrom Društvo slovenskih upokojencev za Goriško načrtuje 8-dnevni izlet na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra. Ta starodavna dežela na križišču evropskih poti v Sredozemlju slovi po bogati preteklosti, kjer so pustila sledove mnoga antična ljudstva od Feničanov dalje. Poseben skrivnosten sredozemski narod, ki je tam živel od davne preteklosti, so Sardinci. Otok je zgodovinsko bogat in zanimiv ter danes turistično vabljiv zaradi nuragov, izvirne zgodovine, posebnega naravnega okolja (npr. nasadi plutovca...), smaragdne obale, starodavnih navad, folklore ipd. Vredni ogleda so nuragi, zanimive prazgodovinske večnadstropne, stolpom podobne kamnite zgradbe iz dobe 2000 let pred Kr. Mnogi Slovenci tudi iz naše dežele hranijo iz polpretekle zgodovine 2. svetovne vojne zelo žalosten spomin na Sardinijo, saj so bili številni tja nasilno premeščeni oz. poslani iz italijanskih taborišč in se niso (razen izjem) več vrnili domov. O tem priča predvsem zajetna knjiga Sardinci časnikarke Dorice Makuc. O deželi se da veliko povedati. Izletniki bodo potovali z avtobusom najprej v smeri proti Livornu. V mestu Lucca bo postanek za kosilo. Sledila bo vožnja s trajektom iz Livorna v Olbio. Drugega dne bo odhod iz Olbie v mestece Palau in nato s trajektom na otoka Maddalena in Capre-ra. Po vrnitvi v Palau bodo dospeli do krajev ob Smaragdni obali. Tretjega dne jih bo pot vodila v mestece S. Teresa di Gallura, nato v Castelsardo in popoldne v lepo mesto Alghero, kjer živi tudi manjšina Kata-loncev. Severno od mesta Sassari pelje pot do otoka Asinara, znanega zaradi zloglasnih zaporov. V naslednjih dneh bo sledil obisk Riviere del Corallo, nuraga Palmavera in drugih krajev do Neptunovih jam. Sedmega dne bodo potovali proti vzhodu v mesto Nuoro blizu gričevja Barbagia, nato v kraj Orgosolo, znan zaradi stenskih risb »murales«. V bližini bo tipično kosilo v družbi pastirjev. Proti večeru bo vožnja proti Olbii in nato plovba proti Livornu. Osmi dan bo posvečen Ferrari za ogled mestnega središča in za poslovilno kosilo. Popoldne se bodo izletniki vračali domov. Za informacije in prijave kličite po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481 884156 (Andrej F.) ali 349-4042060 (Eda L.) ali se oglasite na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51 ob sredah od 10. do 11. ure. Na razpolago je program potovanja.(ed) RUDI Vse najboljše! JEDUFADADADADE Danes v Gorici ... praznuje 60. rojstni dan, vsem v zamejstvu je poznan... Da ga v zadrego ne spravimo, imena pač ne objavimo!!! Še na mnogo srečnih dni ti želimo iz srca vsi! Kdo smo? Ugotovi ti!!! ALPEMAME Čestitke Hip hip hura, RUDI danes 60 let ima! Da bi se mu izpolnile vse skrite želje, mu iz srca želijo Meri, Alex, Silvano, Lucky in Luna. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. O Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina IP - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 M& Kino fl Razstave Gledališče DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.10 »Il dittatore«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 - 20.45 »La Bella e la Bestia« (digital 3D). Dvorana 3: 16.20 - 18.10 »Lorax«; 19.50 - 22.10 »Molto forte incredi-bilmente vicino«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.10 »Il dittatore«. Dvorana 2: 17.30 - 19.45 - 21.30 »La Bella e la Bestia« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 »Lorax«; 20.30 »Molto forte incredibilmente vicino«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.15 -22.10 »Il dittatore«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Pau-ra« (digital 3D). Dvorana 3: 16.30 - 18.30 - 20.45 »La Bella e la Bestia« (digital 3D). Dvorana 4: 16.20 - 18.10 »Lorax«; 19.50 - 22.10 »Molto forte incredi-bilmente vicino«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »Marylin«; 22.15 »Project X - Una festa che spac-ca« (prepovedan mladim pod 14 letom). JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Il dittatore«. Dvorana 2: 18.30 - 21.30 »Paura« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.45 »La Bella e la Bestia« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 »Lorax«; 20.30 »Molto forte incredibilmente vicino«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »Marylin«; 22.15 »Project X - Una festa che spac-ca« (prepovedan mladim pod 14 letom). 4 Koncerti DRUSTVO ARS vabi v galerijo na Travniku 25 v Gorici na ogled razstave »Svetovni popotnik pripoveduje, dr. Andrej Kobal (1899-1988)«; do 20. junija po urniku knjigarne. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled fotografska razstava z naslovom »Svetišče na Sveti Gori. Med zgodovino in podobami« v organizaciji kulturnega centra Lojze Bratuž in po-soškega fotografskega krožka (Circo-lo fotografico isontino); do 29. junija ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481-531445). V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava z naslovom »Diversarte«. Razstavljajo bodo Annamaria Fabbroni, Ada Candussi, Emilia Mask, Maria Grazia Persolja, Nirvana Zolia, Arnaldo Grudner, Luigi Togut in gostje centra CISI v Ul. Palladio v Gorici; do 30. junija od ponedeljka do petka 9.30-12.00, 16.00-18.00. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave z naslovom »Camminar legge-ri in un mondo pesante«. Razstavljata Klavdija Marušič in Andrea Ver-delago; do 15. julija od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; informacije po tel. 0481-81186 ali studio-faganel@gmail.com. & Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 5. avgusta, vsakoletni piknik, povezan z izletom v zanimiv kraj. Kateri kraj QUEEN 9 Symphony Mid c! i ni k j íilharmomi j NOVA Snova nja V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v torek, 19. junija, ob 20.30 gledališka predstava Pina Rovereda »Parole allo specchio«; vstop prost. IRENA YEBUAH TIRAN - MEZZOSOPRAN TINA GREGO - VIOUNA ANZE VRABEC - KLAVIR SIMON PERÖIÖ - DIRIGENT PROGRAM 0D 20. URE DALJE NAZDRAVIMO POLETJU EN0GASTR0N0MSKI DOGODEK v sodelovanju z društvom Goriška Vinska Cesta z Domačimi Okusi in gibanjem Movimento Turismo del Vino iz Furlanije Julijske Krajine INFORMACIJE IN REZERVACIJA VSTOPNIC KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ TEL (+39) 0481.531445, info@kclbratuz.org V organizaciji - 22.06.2012 ŠTEVERJAN DVOR - KMETIJA BARONIC TACCO OB 21. URI KONCERT VSTOPNINA EURO 8,00 MLADI DO 18.LETA STAROSTI EURO 3,00 V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO PRIREDITEV V KC LOJZE BRATUŽ KULTURNI DOM GORICA TEL (+39) 0481.33288, info@kulturnidom.it SCGV EMIL KOMEL ARSATEUER GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bosta v torek, 19. junija, ob 20. uri v zasedbi Ensemble Adore nastopili flavtistki Ana Černic in Doris Kodelja. GLASBENO ZDRUŽENJE ARCADIA prireja srečanja z glasbenimi združenji na Goriškem: v torek, 19. junija, ob 21. uri v avditoriju v Ronkah koncert skupine Silent Opera; v četrtek, 21. junija, ob 21. uri v baziliki Sv. Evfemije v Gradežu koncert mladinskega mešanega pevskega zbora Audite Juvenes; v soboto, 23. junija, ob 20. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici koncert združenja Roland za UNICEF. SNOVANJA 2012: Mladinska filharmonija Nova bo nastopila s koncertom »The Queen Symphony« na Dvoru -kmetija baronic Tacco - v Števerjanu v petek 22. junija, ob 21. uri; pred koncertom, ob 20. uri enogastronomski dogodek »Nazdravimo poletju«; ob slabem vremenu bo prireditev v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. H Šolske vesti MLADINSKI DOM prireja v Sovodnjah poletno središče »Mavrica« od 2. do 20. julija za otroke od 3. do 10. leta, pripravo na začetek pouka »Šola za šalo« od 27. avgusta do 7. septembra za osnovnošolce in prvošolčke z delavnicami slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike, kreativnega branja in pisanja in pravljičnim kotičkom; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA organizira lutkovni teden v Sovodnjah s poletnim tečajem za osnovnošolske otroke pod mentorstvom študentk Karen Ulian in Ivane Milič. Zbirališče v sovodenjskem župnišču vsak dan od ponedeljka, 18., do petka, 22. junija, od 7.45 do 13. ure. Zaključni nastop bo v ponedeljek, 25. junija, na kresovanju na Largi na Vrhu; informacije in vpisovanje čimprej, ker je število mest omejeno, po tel. 338-8229940 (Karen Ulian) ali 3202129284 (Katia Tomsič). SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sprejema vpise za novo šolsko leto 2012-2013; tel. 0481-532163, info@emilkomel.eu. Od 18. do 29. junija brezplačne lekcije instrumentov za nove vpise s predhodno rezervacijo. bodo člani obiskali, bo društvo sporočilo pozneje. Srečanje bo v restavraciji Al Mulin - Norbedo pri Kopru; informacije in prijave po tel. 3494042060 (Eda L.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481- 884156 (Andrej F.). Na račun 20 evrov. KRUT obvešča, da se je za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 21. junija do 1. julija sprostila dvoposteljna soba; informacije in prijave ob torkih in četrtkih na sedežu v Gorici, Kor-zo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 in vsak dan v Trstu, tel. 040-360072. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. KRUT vabi ob 150-letnici rojstva umetnika Gustava Klimta na izlet na Dunaj: na programu ogled mesta in obeh razstav enega najpomembnejših avstrijskih sodobnih umetnikov od 13. do 15. julija. Program izleta, pojasnila in prijave na sedežu, Korzo Verdi 51/int. ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure, tel. 0481-530927 ali tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. □ Obvestila ŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata 3. turnir prijateljstva danes, 17. junija, za kategorijo malih cicibanov na nogometnem igrišču v Doberdobu. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja redni letni občni zbor volilnega značaja v petek, 22. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Prvomajski ulici 20 v Jamljah. Pred začetkom občnega zbora bo nastopila mladinska plesna skupina Kremenjak. IS Prireditve »FILMSKI JUNIJ« v organizaciji Goriškega muzeja na gradu Kromberk: v torek, 19. junija, ob 21. uri predvajanje filma »Žerjavi letijo na jug« avtorice Dorice Makuc. KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabi na predstavitev knjige »Fašistična taborišča. Internacije civilistov v fašistični Italiji (1940-1943)« v torek, 19. junija, ob 18. uri v dvorana pokrajinskih muzejev na goriškem grajskem naselju. Prisoten bo avtor Carlo Spartaco Capogreco, spregovorili bodo Ne-venka Troha, Boris Pahor, Ferruccio Tassin, Francesca Meneghetti, večer bo povezoval časnikar Ivo Jevnikar. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja srečanje o usodi Primorskega dnevnika z naslovom »Kakšna usoda nas čaka?« O usodi Primorskega dnevnika bosta spregovorila odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič in predsednik Zadruge PD Jurij Kufersin, pri- ložnost bo tudi za včlanjevanje v zadrugo. Naslednji srečanji na isto temo bosta v torek, 19. junija, ob 20. uri na sedežu društva Kremenjak v Jamljah in v četrtek, 21. junija, ob 20. uri pri društvu Danica na Vrhu. PREDSTAVITEV KNJIGE »Storie e fi-lastrocche senza confini« Giulie San-drin bo v četrtek, 21. junija, ob 10. uri v ŠKC Danica na Vrhu. Zbirko ljudskih pesmic, pravljic in pripovedk v slovenščini, italijanščini in furlanšči-ni bosta predstavili avtorica Giulia Sandrin in Viljena Devetak. KRESNA NOČ V SELCAH v organizaciji društev Jadro in Tržič bo v petek, 22. junija, od 20. ure dalje. Do 21. ure bodo potekale igre za otroke, nato bo sledil program z glasbenimi skupinami, nagrajevanje najlepših vencev in ob noči vžig kresa. Ob slabem vremenu prireditev odpade. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje v mirnem kraju v bližini centra Gorice, samostojni vhod, garaža za dva avta in shramba; tel. 0481-390688 ob uri obedov. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 118.000 evrov; tel. 331-3317092. ŠEST DVOMESEČNIH MUCK podarimo ljubiteljem živali; tel. 3471243400. Prispevki V spomin na mamo Jerico Hlede prispevajo za vzdrževanje spomenika padlim v Pevmi 100 evrov sinovi Val-ter, Nadja in Marjan. Namesto cvetja na grob Maria Crosel-lija darujejo družine Pahor, Radetti, Lavrenčič, Cej in Roj 250 evrov za onkološki center CRO v Avianu. Pogrebi JUTRI V GORICI: 9.00, Matilde Cassini vd. Volpi iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče. JUTRI V TRŽIČU: 9.50, Pietro Paolo Cascone iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev. JUTRI V BRAČANU: 14.30, Renzo Pe-risutti (iz krminske bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. ZAHVALA Družina Rozine Lavrencic se zahvaljuje župniku Kodelji, cerkvenemu pevskemu zboru, pogrebnemu podjetju Preschern in vsem, ki so pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. 12 1 6 Sobota, 12. junija 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - NOVA GORICA - Uspela druga čezmejna krvodajalska akcija ■ v ^ • ■ v v« • • Iz štirih držav za širjenje krvodajalskega izročila Skupno darovali 15 litrov krvi in jih izročili splošni bolnišnici iz Šempetra Številni krvodajalci so včeraj na Trgu Evrope - Transalpini v okviru druge čezmejne krvodajalske akcije prispevali k ohranjanju zdravja soljudi ali pa morebiti celo k reševanju marsikaterega življenja. Novogoriški Rdeči križ in goriško društvo prostovoljnih krvodajalcev ob podpori goriške in novogo-riške občine sta z organizacijo človekoljubnega dogodka ponovno zadela v polno. Pri krvodajalskih mobilnih postajah na italijanski in slovenski strani se je od 8. do 14. ure zbralo 34 italijanskih, slovenskih in hrvaških krvodajalcev, ki so skupno darovali 15,3 litra krvi in jo nato dali na razpolago osebju šem-petrske bolnišnice za zdravljenje tamkajšnjih bolnikov. Poudariti velja, da so organizatorji pobudo letos razširili še na sosednje države in torej vabilo k udeležbi poslali še krvodajalskim združenjem z Reke in iz Celovca (slednje je zastopala delegacija banke krvi). Med tistimi, ki so sedli na ležalnik v mobilni »ambulanti« in roko ponudili zdravniku, je bil tudi novogoriški župan Matej Arčon ter pokrajinska odbornica Bianca Della Pietra in goriški občinski odbornik Stefano Ceretta, medtem ko je goriški župan Ettore Romoli za darovanje krvi prestar. Trg so v znamenju čezmejnega festivala prostovoljstva preplavile stojnice, pri katerih je svoje dejavnosti z raznoraznim informativnim materialom predstavilo 16 združenj prostovoljnih krvodajalcev tako iz Italije kot iz Slovenije. Za prisrčno animacijo pa so poskrbeli tudi rdeči noski in plesni oz. pevski nastopi mladih. Da je darovanje krvi enostavno in nesebično predvsem pa življenjsko potrebna gesta, je včeraj ugotavljala predsednica goriškega združenja krvodajalcev Pa-trizia Zampi. »Prav gotovo je lep, sončen dan pripomogel k uspehu pobude, čeprav so morda visoke temperature marsikoga raje povedle k morju,« je ocenila. Po besedah ravnatelja Mladinskega centra iz Nove Gorice Dejana Vidica je bil dopoldan zelo živahen in pester. Kri je daroval tudi novogoriški župan Matej Arčon, njegov goriški kolega Ettore Romoli mu je za to prijazno čestital fotor.e. »Mislim, da nam je na najboljši način uspelo predstaviti svetle vrednote krvodajalstva in prostovoljne aktivnosti.« Goriško društvo prostovoljnih krvodajalcev je k sodelovanju pri akciji povabilo tudi goriške osnovne šole. Učenci šol Ri-smondo in uršulink so dali duška svoji likovni domišljiji in skozi igro ustvarjali na temo darovanja krvi. Vključevanje mladih v tovrstne pobude je pomembno, saj bodo lahko ravno mladi krvodajalci v prihodnjih letih zagotovili potrebne količine krvi in nadaljevali s širjenjem krvodajalskega izročila, so pojasnili pobudniki. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice pa je istočasno potekal posvet, na ka- terem so krvodajalci in zdravniki poudarili pomen in potrebo po krvodajalstvu, spregovorili o neprecenljivi vlogi združenj, ki se temu posvečajo, in pojasnili morebitne dvome o prenosu okužb s transfuzijo krvi, ki pa je v razvitem svetu danes skorajda nemogoča zaradi strogega nadzora nad darovano krvjo. (sas) Preverjajo statičnost V Tržiču bodo jutri preverjali statičnost ceste, ki na severnem koncu Trga Republike povezuje Ulico San Francesco in Korzo Popolo. Cesta bo zaradi tega zaprta med 8.30 in 12. uro. Ekspertizo je zahtevalo goriško sodišče, potem ko se je vnel spor med tržiško občino in podjetjem Livenza Costruzioni in Cessalta, ki je poskrbelo za tlakovanje ceste, na kateri se je pojavilo več lukenj. Na tržiški občini so prepričani, da je podjetje Li-venza slabo opravilo svoje delo, izvajalci gradbenega posega iz Veneta pa se zagovarjajo, da bi morali prepovedati promet na omenjeni cesti, saj naj bi po njihovem mnenju luknje povzročil prehod avtomobilov in še zlasti tovornjakov. Spor zaradi parkirišča Podjetje Cora Immobiliare je zavrnilo ponudbo, ki mu jo je tržiška občina predstavila za najem parkirišča za plažo v Marini Julii. Zaradi tega podjetje Cora grozi, da bo v prihodnjih dneh zaprlo parkirišče, ki meri okrog 3.500 kvadratnih metrov. Na tržiški občini pojasnjujejo, da višje ponudbe ne morejo predstaviti, poleg tega pa ugotavljajo, da so v Marini Julii še druga parkirišča, kjer bodo kopalci lahko parkirali svoja vozila. Kresovanje pri Mikolih Doljanska klapa prireja kresovanje v petek, 22. junija, od 20. ure dalje. Pred prižigom kresa bodo prireditelji častili pijačo, udeleženci pa naj s sabo prinesejo kaj za pod zob. Kres bo zagorel ob zvokih harmonike. V Sabotinu prenovili vrt Solkanski hotel Sabotin se ponaša s prenovljenim letnim vrtom, kar je prvi korak k celovitejši prenovi; v sklopu te bosta obnovljeni še restavracija in obokana klet. Vrednost celotne investicije znaša 180.000 evrov. Letni vrt hotela Sabo-tin je znan po mogočni gliciniji, speljani na betonsko obokano pergolo, in vedno svežem zraku, ki tudi v največji poletni vročini veje ob Soči. Po novem bo na vrtu 60 sedežev, lesen nadstrešek pa bo omogočal posedanje na vrtu tudi v slabšem vremenu. (km) SOVODNJE - Občinski praznik Danes vrhunec s slavnostno sejo Včerajšnje odprtje razstave vin na Peči V Sovodnjah bo danes doseglo svoj vrhunec praznovanje spet pridobljene občinske samostojnosti. Ob 18.30 bo slavnostna seja v Kulturnem domu v Sovodnjah, med katero bodo po nagovoru županje Alenke Florenin nagradili razstavljavce in udeležence natečaja prometne vzgoje, izročili bodo priznanja posamez- bumbaca nikom in društvom. Kulturni program bo oblikovala vrhovska ženska vokalna skupina Danica. Ob 20. uri se bo praznik nadaljeval na Peči s ko-talkarsko revijo in nastopom plesnih skupin športno-kulturnega društva Vipava. V okviru praznika so že včeraj odprli razstavo kruha, vina, olja in »gubance«. SOLKAN - Nove rekreacijske naprave ob Kajak centru Adrenalin nad Sočo 40 postaj med seboj povezanih z varnostnimi jeklenimi žicami, viseči mostovi in vrvi v pustolovskem parku Prikličite si v spomin ali predstavljajte si zaraščena in strma spodnja pobočja Sabotina z udori, kakšno jamo in velikimi balvani, ki ležijo tam že kakšno tisočletje. Potem si predstavljajte omrežje varnostnih jeklenih žic na površini 5.000 kvadratnih metrov, ki so jih napeljali od drevesa do drevesa, okrog katerih so nameščene na šest, deset, petnajst metrov višine lesene ploščadi. Od ploščadi do ploščadi so speljane pod varovalnimi jeklenicami različne vrste visečih mostov na žicah in vrveh ali trakovih. Pod stopali imate na razpolago navaden trak, dve vrvi, na žice pritrjene deske različnih vrst in nameščene v različnih naklonskih kotih. Nekateri prehodi predvidevajo priklop na škripec in zdrs do dvajset in več metrov daleč navzdol. V pomoč imate dva sistema varnosti: vaditelja, ki vas nauči vse potrebne pristope in opozarja na razlike med štiridesetimi postajami -nekako kot pri trim stezi, a desetkrat bolj adrenalinsko - in vrvi z vponkami nekako kot pri alpinizmu. Skratka, kar smo doslej lahko le gledali včasih na televiziji, bo čez kakšen teden na razpolago za pokušnjo le kak kilometer od doma. Zadeva ni nemogoča, a zahteva precej usklajenosti med raznimi deli telesa, odsotnost vrtoglavice, nekaj moči v rokah in... prosto popoldne. Ponudba pa deluje takole: med predvidenim delovnim časom se javite v Kajak centru v Solkanu in se vpišete, nato vas na gumenja-ku prepeljejo na desni breg Soče, kjer je mogoče za otroke in najstnike preizkušati svoje spretnosti na devetih postajah. Ostale so za odrasle z dvema variantama - lažjo in težjo. Pustolovska Adrenalinski zdrs po jekleni žici fotok.m. ponudba se zaključi s povratkom z zdrsom po žici 300 metrov daleč čez soško strugo na izhodiščno točko. Prvič Soče verjetno ne boste niti opazili, saj boste osredotočeni predvsem na vožnji, kasneje pa bo užitek neizmeren, posebno če boste doživeli spust po večdnevnih nalivih in se bo pod vami -tam je tudi jez in začetek kajakaške tekmovalne proge - valilo dvesto do tri- sto kubičnih metrov vode na sekundo. Pišu vetra okrog ušes zaradi spusta se bo od spodaj pridružilo še mrzlo pihanje in grozeče bobnenje zaradi vrtincev in vodnih mlinov pod jezom. Pa še poduk: nove rekreacijske naprave v solkanskem športnem parku, ki ga nameravajo v naslednjih letih še dopolnjevati, so strokovno opredeljene kot pustolovski park. (ar) Nedelja, 17. junija 2012 APrimorski r dnevnik nedeljske teme V brazilskem Rio de Janeiru bo od 20. do 22. junija svetovna konferenca Združenih narodov Rio+20 o traj-nostnem razvoju. Natanko dvajset let od prvega svetovnega vrha o zemlji, ki je potekal ravno tako v Rio de Janeiru leta 1992 in na katerem je 183 državnih poglavarjev, 700 predstavnikov nevladnih organizacij in več tisoč članov civilne družbe prvič kolektivno preverjalo zdravstveno stanje našega planeta, prvič organsko povezalo gospodarska in okoljska vprašanja ter prvič skupno začrtalo strateške smernice za trajnostni razvoj, se bodo vladarji in nevladni predstavniki z vsega sveta spet sestali, da bi preverili, kaj je bilo v teh dvajsetih letih od sprejetih obveznosti storjenega in kaj bo treba še postoriti. Računajo, da bo v brazilsko velemesto za to priložnost do-potovalo 50 tisoč ljudi z vseh vetrov. Še pred tem, in sicer 15. junija, so se v Riu na alternativnem vrhu Cupola dos povos (Vrh ljudstev) zbrali razni predstavniki civilne družbe in protestniki, ki jim je usoda planeta in njegovega prebivalstva resnično pri srcu in kritično ocenjujejo delo in stališča svetovnih mogočnikov. Sploh pa se o temah konference lahko izreče vsakdo preko svetovnega spleta. Brazilska vlada je namreč v ta namen odprla spletno stran za zbiranje mnenj o tem, kakšno prihodnost si predstavljajo in kaj mislijo, da bi bilo treba storiti. Rio naj bi torej bil v prihodnjih dneh v središču svetovne pozornosti. Uporabljam pogojnik, ker me neprestano spremlja občutek, da si centri oblasti s pomočjo svojih poslušnih medijskih hlapcev na vse pretege prizadevajo, da bi bilo pozornosti čim manj. Svet pesti huda gospodarska kriza, ki jo občutijo tudi bogatejše države. Zato si v času suhih krav in zategovanja pasov nihče noče nalagati novih finančnih bremen, ki bi bila sicer potrebna za uresničevanje dogovorov o pomoči nerazvitim državam, ali o uvajanju novih okoljskih in energetskih politik. Seveda pa ne gre vsega zvračati na finančno in gospodarsko krizo. Tistim, ki imajo dejansko oblast v rokah in odločajo o dobrem in slabem, je medijski molk potreben, ker v njem lažje sklepajo svoje posle in prikrivajo svoje krivde. Vsaka sprememba, ki bi jim vezala roke in omejevala njihov manevrski prostor, je lahko nevarna za njihove sebične interese in zato nezaželjena. Ker vemo, da pobude, kakršna je Rio+20, terjajo korenite spremembe v gospodarskih, socialnih in političnih odnosih, je jasno, zakaj mogočneži to neradi obešajo na veliki zvon. Zato smo tako malo obveščeni o Riu+20, ki se seveda ne začne in konča pri junijskem vrhu, temveč so za njim meseci in leta dela, pogajanj, zahtevnega oblikovanja dokumentov, diplomatskih srečanj, protestov itd. V glavnem se vesti premikajo po spletu. Nekaj malega izvemo iz kratkih agencijskih obvestil. Časopisi le tu pa tam prinesejo kakšno vest, za televizijo pa je vse skupaj španska vas. Kot zanimivost gre na primer zabeležiti vest, da so razne humanitarne in naravovarstvene organizacije prejšnje dni ostro nastopile pri vodstvu italijanske državne televizije, ker brazilskega summita ne omenja niti z besedico in s tem krši pravico do korektne informacije. Toda vodstvo RAI, očit- no prezaposleno s svojimi internimi bitkami za stolčke, ni smatralo za potrebno, da bi kakorkoli pojasnilo svojo zadržanost. Sicer pa italijanska televizija ni izjema. Javnost je v splošnem neobveščena o svetovnem vrhu. Celo v državi gostiteljici vrha samega le malokdo ve, kaj se bo v Riu dogajalo v prihodnjih dneh. Mnenjska raziskava je namreč pokazala, da o vrhu ne ve ničesar kar 78 odstotkov brazilskega prebivalstva. Da se svetovni konferenci Združenih narodov ne obeta ravno pronicljiv uspeh, se da sklepati tudi iz nekaterih drugih pokazateljev. Dokaj zgovorne so težave, s katerimi si utira pot tekst zaključnega dokumenta, ki naj bi ga sprejeli na konferenci. Besedilo so začeli oblikovati že pred mnogimi meseci v newyorški Stekleni palači, a pri tem trčili na nepremostljive ovire. S sedanjim, že itak do kosti obranim besedilom, se strinja le 20 odstotkov od 180 držav, ki bodo prisotne v Riu, vse ostale se še žolčno kregajo med seboj, kaj gre vključiti v zaključni dokument in kaj ne. Na noben način se ne morejo zediniti glede določevanja vrednosti in obravnavanja naravnih dobrin, kot so po eni strani na primer voda ali gozd, po drugi pa fosilna goriva. Največ ognja je okrog okoljskih vprašanj, ker se nekateri veleporabniki tradicionalnih zemeljskih energetskih virov iz čisto finančnih interesov nočejo podrediti ukrepom za zajezitev podnebnih sprememb. Prav tako vzburjajo duhove zahteve držav v razvoju, da bi bogatejši dali na razpolago več finančnih sredstev za premagovanje revščine in zaostalosti. Temu se bogatejši, zlasti zaradi posledic gospodarske krize, krčevito upirajo. Zaključek je ta, da bodo na konferenci obrav- navali izpraznjen, napol votel dokument, ki ne le, da ne bo predstavljal nobenega koraka naprej v primerjavi s prvo konferenco ZN v Riu pred dvajsetimi leti, temveč bo začrtal celo par korakov nazaj. Tudi sam načelnik oddelka ZN za gospodarske in socialne zadeve, kitajski diplomat Sha Zukang, ki bo predsedoval bližnjemu vrhu, je izjavil, da so temeljna vprašanja, o katerih naj bi sklepali v Riu, še povsem nerešena, zaradi česar si od srečanja ne gre obetati uspeha. Dokaj skeptično se v Brazilijo podaja tudi evropski komisar za okolje Janez Potočnik, ki ni zadovoljen z osnutkom zaključnega dokumenta, ki pa kljub temu upa, da se bo v teku srečanja vendarle kaj uredilo in da v dokumentu ne bodo samo besede »spodbujajmo« in »pri-tiskajmo«, temveč predvsem »odločajmo« in »obvezujmo se«. Nenazadnje se konferenci ne pišejo dobre perspektive tudi zaradi (slučajne ali namerne) brezbrižnosti in neobčutljivosti nekaterih državnih poglavarjev, ki so že napovedali, da se konference ne bodo udeležili, kar bo nedvomno okrnilo njen pomen. Svojo odsotnost so napovedali tako Obama, ki so mu glavna skrb bližajoče se predsedniške volitve, kot Merklova in Cameron, če se omejimo na najbolj vplivne evropske državnike, ki jih za-skrblja javni dolg in bolehanje evra. Kaže, da tudi Montija ne bo na spregled in bo Italijo zastopal minister Clini. Skratka, odsotnost najvplivnejših osebnosti je že sama po sebi dovolj zgovorna. Vse to potrjuje splošno ravnodušnost, ki postaja spričo krize vrednot, vse večjega egocentričnega zapiranja vase, naraščanja lakomnosti in upadanja čuta solidarnosti ter nebrzdanega hedonizma vse izrazitejša. Ob takšnih spoznanjih vedno znova pomislim na roman nobelovega nagrajenca za književnost Joseja Saramaga o slepoti. Saramagova knjiga govori o epidemiji slepote, ki je zajela ljudi nekega kraja in o njihovih reakcijah na obolenje. »Mislim, da nismo oslepeli,« piše portugalski književnik. »Slepi smo že od nekdaj. Smo slepi, a gledamo. Smo ljudje, ki gledajo, a ne vidijo.« Z orisom oslepitve kot simbola moralnega padca človeštva je Sarama-go mojstrsko označil današnjo družbo, ki je ravnodušna do tegob svojega bližnjega, ki je izgubila čut solidarnosti, ki upošteva le zakon močnejšega in ki se ne zaveda propadanja osnovnih človekovih vrednot. O trajnostnem razvoju smo že večkrat pisali. Gre pač za pomembno zadevo, ki po-bliže in usodno zadeva vseh sedem milijard Zemljanov, kolikor nas v tem trenutku tepta ta naš vse bolj zdelan, izmozgan, bolehen in krepke injekcije poštenega razmisleka in optimizma potreben planet. Zadeva pa tudi vse tiste, ki bodo prišli za nami, kajti od nas je v veliki meri odvisno, kakšna bo Zemlja na primer leta 2050, ko bo na njej že več kot 9 milijard prebivalcev. Vprašanje je več kot umestno, če upoštevamo, da že sedaj porabimo 1,5 krat več naravnih zalog, kot jih Zemlja lahko proizvede, da z njo ne ravnamo dovolj obzirno in da še manj obzirno ravnamo z večino njenega prebivalstva. Trajnostni razvoj je večpomenski pojem. Pomeni izboljšati življenjske pogoje ljudi, zagotoviti človekove in družbene pravice, odpraviti revščino, ustvariti delovna mesta, kar je v času gospodarske krize še posebno pomembno, spoštovati okolje, odpravljati vojna žarišča, zagotoviti ženskam večje možnosti, začrtati in uresničevati nove, pravičnejše in odgovornejše načine upravljanja. Vsega tega danes še ne zmoremo, ali ne zmoremo dovolj učinkovito. Izraziti nezmožnosti pa botrujejo različna gledanja na vso zadevo. Eni, predvsem tisti, ki jim je v današnjem sistemu tesno in se počutijo tako ali drugače oškodovani in diskriminirani, se zelo jasno zavedajo potrebe po korenitih spremembah, a nimajo pravih možnosti, da bi jih izpeljali. Drugi, predvsem tisti, ki so si tako ali drugače prisvojili vzvode oblasti, pa imajo možnosti, a nimajo politične volje, ker jih pogojujejo osebni interesi. Rio+20 bo med drugim preverjal, kaj je bilo od sklepov prve konference uresničenega in kaj ne. Leta 1992 so namreč poleg načelne Izjave iz Ria, ki vsebuje 27 splošnih načel za trajnostni razvoj, sprejeli več sklepov, ki zadevajo podnebne spremembe, biološko raznolikost in zaščito gozdov. Najpomemb- nejši akt pa je bila takoimenovana Agenda 21, ki vsebuje akcijski načrt za trajnostni gospodarski razvoj v 21. stoletju. Kar zadeva izvajanje tega načrta so bili dosedanji rezultati nadvse skromni. Tudi sklepi o zaščiti biološke raznolikosti ter gozdnega bogastva so ostali zgolj na papirju. Še največ je bilo storjenega na področju podnebnih sprememb z oblikovanjem Kjotskega protokola, ki je veliko obetal, a je obtičal po polomu kjoben-havenske konference na mrtvem tiru. Največji onesnaževalci na svetu (glej ZDA, Kitajska in drugi velikani) imajo seveda največje zasluge za ta polom, kot sicer tudi za neu-resničevanje drugih sklepov. Kaj naj si po vsem tem še obetamo? V zvezi s trajnostnim razvojem se danes veliko govori o zelenem gospodarstvu, ki naj bi slonelo na bolj umni in čisti energetski politiki, takšni, ki zavrača onesnaževanje okolja in previlegira alternativne energetske vire. S tem je mišljeno tudi gospodarstvo, v katerem blagostanja ne smemo meriti samo in izključno v enotah bruto domačega proizvoda (BDP), gospodarstvo, ki je sposobno ustvarjati nova delovna mesta, zlasti za mlade, in ki ne sloni na izkoriščanju človeka po človeku, temveč spoštuje ter zagotavlja vse pravice, vključene v Deklaraciji ZN o človekovih pravicah. Od besede (zeleno) do dejanja (ozelenitev gospodarstva) pa je pot dolga in naporna. Že sam pojem bo treba zelo jasno definirati, kajti tudi zeleno gospodarstvo se kot vaba za naivneže lahko mimogrede, pod spretno režijo tistih, ki že sedaj premikajo vse vzvode gospodarskega in socialnega dogajanja, sprevrže, četudi v drugačnih oblikah, v pašo za vse mogoče tržne špekulante. Sploh pa bo treba še marsikaj definirati, kajti sedanji sistem proizvodnje in potrošnje, ki ga predstavljajo požrešne korporacije, finančni trgi, banke in njim podrejene vlade, prispeva veliko k podnebnim spremembam, poglabljanju razlik in neenakosti med ljudmi in narodi, k naraščanju revščine, pomanjkanju pitne vode, širjenju puščav in krčenju gozdov. V tem sistemu ima vsaka stvar svojo tržno ceno, vključno s človeškim življenjem. Tudi pravici in resnici je določena neka cena. Vse je podrejeno dobičku. Kako naj se sistem na vsem lepem odpove vsemu temu in krene v čisto nasprotno smer? To je vprašanje, ki si ga zastavlja in na katerega skuša odgovoriti Rio+20. Naloga je sila težka, še zlasti v tem zgodovinskem trenutku, ko v iskanju izhoda iz hude gospodarske krize, ki jo je sam zakuhal, postaja sistem kot ranjena žival še bolj besen in razdražen in zato bolj ohol, brezbrižen in nepravičen. Današnje razmere so v tem pogledu nedvomno slabše, kot so bile pred dvajsetimi leti, ko so se prvič zbirali v Riu, da bi skušali zgraditi človeku in okolju prijaznejše pogoje. Marsikaj se je v tem razdobju spremenilo. Bili smo priče padcu komunizma in novemu vzponu liberizma, novim križarskim vojnam v imenu nafte, a pod pretvezo izvažanja demokracije in »prave« civilizacije, brezmejnemu bogatenju bogatinov in vse večji revščini revnih. Ta trend se nadaljuje, zato je danes vse manj razlogov za optimizem. Predvsem pa so se v tem času spremenila razmerja oblasti. Kot bi rekel filozof Zygmunt Bauman, je prišlo do »razporoke med oblastjo in politiko« oz. med zmožnostjo udejanjenja nekega načrta in sposobnostjo odločanja o tem, kaj storiti ali ne. Medtem ko sta od Westfalskega miru dalje sobivala v nacionalni državi, se je z globalizacijo oblast preselila v nadnacionalni prostor, medtem ko je ostala politika v mejah posameznih držav. Drugače povedano, oblast predstavljajo nad-nacionalne ali multinacionalne finančne družbe, mednarodne banke, borze in trgi, ki diktirajo upraviteljem in politikom posameznih držav, kaj smejo in kaj ne smejo storiti. Posledica tega je, da so nacionalne vlade in njihovi parlamenti vse bolj omejeni pri svojem odločanju in zato vse manj pomembni in upoštevani. Od tu kriza, ki jo zadnje čase doživljajo zlasti politične stranke, kar je v Italiji še posebno izrazito, čeprav ne samo zaradi omenjene "razporoke'. Tudi o tem pojavu bo treba voditi račun. Predračunov zaenkrat ni še nihče dostavil, vendar nas bo prav gotovo stalo kar nekaj. 1 14 Nedelja, 17. junija 2012 NEDELJSKE TEME / Učenci osnovnih šol A. Černigoja in F. Bevka smo se od 21. do 25. maja 2012 s plavutmi podali na NARAVOSLOVNI TEDEN na Jesenice v pravljični Dom Trilobit. V tem tednu so nam učitelji Irena, Joža, Tomaž in Rok pričarali lepote Javorniškega Rovta. Tudi mi bi Vam pokazali kako je bilo lepo: Danes je lep dan, zato v jezeru veslam. Ob reki žabe lovimo in se veselimo. Mokri smo vsi, racman pa ni. Tu je lepo, ker ob reki plešemo. Radi raziskujemo, zato se hitro obujemo. Igramo se, pojemo, plešemo in skačemo. Lipo opazujemo in na travniku poskakujemo. Ooo, kako lepo je bilo a tudi malo deževno. Bili smo veseli, ker kosilo smo pojedli. Iglavci zelenijo, gore krasijo. Trilobita smo zadnji dan pozdravili in z avtobusom se domov odpravili. Ni ka S.r., Ivana 5.r., tina S.r. Francesco 5.r./n Mar- MIŠKE: Caterínalr r , ■ " tmi'Y 3. r. m Tina 3.r. jBl I DOSPELI SMO DO c LNAŠJOŽA... MOJSTER ŽONGLIRANJA /U/CN/dom SPREHODI JEŽKI. 4.r„ Matej 4. r., Davide David4.r., Stefano Boštjan 4.r.(Alan 4.r,Jaro4.r.,Elio Ni ko 4, 4-r, r- m Fabijan 4., POČITEK tf hw¡ S.r. m Marko 5.r. aonele _____—------ —----- ENA, DVE, EN A, u\/L... šemal0ucen7a t** ¿ i* ^mkjeprué^ñ l ** ___ K - «V^ V ' t _ kampakam? NEDELJSKE TEME V DRUŽBI JE LEPO Nedelja, 17. junija 2012 medvedkl ¡an 3J, N¡cholos :.r., Samo 4 aaaM^OUjšanT UGANKA... Katera je tista žival, ki je živela v morju pred 33.000.000 leti in je bila velika od 8 do 15 cm. Po njej je poimenovan naš dom! Če uganko boš ugotovil, T_________boš ulovil!!! gozd gobe ličinka alpe DREVO orel vevffelca MENTA amoniti narava ALGE ZVONČKI GOk F korajžnonapri Na naravoslovne tednu smo, se smejemo in vriskamo, Z Jožetom s kanuji plujemo, z Ireno živali raziskujemo. S Tomažem veliko stvari se naučimo, z Rokom do vrha stene priletimo. Z doma Trilobit razgled imamo, pri jezeru veselo čofotamo. Račke nas pozdravljajo, in se v vrsto postavljajo. Veliko dežja smo tukaj dobili, a se vseeno veselili. Pet dni minilo hitro je, ker z veseljem naredili smo čisto vse!. ČUDOVITI UTRINKI Dopoldanski pohodi so bili utrudljivi, a primerno dolgi. Bilo je enkratno hoditi po čudovitih travnikih posejanih z narcisami. Jezero ob domu je veliko in čisto. Vsako jutro smo se prebujale ob zvoku orglic, šumenju vode in čofotanju prijetnega pomladanskega dežja. Na razpolago smo imeli igralnico, kjer smo se igrali z velikimi pisanimi kockami. Naš brlog je sestavljalo šest velikih več posteljnih sob. Najlepši trenutek je bil večerni parti. 1 6 Nedelja, 17. junija 2012 NEDELJSKE TEME / AKTUALNO VPRAŠANJE Kakšna prihodnost za prehransko varnost? Ljudje se vedno pogosteje sprašujejo, kakšna je prehranska varnost in predvsem kaj nam bo na tem področju prinesla prihodnost. Prehranska varnost je tudi pogosta tema razprav na pomembnih in manj pomembnih srečanjih, na vseh ravneh in v različnih okoljih. Mnenja so si o tem nemalokrat nasprotujoča. O dejstvu, da je zdrava hrana prioriteta sodobnega kmetijstva ni dvomov, ki pa nastajajo pri nakazovanju strateških izbir, ki naj bi jo zagotavljale. Nekateri, ki predstavljajo prevladujoče mnenje potrošnikov, smatrajo, da je rešitev v krepitvi in razvoju ekološkega kmetijstva. Pri tem je nedvomno še nekaj odprtih možnosti, a ne toliko, da bi ta način kmetovanja lahko zagotovil vsem dovolj kakovostne neoporečne hrane. Ta pot je sicer vredna pozornosti in upoštevanja, a ne bo sama kos navedenemu izzivu. To pa gre v dobri meri pripisati dejstvu, da je ekološko pridelana hrana manj razširjena od tradicionalno pridelane, kar se prenaša na prodajne cene, ki so neizogibno višje. To pa je navzkriž z zahtevami in glede na težko gospo- darsko stanje tudi z možnostmi od-kupovalcev, ki imajo čedalje manjšo kupno moč. Kmet je torej razpet med zahtevami po neoporečni hrani in pričakovanji potrošnikov po nižji ceni hrane. Ta položaj je lahko iz gospodarskega vidika le kratkotrajen. Prodaja hrane po cenah, ki so nižje od pridelovalnih stroškov, je dolgoročno pogubna. Če odkupna cena nekega pridelka ne poplača stroškov, to pomeni konec. Vsaka prodaja pod ceno namreč vodi v gospodarski propad. Pri tem gre še dodati, da je naše kmetijstvo gospodarska dejavnost, ki se izvaja na območjih z omejenimi pridelovalnimi dejavniki, kar dodatno obremenjuje pridelovalne stroške. Nekateri so mnenja, da je rešitev kmetijstva, zlasti obrobnega kot je naše, v razvoju dopolnilnih dejavnosti in v že omenjenem ekološkem kmetovanju. Žal to drži le deloma. Dolgoletne izkušnje drugih držav dokazujejo, da je kmetij z dopolnilno dejavnostjo le za 10%. Enako velja za ekološke kmetije. Kje je torej možna rešitev, ki zagotavlja kmetu gospodarsko preživetje, porabniku njegovih pridelkov pa želeno neoporečno hrano po dostopni ceni? Najprej je treba zagotoviti kmetom možnost, da kmetujejo brez zaviralnih omejitev in prosto razpolagajo s kmetijskimi zemljišči, ki jih je treba ohraniti prvotnemu namenu. Preprečiti je treba, da se ne bi izgubljala kmetijska zemljišča zaradi zaraščanja, do katerega pride vsled neugodnih pogojev za kmetovanje ali obdelovalnih omejitev, ki jih postavljajo obstoječi normativi. Kmetu je treba nadalje nuditi strokovno in druge oblike pomoči, ki mu omogočajo inovativne investicije ter vedno manjšo uporabo fito-farmacevtskih sredstev, kar je skladno s ciljem pridelave zdravstveno neoporečne hrane. Nenazadnje pa je bodočnost pridelave te hrane, ki je odvisna predvsem na krajevni ravni od kritja višjih predelovalnih stroškov, vezana na zveste kupce, ki cenijo domačo hrano, ne glede na to, da morajo zanjo odšteti nekaj evrov več, ter nenazadnje od primernih usmerjenih političnih podpor. Svetovalna služba Kz v sodelovanju z ZKB LUXEMBOURG - Kmetijski ministri EU Dogovor o reformi ribiške politike LUXEMBOURG - Kmetijski ministri članic EU so ta teden dosegli splošni politični dogovor o reformi skupne ribiške politike. Dogovor se nanaša na predlog temeljne uredbe o ribiški politiki ter na predlog uredbe o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva. Slovenija se je v pogovorih zavzemala za upoštevanje posebnosti malih ribiških sektorjev z velikim deležem malega priobalnega ribištva, kakršen je slovenski, kompromisnih predlogov pa v celoti ni mogla podpreti. Slovenija se je zavzemala tudi za poznejšo uvedbo obveznosti za ribiče v Sredozemlju, s čimer bi zagotovili dovolj časa za njihovo prilagoditev. Končni kompromisni predlog danskega predsedstva vključuje možnost izjeme od obveznosti popolnega iztovora, ki naslavlja problem malih ribiških sektorjev, veljati pa bo začela istočasno kot obveznost popolnega iztovora. Neželeni ulov bo tako dovoljeno vreči v morje, če bo ta predstavljal do skupno pet odstotkov celotnega letnega ulova posamezne vrste rib. V izjemo bodo vključena vsa ribolovna orodja, katerih neželeni ulov bo manjši od določenega deleža glede na celotni skupni ulov tega orodja. Delež neželenega ulova za posamezen tip ribolovnih orodij bo določen naknadno v večletnih načrtih. Časovnica za začetek izvajanja popolnega iztovora določa, da bo treba v Sredozemlju začeti iztovar-jati male pelagične vrste (sardela, sardon, skuša, šur, papalina) predvidoma leta 2014, medtem ko se bo za ostale vrste v Sredozemlju, za katere je določena minimalna velikost iz-tovarjanja, obveznost uvedla v obdobju 2016-2019. Glede sistema prenosljivih ri- bolovnih koncesij pa je bil sprejet politični dogovor, da se bodo članice lahko same odločile, ali bodo uvedle sistem prenosljivih ribolovnih koncesij ali ne. Slovenska delegacija je sicer na koncu glasovala proti splošnemu pristopu glede predloga osnovne uredbe. Ministri so dosegli politični dogovor tudi o predlogu uredbe o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, s katero se bo okrepilo delovanje organizacij proizvajalcev v ribiškem sektorju. Možno bo tudi ustanoviti organizacije proizvajalcev v ribogojstvu ter združenja organizacij proizvajalcev. Slovenija je predlog uredbe podprla, saj v primerjavi s sedanjim sistemom bolj odpira možnosti za ustanovitev in delovanje organizacij proizvajalcev tudi v majhnih ribiških sektorjih. V nadaljevanju zasedanja je dansko predsedstvo predstavilo poročilo o napredku glede predloga uredbe o Evropskem skladu za ribištvo in pomorstvo, katere glavni cilj je zagotoviti izvajanje reformirane skupne ribiške politike ter nadaljnji razvoj celostne pomorske politike EU v prihodnjem proračunskem obdobju 2014 - 2020. Slovenija si v predlogu uredbe prizadeva za ohranitev ukrepov sedanjega sklada ali nove ukrepe, s katerim bi zagotovili ustrezno podporo in nadaljnji razvoj majhnih ribiških in ribogojskih sektorjev z velikim deležem malega priobalnega ribolova. Po političnem dogovoru članic o predlogu osnovne uredbe o skupni ribiški politiki in predlogu uredbe o enotni tržni ureditvi za ribiške in ri-bogojske proizvode bo sedaj svoje stališče moral podati še Evropski parlament, kar se bo predvidoma zgodilo jeseni. Nato bodo morale članice in parlament najti skupni jezik. STROKOVNI NASVETI Por in sladki komarček V sedanjem času sejemo POR in SLADKI KOMARČEK, zelenjadnici, ki jima bomo tokrat posvetili nekaj več pozornosti. POR (Allium porrum) uvrščamo v skupino čebulnic in je soroden čebuli in česnu, čeprav ni tako splošno razširjen. Pri poru uživamo liste, ki so tesno povezani med seboj, da tvorijo t.i. nepravo steblo, ki je bele barve, ker ga osipavamo. Listi se proti vrhu razprejo in so zelene barve. Por je dvoletna rastlina: v prvem letu tvori korenine, nepravo steblo in liste. V drugem letu pa cvet in seme, kar pa navadnega vrtnarja ne zanima. Seme je zanimivo le za tiste, ki se ukvarjajo s proizvodnjo semen. Nekatere sorte lahko pobiramo celo zimo, vse do pomladi. Glede podnebja je por zelo prilagodljiv. Uspeva bodisi v severni Evropi kot v Sredozemlju. Zimske sorte zdržijo tudi do -15 stopinj C. V hladnejših krajih, kot na primer v gorskem pasu, por gojijo od začetka poletja do pozne pomladi. Ustrezajo mu tla srednje sestavine in bogata z organsko snovjo, pa čeprav dobro raste tudi v drugih vrstah tal. Por ne prenaša zastajanja vode v tleh, posebno ne zimske sorte. Zato moramo to upoštevati pri pripravi tal. Najbolje je, da nekoliko dvignemo gredi- ce. Važno je tudi, da kolobarimo na vsaj 3-4 leta. Por naj ne sledi čebuli in ostalim čebulnicam. Por lahko sejemo direktno na stalno mesto in ga nato redčimo. Bolje je, da uporabljamo sveže seme, še boljša varianta pa je, da ga sejemo v lončke ali v večprostorne sejalne zaboje. Na ta način rastline pozneje presadimo na stalno mesto s koreninsko grudo vred. Lahko pa tudi kupimo sadike. Ko imajo rastlinice 3 do 5 listov in so debele kot svinčnik, to je nekako po 60 do 80 dneh po kali-tvi, jih presadimo na stalno mesto. V naših krajih sejemo por od maja do najkasneje začetka julija. Presajamo pa ga od konca junija do najkasneje polovice avgusta, v razdalji 40 cm za 15 cm. Pred sajenjem zemljo obdelamo 30 cm globoko. Le v primeru bolj revne zemlje pognojimo z zrelim hlevskim gnojem. Gnojimo tudi s fosforjem in kalijem. Kalij uporabimo v obliki sulfata, kar je za por pozitivno, saj potrebuje tudi ta element. Po sajenju dognojujemo z dušikom, pa čeprav ne smemo pretiravati, da ne bi postal preobčutljiv na nizke temperature in bolezni. Zelo važno je, da rastline med gojenjem stalno zalivamo, posebno v poletnem času. Važno je tudi odstranjevanje plevela, ker rastline na začet- ku zelo počasi rastejo. Par tednov pred pobiranjem por belimo tako, da ga zagrinjamo z zemljo. Na ta način postane por bel in tudi mehkejši ter okus-nejši. SLADKI KOMARČEK (Foeniculum vulgare var. azoricum) pripada družini Apiaceae. V slovenščini je poznan tudi pod drugimi imeni, kot na primer koperc, sladki janež, gomoljasti janež, fen-kel, fenikel. Od sladkega komarčka uporabljamo odebeljene mesnate listne peclje, ki tvorijo glavo bele barve. Obstajata še drugi dve podvrsti, od katerih uporabljamo semena, bodisi za zdravilne namene, kot za začimbo. Sladki komarček dobro uspeva po naših vrtovih, v bolj zavetnih in nekoliko toplejših krajih, na primer v Bregu. Dobro uspeva v organskih tleh, ne prenese pa težkih, vlažnih ali presuhih in hladnih tal. Sladki komarček je dvoletna rastlina: v prvem letu oblikuje glavo, v drugem pa tvori cvet. Ker nas zanima le glava, ga gojimo le prvo leto. Glede sort izberemo take, ki niso tako podvržene prehitremu uhajanju v cvet. Vsekakor se moramo glede časa sejanja strogo držati navodil, ki so navedena na vrečkah s semenom. Ta zelenjadnica gre namreč rada v cvet, ko so dnevi dolgi in takrat, ko je temperatura visoka. Okvirno sejemo na začetku julija zgodnje sorte, proti koncu julija pa sorte, ki jih pobiramo pozno jeseni. Prezgodaj ne smemo sejati, kakor tudi ne prepozno, saj drugače ko-marček ne utegne idealno razviti svojih mesnatih pecljev, ki ob tleh oblikujejo glavo. Sladkega komarčka ne smemo gojiti na istem mestu, kjer smo ga gojili prejšnje leto ali kjer smo prejšnje leto gojili rastline, ki pripadajo isti družini, kot so na primer korenček, zelena ali peteršilj. Pred sejanjem po možnosti tla pognojimo s hlevskim gnojem ali drugimi organskimi gnojili. Če pa je bila že prejšnja kultura gnojena, gnojenje ni potrebno. Približno mesec in pol po setvi rastline redčimo ali presadimo na razdaljo približno 30-40 cm. Z dušikovimi gnojili ne smemo pretiravati. Vmes rahljamo tla, redno zalivamo in osipamo. Ob slabi oskrbi in pomanjkanju vode komarček ne razvije dovolj odebeljene glave. Zato moramo to ze-lenjadnico redno in enakomerno zalivati, saj zahteva vodo v vseh fazah rasti. Voda pa ne sme zastajati. Za pospešitev odebelitve in boljši razvoj spodnjega dela pecljev jih večkrat osipamo: prvič to storimo, ko se začne debeliti bazni del listov. Namen osipavanja je, da sladki komarček postane bel in s tem okusnejši in mehkejši. Sladki komarček začnemo pobirati dva do tri tedne po zadnjem osipavanju, to je približno v oktobru, vse do novembra, vsekakor pred prvimi hujšimi pozebami. Pobiramo ga sproti, kolikor ga potrebujemo. Čez zimo ga lahko skladiščimo v vlažnem pesku. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 17. junija 2012 17 Dogodek, ki ga želi Putin prikazati kot dokončen prelom s preteklostjo Čirkasi resno ogrožajo olimpijske igre v Sočiju Na slikah: pod naslovom manifestacija Čirkasov v Istanbulu; spodaj iz starih čirkaških družinskih albumov. Zgoraj desno poslanec Antoni Pastor. Soči, kraj, kjer se bodo leta 2014 odvijale zimske olimpijske igre, je tudi kraj, kjer so Rusi pred 150 leti uničili ves narod. Potomci pravijo, da je šlo za genocid in sedaj terjajo svojo pravico. Vladimir Putin verjetno misli, da ima dovolj preglavic na moskovskih ulicah in se mu ni treba posebej ukvarjati z demonstracijami, do katerih prihaja na ruskem podeželju. Če tako misli, si bo moral verjetno premisliti. V zadnjih dveh tednih so demonstranti v Istanbulu, New Yorku, Bruslju in številnih drugih mestih ogrozili projekt, ki je Putinu najbolj pri srcu: zimske olimpijske igre leta 2014. Čeprav se številni turisti že veselijo na številnih turističnih lokacijah v kavkaškem pogorju, je na tisoče jeznih aktivistov pripravljenih, da zrušijo Puti-novo oblast. Ti novodobni pohodniki so Čirka-si, potomci naroda, ki je nekoč domoval na ozemlju ob črnomorski obali, med Krimom in sedanjo republiko Gruzijo. Pred poldrugim stoletjem so izgubili vojno, šlo je za kruto kampanjo ruske cesarske vojske, ki je zavzela celotno kav-kaško regijo. Čirkasi so kljubovali 40 dni, do 21. maja 1864, ko so bili prisiljeni k predaji in so jih ruske oblasti izgnale iz dežele, ki so jo podedovali od svojih prednikov. Vse doslej so se njihovi potomci s tihimi slovesnostmi spominjali tistih dogodkov. Leta 2007 pa je mednarodni olimpijski komite sprejel predlog Rusije, da bodo leta 2014 organizirali zimske olimpijske igre v Sočiju,mestu, v katerem so se leta 1864 Čirkasi predali ruskim zavojevalcem. Odtlej je postal 21. maj čir-kaški dan jeze. »Kako bi se vi počutili, kako bi se Rusi počutili, če bi prišli športniki z vsega sveta smučat ali drsat po grobovih vaših prednikov in športniki za to sploh ne bi vedeli?« sprašuje Danyal Merza. Ta 29-letni telefonski tehnik je 21. maja z dvema čirkaškima prijateljema Claro in Allanom Kadkojem, prišel iz New Jerseya v Turčijo, kjer živi večina potomcev izgnanih Čirkašev. Tu se jim je pridružila množica več tisoč lju- di in ta človeški val se je dvignil proti olimpijskim igram v Sočiju. Sprevod s transparenti in zastavami se je razvil po istanbulski ulici Istiklal in na koncu predrl kordon policije, ki je ščitil ruski konzulat v tem turškem mestu. Merza je z megafonom pred usti v angleščini glasno povedal, kaj Čirkasi zahtevajo: preklic olimpijskih iger, priznanje čirkaškega genocida in pravico, da se vrnejo nazaj v nekdanjo domovino, ki jo je Rusija zasedla pred poldrugim stoletjem. Udeleženci so mu glasno pritrjevali v turščini in njihovi klici so bili slišni daleč naokoli. »Nočemo olimpijskih iger v Sočiju« je bilo geslo, ki so ga najpogosteje ponavljali. Allan Merza je z dvignjeno pestjo žugal v smeri konzulata in vzklikal skupaj z demonstranti. »To je prvič, da vzklikam geslo, ki ga pravzaprav ne razumem, da ne vem, kaj te besede pomenijo,« je povedal novinarjem po koncu manifestacije. Tudi njegova žena je bi- la v enaki meri vzhičena. »Nikoli si ne bi predstavljala, da se bom tako počutila. Res je, da ne govorimo turščine, ampak vsi govorimo isto, pa čeprav v različnih jezikih,« je dejala. Putin je izbiro Sočija za sedež olimpijskih iger slavil kot nekakšen osebni triumf. Soči je kraj, kjer se gozdnate površine kavkaškega gorovja spuščajo v Črno morje, kjer lahko plavaš zjutraj in smučaš popoldne; to je bilo fantastično prizorišče za promocijo postsovjetske Rusije, živ dokaz, kako se je Rusija spremenila od časov, ko je še bila Sovjetska zveza. Strokovnjaki so takrat zatrjevali, da bi edino, kar bi lahko ogrozilo olimpijske igre, prišlo »od zunaj«, z onstran Kavkaza, to je iz Čečenije. Ko so se torej čirkaški protestniki pojavili leta 2010 na olimpijskih igrah v kanadskem Vancou-vru z zahtevo, naj iger ne bo v Sočiju, so bili komentatorji presenečeni. Čirkasi? Le kdo so to? Baleari: poslanec PP za jezikovne pravice Župan balearske občine Mana-cor in deželni poslanec Ljudske stranke (Partido popular - PP) Antoni Pastor je prelomil strogo strankarsko disciplino poslanske skupine svoje stranke in jni podprl spremembe osnutka zakona o javni upravi balearske deželne vlade, ki ga je predstavila desno usmerjena vladna koalicija. Ta sprememba namreč potiska katalonski jezik na nižjo raven, saj dosedanje obvezno znanje jezika spreminja samo v preferenco kandidatu z znanjem katalonščine ob enakem številu točk. Pastor je v intervjuju, ki ga ga je objavil katalonski spletni portal Vi-laweb, dejal, da upa, da ga zaradi tega ne bodo izključili iz stranke, čeprav mu še ni jasno, kakšne posledice bo utrpel zaradi svoje odločitve. Predsednik deželne vlade Bauza je namreč že napovedal, da bo Pastorja prijavil strankini disciplinski komisiji z zahtevo, naj ga kaznuje. Dejstvo pa je, da je zadržanje tega poslanca še bolj zaostrilo odnose v stranki, kjer se že več mesecev pojavljajo trenja zaradi zadržanja predsednika deželne vblade in deželnega liderja stranke proti katalonskemu jeziku. Zelo razburjen je tudi uradni govorec stranke Mabel Cabrer, ki je že napovedal izključitev Pastorja iz PP. Sicer pa so vsi ostali deželni poslanci volili po predsednikovih navodilih, tako da Pastorjeva gesta ni vplivala na rezultat glasovanja. Pastor je pojasnil, da ni mogel glasovati za določilo, ki je »v nasprotju s prestižem Balearskih otokov« in iz tega razloga se ni podredil strankini disciplini. Za svoje dejanje si prevzema odgovornost in ne boji se posledic. Prepričan je, da je bilo dejanje nujno potrebno, ker bo zakon »pretrgal socialni mir in jezikovno ravnotežje« otočja, ki je bilo vzpostavljeno leta 1986. Dodal je še, da bi volil za zakon, če bi o teh vprašanjih obstajalo soglasje v parlamentu, ne glede na to, kakšen bi bil rezultat. Kar pa zadeva uradno stališče stranke PP je dodal, da v volilnem programu ni bilo nobene točke, ki bi napovedovala, da bodo tako zelo znižali raven katalonščine. Poslanci opozicije so seveda glasovali proti zakonu, kar pomeni, da so se zavzeli za ohranitev sedanjega statusa katalonskega jezika. Tako je načelnica poslanske skupine Socialistične stranke Ba-learskih otokov Francina Armengol obtožila vlado predsednika Bauzaja kulturnega zločina. Navedla je imena vseh voditeljev Ljudske stranke in dejala, da bodo ostala ta imena zapisana v zgodovini Balearskih otokov kot ljudje, ki so zakrivili genocid katalonskega jezika. Armengolova je poudarila, da je na Balesrskih otokih potrebna zamenjava vlade in je v imenu celotne poslanske skupine napovedala, da bo eno prvih vprašanj, ki jih bo uredila socialistična stranka, če bo zmagala na prihodnjih volitvah, odprava nove zakonodaje in vzpostavitev prejšnje jezikovbne ureditve. Predstavnik koalicije balear-skih levičarskih strank Nel Marti pa je dejal, da ta zakon neposredno načenja uradnost in teritorialnost katalonskega jezika in postavlja ta jezik na raven, kjer se ne bo več mogel braniti, »kot je bilo to pred letom 1986«. Pred poldrugim stoletjem tega ni nihče spraševal. Čirkasi so bili v takrat poznanem svetu najbolj priljubljeni borci za svobodo, ljubili so jih še zlasti zahodni diplomati, ki so v ruski ekspan-zionistični politiki videli predvsem grožnjo za globalno stabilnost. Čirkasi so se pogumno borili za svojo domovino, čet let več kot Čečeni. Njihov poraz je bil katastrofalen. Izgnani so bili iz svojih domov, večina jih je čez Črno morje zbežala v Turčijo na prepolnih ladjah in celo majhnih čolnih. Nihče ni štel žrtev, ampak zgodovinarji ocenjujejo, da je življenje izgubilo najmanj 400.000 ljudi, najmanj pol milijona pa jih je bilo izgnanih oziroma deportiranih. Le peščici so dovolili, da ostanejo v Rusiji. Takrat je ta dogodek polnil prve strani zahodnih časopisov, vendar je kmalu potonil v pozabo. Čirkase so kasneje le redko omenjali, v glavnem njihova dekleta kot priležnice turških sultanov. O čirkaškem genocidu je izšla samo ena zgodovinska knjiga, pa še ta šele v letu 2010, potem ko je vprašanje izbruhnilo na montrealskih olimpijskih igrah. Obstajajo pa še dokumenti iz tistega časa, ki potrjujejo, da so Rusi prisilno vkrcali več stotisoč Čirkasov na ladje in ladjice na severni obali Črnega morja in predajali njihove prazne hiše pripadnikom carske vojske, predvsem kozakom. Neko vojaško poročilo potrjuje, da do bila žitna polja prepuščena kozakom, ki so poželi pšenico, ki so jo sejali Čirkasi. V britanskih arhivih so shranjena pisma, ki potrjujejo grozljivo stanje beguncev. »Povsod se srečaš z boleznijo, ljudje umirajo in trupla ležijo na tleh: na pragovih hiš, pred trgovinami, sredi ulic, na trgih, na vrtovih, pod drevesi,« je zapisal zdravstveni inšpektor otomanskega cesarstva v mestu Samsun, kjer je po poročanju takratnega ruskega konzula vsak dan umrlo približno 200 Čirkasov. 1 18 Nedelja, 17. junija 2012 NEDELJSKE TEME / 30-LETNICA SPOMENIKA NOB V STANDREZU Pomnik padlim, a tudi vztrajnosti vaščanov Na fotografijah: levo zasedanje odbora za postavitev, desno spomenik danes, spodaj dve fazi gradnje. Pred tridesetimi leti, točneje 27. junija 1982 so v Štandrežu z množično manifestacijo odkrili spomenik padlim v NOB. Nastalo je za še eno vidno znamenje, ki simbolizira velik krvni davek, ki so ga primorski kraji prispevali na oltar svobode in boja proti nacifašizmu. Štandrež je kar dolgo čakal na postavitev svojega pomnika svobodi. Razloge za zamudo gre iskati predvsem v ovirah mestnih oblasti, ki so nasprotovale dejstvu, da bi spominsko obeležje stalo na »preveč vidnem« mestu na glavni ulici sredi vasi. Naposled so zmagali trdovratni Štandrežci in svoje padle počastili s spomenikom na najvidnejšem mestu Štandreža. Oktobra 2008 je štandreška borčevska sekcijaVZPI-ANPI poskrbela za izid knjige »Štandrež v duhu NOB«, v kateri je podrobno opisano vse dogajanje, ki je spremljalo uresničitev dolgoletne želje domačega prebivalstva. Za ta spominski prispevek smo si iz knjige izposodili tista poglavja, ki so vezana predvsem na načrtovanje, izgradnjo in organizacijo proslave pri slavnostnem odkritju spomenika. Knjiga prinaša utemeljene želje vaščanov, da mora kraj slehernemu mimoidočemu pokazati, da je Štandrež veliko prispeval k demokratičnim pridobitvam. Spomenik v vasi je tudi postal kraj, kjer se ljudje zbirajo ob žalnih in spominskih manifestacijah, vezanih na NOB. Če odmislimo ploščo padlim na štandreškem pokopališču, do tedaj vas ni razpolagala s primernim prostorom za tovrstne proslave. V ta namen je sredi novembra 1970 stekla akcija za zbiranje podpisov za postavitev spomenika. Z obiskom vseh štandreških družin je članom VZPI-ANPI v nekaj dneh uspelo nabrati kakih 600 podpisov, kar je predstavljalo dobro osnovo za začetek zapletenih birokratskih postopkov za uresničitev spomenika. Na začetku decembra 1970 je petčlanska delegacija pobudnikov predložila posebno peticijo in zbrane podpise goriškemu županu Mic-heleju Martini. Delegacijo so sestavljali Vilma Brajnik-Corva, Danilo Marušič, Stanko Marušič, Danilo Nanut in Milan Pelicon. Župan jim je obljubil, da bo zamisel predstavil občinskemu odboru in zaprosil, da naj mu bo čimprej predložen okvirni načrt spomenika. Namen je bil, da bi spomenik zgradili že v naslednjih mesecih in ga slavnostno odkrili aprila naslednjega leta. Na sedežu društva Oton Župančič, nad gostilno »Pri Gabrotu« na glavnem štandreškem trgu, so se zbrali zastopniki vaških društev in ustanovili pripravljalni odbor za postavitev spomenika. Sestanka so se udeležili bivši borci, predstavniki Kmečkega društva, športnega društva Juventina in prosvetnega društva Oton Župančič. V odbor so bili imenovali Danilo Nanut kot predsednik, Milan Pelicon kot tajnik, Danilo Ma-rušič kot blagajnik ter odborniki Alojz Tabaj, Dino Roner, Stanko Marušič, Vilma Brajnik, Rudof Budal ter Emil Pavlin. Takoj zatem je bila na goriško občinsko upravo vložena prošnja za gradbeno dovoljenje. Pristojni uradi pa so s sprejemom odločbe zavlačevali, tako da so predstavniki pripravljalnega odbora neštetokrat romali na goriško županstvo. Kljub obljubam in posredovanju naklonjenih občinskih svetnikov se stvari niso premikale. V podporo pobudi je pokrajinski odbor VZPI-ANPI dne 25. aprila 1973 priredil osrednjo pokrajinsko proslavo v Štandrežu. Shoda se je udeležilo veliko ljudi, največ je bilo bivših partizanov in Garibaldincev iz vse Goriške in iz Slovenije. Potrebno organizacijsko pomoč je nudilo prosvetno društvo Oton Župančič, ki je tudi sodelovalo pri programu. Nasploh je to kulturno društvo bilo vedno pripravljeno sodelovati pri sleherni prireditvi, vezani na vrednote NOB. To vlogo je društvo opravljalo že pred ustanovitvijo krajevne sekcije VZPI-ANPI. Leta so tekla, dovoljenja z občinske uprave pa ni in ni hotelo biti, tako da so Štandrežci skoraj obupali. Nenaklonjeni krogi občinske uprave so do onemoglosti zavlačevali z izdajo dovoljenja, zlasti še potem, ko je bil za postavitev obeležja izbran osrednji in zelo prometen vaški trg. Kljub zavlačevanju občine, ki je dobivalo že oblike odkritega nasprotovanja, je pripravljalni odbor sklenil od- kupiti zemljišče na osrednjem vaškem trgu, le lučaj od vaške cerkve. Tako je sredi leta 1977 odbor sklenil kupoprodajno pogodbo z družino Turri, lastnico zemljišča, ki je vedno imela veliko razumevanja za potrebe slovenske vaške skupnosti. Predstavniki vaških društev pa so pripravili skupnno manifestacijo, na kateri je stekla tudi akcija za zbiranje sredstev za odkup zemljišča, kar so tudi uresničili. »Zdaj smo rešili vprašanje, ki ga občinska uprava ni zmogla v sedmih letih. Zahtevamo pa, da občina poskrbi vsaj za ureditev prostora, kjer bomo že v kratkem začeli graditi spomenik«, je takrat brez ovinkarjenja povedal predsednik odbora Danilo Nanut. Kupoprodajno pogodbo so v imenu odbora podpisali Danilo Nanut, Milan Peli-con, Danilo Marušič in Stanko Marušič. V uradni listini je navedeno tudi, da so pobudniki za postavitev spomenika naslednje štandreške organizacije in društva: Sekcija VZPI-ANPI Štandrež, Kulturno društvo Oton Župančič, Športno društvo Juventina, Kmečko društvo, Mladinski krožek Oton Župančič in Ju-ventina, Slovensko katoliško kulturno društvo Štandrež, Katoliško športno društvo Velox in Krajevna konzulta. Meritve zemljišča je opravil štandreški geometer Cvetko Nanut, poleti pa je mladina s prostovoljno delovno akcijo očistila zemljišče, saj je šlo za zapuščen prostor, zaraščen z robido in grmičevjem. Tako je prostor dobil videz urejene lokacije, ki se je izkazala kot prava izbira za tovrsten spominski objekt. Prvi načrt spomenika je izdelal akademski kipar Negovan Nemec iz Nove Gorice. Po tem načrtu naj bil spomenik predstavljala kovinska struktura, ki bi v višino merila 6,5 m in bi tehtala 1,8 tone. Zaradi prevelikih stroškov gradnje odbor načrta ni sprejel. Nalogo za nov načrt so zaupali arh. dr. Robertu Nanu- tu, po rodu iz Štandreža, ki si je zamislil spomenik iz kraškega kamna, postavljen v zeleno okolje lepotnega grmičevja in dreves. Načrt s podrobnim opisom in namembnostjo je bil izrisan septembra 1980. Naletel je na splošno odobravanje in sta ga osvojila bodisi pripravljalni odbor kot tudi širša štandreška javnost. Nasploh je bilo v tistem času veliko sestankov, izmenjav mnenj, a tudi kritik na račun občinske uprave, ki je v nedogled zavlačevala z izdajo ustreznih dovoljenj. Da bi stvari premaknili z mrtve točke, so delegacije vaščanov (v prvi vrsti člani občinskega sveta: Vilma Brajnik, Vladimir Nanut, Damjan Pavlin in takratni predsednik Krajevnega sveta Walter Reščič) obiskovale razne institucije in javne uprave. Decembra 1980 je novega goriškega župana Antonia Scarana obiskala delegacija gradbenega odbora. Izrazila je upanje, da bodo pri novi občinski upravi naleteli na večje razumevanje in podporo. Februarja 1981 je bil končno sprejet sklep z dovoljenjem za postavitev, aprila pa je občina dodelila 4 milijone lir prispevka za gradnjo. V Štandrežu so novico sprejeli z velikim zadovoljstvom in olajšanjem, kmalu zatem pa so se pričela pripravljalna dela. V pričakovanju, da se bodo končno uresničil dolgoletni cilj, za katerega so si domačini dolgo in vztrajno prizadevali, so na državni praznik 25. aprila 1981 v domu Andreja Budala na Pilošču slavnostno odkrili spominsko ploščo padlim domačinom. Na plošči so vklesana imena 22 padlih štandreških partizanov. Medtem je potekala delovna akcija domačinov, ki so veliko pripravljalnih del opravili s prostovoljnim delom. Levji delež vseh delovnih ur so prispevali člani štandreške sekcije bivših borcev, a tudi drugi vaščani so radi priskočili na pomoč. Poleti so v glavnem končali s pripravljalnimi deli in pričeli z urejanjem okolice. Velike kamnite bloke iz kraškega kamna je Štandrežu poklonila Zveza združenj borcev iz Nove Gorice. Poda-ritev je seveda razveselila štandreške borce, ki so v tem dejanju začutili prisotnost matične domovine in njeno naklonjenost do prizadevanj zamejskih ljudi, ki so v skupnem boju veliko prispevali k zatr-tju fašističnega zla. Kraški kamen, težak kakih 10 ton, so iz Sežane pripeljali oktobra 1981. V naslednjih dneh je bil spomenik postavljen. Svečano odkritje je potekalo v nedeljo, 27. junija 1982. Kljub muhastemu vremenu z močnimi nalivi, se je na trgu zbrala velika množica ljudi z obeh strani meje. Slavnostna govora sta imela eden glavnih pobudnikov za gradnjo spomenika Danilo Nanut in nekdanji ga-ribaldinski komandant, poslanec Mario Lizzero - Andrea. Oba sta poudarila prijateljstvo med Slovenci in Italijani, ki so položili temelje za mirno sožitje in sodelovanje ob meji, za enakopravnost in medsebojno spoštovanje. Kulturni spored sta oblikovala otroški in mešani pevski zbor društva Oton Župančič, spomenik pa je odkrila Bernarda Černic, mati dveh padlih partizanov. Napis na spomeniku je v slovenščini in italijanščini. Krasi ga verz: Vi vsi, ki padli ste za nas v gozdovih, ječah in drugod - svobodi utirali ste pot - ne izbriše iz naših src vas čas! V naslednjih letih je krajevna sekcija VZPI-ANPI skušala na najboljši način urediti zadeve okrog lastništva pomenljivega objekta. Na koncu je prevladalo mnenje, da bi obeležje predali občini in bi tako postalo javna last. To se je zgodilo julija 2003. Dve leti kasneje so na spomenik dodali ploščo z imeni 22 padlih domačinov, čez nekaj dni pa bodo dodali še imena osmih domačinov, ki so svoja mlada življenja pustili v nemških koncentracijskih taboriščih. glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Lil J Štirinajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 10/VI Od tečaja violine... do festivala godal! Poletna šola violine, ki je nastala pred tremi leti v okviru Festivala Kras, je prerasla v Festival godal, ki ponuja mladim glasbenikom vseh stopenj možnost izpopolnjevanja in pridobivanja novih izkušenj na področju violine, viole, violončela in kontrabasa. Letošnjo izvedbo bo poleg povečanega obsega obogatila še nova lokacija z razgledom na morje. Tečaji bodo potekali namreč od 13. do 19. julija v prostorih Jadranskega zavoda združenega sveta, na sedežu Mednarodne visoke šole komorne glasbe Trio di Trieste (Ul. Trieste, 29 v Devinu pri Trstu). Šola je namenjena učencem glasbenih šol, konservato-rijev in akademij brez predhodne avdicije. Udeleženci imajo na voljo (s predhodno rezervacijo) prenočišče v prostorih Zavoda. Tečaje bodo vodili trije mednarodno priznani strokovnjaki: docent na konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani Armin Sešek (znan po izjemnih dosežkih na pedagoškem področju), bivši profesor na šoli za izredne glasbene talente v Minsku in redni profesor violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani Vasilij Meljnikov in stalni dirigent komornega orkestra mesta Weilheim Vasja Legiša. Festivalski program bo obsegal tudi dva koncerta; na prvem bodo nastopili docenti, drugi pa bo zaključna produkcija tečajnikov. Zainteresirani se lahko prijavijo za zadnja razpoložljiva mesta v tajništvu Glasbene matice. Celotno pobudo koordinira prof. Jagoda Kjuder, ki se je odločila za vključitev drugih godal poleg violine, da bi tečaj postal spodbuda v prostoru, kjer je zanimanje mlajših do teh glasbil precej deficitarno. Tudi druge novosti so po mnenju koordinatorice dobra os- nova za bodoče nadgrajevanje ponudbe: "V prvih dveh letih se je tečaj odvijal v Sloveniji, kjer smo imeli dobre pogoje za delovanje, medtem ko šola v Trstu žal ne premore primernih prostorov za poučevanje v poletnem času, poleg tega, da bi težko poskrbeli v bližini učilnic prenočišča za otroke, ki prihajajo iz bolj oddaljenih krajev. Letos pa smo poskrbeli za zelo zanimivo lokacijo in upam, da bomo v prihodnjih letih lahko nadgradili festival z novimi pobudami. V mislih imam na primer tečaj za začetnike v slogu priljubljenega Easy guitar, povečanje števila koncertov, pri katerih bi lahko sodelovali tudi bolj nadarjeni tečajniki, morda še orkestrske vaje." Odprto vpisovanje na 10. tekmovanje fisa...armonie Glasbena matica Trst in Harmonikarski orkester GM Synthesis 4 razpisujeta X. Mednarodni natečaj »FISA...ARMONIE«, ki je namenjen harmonikarjem in har-monikarskim skupinam in bo potekal v Trstu od 5. do 7. oktobra 2012. Tekmovanje bo potekalo v kategorijah za soliste, kon-certante, komorne skupine in harmonikarske orkestre. Prijava je možna do 16. septembra 2012 izključno preko elektronske pošte. Vpisne pole so na voljo na spletni strani Glasbene matice www.glasbenamatica.com Zaključek šolskega leta v Špetru z izvirno spevoigro Na špetrski Glasbeni matici je zaključna akademija postala priložnost za realizacijo izrednega projekta, saj so združeni učenci, premierno izvedli spevoigro Krajica Vida, ki jo je Davide Klo-dič uglasbil po besedilu Alda Clodiga. V večnamenskem centru v Špetru so učenci raznih oddelkov najprej zaigrali svoje samostojne, solistične in komorne točke, nakar je na odru zaživela pravljica o modri kraljici, ki je preprečila zmago hunskih čet in je tako rešila prebivalce Nadiških dolin. V vlogi kraljice Vide in Atile sta pela sopranistka Elisa Iovele in baritonist Goran Ruzzier. Solo sta nastopila tudi sopranistka Mar- tina Canalaz in tenorist Michele Perrone. Pri izvedbi so sodelovali otroški zbor »Mali lujerji«, mladinski zbor in mali orkester GM Špeter ter mladi igralci Beneškega gledališča. Dogodek je nastal s sodelovanjem Inštituta za slovensko kulturo. Za vse, ki so zamudili premiero, bo ponovitev predstave na sporedu 1. julija v okviru festivala Postaja Topolove. Kot je na zaključnih nastopih tradicija, je ravnatelj Glasbene matice podelil posebno nadarjenim učencem tudi nagrade za posebne dosežke. Letos so priznanje prejeli Martina To-masetig, Orsola Banelli, Davide To-masetig in Mitja Tull. U--J glasbena 1 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it Kriški glasbeni planet Igranje na flavto, klavir, harmoniko in Orff glasbila, individualno in komorno ustvarjanje, koreografirano petje in veliko glasbene zabave so sestavine tretje delavnice Glasbene matice Poletje v glasbi, ki se bo odvijala od 2. do 6. julija v jutranjih urah v prostorih osnovne šole A. Sirk v Križu. Uigrana ekipa mentorjev, ki jo sestavljajo Jana Drasič, Claudia Sedmach, Tamara Tretjak in Igor Zobin, vabi k udeležbi otroke od 9. do 13. leta starosti z osnovno glasbeno izobrazbo, ki bodo 6. julija pokazali staršem in prijateljem, kaj so se naučili z nastopom v glasbeni pravljici Music planet 3...zgod-ba se nadaljuje. Med posebnimi vsebinami letošnje delavnice bodo izvedbe priredb filmskih hitov in sodobnih popevk, ki jih je "po meri" udeležencev napisal prof. Zobin. Prihaja 14. Festival kitare Kras! 14. Festival kitare Kras je pred vrati, saj se bo kmalu pričela delavnica za male kitariste, kateri bodo v prihodnjem mesecu sledili visoki tečaji za bolj izkušene glasbenike in koncerti mladih koncertantov ter priznanih mojstrov. Koncertni program festivala se bo pričel v četrtek, 26. julija v Prosvetnem domu na Opčinah (v sodelovanju s SKD Tabor v okviru pobude Poletje pod kostanjem) s koncertom kvarteta Gorni Kramer in posebnih gostov z naslovom Note in besede v črno-belem. V nedeljo, 19. avgusta pa bo Kraška hiša v Repnu gostila koncert kitaristov Isaaca Bu-stosa in Marka Ferija ter flavtistke Alenke Zupan. Janoš Jurinčič in Jaka Klun pa bosta koncertirala 23. avgusta v Kosovelovem domu v Sežani. Nikaragovec Isaac Bustos in Tržačan Marko Feri pa bosta zaključila festival 18. in 19. avgusta z dvema solističnima koncertoma v Ljudskem domu v Križu. V Festival kitare spada tudi že tradicionalna glasbena delavnica za otroke Easy Guitar, ki bo potekala od 25. do 29. junija v Domu Briščiki. Vse informacije o pobudah festivala so na spletni strani www.festivalkras.eu S klavirjem v poletje Sijavuš Gadžijev in Isabella Lo Porto bosta docenta Mednarodne poletne klavirske šole, ki se bo odvijala od 25. junija do 2. julija na Glasbeni šoli Sežana po zamisli in s koordinacijo prof. Tamare Ražem Locatelli. Poletna klavirska šola je namenjena mladim, perspektivnim učencem in dijakom glasbenih šol, ki želijo nadgraditi svoje znanje. Študijski trenutek redno dopolnjuje tudi vrsta večernih koncertov. Sijavuš Gadžijev je bil docent na oddelku za izredno nadarjene otroke moskovskega konservatorija in je imel mednarodno koncertno dejavnost preden bi se z izjemnim uspehom posvetil poučevanju. Isabella Lo Porto je prejela prve nagrade na raznih državnih in mednarodnih tekmovanjih kot solistka in v komornih sestavih; od leta 1984 je docentka klavirja na raznih državnih konservatorjih, od leta 2010 pa vodi tečaje tudi na Royal Accade-my of Music v Londonu. 20 Nedelja, 17. junija 2012 DNEVNE NOVICE / GRČIJA - Danes že druge predčasne parlamentarne volitve Obeta se ponovno izenačen boj med levico in Novo demokracijo Desna sredina računa na dodatno ošibitev socialistov in na zavezništvo z njimi ATENE - Grške vodilne stranke so na zaključnih zborovanjih še zadnjič pozvale volivce, naj jih podprejo, v ozadju pa so bila predvsem svarila pred katastrofo, ki čaka državo, če se bo odločila za »napačno opcijo«. Vodja konservativne Nove Demokracije Antonis Samaras je na zaključnem zborovanju v Atenah opozoril, da se Grki jutri odločajo med tem, ali bodo ohranili evro ali se bodo vrnili na drahmo. V skrajno levi stranki Siriza je mladi in karizmatični vodja Aleksis Cipras ponovil, da želi, da bi Grčija evro ohranila, vendar pa nasprotuje pogojevanju mednarodne pomoči s strogimi varčevalnimi ukrepi, ki dušijo Grke. Pri tem je Cipras navedel primer Španije, ki je prav tako napovedala, da bo zaprosila za mednarodno pomoč, a ji za to ne bo treba pristati na stroge varčevalne ukrepe, kot je to morala Grčija. »Španiji se je uspelo izpogajati o finančni pomoči brez paketa za finančno konsolidacijo, kljub grožnjam in izsiljevanju posojilodajalcev,« je dejal. Vodja Nove demokracije Antonis Samaras računa na volilno zmago, ki se sicer obeta zelo tesna ansa Ponovna pogajanja glede mednarodne pomoči sicer napoveduje tudi Samaras, ki se mu z Novo demokracijo vendarle obeta rahla prednost pred Ciprasom in njegovo Sirizo. Vendar pa opozarja, da zdaj za to še ni pravi čas. »Če bi prišli v konflikt z našimi partnerji, bi nas prisilili, da zapustimo evro. Potem ne bi mogli uvažati ničesar. Dobesedno bi izgubili vse in na koncu bi morali pristati na mnogo huj- še pogoje, da bi si zagotovili zgolj nujne po-trebščine,» je opozoril Samaras. Hkrati je napovedal, da bo on tisti, ki bo Grčijo popeljal iz krize. Samaras je tudi dejal, da bi v primeru zmage na volitvah lahko oblikoval vlado s socialisti, ki imajo podobno stališče glede reševanja krize. Tovrstna pogajanja so po volitvah pred šestimi tedni sicer propadla in Grki morajo danes na nove predčasne volitve, a bi bila zdaj lahko ta koalicija verjetnejša, saj naj bi socialistični Pasok doživel še hujši poraz kot v začetku maja. Za glasove se bodo potegovali kandidati iz več kot 30 strank, realne možnosti za vstop v parlament pa jih ima osem. Opazovalci napovedujejo predvsem tesen boj med konservativno Novo demokracijo in Sirizo. Znova pa naj nobeni ne bi uspelo zbrati absolutne večine v 300-član-skem parlamentu. In to kljub pravilu, po katerem se glede na volilni rezultat razdeli le 250 poslanskih mandatov, preostalih 50 pa prejme zmagovalka volitev. To pomeni, da bodo verjetno spet sledila težavna pogajanja o oblikovanju koalicije.(STA) ITALIJA - V Rimu demonstracija za delo in pravice CGIL, CISL in UIL zelo kritični do Montija: Ne bomo več tiho sprejemali vladnih odločitev RIM - Sindikati ne bodo več pasivno sprejemali vladnih odločitev, posebno ne tistih, ki grobo kršijo pravice delavcev in prizadenejo sindikalne svoboščine. Okoli 200 tisoč ljudi je včeraj po rimskih ulicah na pobudo CGIL, CISL in UIL protestiralo proti gospodarski in finančni politiki vlade Maria Montija, ki je po njihovem mnenju doslej udarjala le po manj premožnih slojih, se pa ni resno lotila velikih premoženj in posebno ne boja proti davčnemu utajevanju. Montiju so sicer zastopniki sindikalnih organizacij priznali, da se je zoperstavil trdi varčevalni politiki nemške kanclerke Angele Merkel, to pa je še vedno premalo. Po mnenju sindikatov bi se morala aktualna »tehnična vlada« konkretno lotiti ukrepov, ki bi prispevali k rasti bolnega italijanskega gospodarstva. Ministrski predsednik je medtem včeraj izrazil prepričanje, da se bo morala Italija sprijazniti z reformo tržišča dela, ne samo zato, ker to od njega zahteva Bruselj, temveč tudi, ker gre za ukrep, ki bo koristil državi. Monti je tudi ponovil, da Italija ne potrebuje finančne pomoči Evropske unije, tako kot Grčija in Španija, še prej pa Irska. Priznal je sicer, da gospodarska situacija v državi upravičeno vzbuja skrbi. Monti je prepričan, da jeseni ne bo predčasnih parlamentarnih volitev in da bo ta vlada trajala do naravnega izteka zakonodajne dobe, to se pravi do prihodnje pomladi. KAIRO - Drugi odločilni krog V Egiptu še danes predsedniške volitve Sirija: Združeni narodi ■ • III • •• prekinili misijo DAMASK - Združeni narodi so zaradi nasilja prekinili opazovalno misijo v Siriji, je včeraj sporočil poveljnik misije, norveški general Robert Mood. Zaradi stopnjevanja nasilja v zadnjih desetih dneh in zaradi pomanjkanja pripravljenosti sprtih strani, da bi iskale mirno rešitev, so dejavnosti opazovalcev preveč tvegane, je dejal. »Okrepitev nasilja omejuje naše zmožnosti opazovanja, preverjanja, poročanja in zagotavljanja pomoči v lokalnem dialogu in pri projektih stabilizacije. V bistvu nam preprečuje, da bi izvajali naš mandat,« je sporočil Mood. (STA) V Iraku ni videti konca nasilja BAGDAD - V dveh eksplozijah avtomobilov bomb v Bagdadu, katerih tarča so bili šiitski romarji, je bilo včeraj ubitih najmanj 27 ljudi, več deset je bilo ranjenih. Po podatkih iraškega notranjega ministrstva je prva eksplozija na avtocesti pri Šuali v severnem delu Bagdada zahtevala 14 smrtnih žrtev in 32 ranjenih. Iz bolnišnic po drugi strani poročajo o 9 mrtvih in 47 ranjenih. Drugi avtomobil bomba je eksplodiral blizu Kadimije, pri čemer je po podatkih notranjega ministrstva umrlo 18 ljudi, 32 je bilo ranjenih. Napadi so se zgodili, ko se je v Kadimiji na spominskih slovesnostih ob 799. obletnici smrti imama Muse Kadima, sedmega od 12 svetih šiitskih imamov, zbralo na tisoče šiitskih vernikov. (STA) Slovaška: policist ubil tri ljudi in dva ranil BRATISLAVA - Slovaški policist je včeraj zunaj delovnega časa s strelnim orožjem ubil tri ljudi, dva pa ranil. Do streljanja je prišlo v kraju Hurbanovo. Po poročanju slovaških medijev se je 51-letni moški pripeljal do neke stanovanjske zgradbe in začel streljati na vse strani. Nato se je odpeljal do hiše župana, ki pa ga ni bilo tam. Moški, ki ga je policija identificirala kot Milana J., je vztrajal pred županovo hišo in grozil, da se bo ustrelil. Policija je hišo obkolila in se začela pogajati s strelcem. Policisti in člani njegove družine so ga po dveh urah pregovorili, da se preda. Vse žrtve streljanja so člani ene družine. Ubiti so bili 44-letni oče, njegov 19-letni sin in 22-letni zet. Drugi sin, star 26 let, je v bolnišnici v kritičnem stanju, njegova žena pa je v stabilnem stanju. Po poročanju slovaških medijev naj bi šlo za romsko družino. (STA) Umrl režiser Giuseppe Bertolucci LECCE - V starosti 65 let je umrl filmski režiser in pesnik Giuseppe Bertolucci, sin pesnika Attilia in brat režiserja Bernarda. Režiral je vrsto uspešnih filmov in kot scenarist sodeloval pri filmu Novecento brata Bernarda. TOKIO - Sporna odločitev vlade Japonska bo ponovno zagnala dve jedrski centrali v državi KAIRO - Egiptovska volilna komisija je včerajšnje predsedniške volitve podaljšala za eno uro. Volišča, na katerih Egipčani v drugem krogu izbirajo med kandidatom Muslimanske bratovščine Mohamedom Mursijem in Ahmedom Šafikom, zadnjim premierom v režimu Hosnija Mubaraka, so bila tako odprta do 21. ure. Zaenkrat o kakih incidentih ne poročajo. Volitve bodo sicer potekale še danes. Volilna komisija naj bi uradne rezultate objavila v sredo. Tekma med Marsijem in Šafikom naj bi bila napeta do konca. V prvem krogu, ki je potekal 23. in 24. maja sta bila praktično izenačena - Mursi je zbral 24,8 odstotka podpore, Šafik pa 23,7, podobno tesni izidi pa naj bi bili tudi v drugem krogu. Oba kandidata sta sicer močno polarizirala Egipčane; zaradi Šafika se bojijo vrnitve osovraženega režima Hos-nija Mubaraka, če bo predsedniški položaj prevzel Mursi, pa se bojijo vpletanja religije v državo in islamizacije Egip- ta. Šafik napoveduje, da bo vzpostavil red in mir v državi v 24 urah po zaprisegi. Obljublja tudi stabilizacijo države. Hkrati pa je njegova kampanja potekala v znamenju svaril pred Muslimansko bratovščino in tekmecem Mursijem, češ da se bo Egipt spremenil v islamsko državo in omejil državljanske pravice. Na drugi strani Mursi tovrsten obtožbe zavrača kot neutemeljene in obljublja predvsem reforme koruptivnih institucij v državi, tako kot to obljublja predvsem bratovščina. Ta pa vendarle obljublja tudi postavitev države na »islamskih temeljih« in večjo uporabo islamskega prava. 70-letni Šafik, ki je bil zadnji premier v Mubarakovem režimu, preden ga je odnesla vstaja, bi sicer skoraj ostal brez pravice do kandidature. Kot članu Mubarakovega režima mu je grozilo, da ne bi smel kandidirati za položaj, a je ustavno sodišče minuli četrtek razveljavilo prepoved, ki jo je sprejel parlament. (STA) TOKIO - Japonski premier Jošiko Noda je včeraj odobril ponoven zagon dveh jedrskih reaktorjev na zahodu države, prvih po lanski jedrski katastrofi v Fu-kušimi. Vlada se je za zagon reaktorjev 3 in 4 v jedrski elektrarni Oi v prefekturi Fu-kui odločila kljub močnemu nasprotovanju javnosti. Jedrska elektrarna Oi se nahaja 60 kilometrov severno od Kjota, nekdanje japonske prestolnice in priljubljene turistične destinacije z 1,38 milijona prebivalcev. Japonska je po jedrski nesreči v Fu-kušimi marca 2011 ustavila vseh 50 jedrskih reaktorjev. Podjetja, ki z njimi upravljajo, jih niso mogla znova zagnati zaradi nasprotovanja javnosti, ki je izgubila zaupanje v varnost jedrske energije. V začetku maja so v jedrski elektrarni Tomari ustavili zadnji delujoči reaktor, tako da je Japonska prvič po 42 letih ostala povsem brez jedrske energije. Jedrske elektrarne so pred nesrečo v Fukušimi zagotovile približno tretjino električne energije v deželi vzhajajočega sonca. (STA) Jedrska centrala Fukui bo kmalu spet normalno obratovala ansa w Nedelja, 17. junija 2012 2 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it APrimorski ~ dnevnik ROONEY SE BO VRNIL KIJEV - Selektor angleške reprezentance Roy Hodgson (foto ANSA) že razmišlja o vključitvi zvezdnika Wayne Rooneya, ki je prvi dve tekmi zaradi kazni presedel na tribuni, zdaj pa lahko spet igra. »Rad imam takšne težave. Zadovoljen sem bil s predstavo Thea Walcotta, je dober igralec in me je prijetno presenetil. A Wayne Rooney je igralec, ki je za vsako ekipo nekaj posebnega in se bo vrnil v moštvo,« je Hodgson utišal tiste, ki so menili, da morda ne bi bilo potrebno spreminjati ničesar, dokler zmagujejo. Najverjetnejša kandidata, ki naj bi prepustila mesto Rooneyu, sta Andy Carroll in Danny Welbeck, ki pa na tekmi s Švedsko dosegla gol. HRVAŠKI GROZI HUDA KAZEN NYON - Krovna evropska nogometna zveza (Uefa) je včeraj sprožila disciplinski postopek proti hrvaški nogometni zvezi zaradi obnašanja njenih navijačev, ki naj bi prižigali in metali pirotehnična sredstva na igrišče, žvižgali med italijansko himno, Balotelliju (foto ANSA) pa celo vrgli banano in ga žalili z oponašanjem opičjih krikov. Uefa bo odločitev o morebitnih ukrepih sporočila do 19. junija: predvidena kazen naj bi znašala 25.000 evrov, Hrvaško pa obsojajo - kot prvo med državami na EP-ju - rasizma. Hrvaška nogometna zveza je sicer poudarila, da dejanja niso storili navijači, ampak »huligani«, ki z njimi nimajo nič skupnega. ZGLEDNI IRSKI NAVIJAČI DOBILI POHVALO DUBLIN - Tekmovalno sicer niso najbolj uspešni, po navijaški plati pa so Irci navdušili vse. Številni privrženci so dobri pivci in potrošniki, a ne povzročajo neredov, s predstavo na tribunah na četrtkovi tekmi proti Španiji v Gdansku pa so ganili tudi svoje nogometaše. Kljub porazu je več kakor 20.000 Ircev na stadionu zapelo neuradno navijaško himno te države, pesem Fields of Athenry. Irska nogometna zveza (FAI) se jim je tudi javno zahvalila za podporo, ki je poskrbela tudi za promocijo te države v Evropi. NEVIO TICH »Italijani na Hrvaškem? Tudi za 'azzurre'« Nevio Tich Tekmo med Italijo in Hrvaško v poljskem Poznanu si je ogledal tudi Nevio Tich, športni novinar časopisa La Voce del Popolo, glasila italijanske skupnosti na Hrvaškem. Na Poljsko se je s prijatelji odpeljal z avtodo-mom. »Od češke meje je bila pot proti Poznanu prava pustolovščina. Pogrešali smo avtocesto. Poljska država se ni dobro pripravila na evropsko prvenstvo. Organizatorji v Poznanu pa so se maksimalno potrudili, saj so imeli navijači na razpolago številne servise. Na srečo nismo videli spopadov med navijaškimi skupinami. Bilo je mirno,« je pričevanje Ticha, ki je takole ocenil nastop Italije in Hrvaške: »V prvem polčasu je igrala boljše in je zasluženo povedla. Čeprav Italijani imajo pri zaključkih v vrata velike težave. Hrvati so v drugem delu pokazali borbeno igro in so zasluženo izenačili. Biličevi varovanci imajo to prednost, da nikoli ne popustijo.« Kako pa so tekmo doživljali Italijani na Hrvaškem? Večina je skoraj gotovo navijala za Italijo. V tem kontekstu pa je treba razlikovati posamezne družine, saj niso vse družine čisto italijanske, tako da večkrat otroci izbirajo ali celo navijajo za obe ekipi. Ponavadi starejši bolj navijajo za Italijo, medtem ko otroci in mlajši navijajo za Srno in soigralce, saj jih bolje poznajo. Ne smemo namreč pozabiti, da navsezadnje živimo na Hrvaškem in to vpliva na mlade. Kako pa naprej: kdo se bo uvrstil v četrtfinale? Italija pač veliko tvega. Najprej mora premagati Irsko, ki bo kljub temu, da je izločena, trd oreh. Hrvaška pa lahko Španiji iztrga neodločen izid. Mislim, da ne bo prišlo do tako imenovanih »piškotov«. Vesel bi seveda bil, če bi napredovali tako Italija kot Hrvaška. (jng) SKUPINA A - Zadnji krog predtekmovanja Naprej Čehi in Grki ^^ ^^^ Ma lo\/i cliU-i• Na levi sliki: Poljak Lukasz Piszczek (levo) v akciji proti češkemu igralcu Vaclavu Pilarju (desno) Na desni: Giorgos Karagounis (Grčija) skuša ubežati Sergeju Ignaševiču (desno) ansa Češka - Poljska 1:0 (0:0) Strelec: 0:1 Jiraček (72.) Poljska: Tyton, Boenisch, Perquis, Wasilewski, Piszczek, Polanski (od 56. Grosicki), Dudka, Obraniak (od 73. Brožek), Murawski (od 73. Mierzejewski), Blaszczykowski, Lewandowski. Češka: Čech, Gebre Selassie, Sivok, Kadlec, Limbersky, Plašil, Hubschman, Jiraček (od 84. Rajtoral), Kolar, Pilar (od 87. Rezek), Baroš (od 91. Pekhart). Grčija - Rusija 1:0 (1:0) Strelec: 1:0 Karagunis (45.). Grčija: Sifakis, Torosidis, Papastatopulos, K. Papadopulos, Tzavelas, Maniatis, Karagunis (od 67. Makos), Katsuranis, Salpingidis (od 83. Ninis), Samaras, Gekas (od 64. Holebas). Rusija: Malafejev, Anjukov (od 81. Izmajlov), Ignaševič, Berezucki, Žirkov, Denisov, Širokov, Glušakov (od 72. Pogrebnjak), Dzagojev, Aršavin, Keržakov (od 46. Pavljučenko). Halo Italija, halo Irska Na popoldanskem treningu se je Prandelli po napovedih odločil za nekaj sprememb. V napadu sta tako igrala Cassano in Di Natale, ki sta nadomestila Fantantonia in Balo-tellija, ki je zapustil trening zaradi bolečin v kolenu. BARZAGLI - Selektorju Prandelli-ju je bil od včeraj ponovno na razpolago tudi branilec Andrea Bar-zagli, ki bo morda igral že jutri. NISO VRAŽEVERNI - Ko bi se Italija morala že jutri posloviti od EP-ja, bo domov odpotovala v torek. Polet iz Krakova v Rim in Milan je že organiziran. KAKO JE BILO ZADNJIČ? - Nazadnje sta se Italija in Irska pomerili na prijateljski tekmi pred nekaj več kot letom dni, in sicer 7. junija. Irska je premagala Italijo 2:0, zadela sta Andrews in Cox. Italija je sicer izgubila proti Irski samo dvakrat - obakrat je ekipo vodil Trapattoni, zmagala pa je devetkrat. TARDELLI - Pomožni trener irskega selektorja Trapattonija Marco Tardelli meni, da ne želijo zapustiti EP-ja brez točk, zato bodo igrali na zmago in seveda brez pritiska. VROCLAV/VARŠAVA - Evropsko prvenstvo bosta zagotovo nadaljevali Češka in Grčija, ki sta si v zadnjem krogu priigrali zmago in neposredno uvrstitev v četrtfinale. Za pravo presenečenje so poskrbeli Grki. Potem ko jih je po dveh bolj kot ne bledih predstavah praktično vsak že odpisal, so v odločilni tekmi ugnali Ruse, ki so pa dober vtis z uvodnih dveh tekem. Za napredovanje bi Rusom zadostoval že neodločen izid, ki pa ga jim kljub številnim strelom ni uspelo doseči. V prvem polčasu so imeli sicer več od igre (posest žoge: 41:59 odstotkov) in sprožili številne strele proti grškim vratom, a nobenega dovolj natančnega. Čeprav so se Grki zato večinoma branili in v polčasu streljali le dvakrat, je v sodnikovem podaljšku prvega polčasa zadel kape-tan Giorgos Karagounis, ki je igral svojo 120. tekmo za izbrano vrsto, s čimer se je izenačil z rekorderjem Theodo-rosom Zagorakisom. Po desni strani je prodrl v kazenski prostor in z močnim diagonalnim strelom zatresel mrežo. Drugi polčas je bil pričakovano dramatičen. V 70. minuti so bili srčni Grki blizu vodstvu z 2:0, saj je Giorgos Tza-vellas zadel vratnico. V zadnjih minutah so Rusi pritisnili na vse ali nič. Najbližje zadetku je bil pet minut pred koncem Alan Dzagojev, vendar je njegov strel z glavo po predložku z desne strani končal tik ob vratnici. Junak drugega večernega srečanja pa je bil Čeh Petr Jiraček, ki je v Vroc-lavu zagotovil Češki zmago nad Poljsko z 1:0 in tudi uvrstitev v četrtfinale. Zadetek so Čehi dosegli v 72. minuti, potem ko je Milan Baroš podal do Petra Jiračka, ki je z leve strani potegnil v sredino in z desnico zatresel mrežo. Srečanje so sicer bolje začeli poljski nogometaši in bili v prvi polovici prvega polčasa boljši tekmec. V prvem delu so bili po predložkih Obraniaka nevarni Lewandowski in Boenisch, kasneje Wasilewski, vsakič pa je bil češki čuvaj mreže na pravem mestu. Prav on je bil med najbolj zaslužnimi, da se v prvem polčasu ni spremenil rezultat. Poljsko ofenzivo je v 29. minuti prekinil Kolar, ki so mu sledili še drugi soigralci, tako da sta si 3 gole - najboljši izkupiček posameznikov na evropskem prvenstvu doslej, je dosegel ob Nemcu Gomezu in Hrvaku Mandžukiču še Rus Alan Dzagojev, ki bo danes praznoval 22 let. Ruski napadalec, ki z ekipo sicer zapušča prvenstvo, je član CSKA Moskva, v ruski izbrani vrsti pa je zbral v desetih nastopih sedem golov. Na evropskem prvenstvu je dosegel dva gola proti Češki, enega pa proti Poljski. ekipi izmenjali vlogi. Čehi so v enakem ritmu nadaljevali tudi v drugem delu in večkrat ogrozili poljski gol, vendar je bil poljski vratar Tyton pozoren tako po strelu Selassieja, Sivoka in Ba-roša. Češko obleganje se je naposled ®Še veliko neznank V skupini B je še veliko neznank. Nizozemski grozi, da bo danes končala EP. Po dveh tekmah nima še niti točke, današnji nasprotniki Portugalci pa niso prav nič ugodni. Portugalska je na zadnjih desetih medsebojnih tekmah samo enkrat izgubila in šestkrat zmagala. Če želi uvrstitve v četrtfinale, mora premagati Portugalce z dvema goloma razlike in upati, da bo Nemčija - kljub dvema zmagama še nima zagotovljenega mesta v če-trtfinalu - premagala Dansko. Portugalci se bodo prebili naprej tudi z remijem, če seveda Danska ne bi premagala Nemčije. obrestovalo v 72. minuti s Petrom Ji-račkom. Po zadetku so poljski nogometaši, ki niso našli načina, kako ogroziti nasprotni gol, v zadnjih minutah skušali spreobrniti rezultat, vendar neuspešno. Skupina A Skupina B 1 4:5 6 1 3:3 4 1 5:3 4 1 2:3 2 Češka 3 2 0 Grčija 3 1 1 Rusija 3 1 1 Poljska 3 0 2 Izidi: Varšava: Poljska - Grčija 1:1; Vroclav: Rusija - Češka 4:1; Vroclav: Grčija - Češka 1:2; Varšava: Poljska - Rusija 1:1. Včeraj, 16. junij: 20.45 Varšava: Grčija - Rusija 1:0; 20.45 Vroclav: Češka - Poljska 1:0 Nemčija 2 2 0 0 3:1 6 Portugalska 2 1 0 1 3:3 3 Danska 2 1 0 1 3:3 3 Nizozemska 1 0 0 1 0:1 0 Izidi: Nizozemska - Danska 0:1, Nemčija -Portugalska 1:0; Lvov: Danska - Portugalska 2:3, Harkov: Nizozemska - Nemčija 1:2. Danes, 17. junij: 20.45 Harkov: Portugalska - Nizozemska; 20.45 Lvov: Danska - Nemčija Skupina C Skupina D Španija 2 110 5 14 Francija 2 1 1 0 3:1 4 Hrvaška 2 1 1 0 4: 14 Anglija 2 1 1 0 4:3 4 Italija 2 0 2 0 2 22 Ukrajina 2 1 0 1 2:3 3 Irska 2 0 0 2 1 7 0 Švedska 2 0 0 2 3:5 0 Izidi: Gdansk: Španija - Italija 1:1; Poznan: Irska - Hrvaška 1:3; Poznan: Italija - Hrvaška 1:1; Gdansk: Španija - Irska 4:0. Jutri, 18. junij: 20.45 Gdansk: Hrvaška - Španija; 20.45 Poznan: Italija - Irska Izidi: Donjeck: Francija - Anglija 1:1; Kijev: Ukrajina - Švedska 2:1; Donjeck: Ukrajina -Francija 0:2, Kijev: Švedska - Anglija 2:3. Torek, 19. junij: 20.45 Kijev: Švedska - Francija; 20.45 Donjeck: Anglija - Ukrajina Četrtfinale, četrtek, 21. junij: 20.45 Varšava: Grčija - 2. skupine B (1). Petek, 22. junij: 20.45 Gdansk: 1. skupine B - Grčija (2). Sobota, 23. junij: 20.45 Donjeck: 1. skupine C - 2. skupina D (3). Nedelja, 24. junij: 20.45 Kijev: 1. skupine D - 2. skupine C (4) Polfinale, sreda, 27. junija: 20.45 Donjeck: zmagovalec ČF 1 - zmagovalec ČF 3 (1). Četrtek, 28. junij: 20.45 Varšava: zmagovalec ČF 2 - zmagovalec ČF 4 (2) Finale (nedelja, 1. julij): 20.45 Kijev: zmagovalec PF 1 - zmagovalec PF 2 22 Nedelja, 17. junija 2012 ŠPORT NESTEROVIČ PREDSEDNIK KZS KRANJSKA GORA - Nekdanji kapetan slovenske članske košarkarske reprezentance Rašo Nesterovičje novi podpredsednik Košarkarske zveze Slovenije (KZS). Nesterovič, ki je skupaj s Petrom Vilfanom tudi ambasador EuroBasketa 2013, je na tem mestu zamenjal doz-dajšnjega podpredsednika Jugoslava Petko-viča. 36-letni Nesterovič je nazadnje igral pri Olympiacosu (2010/11), več let pa je nastopal tudi v ligi NBA (na fotografiji ANSA v dresu Rap-torsov), kjer je v sezoni 2004/05 postal tudi prvak, dve sezoni pa tudi pri Kinderju Bologni, s katerim je postal italijanski in evropski prvak. / PO ŠVICI: DA COSTA ŠE V VODSTVU AROSA - Švicar Michael Albasini (Green Edge) je zmagovalec osme etape kolesarske dirke po Švici. Švicarski kolesar je na 148,2 km dolgi preizkušnji od Bischofszella do Arose ugnal Španca Mikel Nieve Ituraldeja (Euskaltel) in Američana Levija Leipheimerja (Ornega Pharma - QuickStep). V vodstvu ostaja Portugalec Rui Alberto Faria Da Costa (Movistar). Luksemburžan Frank Schleck (RadioShack) je današnjo etapo končal na četrtem, v skupnem seštevku pa je na drugem mestu. Za vodilnim Portugalcem zaostaja 14 sekund. MOTO GP: PRVIČ S PRVEGA MESTA BAUTISTA SILVERSTON- Španec Alva ro Bautista (Honda) bo prvič v karieri začel iz najboljšega startnega položaja v najmočnejšem mo-tociklističnem razredu Moto Gp, za njim pa bosta dirko za VN Velike Britanije startala Američan Ben Spies (Yamaha) in Avstralec Casey Stoner (Honda). Na četrto mesto se je uvrstil vodilni v skupnem seštevku, Španec Jorge Lorenzo (Yamaha), peti je njegov rojak Dani Pedrosa (Honda), Italijan Valentino Rossi (Ducati) pa 10. NOGOMET - Nekdanji trener Napolija Ottavio Bianchi v Trstu tudi o Prandellijevi Italiji Maradona je lahko zgled Večina se ga spominja kot trenerja, ki je Napoli v sezoni 1986/87 popeljal do prvega naslova v zgodovini kluba. 68-letni Ottavio Bianchi, ki je pred tem v sezoni 1980/81 treniral tudi Triestino, je drugače zelo umirjena in malo zgovorna oseba, a včeraj je bil v starem pristanišču ravno on v središču pozornosti ob predstavitvi knjige »Il Napoli di Maradona«, ki sta jo napisala ravno tako prisotna avtorja Marco Bellinazzo in Gigi Garanzini. Ottavio Bianchi je že kot igralec pet let služil kruh v Neaplju, ko so pod Vezuvom igrali Hamrin, Sivori, Zoff in še drugi vrhunski igralci, »a takrat nismo bili prava ekipa, tako da nismo ničesar zmagali. Rocco je kvartal z maserjem, ker je hotel ustvariti pravo kla-po, v katero je vključil res vsakega. To mi je uspelo doseči pri Napoliju, kjer so bili tudi manj znani igralci bistvenega pomena. Caffarelli in Caran-nante sta bila ravno tako pomembna kot Maradona.« Veliko bolj uspešen je bil njegov povratek kot trener, saj je v štirih sezonah ob naslovu osvojil še pokal Uefa in italijanski pokal: »Leta 1965 sem kot igralec moral oditi k In-terju, a ob 23. uri so mi sporočili, da odhajam v Neapelj. Sprejelo me je mesto, kjer so smetarji stavkali. Tista izkušnja mi je zelo koristila potem, saj sem nato kot trener dobro vedel, v kakšnem okolju bom moral delati. In prav zaradi tega sem se zelo obotavljal, ko sem se od Coma preselil k Napo-liju. Takoj sem izjavil, da prihajam k Napoliju brez nasmeha in s čelado na glavi.« Kakšen je bil Maradona? Maradona se precej razlikuje od tistega, ki ga opisujejo mediji. Voditi Maradono je veliko lažje kot voditi 20 igralcev, ki mislijo, da so Maradona. Nikoli ga nisem slišal, da bi okregal s tehničnega vidika veliko manj sposobne soigralce, ker so zgrešeno podali. Če bi se takrat boljši igralci obnašali, kot se nekateri dandanes, bi jim soigralci po 20 minutah treninga dopovedali, da tako ne bo šlo. Vedno ste bili zelo umirjena oseba, niti po osvojitvi naslova se niste pretirano veselil. Res je tako. Menim, da so glavni akterji neke zmage igralci, tako da je prav, da se oni veselijo doseženega cilja in se jaz umaknem. Kaj menite o Prandellijevi Italiji? Ne bi gledal negativno na nastope Italije. Na prvi tekmi me je zadovoljila. Španija je sicer pokazala svojo običajno igro z nešteto serijo podaj, a je bila redkokdaj nevarna. Italija jih je dobro zaustavila. Proti Hrvaški so igrali zelo dobro v prvem polčasu, a niso bili učinkoviti v napadu in zamudili preveč priložnosti. Drago so plačali edino napako igralca, ki je bil do takrat zelo učinkovit. S tehnično-taktičnega vidika je ocena pozitivna. Morda smo precenjevali Hrvaško, saj razen nekaterih izjem ima drugače le nekaj kakovostnih igralcev. Nerad pa bi se spuščal v debato, ali je prav, da igra ta ali oni. Pred odločilno tekmo proti Irski smo pred paradoksom: če bi se drugi držali pravila »dveh ranjencev«, bi bila Italija izločena. Bolje ne govoriti o tovrstnih zadevah. Treba je več igrati in manj govoriti. Takim dogovorom nisem hotel verjeti in bom tako nadaljeval, čeprav nas italijanski nogomet že vrsto let poskuša prepričati, da je umazanija v njem še kako prisotna. A v tem primeru je treba najprej premagati Irsko. Dvomim sicer, da bi se lahko Španija in Hrvaška dogovorili za 2:2, to ni 0:0. Igrati na 2:2 se mi zdi nekoliko pretirano in verjamem, da ne bomo videli tega. Italija bo opravila svojo nalogo? Upam, saj je Irska doslej pokazala bore malo. Gre za skromno ekipo, brez kakovostnih igralcev. Če jih ne premagamo, si zaslužimo oditi domov. Trapattoni je že dosegel več kot maksimum, da je tako ekipo sploh uspel pripeljati na EP. (I.F.) Bianchi se nerad spušča v debato, o izbiri igralcev izbrane vrste (na fotografiji »azzurro« Balotelli in Hrvat Srna) ansa KOLESARSTVO - Dirka Po Sloveniji Zmaga Pozzoviva, glavni favorit pa je Brajkovič ŠKOFJA LOKA - Italijanski kolesar Domenico Pozzozivo (Colnago) je zmagovalec tretje, kraljevske etape dirke po Sloveniji, ki je bila primerljiva z najzahtevnejšimi na največjih dirkah po zahtevnosti in dolžini. Na 219 km dolgi preizkušnji od Ivančne Gorice do Škofje Loke je v času zmagovalca ciljno črto kot drugi prečkal Jani Brajko-vič (Astana), tretji pa Kristjan Koren. Čeprav je trenutno vodilni Italijan, pa je Brajkovič blizu končnemu uspehu: Pozzovivo ni dober v kronometru in Brajkovič, ki zaostaja le štiri sekunde, je zato glavni favorit za končno zmago, saj bo danes na sporedu še zadnja etapa -17,8 km dolg kronometer. »Danes (včeraj op.a.) sem izgubil veliko moči, tako da bom kronometer težko zmagal, a skupna zmaga mi ne bi smela uiti,» je dejal kolesar Astane. Pozzovivo in Brajkovič sta včeraj s konkurenco opravila na zadnjem gorskem cilju, ko so morali kolesarji drugič premagati vzpon na Soriško planino. »Forma gre navzgor in tega sem pred Tourom še posebej vesel. Tudi energijsko je bila danes (včeraj op.a.) zelo zahtevna etapa, saj sem porabil več kot 5500 kalorij, kar je ogromno,» je še dodal Belokranjec. ROKOMET Slovenija po šestih letih spet na SP GUIMARAES - Slovenski ro-kometaši so na povratni tekmi kvalifikacij za SP v Guimaraesu z zmago nad Portugalsko s 26:27 potrdili uvrstitev na januarski SP v Španiji. Na prvem srečanju prejšnjo soboto v Ljubljani so zmagali z 31:26. Slovenci so si zagotovili prvi nastop na svetovnem prvenstvu po letu 2007. Španija bo najboljše rokometne reprezentance na svetu gostila med 11. in 27. januarjem leta 2013. PRVAK LORBEK MVP - Košarkarji španske Barcelone so v odločilni peti finalni tekmi končnice španskega prvenstva na domačem igrišču premagali madridski Real s 73:69 in s skupnim izidom 3:2 v zmagah osvojili 17. naslov državnih prvakov. Slovenski reprezentant in krilni center katalonske ekipe, Erazem Lorbek (10 točk, 6 skokov), je bil izbran za najbolj koristnega igralca finalne serije. ODSTOPIL - Srbski košarkarski trener Dušan Ivkovič ni več trener grškega Olympiacosa, ki je letos osvojil naslov evropskega prvaka, pred dnevi pa še grškega. Odslej se bo bolj posvetil vodenju srbske reprezentance. V KOMI - Nekdanji urugvajski nogometaš, strelec zmagovitega gola v finalu svetovnega prvenstva leta 1950 Alcidesa Ghiggie je po hudi prometni nesreči v komi. TRAGEDIJA - Med relijem Targa Florio na Siciliji je včeraj v hudi nesreči izgubil življenje Britanec Gareth Roberts, sovoznik v dirkalni-ku Peugeot 207 rojaka Craiga Breena. Prireditelji so tekmovanje prekinili. ODBOJKA - Italijanska moška reprezentanca je v svetovni ligi izgubila s 3:1 proti Franciji. OKROG ITALIJE - Včeraj zjutraj je s pomola Sartorio v Trstu od-plul Maurizio Vettorato, skipper in alpinist, ki želi objadrati Italijo v manj kot desetih dneh. Na jadrnici bo energijo pridobival s pomočjo fotovoltai-čne naprave, ki jo je izdelalo tržaško podjetje FreeSolar. ODBOJKA - Pogovor z goriškim trenerjem Diegom Polettom, ki je treniral Bassano v B1 -ligi Le dva niza od A2-lige V finalu končnice dvakrat izgubil šele v tie-breaku - Slovenske ekipe pri nas je spremljal tudi po internetu Od moške A2-lige sta ga ločila le dva tie-breaka. S tesnima porazoma v finalu končnice za napredovanje B1-lige se je za goriškega trenerja Diega Poletta, bivšega odbojkarja oziroma trenerja Našega prapora, Vala in Olympie, zaključila letošnja sicer uspešna sezona. Njegov Bassano se je namreč kljub pomladitvi ekipe v prvenstvu odlično odrezal in z uvrstitvijo v play-off tudi dosegel svoj cilj. »Zadnje tri mesece smo igrali na zelo visokem nivoju. V povratnem delu smo izgubili le dve tekmi in se uvrstili na končno drugo mesto. Zanimivo je, da smo na primer premagali vse boljše ekipe v ligi, neposredno napredovanje pa se nam je izmuznilo pravzaprav zaradi porazov proti slabšim. Bolj izkušeni Potentino, ki je na koncu osvojil prvo mesto, si takih spodrsljajev ni privoščil. Kar zadeva playoff, pa se je poznalo, da smo igrali brez poškodovanega glavnega tolkača, naši nasprotniki pa so bili na krilnih pozicijah boljši od nas. Izkazali pa smo se vsekakor z veliko borbenostjo, saj smo na primer na prvi tekmi izgubljali 2:0, na povratni pa 2:1, a smo vsakič izsilili tie-break. In to čeprav smo vsi dobro vedeli, da bi se morali v primeru napredovanja verjetno zaradi finančnih razlogov nastopanju v A2-ligi odpovedati,« je pot svoje ekipe ocenil Diego, ki v Bassanu trenira že štiri leta. V prejšnjih treh sezonah je bil odgovoren za mladinski sektor, letos pa mu je klub, s katerim se trenutno pogaja za podaljšanje pogodbe, zaupal prvo člansko ekipo (vodil pa je tudi skupino U16, ki je nastopala tudi v 1. diviziji). Zate je bila pravzaprav to prva izkušnja na tej ravni, saj si pred tem vodil mladinske ekipe. Kako bi ocenil ta svoj preskok na državni članski nivo? Zelo sem zadovoljen. Zame je bil to pomemben izziv in test. Bil sem sicer optimist in sem bil prepričan, da bom nalogi, ki so mi jo zaupali kos, vseeno pa bi se lahko kaj ponesrečilo. Moram pa povedati, da so mi bili med letom v veliko pomoč tudi bolj izkušeni igralci v naši ekipi, čeprav dvomim, da bo kdo od njih prebral ta intervju. Ob tem pa sem imel tudi srečo, da je bilo v ekipi precej mladih, tako da se moj sistem dela ni bistveno spremenil. Glede na to, da je šlo za mešano ekipo mlajših in starejših, pa so bile moje zahteve do posameznih igralcev različne. Z bolj izkušenimi je bila večja pozornost namenjena taktiki, z mlajšimi pa pravilni tehniki. Moral pa sem se seveda tudi bolj poglobiti v analizo nasprotnikov in pripravo tekem. Si med letom sledil tudi našim ekipam? Preko interneta sem si ogledal posnetke dveh tekem Sloge Tabor, bil sem tudi v stiku z Vogričem, tako da vem, kaj se je dogajalo pri Olympii, sledil sem tudi Valu. O slogaših lahko povem, da imajo nekaj zanimivih posameznikov, ekipo je krasila izjemna borbenost, obstanek pa je zanje odličen rezultat. Pomembno vlogo je po mojem odigral Jerončič, predvsem s svojimi nasveti. Za dodaten kvalitetni skok bi potrebovali kako okrepitev. Na tej ravni je namreč pravzaprav še bolj kot tehnično znanje odločilna mentalna trdnost in konstantnost. Zato so po navadi bolj uspešne ekipe z zelo izkušenimi igralci. Kar zadeva Olympio, sem imel občutek, da so se igralci mogoče zadovoljili z rezultatom, ki so ga dosegli v prvi polovici prvenstva. Val je imel na papirju za C-ligo zelo dobro ekipo, ki pa ni izpolnila pričakovanj. Zdi se mi, da so pri društvu še vedno zelo ambiciozni, mogoče pa so igralci malo manj motivirani. (T.G.) ROLKANJE Na svetovnem pokalu odstop Nikija Hrovatina V Oroslavju na Hrvaškem se je včeraj s prvo preizkušnjo začel letošnji svetovni rolkarski FIS pokal. Krstni nastop je v dresu italijanske reprezentance opravil tudi rolkar Mladine Niki Hrovatin, ki si je z dobrimi rezultati na državnih tekmah priboril mesto v ekipi mladincev. Prvega nastopa desetkilometrske preizkušnje v reber v prosti tehniki sicer ni dokončal, saj je moral po 5 kilometrih odstopiti zaradi bolečin na mečih. Zmagal je Rus Anton Budylov, dobro pa so se odrezali tudi slovenski reprezentanti. Danes ga čaka tekma v njegovi paradni disciplini, in sicer v sprintu, kjer bo lahko v svetovni konkurenci pokazal sprinterske sposobnosti. VATERPOLO Trst brez finala V tretji polfinalni tekmi končnice A2-lige je tržaški Pallanuoto Trieste izgubil na gostovanju v Rimu z 10:8 proti SS Lazio, ki se je tako uvrstil v finale. Tam se bo pomeril z ekipo iz Palerma. / ŠPORT Nedelja, 17. junija 2012 2 3 JADRANJE - Čupina jadralca v Weymouthu in Portlandu Ali bo olimpijsko NAMIZNI TENIS - DP v 1. kategoriji Bronasti prizorišče zaživelo? Ana in Lisa rm ■ ** ^^ V ženskih dvojicah Katja Milic tik pred polfinalom Katja Milič kroma Ana Bržan Na regatnem polju, kjer se bodo čez 42 dni začele olimpijske regate, sta pred kratkim trenirala in nastopala tudi Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. Kot sparring partnerja olimpijk Giovanne Micol in Giulie Conti sta na olimpijskem prizorišču v Weymouthu in Portlandu preživela štirinajst dni, že jutri pa se bosta tja vrnila in zaključila niz priprav pred letošnjim osrednjim športnim dogodkom. NOGOMET - 7:7 V Križu 4. Memorial Matej Lachi Jutri se bo na igrišču Vesne v Križu začel četrti nogometni Memorial v spomin na Mateja Lachija Laha. V skupini A bodo nastopile Gorjansko, Kosovel, Opčine in Plavi, v skupini B pa Repen, Kržani, Real Kras in Starši. Jutrišnji uvodni tekmi bosta Gorjansko - Kosovel (ob 20.30) in Opčine - Plavi (21.30). V torek pa bodo igralci Repenci proti Krža-nom (20.30) in ekipa Real Kras proti ekipi Staršev (21.30). V sredo, 27. junija, bosta na vrsti pol-finalni tekmi. Finale bo v soboto, 30. junija, ob 20. uri. prej do novice www.primorski.eu] Pri Bregu košarka, bazen in druge igre V športnem centru v Dolini se je ta teden zbiralo 27 otrok od 6. do 12. leta starosti, ki so se v okviru Basket Kampa Breg učili košarkarskih veščin. Vadbo so vsak dan popestrili z igrami, igranjem nogometa, najmlajši so obiskali tudi bazen, danes pa so pridobljeno znanje pokazali na tekmah in v nizu tekmovanj. Najmlajši so so vadili pod vodstvom Karin Malalan, starejši (2000/01) pa s Petrom Brumnom. V sklopu kampa so štirikrat tedensko v popoldanskih urah vadili tudi košarkarji letnikov 1995 in 1996, ki so letos igrali v državnem prvenstvu U17, pod vodstvom Walter-ja Vatovca in Matije Jogana. (Običajno) angleško muhasto vreme je v začetku junija že pokazalo zobe: »Vreme je bilo obupno, vsak dan je deževalo,« je potrdil krmar Simon, ki je s flokistom Jašem na morju kljuboval tudi zelo močnemu toku in vetru do 20 vozlov. »Predvsem tok je zelo močan. Zdaj ga preučujejo tudi meteorologi italijanske jadralne zveze, ki so prav zato nakupili najnovejše naprave, da bi olimpijcem lahko nudili čim natančnejše napotke pred regatami,« je napovedal Simon. Kljub takim vremenskim razmeram se razmerje sil na regatnem polju ne bo bistveno spremenilo, meni Čupin krmar, tako da bosta po vsej verjetnosti tudi v Londonu prednja-čila Avstralca Belcher/Page, olimpijska prvaka v Pekingu in letošnja svetovna prvaka, izkažeta pa se lahko tudi Hrvata Fantela in Marenič. O olimpijskem vzdušju pa še ni ne duha ne sluha. »Olimpijsko naselje za jadralce šele dokončujejo, najbrž bomo kaj dokončanega videli, ko se vrneva. Vse povsod je še makadam, ceste morajo še asfaltirati. Zdi se, da je obmorski kraj skoraj zapuščen,« je bil kritičen Simon, ki tudi meni, da bo najbrž vzdušje za olimpijske igre enako kot je bilo na regati za svetovni pokal Skandia Sail For Gold. Simon in Jaš sta sicer prenočevala v hotelu v Portlan-du, v bližjem mestecu Weymouthu, ki je od Londona oddaljeno več kot 220 kilometrov, pa se prav tako olimpijskega pridiha še ne občuti. Novosti z olimpijskega prizorišča bosta Čupina jadralca najbrž posredovala čez 14 dni, ko se bosta vrnila s priprav. »Regata, ki sva jo zaključila prejšnji teden Skandia Sail for Gold, je bila zelo dober trening, zdaj- Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti odhajata jutri spet na niz priprav v Weymouthu in Portlandu sahrev.com le pa bova trenirala še kakovostnejše. Na regati se namreč osredotočiš predvsem na rezultat, zdajle pa bova po-zornejša tudi na najin napredek. Opazovala bova lahko vse najboljše posadke, od katerih se lahko marsikaj naučiva,« je še zaključil Simon. Jadralca bosta sicer trenirala z italijanskima olimpijkama, opazovala pa bosta lahko tudi ostale, saj bodo nenazadnje vsi tam. (V.S.) Pred zelene mize so na državnem prvenstvu v Riccioneju včeraj stopile najboljše ženske dvojice. V absolutni konkurenci so nastopile kar tri slovenske igralke: krasovka Katja Milič, ter bivši igralki zgoniškega krožka Ana Brežan in Lisa Ridolfi, ki sta v najboljši konkurenci stopili na zmagovalni oder. S soigralkama sta Bržanova in Ridolfijeva klonili v polfinalu in si tako zagotovili bronasto kolajno: Ana Bržan je z dolgoletno soigralko Francesco Avesani (s katero je v preteklih sezonah osvojila državni naslov v 2. kategoriji in tudi 2. mesto v absolutni konkurenci) izgubila z dvojico Scardigno/Irrena (0:3), kasnejši državni prvakinji Sulfaro in Conciauro pa sta bili boljši od Lise Ridolfi in Giulie Caval-li (3:1). Igralka Krasa Katja Milič je v absolutni konkurenci nastopala z Deniso Zancaner, s katero pa prav tako ni bila daleč od polfinala: v četrtfinalu je proti Lisi Ridofli in Giulii Cavalli izgubila šele po petih nizih, v prvih štirih pa sta si kroma Lisa Ridolfi bili dvojici povsem izenačeni: »Bili sva res blizu uvrstitvi v polfinale, res pa je, da je nekoliko težje igrati, ko dvojico sestavlja napadalka in obrambna igralka kot je Denisa Zancaner,« je povedala Miličeva, ki je v popoldanskih urah začela nastope v drugi kategoriji. V mešanih dvojicah se je krasovka z Milan-čanom Fabiom Mantegazzom, ki igra v Aosti, izgubila v osmini finala, kjer ji je žreb dodelil nosilca Kuznetsova in Conciauro. Danes in jutri jo čakajo še nastopi med drugokategornicami v posamični konkurenci in v dvojicah s soigralko Claudio Micolaucich. Včeraj so v Riccioneju podelili tudi državni naslov med posameznicami v prvi kategoriji, kjer je lovoriko odnesla Nicoletta Stefanova. Lisa Ridolfi, ki je bila med drugim vpoklicana za nastop na EP v mešanih dvojicah v Romuniji (konec junija), je tokrat izpadla v osmini finala (izgubila je z Eliso Trotti), Ana Bržan pa se ni prebila iz skupine. ODBOJKA - 5. Memorial bratov Špacapan Zanimivo in izenačeno Zmago so osvojili že četrtič zapored odbojkarji Sloge, ki so v finalu premagali Kanal S četrto zaporedno zmago Sloge se je zaključil letošnji Memorial bratov Špacapan, ki ga goriško Športno združenje Olympia prireja od leta 2008 v spomin na Petra in Mirka Špa- Odbojkarjem B2-lige Sloge Televita so se na turnirju pridružili tudi nekateri igralci, ki so v letošnji sezoni igrali v C-ligi capana. Na finalni tekmi so igralci Sloge s 3:0 premagali Kanal, v tekmi za 3. mesto pa je bil Val prepričljivejši od Olympie s 3:1. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so kvalifikacijske dvoboje od ponedeljka do srede odigrali v telovadnici, polfinalne in finalne dvoboje pa na zunanjem igrišču. Prav zato je bil nivo zadnjih tekem nekoliko blažji kot v kvalifikacijah, kljub temu pa so finalne tekme gledalcem ponudile zanimiva in izenačena srečanja. Poleg štirih finalistov so na turnirju nastopale, kot lani, še dve postavi Olympie, Naš prapor, Fincan-tieri, Prvačina in Mossa. Turnir se je zaključil z nagrajevanjem najboljših posameznikov: za najboljšega podajalca je bil izbran Filip Hlede (Olympia), najboljši tolkač je bil igralec Kanala Lazar, najboljši igralec pa odbojkar Sloge David Cettolo. Nagrajevanja sta se udeležili tudi Mirkova žena Manuela in hčerka Angelica. Izidi: Tekma za 3. mesto: Val -Olympia 3:1 (25:20, 23:25, 25:16, 25:16); finale: Sloga - Kanal 3:0 (25:23, 25:18, 25:20) □ Obvestila ■ ■ AŠZ JADRAN vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 uri v drugem sklicanju v Kulturnem domu Prosek Kontovel na Proseku . SK DEVIN vabi na 38. občni zbor, ki bo danes, 17. junija, na sedežu v Slivnem ob 15. uri v drugem sklicanju. Sledila bo podelitev priznanj najmlajšim smučarjem za delovanje v zimski sezoni in družabnost. OK VAL in ZSŠDI organizirata v doberdobski telovadnici ter na zunanjem igrišču dvotedenski športni kamp. Prva izmena bo od ponedeljka, 18., do petka 22. junija, druga pa od ponedeljka, 25., do petka 29. junija, od 8. do 13 ure. Kamp je namenjen dekletom in fantom med 6. in 15. letom starosti; informacije in vpisovanje: okval@virgilio.it ali tel. 328-4133974 (Tjaša). AŠD POLET IN ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL TER ZSŠDI organizirajo kamp v Prosvetnem domu na Opčinah. Prva izmena od ponedeljka, 18. junija do petka, 22. junija in druga izmena od ponedeljka, 25. junija do petka, 29. junija. Info: Erik Piccini -340/4685153, e-mail: picerik@hotmail.it 24 Nedelja, 17. junija 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Žogarija 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due V" Rai Tre Aktualno: Donnavventura 14.25 Film: Quello strano sentimento (kom., ZDA, '6S, r. R. Thorpe) 6.30 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal Pianeta 7.00 8.00 Dnevnik 7.05 Aktualno: Road Italy - Day by day 7.15 Nad.: La casa delle sette donne 8.20 Aktualno: Easy Driver 9.05 Nan.: La casa del guardaboschi 9.55 Aktualno: Linea verde orizzonti estate 10.30 Aktualno: A Sua immagine, vmes sv. maša in Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde estate 13.30 Dnevnik in Focus 14.00 Game show: Non sparate sul pianista 16.30 Dnevnik 16.35 Film: Oltre l'oceano (ljub., Nem./Avst., '06, r. S. Bartmann) 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.25 Nogomet: EP, Portugalska - Nizozemska, skupina B, prenos 23.00 Dnevnik - kratke vesti 23.05 Šport: Notti Europee 23.15 Nogomet: EP, Danska - Nemčija 1.00 Nočni dnevnik 6.30 Dok.: Terza pagina 7.00 Risanke - Cartoon Flakes 8.55 Igra: Battle Dance 55 10.00 Film: McBride - Omicidio di classe (krim., ZDA, '05, r. K. Connor) 11.20 Film: La nave dei sogni - Indonesia (rom., Nem., '00, r. M. Steinke) 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Šport: Dribbling Europei 14.15 Nan.: Il commissario Herzog 16.15 Film: Omici-di nell'alta societa - Il volto della morte (krim., Avst./Nem., '10, r. H. Werner) 17.40 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Film: Di-segno di un omicidio (triler, Kan., '07, r. L. Bolduc) 19.35 Nan.: Il Clown 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Ringer 0.05 Dnevnik 0.10 Sorgente di vita 16.20 Film: L'uomo che sapeva trop-po (triler, ZDA, '65, r. Alfred Hitchcock, i. J. Stewart, D. Day)18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Colombo 21.30 Film: Il senso di Smilla per la neve (krim., Dan./Nem./Šv., '97, r. B. August, i. J. Ormond, G. Byrne) 23.50 Aktualno: L'Italia che funziona 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik in vremenska napoved 8.50 Dnevnik - kratke vesti 9.10 Film: Guardo, ci penso e nasco (kom., ZDA, '00, r. N. Castle, i. A. Finney, B. Fonda) 12.20 Tg Bau&Miao 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: L'onore e il rispetto 2 16.00 Film: Amore ap-peso a un filo (rom., Avstr./Nem., '07, r. H. Kranz) 18.00 Nan.: I delitti del cuoco 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Aktualno: Speciale Tg5 21.15 Nan.: Caterina e le sue figlie 3 23.30 Film: Il figlio piu piccolo (dram., It., '10, r. P. Avati, i. C. De Sica, L. Morante) C/ Italia 1 6.00 Fuori orario - Cose (mai) viste 7.20 Nan.: Wind at My Back 8.05 Film: Catene (dram., It., '49, r. R. Matarazzo) 9.35 Film: I due compari (kom., It., '55, r. C. Borghe-sio) 11.15 Tgr Mediterraneo 11.40 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in Tg3 Persone 12.25 0.45 TeleCamere 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Rubrika: Il Capitale di Philippe Daverio 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.05 Dok.: Geo Magazine 15.30 Film: Poveri milionari (kom., It., '58, r. D. Risi) 17.00 Film: K-Pax (kom., Nem./ZDA, '01, r. I. Softley) 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Šport: Stadio Europa 20.25 Rubrika: Blob 20.45 Film: Pane, amore e ge-losia (kom., It., '54, r. L. Comencini, i. V. De sica, i. G. Lollobrigida) 22.35 Dnevnik in deželni dnevnik 7.00 Superpartes 7.40 Risanke 10.00 Film: Bailey - Il cane più ricco del mondo (kom., Kan., '05, r. D. Devine) 11.55 Dnevnik 12.00 Motociklizem: Grand Prix - SP, GP UK Silverstone, Moto2 - Gara (prenos) 14.00 Motociklizem: Grand Prix - SP, GP UK Silverstone, MotoGP Gara (prenos) 14.50 Fuori giri 15.30 Motociklizem: Grand Prix - SP, GP UK Silverstone, Mo-to3 - Gara (prenos) 16.30 Film: Superman IV (fant., ZDA, '87, r. S.J. Furie) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Rubrika: Bau Boys 19.40 Film: Summertime sole, cuore... amore (kom., ZDA, '05, r. R. Kleiser) 21.30 Dok.: Archimede - La scienza secondo Italia 1 0.30 Reportaža: Confessione Reporter ^ Tele 4 7.00 Aktualno: Salus Tv 7.15 Aktualno: Musa Tv 7.3011.15, 19.30 Rotocalco AdnKro-nos 8.00 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Variete: Mukko Pallino 8.45 Variete: Idea in tavola... 12.15 Aktualno: Super Sea 12.40 Dok.: Borgo Italia 13.10 Variete: Camper Magazine 13.30 Variete: A tambur battente 16.00 Dok.: Italia da scoprire 16.25 Vi-deomotori 16.40 SMS - Solo Musica e Spet-tacolo 17.30 Risanke 19.50 Aktualno: Dai nostri archivi 2012 20.10 23.35 Aktualno: Spirito sportivo 21.00 Deželni dnevnik 21.15 Glasb.: Mille voci La 7 22.50 FiIm: II matrimonio di Lorna (dram., BeIg./Fr./V.B., 'GS, r. J.-P. Dardenne, L. Dardenne, i. A. Do-broshi, F. Rongione)0.35 Dnevnik U Rete 4 6.40 Dnevnik 7.30 Nan.: Zorro 8.30 Rubrika: Ti racconto un libro 8.50 Rubrika: Slow Tour 9.25 Dok.: Correndo per il mondo 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Rubrika: Ti ci porto io 11.45 Film: Tototruffa '62 (kom., It., '61, r. C. Mastrocinque, i. Toto) 13.30 Dnevnik 14.05 Reportaža: Missione natura Album 16.15 Nan.: The District 18.05 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Nan.: The Kennedys 0.00 Dnevnik in športne vesti Jr Slovenija 1 6.30 Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture (pon.) 7.00 Risanke, risane nanizanke za otroke 10.25 Izob.-svet. odd.: Dedek v mojem žepu 11.15 Ozare (pon.) 11.20 Obzorja duha 11.55 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 43. Tabor slovenskih pevskih zborov 15.00 Prvi ponedeljek v oktobru 16.30 Prvi in drugi 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 0.45 Igralci brez maske: Aleksander Krošl 18.201.45 Igralci tudi pojejo 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 19.55 Umori na podeželju 21.30 Družinske zgodbe 22.20 Izob.-dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 22.30 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Ars 360 (t Slovenija 2 7.25 Skozi čas (pon.) 7.50 Slovenski magazin 7.40 Globus (pon.) 9.15 32. srečanje tamburašev in mandolinistov 10.00 Simfoniki RTV Slovenija 10.55 Žogarija 12.00 Žogarija 11.25 Rad igram nogomet 13.00 17.00 Evropsko prvenstvo v nogometu 13.05 Tekma skupine A, posnetek iz Varšave 14.50 2. Tekma skupine A 16.40 Veslanje: SP, posnetek 17.40 Državno prvenstvo v ulični košarki 17.45 Rokomet: kvalifikacije za SP (M) 20.00 EP v nogometu 20.35 Tekma 23.00 Tekma skupine B 23.15 Tekma skupine A 23.30 Kratki igr. film: Za zaprtimi očmi Jr Slovenija 3 6.05 21.30 Žarišče 8.40 Kronika 9.30 15.04, 23.00 Na tretjem... 11.40 Pogledi Slovenije (pon.) 13.10 18.15 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 14.00 Posebna ponudba (pon.) 17.30 Poročila Tvs119.00 TV Dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski pregled kronike 20.50 Zrcalo tedna (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Vsedanes - Svet 14.30 Film: Zbogom, dobri stari zahod 16.00 Dok. odd.: Capo Rizzuto 16.30 Q - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 17.15 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.35, 0.40 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 20.30 Šport 19.30 Biker Explorer 20.00 Vesolje je... 20.40 Nogomet: EP, Portugalska - Nizozemska A Kanal A 7.45 Tv prodaja 8.00 Nad.: Dobrodošli v resničnost 9.10 Nan.: Moja super sestra 9.40 Ris. film: Ameriška pravljica 11.05 Nan.: Merlinove pustolovščine 12.00 Mo-toGp - VN Velike Britanije 15.20 Resn. serija: Šef pod krinko 16.20 Film: Dekle iz sanj (ZDA)18.00 Dok. serija: Najbolj nori športi 18.30 Norci na delu 19.00 Adrenalina 20.00 Film: Pravi McCoy (ZDA) 21.55 Film: Predator (ZDA) 0.00 Nan.: Demoni 22.50 Nogomet: EP, Danska - Nem-čija0.55 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 13.30 Tv prodajno okno 14.00 Žogarija v Mariboru 14.30 Besede miru - Neverjetna zasnova 15.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 15.30 Vaš krog 16.30 V tretjem gre rado 17.00 Srečanje ljudskih pevcev in godcev 18.15 Z Mojco po domače, sledi Pravljica 19.30 Tedenski pregled 20.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta, gostja Bianca Žvorc Morris 21.30 Pogovor in pika 22.00 Veliko platno 23.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno, Vi-deostrani pop pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.25 Nan.: Peklenske mačke 11.20 Nan.: Zasebna klinika 12.15 Film: Umor v Greenwichu (ZDA) 14.00 Dvoboj kuharskih mojstrov (resn. serija) 15.00 Petrovi stilski nasveti (resnič. serija) 15.55 Pe-tične nosečnice (resnič. serija) 16.55 Film: Trije možje in mala dama (ZDA) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 X Factor, v živo 22.30 Film: Marvinova soba (ZDA) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Mizica, pogrni se! (A. Facchini in A. Rust-ja); 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 7.00, 8.10 Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.05, 12.15 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik - Šport Claxon: Evropsko prvenstvo v nogometu; 9.00, 10.35, 22.00 Glasbena lestvica; 9.30 Glasba danes; 10.15, 19.20 Sigla single; 11.00 La biblioteca di Babele, sledi Quilisma; 12.30 Dogodki dneva - Evropsko prvenstvo v nogometu; 13.00 Tempo scuola; Luoghi e tradizioni; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00-15.00, 20.00-21.00 50 anni di musica indie; 15.0017.00 E ...state freschi; 17.00-18.00, 23.00 Pic-nic Elettronique; 18.00 Album Charts; 19.00 La Via Francigena del Sud (od 2. julija dalje); 19.30 Večerni dnevnik; 21.00 My chance on air; 21.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 11.45, 16.15, 19.45 Val 202 in 40; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 21.00 Obiski kraljice; 22.05 Literarni portret: Vikram Seth; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Prihodnji teden vam prinaša veliko drobnih radosti. Z dobro voljo se boste laže spoprijemali z vsakdanjimi težavami. Posvetite se ljudem, ki so vam resnično blizu. BIK 21.4.-20.5.: S svojim po-mirjajočim nastopom boste znali umiriti še tako stresno ozračje na delovnem mestu. Ljudje vam bodo zaupali, saj boste znali razumeti različne poglede hkrati. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ste v odlični fizični kondiciji. Prihodnji teden boste malo pri miru, saj vas bo razganjalo od energije. Prosti čas preživite športno. Na delovnem mestu se boste dobro počutili. RAK 22.6.-22.7.: Zadnje čase «« ste si nalagali veliko dela, zdaj pa čutite potrebo po nekoliko bolj umirjenem obdobju. Privoščite si ga! Čas je, da poskrbite tudi zase in za svoje počutje. y^ LEV 23.7.-23.8.: Pred vami je (^^r obdobje, ko ste morali sprejeti nekaj pomembnih odločitev. Stvari imate premišljene in natančno veste, kakšen bo vaš naslednji korak. V sebi boste začutili moč in odločnost. DEVICA 24.8.-22.9.: Na de- ^^ lovnem mestu se boste včasih počutili preobremenjene, saj so odgovornosti, pred katerimi ste se znašli, kar velike. Zaupajte v svoje sposobnosti. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Ste v ^ ^ čustveno umirjenem in lepem obdobju. S partnerjem se boste veliko pogovarjali in stkali bolj kakovosten in poglobljen odnos. Tudi na delu vam teče, kot po olju. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Na delovnem mestu zavihajte rokave! Pripravlja se bolj naporno obdobje. Znašli se boste pred različnimi pričakovanji in zahtevami. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Veliko časa boste preživeli v družbi, med prijatelji. Dobro se boste počutili, če bosta okoli vas smeh in dobra volja. Vleklo vas bo na sprehod po mestnih ulicah. KOZOROG 22.12.-20.1.: Čaka vas dokaj naporen teden. Na delovnem mestu se je nabralo kupe dela in pošteno boste morali pljuniti v roke, da jih boste nekoliko zmanjšali. Denar: srednje. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Z delom ste zadnje čase zadovoljni. Kljub temu da večina ljudi tarna nad razmerami na delovnem mestu, se vi ne pritožujete radi. Dovolj ste ambiciozni, da vam je delo v veselje. RIBI 20.2.-20.3.: Poskušajte najti pravo ravnotežje med delovnimi obveznostmi in časom, ki ga posvetite sebi in svoji družini. Vzemite si čas zase, za svoje najbližje in za tisto, kamor vas vleče srce. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 17. junija 2012 25 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Ko poljubim te (Štajerskih sedem) 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Variete: Verdet-to finale 15.15 Film: Paradiso rubato (kom., ZDA, '05, r. S. Bartman) 16.50 Dnevnik Parlament 17.00 Dnevnik 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.25 Nogomet: EP 2012, Italija - Irska 23.05 Šport: Notti Europee 23.25 Nogomet: Hrvaška - Španija, EP V^ Rai Due 21.05 Film: Orizzonte infinito (dram., Nem., '05, r. T. Jauch, i. Franziska Petri )0.25 Rubrika: Stracult (a casa) di Marco Giusti ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia/Regione 8.00 Aktualno: Agora in Agora Brontolo 10.10 Dok.: La Storia sia-mo noi 11.10 Dnevnik - kratke vesti 11.15 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Ak- NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (16. junija 2012) Vodoravno: Spader, Maserati, Tamara, akademik, oreh, žarovitost, jar, merilo, ISO, adinadija, in, Č. A., ličar, Doli-nar, Bogatec, kad, takt, A. R., M. N., nrav, Timor, G. A., agerat, Edalini, atom, K. O., Res, Airolo, Ona, malenkost, Anand, Ileana, laskanje, Ni, kas, ajda, aed; na sliki: Arianna Bogatec. tualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Nan.: Sabrina, vita da strega 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Piazza Affari 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: La casa nella pra-teria 15.50 Film: Venezia, La luna e tu - I due gondolieri (kom., It., '58, r. D. Risi) 17.30 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Šport: Stadio Europa 20.25 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: La cio-ciara (dram., It., '60, r. S. Loren) 23.00 Dok.: Paesaggi con figure - Viaggio nell'Italia da ritrovare 0.00 Nočni, deželni dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 6.00 Aktualno: Peste e corna 6.40 Nan.: Magnum P.I. 7.30 Nan.: Nash Bridges 8.25 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.45 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Tutti per Bruno 12.55 Nan.: Distretto di polizia 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.50 Nan.: Il commissario Cordier 18.55 Dnevnik 19.35 Rubrika: Ricette di sera 19.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.25 Nan.: La signora in giallo 21.10 Film: Anche gli angeli man-giano fagioli (kom., It., '73, r. E.B. Clucher, i. G. Gemma) 23.50 Film: Affliction (dram., ZDA, '98, r. P. Schrader, i. N. Nolte) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.35 Film: Tre amiche con-tro tutti (kom., Norv., '09, r. C. Lo) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Pomeriggio Cinque cronaca (v. A. Viero) 16.45 Dnevnik - kratke vesti 16.50 Film: Il diritto di una madre (dram., Kan., '08, r. G. Harvey, i. J. Finigan) 18.45 Kviz: Il braccio e la mente (v. F. Insinna) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Talent show: Veline (v. E. Greggio) 6.15 Nan.: Top Secret 7.00 Aktualno: Pro-testantesimo 7.30 Risanke: Cartoon flakes 10.25 Aktualno: Tg2 Insieme 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Šport: Dribbling Europei 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Guardia costie-ra 16.15 Nan.: The Good Wife 17.00 Nan.: One Tree Hill 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.10 Film: Qualcosa di personale (rom., ZDA, '96, r. J. Avnet, i. M. Pfeiffer)23.50 Film: 2 young 4 me - Un fidanzato per mamma (kom., ZDA, '07, r. A. Heckerling, i. M. Pfeiffer) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Le cose che amo di te 16.45 Nan.: Friends 17.10 Nan.: Friends 17.35 Kviz: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 21.10 Nan.: Grey's Anatomy 23.00 Nan.: Rookie Blue 0.50 Nan.: Nip/Tuck 1.45 Nan.: Saving Grace ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.35 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Splendori d'Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.15 SMS - solo Musica e Spettacolo 12.05 Variete: Camper magazine 12.25 Aktualno: Hard Trek 12.55 Vi-deomotori 13.10 22.35 Variete: Lezioni di pittura 13.30 Tržaški dnevnik 13.55 Aktualno: Il portolano 14.15 Today we eat sicilian 16.00 Šport: Super Sea 16.30 Tržaški dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.02 Aktualno: Spirito spor- tivo 19.30 Tržaški dnevnik 20.00 Aktualno: Le perle dell'Istria 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: torna a casa, Lassie (pust., ZDA, '43, r. F. Wilcox, i. R. McDowall) 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.50 Film: Non sei mai stata cosi' bella (glasb., ZDA, '42, r. W. Seister, i. F. Astaire) La l LA 7.00 Aktualno: Omnibus 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Rubrika: L'aria che tira 12.30 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.10 Film: L'infallibile pistolero strabico (kom., ZDA, '71, r. B. Kennedy) 16.00 Dok.: Atlantide 16.55 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 18.00 Nan.: L'ispettore Bar-naby 20.00 Dnevnik 20.30 Film: Questo pazzo, pazzo, pazzo mondo (kom., ZDA, '63, r. s. Kramer, i. S. Tracy) 23.15 Dnevnik in športne vesti 23.25 Aktualno: (ah)iPiro- (f" Slovenija 1 6.10 Ars 360 (pon.) 6.20 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Mihec in Maja 10.15 15.40, 16.20, 18.30 Risanke 10.25 Iz popotne torbe (pon.) 10.40 Lutk. nan.: Notkoti (pon.) 11.00 Igr. otr. serija: Tomažev svet (pon.) 11.10 Nan.: Dedek v mojem žepu 11.35 Sprehodi v naravo 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub (pon.) 14.40 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.10 Poučna nan.: Ali me poznaš? 16.30 Poučna nan.: Ribič Pepe 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 Duhovni utrip 17.45 Pogled na... 17.55 Hum. serija: Hotel poldruga zvezdica 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Pisave 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena (pon.) Jr Slovenija 2 7.00 Risanke 8.00 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro! (pon.) 13.05 Na lepše (pon.) 13.30 Najnevarnejše poti sveta 14.25 Prvi in drugi (pon.) 14.40 Družinske zgodbe 15.35 Prava ideja! 16.10 , tekma skupine B 18.00 2. tekma skupine B 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.35 Tekma B - vrhunci 23.15 Tekma A - vrhunci 23.30 Film: Povračilo (T Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.00 10.30, 12.30, 16.00 Poročila TVS1 11.05 20.40, 23.40 Na tretjem... 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 14.05 Tedenski pregled kronike 17.00 Tedenski napoved-nik 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Tednik (pon.) Koper Tv Primorka 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Vaš krog - Andrej Pegan 18.00 Priznanja ACS za leto 201118.30 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik, vreme in Kultura 20.00 Gospodarstvo in priložnosti - Bovec, Most na Soči 2012 21.00 Šport Špas - 5. dan druženja in gibanja vseh generacij 21.30 Dnevnik, vreme in Kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.20 8.50, 10.00, 11.25 Tv prodaja 6.50 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.5015.35 Zakon brez ljubezni (nad.) 9.05 Čista hiša (resn. serija) 10.30 14.35 Nad.: Brezno ljubezni 11.5517.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki (zabav. serija) 17.00 24UR popoldne 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 18.50 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Film: Jerry Maguire (ZDA) 22.00 24UR Zvečer 22.30 Nan.: Franklin in Bash A Kanal A 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.40 Ris. film: Pustolovščine mornarja Simbada 16.00 Back Stage Live 16.20 Vesolje je 17.20 Istrska potovanja 18.00 23.35 Športna mreža 18.20 23.25 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.05 Primorska kronika 19.00 21.35 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 20.30 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Artevisione Magazin - pripr. Laura Vianello 7.00 Risane serije 8.25 13.15 Frasier (hum. nan.) 9.25 13.45 Pa me ustreli! (ris. serija) 9.55 16.05 Resn. serija: Faktor strahu Južna Afrika 10.55 Astro TV 12.45 Tv prodaja 14.15 Film: Marvinova soba (Avstral.) 17.05 Nad.: Na kraju zločina - Miami 18.00 19.45 Svet 18.55 0.15 Nan.: Teksaški mož postave 20.00 Film: Policijska akademija (ZDA) 21.45 Nan.: Kaliforniciranje 22.25 Film: Pljuni in jo stisni (ZDA) 20.40 EP v nogometu: Italija - Irska21.45 EP v nogometu: 2. polčas, neposredni prenos 22.35 Žogarija 23.55 Čezmejna Tv -TDD RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan: v studiu Lucija Pirjevec in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric - Most na Drini, 3. nad.; 18.00 Hevre-ka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00-9.00 Jutro na RK; 5.30, 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska: Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00, 18.15 Evro 2012; 10.30 Poročila; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling - Evropsko prvenstvo v nogometu; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski program -zaključek; 10.35, 15.00, 23.00 Glasbena lestvica; 11.00-12.00 Evropsko prvenstvo v nogometu; 12.30 Dogodki dneva - Evropsko prvenstvo v nogometu; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.33 Fegiz Files; 14.00 La radio a scuola; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E ...state freschi; 18.00 In orbita; 19.00 La Via Franci-gena del Sud (od 2. julija dalje); 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 London Calling; 21.00 Glasba danes; 21.30 Proza; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 9.10 Ali že veste, kakšen dan bo danes?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.50, 11.45, 16.15, 19.45 Val 202 in 40; 8.00, 9.05, 11.00, 12.00 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.50 Botrstvo; 10.10 Teren; 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama/Top albumov; 20.45 Londomat; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 17. junija 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno t oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan gl! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika C CELOVEC O 11/27 TOLMEČ O 12/28 TRBIŽ O 11/28 o 9/23 KRANJSKA G. O GRADEC 14/28 & 0 15/26 S. GRADEC < .. > ČEDAD O "Ž* VIDEM O r'\16/31 15/32 , _ O PORDENON GORICA n O N. GORICA ,, 16/31 18/?2 14/29 O TRŽIČ 14/27 O KRANJ o LJUBLJANA 14/28 POSTOJNA O 13/26 KOČEVJE CELJE 17/28 O MARIBOR 016/28 PTUJ O M. SOBOTA O 15/30 , N. MESTO 16/29 O ZAGREB 16/30 O ÍNAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo jasno, pihali bodo lahni krajevni vetrovi; v gorah bodo zlasti v Karniji sredi dneva možne posamezne pooblačitve, na meji s Cadorejem pa krajevne plohe. Danes bo jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 15, najvišje dnevne od 29 do 32 stopinj C. J Afriški anticiklon je zajel našo deželo in s sabo prinesel sta- Nad srednjo Evropo, Balkanom in večjim delom Sredo-novitno in sončno vreme, od nedelje dalje se bo močno zemlja je območje visokega zračnega tlaka. Od šibkih ve-otoplilo. trovih se nad našimi kraji zadržuje topel in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 Dolžina dneva 15.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 3.36 in zatone ob 19.08 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. Sredi dneva in zgodaj popoldne bo po nižinah velika toplotna obremenitev. Priporočamo uživanje zadostnih količin tekočine, lahke hrane in izogibanje večjim telesnim naporom na soncu v času največje vročine. J PLIMOVANJE Danes: ob 4.15 najnižje -62 cm, ob 10.49 najvišje 26 cm, ob 15.46 najnižje -5 cm, ob 21.39 najvišje 45 cm. Jutri: ob 4.46 najnižje -63 cm, ob 11.22 najvišje 28 cm, ob 16.20 najnižje -4 cm, ob 22.08 najvišje 43 cm. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,4 stopinje C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........27 2000 m ..........15 1000 m ..........23 2500 m ..........11 1500 m ..........18 2864 m............9 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9,5 in v visokogorju 10,5. O GRADEC 15/29 TOLMEČ O 13/28 VIDEM O 16/33 O PORDENON 17/32 TRBIŽ O _ 13/24 12/28 o 13/24 KRANJSKA G. ■8$ EDAD O „ 17/32 O N. GORICA 19/30 CELOVEC O 14/28 O TRŽIČ 15/26 O KRANJ O 15/26 S. GRADEC CELJE 17/28 O MARIBOR 017/29 PTUJ O M. SOBOTA O 17/30 O Sr* LJUBLJANA 16/28 POSTOJNA O 14/27 KOČEVJE dR0 z; ZAGREB 17/30 O (NAPOVED ZA JUTRp Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo vreme lepo in jasno. Toplo bo, po nižinah in v notranjosti dolin pa bo popoldne nekoliko soparno. Zjutraj bo ob obali pihal burin, potem pa lahni krajevni vetrovi. V gorah bodo zlasti v Karniji v popoldanskih urah še vedno možne pooblačitve. V ponedeljek in torek bo sončno in vroče. ZDA - Prisluškovalni škandal strmoglavil predsednika Nixona POLETNA NADLOGA - V Zagrebu 40 let od afere Watergate Agresivne ose Razkrila sta jo novinarja Washington Posta Bob Woodward in Carl Bernstein s pomočjo »globokega grla« V mesta se zatekajo tudi zaradi uporabe pesticidov v kmetijstvu NEW YORK - Danes mineva 40 let, odkar je skupina vlomilcev po naročilu Bele hiše vdrla na sedež demokratske stranke v kompleksu Watergate v Washingto-nu. Pri tem so jih aretirali in začel se je proces razkrivanj kršitev zakonov administracije Richarda Nixona, ki je leta 1974 kot prvi predsednik v zgodovini ZDA odstopil s položaja. Vlom v kompleks Watergate je bil le vrh ledene gore. Novinarja Bob Woodward in Carl Bernstein sta za Washington Post ob 40. obletnici vloma menila, da je bil Nixon veliko hujši, kot se je mislilo, in da izrek, da je bilo prikrivanje zločina hujše od samega zločina, ne velja. Nixon je namreč z nezakonitimi sredstvi vodil veliko vzporednih vojn. Med drugim vojno proti medijem, vojno proti demokratom in vojno proti nasprotnikom vojne v Vietnamu. Tajno prisluškovanje brez sodnih nalogov je naročil že leta 1969. Naslednje leto je dal zeleno luč obveščevalni agenciji Cia, zveznemu preiskovalnemu uradu FBI in vojaški obveščevalni službi, da nadzirajo mirovnike. Vlom na sedež demokratske stranke pa ga je na koncu stal položaja. Pravnik Bele hiše John Ehrlich-man je sestavil posebno ekipo vlomilcev, ki sta jih vodila nekdanji agent Cia Howard Hunt in nekdanji agent FBI Gordon Lid-dy. Ena od prvih nalog je bila blatenje ugleda Daniela Ellsberga, ki je medijem predal t. i. "papirje iz Pentagona", ki so dokazovali drugačno resnico o vojni v Vietnamu od uradne. Liddy je kasneje od nekdanjega pravosodnega ministra Johna Mitchella, ki je bil na položaju vodje Nixonove kampanje za ponovno izvolitev, dobil zeleno luč za vlom v Watergate. Peterica ti. "vodovo-darjev" je dvakrat uspešno vlomila vendar prisluškovalne naprave niso delovale, kot bi bilo treba in potreben je bil še usodni tretji vlom. Varnostnik je odkril, da je nekdo zalepil trakove na vrata, da se ne zaklenejo in je poklical policijo. Aretirani so bili Virgilio Gonzalez, Bernard Barker, James McCord mlajši, Eugenio Martinez in Frank Sturgis. Pri njih so našli informacije, ki so vpletle še Liddyja in Hunta, nakar se je začel klobčič odvijati. Woodward in Bernstein sta dobivala informacije od neimenovanega vira Richard Nixon arhiv "'globoko grlo", katerega identiteta je bila objavljena šele leta 2005. To je bil namestnik direktorja FBI Mark Felt, ki je šel v medije, ker ni vedel, komu lahko še zaupa znotraj FBI. Potekala so kongresna zaslišanja, svoje delo pa so opravljala tudi sodišča. Do konca afere je šlo v zapor 43 ljudi, med njimi najvišji Nixonovi sodelavci v Beli hiši. Preiskave so odkrile, da je Nixon v Beli hiši na skrivaj snemal vse pogovore in posebni tožilec Archibald Cox jih je leta 1973 zahteval, skupaj s sodiščem in kongresom. Nixon se je upiral in je raje odpustil pravosodnega ministra Elliota Ric-hardsona, ki ni hotel odpustiti Coxa. Nixon je na koncu le našel glavnega odvetnika države Roberta Borka, ki je Coxa odpustil, vendar je bilo prepozno. Vrhovno sodišče ZDA je 24. julija 1974 soglasno ukazalo, da mora Nixon predati posnetke pogovorov in njihove objave so dokazale, da je krepko lagal, ko je zanikal vpletenost v umazanije. To je bila kapljica čez rob tudi za republikance, ki so v predstavniškem domu skupaj z demokrati glasovali za postopek odstavitve oziroma impeachment. Nixon je v senatu izvedel, da bo impeachment potrjen in ga bodo odstavili, zato je 8. avgusta raje sam odstopil. Njegov naslednik Gerald Ford ga je nemudoma pomilostil. Sam je vedno trdil, da zaradi tega, ker bi bila za ZDA katastrofa, če bi predsednika privedli pred sodišče in ga zaprli. (STA) ZAGREB - Potem ko so iz nekega zagrebškega stanovanja odstranili veliko leglo nevarnih os, so prostovoljci zagrebškega čebelarskega dežurstva znova opozorili na vse večje število žuželk v mestih. Letos so imeli že več kot 220 posegov zaradi nevarnih žuželk. Čebelarji so na svoji spletni strani opisali primer Zagreb-čanke, ki je prejšnjo sredo našla ose v ventilacijski odprtini stanovanja. Ko jih je poskusila odstraniti, so jo napadle in je končala na urgenci. Nato je poklicala čebelarje, ki so našli številne razburjene ose v kuhinji in na balkonu ter so morali uničiti leglo, ki je bilo težko približno kilogram. »Sezona rojenja čebel je za nami, prihaja pa sezona os in sršenov, ki bo po vsem sodeč bogata, posebej konec avgusta in v začetku septembra,« je povedal vodja projekta čebelarskega dežurstva v Zagrebu Damir Rogulja. Kot je izpostavil, je čebel, os in sršenov v Zagrebu vsako leto več, kar je fenomen, ki so ga zabeležili tudi v drugih mestih po svetu. »Sodobna kmetijska proizvodnja uvaja vse bolj strupene pesticide. Žuželke, ki nam vse bolj nagajajo, pa so prišle v mesta, v katerih niso izpostavljene negativnim vplivom sodobnega kmetijstva,« je pojasnil. Kot najnevarnejše žuželke je izpostavil ose vrste vespula germanica, ki so velike slaba dva centimetra. »So dobre letalke, so pa tudi zelo agresivne in izjemno strupene. Živijo v skupnostih do približno 6000 os,« je opozoril Rogulja. Kot dodaja, omenjene ose gnezdijo tudi v zemlji v vrtovih, ventilacijskih odprtinah, na balkonih, v podstrešjih, lesenih ohišjih, roletah, kopljejo pa tudi luknje v stenah. Državljane je prosil, naj ne ukrepajo sami, temveč naj pokličejo dežurne čebelarje, ki sodelujejo tudi z gasilci, reševalci in komunalnimi službami. (STA) NIAGARSKI SLAPOVI - Podvig ameriškega akrobata Nika Wallende Po napeti žici 550 m čez slap V živo mu je sledilo 130 tisoč gledalcev - V družini »leteči Wallendi« več takih podvigov, a tudi smrtni padec pradeda Nik Wallenda med svojim sprehodom čez največjega od Niagarskih slapov ansa BUFFALO - Američan Nik Wal-lenda je v petek opravil velik podvig s sprehodom po 550 metrov dolgi žici čez največjega od treh niagarskih slapov, kar si je v živo na kanadski strani ogledalo okoli 125.000 ljudi, na ameriški strani slapa "podkve" pa še kakšnih 4000. 33-letni akrobat, ki izhaja iz slavne akrobatske družine "leteči Wallendi", se je na podvig pripravljal leto dni, najtežje pa je bilo pridobiti ustrezna dovoljenja z obeh strani kanadsko-ameriške meje. Na koncu je ob navdušeni podpori župana mesta Niagara Falls v Kanadi Jima Diodatija dobil zeleno luč, vendar s pogojem, da gre čez slap pripet z varnostno vrvjo. Nad Niagarskimi slapovi se je moral akrobat 52 metrov nad reko boriti z vetrovi, vlažno meglico, ne- varnost pa mu je grozila tudi od sokolov, ki bi ga lahko zadeli. Težav ni bilo in Wallenda je tako prvi človek, ki mu je uspelo prehoditi največji slap "podkev" in prvi, ki je storil kaj podobnega vse od 19. stoletja naprej. Bilo je nekaj vrvohodcev, ki jim je uspelo prehoditi nia-garske slapove, vendar le manjša dva nižje po reki Niagari. Wallenda je leta 2008 prehodil in prekolesaril vrv, napeto čez streho športne dvorane Prudential Center v Newarku, leta 2011 pa je prehodil žico, napeto med stolpoma hotela Condado Plaza v San Juanu v državi Portoriko. Pri takšnem podvigu se je leta 1978 ubil njegova praded Karl Wallenda, ki je v starosti 73 let omahnil 40 metrov v globino in se ubil. (STA) / PRIREDITVE Nedelja, 17. junija 2012 27 balkanska glasba - V petek na odru v Briščikih Emir Kusturica in No smoking orchestra Uvod v poletni festival - Zadnji dnevi predprodaje vstopnic Emir Kusturica, režiser in balkanski rocker Odmevni dogodki na področju balkanske glasbe, ki so v zadnjih letih postali zaznamujoči za kulturno ponudbo na tržaškem Krasu, ponujajo vsako leto privržencem te zvrsti stik z novimi dediči znamenite glasbene tradicije in z umetniki svetovnega slovesa, ki nosijo največje zasluge, da so različni izrazi glasbene kulture balkanskega območja postali prepoznavni po vsem svetu. Na odru v Briščikih pri Trstu se zvrstijo prave legende v zgodovini tega žanra; po lanskem koncertu Gorana Bregovi-ca bo v poletni festival uvedel letos Emir Kusturica, ki bo v petek, 22. junija, z bendom The No Smoking Orchestra. Režiser kultnih filmov, s katerimi je vstopil skozi glavna vrata v Olimp sedme umetnosti, se bo tokrat predstavil s spretnostmi glasbenika. Igranje v bendu je namreč ljubezen, ki se je v njegovi karieri razvijala vzporedno s filmsko dejavnostjo in je pogosto našla pot tudi do filmov, saj se ciganska nota »balkanskega« glasbenega utripa pojavlja kot zaznamujoči element v glasbenih kulisah njego- vih filmov, med katerimi so mnoge nastale v izvedbi ben-da The No Smoking Orchestra. Koncert v Briščikih, ki ga kulturno društvo Druga-muzika prireja pod pokroviteljstvom Občine Zgonik s prispevkom Odborništva za Produktivne Dejavnosti Dežele FJK v okviru pobude Karsolina, je ena od zelo redkih italijanskih etap svetovne poletne turneje benda, ki bo kon-certiral v Kanadi, Belgiji, Franciji, Španiji, na Češkem in Madžarskem. Na koncertu bodo glasbeniki med raznimi uspešnicami izvedli tudi nekatere skladbe iz glasbene kulise filma Emirja Kusturice »Obljuba« in njegovega dokumentarca »Maradona«. Pričakovani koncert, ki bo odprl bogato poletno koncertno sezono v Briščikih, se bo pričel ob 21.uri na prireditvenem prostoru blizu nekdanjega letališča. Vstopnice za koncert (vstopnina: 15 evrov) so še na voljo v predprodaji na prodajnih točkah Azalea Promotion, Vivaticket in Ticketone ter na spletni strani www.ticketone.it, v Sloveniji pa preko Eventim-a. SLOVENIJA LJUBLJANA Cankarjev dom Štihova dvorana V pondeljek, 18. junija, ob 20.00 / William Shakespeare: »Julij Cezar« / Nastopata: AGRFT, CD / Režija: Mateja Kokol / Mentorja: Jožica Avbelj, Jernej Lorenci. Dvorana Duše Počkaj V sredo, 20. junija, ob 19.00 / »Prezir II« / Nastopata: AGRFT, CD / Festival projektov študentov gledališča / Režiserji: Mateja Kokol, Daniel Day Škuf-ca, Eva Kokalj, Zala Sajko, Milan Golob in Simon Belak / Mentor: Sebasti-jan Horvat. MGL Veliki oder Danes, 17. junija ob 17.00 / Who's cooler than me? (Kdo je bl kul?). Zaključna produkcija Plesne šole Minimundo. V torek, 19. junija ob 11.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. Mala scena / studio V torek, 19. junija ob 20.00 / D. Smole, B. Hladnik, N. Milčinski: »Ples v dežju«. / Ponovitve: in v sredo, 20. junija ob 20.00. V četrtek, 21. junija ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Dvorana Generali V torek, 19. junija ob 20.00 / Evergreen Symphony Orchestra: »Evergreen per Trieste«. _SLOVENIJA_ PIRAN Tartinijev trg V petek, 22. junija, ob 20.30 / ples / Na- stop prijavljenih plesnih skupin s pestrim programom izraznih, ustvarjalnih in orientalskih plesov, jazz, modernega in klasičnega baleta, hip hop in show dance plesov.... V primeru slabega vremena bo prireditev v Gledališču Tartini Piran. / Ponovitev: v soboto, 23. junija, ob 21.00. V nedeljo, 24. junija, ob 21.00 / ples / Dance show in plesna predstava »MIT« v izvedbi M & N DANCE COMPANY / Nastopata: Nastja Bremec in Michal Rynia. V ponedeljek, 25. junija ob 21.00 / ples / Gala baletni večer pod zvezdami in osrednja prireditev v počastitev 21. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije. LJUBLJANA Cankarjev dom Linhartova dvorana Danes, 17. junija ob 18.00 / balet / Prireja: Baletna šola Saša, d. n. o. / »Zaključni nastop baletne šole Saša«. ■ 53o Jazz festival Ljubljana Klub CD V sredo, 20. junija, ob 20.30 / Nastopa: Elifantree - Finska / Anni Elif Egecioglu, glas, sintetizator, zvončki; Pauli Lyyti-nen, tenorski saksofon, učinki; Tatu Ronkko, bobni in tolkala. / ob 21.30 / »Kaja Draksler's Acropolis Quintet« -Slovenija, Italija, Romunija, Turčija / Kaja Draksler, klavir; Sanem Kalfa, glas; George Dumitriu, kitara; Mattia Ma-gatelli, bas; Kristijan Krajnčan, bobni. / ob 22.30 / «World Service Project« VB / Dave Morecroft, klavir; Tim Ower, saksofon; Ralph Clarkson, pozavna; Conor Chapman, bas; Neil Blandford, bobni. V četrtek, 28. junija ob 20.30 / Joe McPhee & Ingebrigt Haker Flaten, ZDA, Norveška / Joe McPhee, trobenta in altovski saksofon; Ingebrigt Haker Flaten, bas. / ob 22.00 / Adam Lane's Full Throttle Orchestra, ZDA, Portugalska / Adam Lane, kontrabas; Nate Wooley, Susana Santos Silva, trobenti; David Bindman, tenorski in sopranski saksofon; Avram Fefer, altovski saksofon in klarinet; Matt Bauder, baritonski in tenorski saksofon; Reut Regev, pozavna; Igal Foni, bobni. V petek, 29. junija, ob 23.30 / Peter Evans, ZDA / Peter Evans, trobenta / ob 00.30 / Žiga Murko 13, Slovenija, ZDA / Jan Kus, sopranski saksofon; Jure Pukl, tenorski saksofon; Boštjan Simon, altovski saksofon; Jonathan Powell, Jason Palmer, Tomaž Gajšt, trobente; Žiga Murko, Vid Žgajner, Andy Hunter, pozavne; Goran Krmac, tuba; Andrej Hočevar, bobni. V soboto, 30. junija ob 11.30 / Kaja Draksler, Slovenija / Kaja Draksler, klavir / ob 13.00 / Lama, Portugalska, Kanada / Gonçalo Almeida, kontrabas; Susana Santos Silva, trobenta; Greg Smith, bobni / ob 16.00 / Trumpet and Drums, ZDA, VB / Peter Evans, Nate Wooley, trobenti; Jim Black, Paul Lyt-ton, bobni. Štihova dvorana V petek, 29. junija, ob 18.00 / Joe McPhee, ZDA / Joe McPhee, trobenta in altovski saksofon. Križanke V petek, 29. junija, ob 20.30 / Jure Pukl's Abstract Society, Slovenija, ZDA / Jure Pukl, saksofoni; Kaja Draksler, klavir; Joe Sanders, bas; Damion Reid, bobni / ob 22.00 / Dee Dee Bridgewa-ter, ZDA / Dee Dee Bridgewater, glas; Edsel Gomez, klavir; Pernell Saturnino, tolkala; Thomas Bramerie, bas; Gabriel "Minimo" Garay, bobni. V soboto, 30. junija ob 20.00 / Ibrahim Maalouf Diagnostic, Francija / Ibrahim Maalouf, trobenta; François Delporte, kitara; Youenn Lecam, flavta, trobenta; Xavier Rogé, bobni; Laurent David, bas; Yvan Robilliard, fender rhodes / ob 21.30 / Neneh Cherry & The Thing, Švedska, Norveška / Neneh Cherry, glas; Mats Gustafsson, saksofoni; Inge-brigt Haker Flaten, bas; Paal Nilssen-Love, bobni / ob 23.00 / John Scofield's Hollowbody Band feat. Kurt Rosenwinkel, Ben Street, Bill Stewart, ZDA / John Scofield, Kurt Rosenwinkel, kitari; Ben Street, bas; Bill Stewart, bobni. Metelkova Gala Hala V soboto, 23. junija ob 20.00 / koncert / »Rambo Amadeus & Broken Beat Sextet«. V petek, 5. julija ob 20.00 / koncert / Nastopata: »Pennywise in SNFU« V nedeljo, 29. julija ob 20.00 / koncert / Letni oder Gale Hale / Folk metal večer / Nastopata: Arkona (RUS) in Brezno (SLO). V ponedeljek, 3. septembra ob 20.00 / koncert / Nastopajo irska rock skupina: »Flogging Molly«. Channel Zero Kino Šiška V torek, 3. julija ob 21.00 / koncert / Nastopa slavni band iz Brightona, »The Kooks!«. V sredo, 4. julija, ob 20.00 / koncert / nastopa rock skupina: »The Cult« RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Bivša ribarnica): še danes, 17. junija, bo na ogled razstava »Razprta obzorja - Orizzonti disc-hiusi - Opening horizons«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00 ter ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00 do 20.00. / Za več informacij: tel.: +39 040-3226862. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija Kulturnega doma: na ogled je skupinska razstava solidarnostne narave »DiversArte« na kateri sodelujejo s svojimi likovnimi deli tako prizadeti otroci, kot njihovi izurjeni likovni animatorji in sicer: Annamaria Fab-broni, Ada Candussi, Emilia Mask, Ma-riagrazia Persolja, Nirvana Zolia, Ar-naldo Grudner in Luigi Togut. Razstava bo odprta vse do 30. junija po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.30 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po pred- hodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zo-perstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. z iskrico v očeh Tisto, ki jo pusti tudi bežen pogled v strani dnevnika, vsako jutro. Iskrico vedenja o tem, kar se spreminja, in o tem, kar ostaja nespremenjeno. O naših ljudeh in njihovih dejanjih. O vsem, kar smo preživeli, in o tem, kar nas še čaka. Iskrico zavesti, da dokler se spoznavamo, javljamo, debatiramo, ostajamo močnejši. Tudi zato vam Primorski dnevnik ponovno ponuja priložnost, da se naročite na 6-mesečno dostavo dnevnika po znižani ceni. Znižana naročnina na tiskano izdajo Primorskega dnevnika za 6 mesecev, od 1. julija 2012 do 31. decembra 2012, znaša 90 evrov in jo lahko poravnate tudi v dveh obrokih: 45 € do 30. 7. 2012 in 45 € do 30. 9. 2012. Bralcem, kijih zanima tudi spletna izdaja dnevnika, nudimo za isto obdobje posebno naročnino na tiskano in spletno izdajo za skupnih 100 €. Tudi to naročnino lahko poravnate v dveh enakih obrokih. Naročniki, ki se bodo naročili pred koncem tega meseca, bodo časopis do konca junija prejemali brezplačno. Vsi novi naročniki bodo dobili v dar knjigo Spomini na leto 1945. Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga. POLETNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE 6-mesečna naročnina na Primorski dnevnik po znižani ceni + DARILO 90 evrov APrimorski r dnevnik INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu