Narodni Gospodar
A ■ Načelstveno poročilo o poslovanju Zadružne zveze v 1. 1925. — Priznanje Zvezi, e JfcDH	• zadrugam in zadrugarjem. — Mednarodna zadružna trgovina. — Načrt zakona o
neposrednih davkih. — Vprašanja in odgovori. — Zadružništvo. — Gospodarstvo.
Priloga „Narodnega Gospodarja" št. 7, I. 1926.
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Izredni občni zbor Mlekarske zadruge v Vodicah,
r. z. z o. z., sc bo vršil v nedeljo dne 25. julija 1926, ob 4. uri pop. v dvorani Kat. doma v Vodicah. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. ,3. Odobritev rač. zaključka za 1. 1925. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti.
VII. redni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Radovljici, r. z. z o. z., sc bo vršil dne 25. julija 1926, ob 8. uri v zadružnih prostorih. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1925. 3. čitanje revizijskega zapisnika. 4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice In posojilnice na Raki, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 25. julija 1926, ob 3. uri pop. v župnišču. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za I. 1925. 3. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Suhorju, r z. z n. z„ se bo vršil dne 8. avgusta 1926, ob 3. uri pop. v zadružni pisarni. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za 1. 1925. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti.
Redni občni zbor Gospodarske zadruge »Naša Sloga« v Ljubljani, r. z. z o. z., sc bo vršil dne 25. avg. 1926, ob 2. uri pop. v zadružnih prostorih Poljanski nasip 10. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev i'ač. zaključka za I. 1925. 3. Volitev a) načelstva, h) nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega zapisnika. 5. Podelitev prokure. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice In posojilnice v Kostanjevici, r. z. z n. z., sc bo vršil v nedeljo dne 25. julija 1926, ob 15. uri v društveni dvorani. 1. Branje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje rač. zaključka za I. 1925. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice In posojilnice v Leskovici, r. z. z n. z„ sc bo vršil 26. julija 1926, ob 8. uri v uradnem prostoru. 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje rač. zaključka za leto 1925. 3. Prememba pravil. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Ambrusu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 1. avgusta 1926, ob
3.	uri pop. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev še ne odobrenih računskih zaključkov za leto 1924 in 1925. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Stavbinske zadruge »Lastni dom« v Trbovljah, r. z. z o. z., se bo vršil dne 25. julija 1926. ob 4. uri pop. v društvenih prostorih. 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. "Odobritev rač. zaključka za 1. 1925. 4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Stopercah, r. z. z n. z., sc bo vršil dne 25. julija 1926 po sv. maši v posojilničnih prostorih. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje rač. zaključka za 1. 1925. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučanjosti. 5. Sprememba pravil.
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Kamnici pri Mariboru, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. julija 1926, ob 8. uri zjutraj v posojilničnih prostorih.
1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje rač. zaključka za 1. 1925. 3. Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Guštanju,
r. z. z n. z., sc bo vršil v nedeljo dne 25. julija 1926, ob 9. uri dop. v dvorani gostilne Lečnik. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto j
1925.	4. Volitev načelstva in nadzorstva, 5. Razno.
Občni zbor Hranilnice In posojilnice pri Sv. Kuni-
gundi na Poh., r. z. z n. z., sc bo vršil dne 25. julija
1926,	ob 1. uri pop. v prostorih posojilnice. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje rač. zaključka za leto
1925.	4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Posojilnice In hranilnice v Sv. Križu pri Litiji, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. julija
1926.	ob 3. uri pop. v društvenih prostorih pri Sv. Križu.
1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva." 4. Odobritev rač. zaključka za 1. 1925. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega strojnega društva v Blatni Brezovici, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo dne 25. julija 1926, ob 4. uri pop. v Blatni Brezovici hišna št.
10.	1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje
rač. zaključka za I. 1925. 3. Volitev nadzorstva. 4. Prememba pravil. 5. Slučajnosti.
HHRODNI GOSPODAR
GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE'1 V LJUBLJANI.
Člani „Zadruž zveze' dobivajo list brezplačno Cena listu za nečlane po 25'— Din. na leto, za pol leta 12'50 Din. ~- Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo.
Načelstveno poročilo o poslovanju Zadružne zveze v 1.1925.
če vam podajamo sliko o poslovanju Zveze v letu 1925, mi dovolite, da za uvod kratko očrtam razmere v gospodarstvu in na denarnem trgu, v katerih smo poslovali.
Likvidnost in znižanje obrestne mere.
V prejšnjih letih tako občutno pomanjkanje gotovine je v 1. 1925 ponehalo. Industrija, obrt in trgovina so začele pristopati k redukciji in likvidaciji obratov, deloma so morale celo v konkurz. Visoka obrestna mera in visoke državne dajatve so povzročile nerentabilnost in jih prisilile k čim večjemu odplačilu visoko-obrestnih kreditov, deloma celo k popolni likvidaciji. Odtod velika likvidnost denarnih zavodov v 1. 1925. Visoka likvidnost pa je sama od sebe dala možnost m voljo denarnim zavodom, da pritisnejo na obrestno mero hranilnih vlog in jo kolikor mogoče znižajo.
Denarni zavodi so začeli sami uvidcvati tudi nevzdržnost pretirane obrestne mere za kredite in so začeli popuščati tudi pri obrest-ui meri za kredite, seveda ne v enaki meri, kakor so bili potlačili navzdol obrestno mero za vloge.
Naraščanje hranilnih vlog
Kljub znižanju obrestne mere pa hranilne vloge v 1. 1925 niso začele padati, temveč s° še znatno rastle. Poglavitni vzrok je ta, da Se je vsled znatne stabilizacije dinarja dvig-
nilo zaupanje ljudstva v naš dinar. Tekom prvega polletja 1925 se je namreč dinar dvignil. Ko je 2. januarja 1925 v Curihu stalo 100 naših Din še 7.93 švic. frankov, je koncem prvega polletja stalo 100 dinarjev že 9.20 šv. fr. Približno na tej višini se je držal dinar do konca 1. 1925. Ta približna stabilizacija je utrdila zaupanje v dinar, kar je prišlo do izraza v večjem veselju do varčevanja in v naraščanju hranilnih vlog.
Dočim se je izvršilo znižanje obrestne mere za vloge dogovorno in enotno, se je začela obrestna mera za kredite diferencirati primerno solidnosti debitorja. Prvovrstne tvrdke so mogle dobiti proti koncu 1. 1925 kredit že tudi izpod 14%, dočim se je od manj solidnih zahtevalo še vedno do 20 in tudi nad 20 odstotkov. Tu se je jasno pokazalo, v koliki meri je v obrestih danes zapopadena tudi premija za riziko.
Zveza in znižanje obrestne mere.
Zadružna zveza je pristopila k dogovoru bank za znižanje obrestne mere za vloge, ki se je s koncem 1. 1925 maksimirala s 5% za nevezane, s 7% za vezane vloge. Zveza je smatrala svoj pristop k dogovoru bank za znižanje obrestne mere za neobhoden in to z zadružnega, socialnega in tudi splošnega gospodarskega stališča. Naše kreditno zadružništvo bi delalo proti svojemu namenu in bi
7
izgubilo pravico do obstoja, a ko ne bi z vsemi sredstvi skrbelo za cenen kredit kmetu in obrtniku. Zadružna načela so velevala Zvezi ne le pridružiti se gibanju za znižanje obrestne mere, ampak to gibanje z vsemi sredstvi pospeševati in mu stopiti na čelo. če je kreditno zadružništvo nastalo kot reakcija proti denarnemu in blagovnemu oderuštvu ter kot organizirana fronta za samopomoč in vzajemnost gospodarsko šibkih, ali naj se sedaj, ko je nekoliko močnejše, ko pa je potreba njegove zaščite in njegove pomoči še veliko večja, izneveri svojim ciljem in se iz zaščitnika šibkih izprevrže v organiziranega oderuha? Vsled pretirane obrestne mere je hiralo vse naše gospodarstvo. Kdor resno hoče ozdravljenje gospodarstva, mora poprej in nič manj resno hoteti znižanje obrestne mere.
Za koliko smo šli navzdol?
Dočim je Zveza v poslovno leto 1925 stopila z 8%-no obrestno mero, za vezane vloge celo z 9 in 10%-no obrestno me'•o, je začela poslovno leto 192{j s 5%-no, za vezano največ 7%-no obrestno mero. Vsled tega je sorazmerno znižala tudi obrestno mero za kredite od 10 na 8% in to v času, ko velja pri bankah še srednja obrestna mera za kredite 16%. Zveza se torej zadovolji pri upravi zadružnega denarja z razliko do največ dveh procentov.
Dočim se je celo pri zadrugah marsikje uveljavil profitarski duh, je Zveza krepko stala za zadružna načela, za zdravo zadružništvo in zdravo gospodarstvo. In Zveza more danes z veseljem ugotavljati, da so z malenkostno izjemo vse zadruge to njeno stališče in njeno delo priznale kljub hujskanju in lažnjivim informacijam.
e	Težavni položaj kmeta.
Še težavnejši kot položaj trgovine, obrti in industrije pa je bil v 1. 1925 položaj kmeta.
Razmere v kmečkem gospodarstvu so se tekom 1. 1925 tako poslabšale, da sc more upravičeno govoriti o težki krizi kmetskega gospodarstva. Tiskalna carinska politika, več kot enako dobra letina v drugih državah in drago posredništvo prekupcev so vrgle cene kmetskih pridelkov tako navzdol, da so cene kmetskih pridelkov v primeri s cenami industrijskih izdelkov, zlast-i pa s cenami gospodarskih potrebščin, ki jih mora kmet kupovati, katastrofalno padle. V ospredje je stopilo vprašanje konkurenčnosti in rentabilnosti našega poljedelstva, to tembolj, ker ga istočasno tlačijo visoke državne dajatve. Številne eksekucije in dražbe nepremičnin, ki polnijo predale uradnega lista, najbolj glasno govorijo o težkem položaju kmeta. Bati se je, da bomo prišli do položaja kakor pred pol stoletja, ko je davkarija sama na dražbi kupovala za smešno ceno kmetska posestva.
Pri reševanju vprašanja rentabilnosti in konkurenčnosti našega poljedelstva je naloga zadružništva, da nudi krepko in dejansko pomoč kmetu, da ga združi za skupen nakup potrebščin ter za skupno predelavo in prodajo pridelkov brez dragega nepotrebnega posredništva, zlasti pa da mu nudi ali potrebni produktivni kredit, ali potrebne skupne naprave za boljše in cenejše prozivodstvo kot so n. pr. stroji, električna sila, mlekarne, sušilnice itd.
Nezadružno stališče.
Priznati moramo, da so se naše zadruge svojih nalog do kmetskega ljudstva v preteklem letu dobro zavedale in jih požrtvovalno izvrševale. Vendar pa opažamo, da se z gotove strani skuša zanesti med naše zadru-garje profitarski duh ih se propagira misel, češ da je namen naših posojilnic čim ugodnejša fruktifikacija ljudskih prihrankov. Če se oprimejo naše posojilnice tega načela, potem bodo ljudski prihranki romali v najbolj
riskantna trgovska in industrijska podjetja, a se mnogokrat odtod ne bodo več vračali. Potem za kmeta ne bo več pri posojilnicah cenenega kredita, ampak le oderuški kredit. Potem tudi Zveza ali ne bo imela sploh nobenega zadružnega denarja ali pa bo morala dajati kredite zadrugam po bančnih in ne za Polovico nižjih obrestih. Zadružništvo na ta način pač ne bo izpolnjevalo svoje poglavitne naloge, pomoči šibkim s cenenim kreditom in vse različne podpore mu ne bodo izbrisale madeža izdajstva ljudskih interesov. Ravno v teh težkih časih je treba in bo še bolj treba izvrševati načelo: »kmetski denar kmetu, ljudski denar ljudstvu«.
Težave blagovnih zadrug.
Kakor je bilo preteklo leto ugodno za kreditne zadruge, tako je bilo nefigodno za blagovne zadruge, ki so vsled dviga dinarja 'n,padca blagovnih cen izgubile veliko pri vrednosti svojih zalog. Pa tudi poslovodstvo pri marsikateri zadrugi ni bilo na mestu, kar je konjunkturno izgubo le še povečalo. Ravno pri blagovnih zadrugah se najbolj očitno kaže, kako važno in potrebno je, da nam zadružna šola iz kmetskih sinov vzgoji dobre poslovodje in da se zadrugarji Pri nakupu svojih potrebščin res obračajo le 11 a svojo zadrugo.
Članstvo.
Število članic se je v teku l. 1925 znižalo °d 502 na 497. Pristopilo je sicer k Zvezi 19 tovili zadrug, toda istočasno' je 24 zadrugam Prenehalo članstvo. 16 jih je stopilo v likvidacijo, 7 jih je izstopilo prostovoljno in ena je bila izključena. Med novopristopivšimi je največ kreditnih, namreč S, med onimi, ki so stopile v likvidacijo, največ konsumnih, nam-reč 5. Med prostovoljno izstopivšimi je 5
kreditnih.
Seje.
Zvezino načelstvo je imelo v preteklem letu 46 sej, širši odbor Zvezin pa dve seji. Obravnavale so se na sejah tekoče zadeve, največ pa revizijska poročila, krediti zadrugam, pritrditve za dovolitev kreditov in slično. Ravno kar se svoječasnega sklepa Zve-zine skupščine tiče, da je namreč za posojila nad Din 12.500 potrebna pritrditev Zvezinega načelstva, bi bilo zelo potrebno, da mnoge posojilnice ta sklep bolj vpoštevajo, ker bi bilo potem manj preobremenjenih posestev in bi tudi v manj slučajih morali poroki plačevati za dolžnikovo lahkomišljenost in nema rčnost.
Revizije in bilance.
Revizij se je izvršilo v preteklem letu 234 in sicer 144 v ljubljanski oblasti, 86 v mariborski in 4 v Hrvatskem primorju. Število revizij kaže, da je Zveza v tem oziru storilo svojo dolžnost, ker je revidirala 47% svojih članic.
Bilance je Zveza sestavila v Ljubljani 105 zadrugam, pregledala pa 65 zadrugam. Od tega je bilo v pisarni v Ljubljani sestavljenih 73 bilanc, na sedežu zadrug pa 32 bilanc. Pododbor Zveze v Mariboru je sestavil 91 bilanc, pregledal 32 bilanc. Celokupno je torej Zveza sodelovala pri sestavi 196 birane, pregledala pa 97 bilanc.
Pisarna in tajništvo.
Na Zvem je došlo v 1. 1925 9953 dopisov, odposlanih je bilo 9161 dopisov. Poleg tega je bilo razposlanih 16 okrožnic, deloma na vse zadruge, deloma na gotove vrste zadrug v skupnem številu 3331. Naš pododbor v Mariboru je sprejel in odposlal skupaj 1137 dopisov.
Tajništvo je pomagalo članicam v vseh zadevah z davčnimi, sodnimi in političnimi oblastmi in nudilo tudi vso pomoč pri ustanavljanju novih zadrug.
7*
Denarno poslovanje.
Promet v I. 1925 je presegel že 638 milijonov dinarjev. Denarno poslovanje se je vršilo tako, da je Zveza še isti dan, ko je prejela od zadruge naročilo, že tudi do 9. dop. pri poštni hranilnici zadrugam naročene vsote nakazala. Potem, ko je v zadnjem četrtletju tudi za vrednostne pošiljatve stopila v veljavo poštninska prostost, so se vsa vrednostna pisma odpravljala še isti dopoldan, ko je prišlo naročilo od zadruge.
S promptnim poslovanjem in s poštnin-sko ugodnostjo snu> že precej splošno dosegli to, da zadruge držijo v blagajnah le
malenkostno gotovino in vsled tega ne zgubljajo na obrestih.
Zveza je samo na proviziji poštni hranilnici plačala v preteklem letu 19.982 Din, dasi sc je vsled poštninske prostosti denarnih pisem v zadnjem četrtletju ta provizija že znatno znižala.
Revizije, število sestavljenih bilanc, odposlana in prejeta pisma ter visoki denarni j promet kažejo, da je razmeroma maloštevilno uradništvo vršilo v polni meri svojo dolžnost.
(Dalje prih.)
Priznanje Zvezi, zadrugam in
Glavni Zadružni Savez, čegar revizor ing. Varga je izvršil pri Zadružni zvezi v času od 26. aprila do' 31. maja t. 1. revizijo in pri tem dobil vpogled v delo in stanje ne le Zveze same, ampak tudi njenih članic, je skupno z revizijskim poročilom poslal spodnje pismo za glavno skupščino Zadružne zveze. Sklepe, ki jih pismo vsebuje, je uprava Glavnega zadružnega saveza napravila na podlagi podrobnega poročila, ki ga je podala revizija o delu in stanju Zveze ter njenih članic. Radi važnosti jih objavljamo dpslovno vsem zadrugarjem.
No. 352.	Beograd, 17. junija 1926.
Frankopanova 15.
Zadružna zveza
L j u b 1 j a n a.
Slavna glavna skupščina!
Srčni bratski zadružni pozdrav!
Na podlagi revizije Vaše cenjene Zadružne zveze v Ljubljani, ki jo je izvršil naš revizor v času od 26. aprila do'31. maja 1926, Vam sporočamo v vednost tole:
zadrugarjem.
1.	Zadružna zveza v Ljubljani se je odlično iskazala v težkih razmerah splošne gospodarske krize, katera je zlasti vplivala na gospodarstvo v prvem razdobju, na katero se je nanašala naša revizija.
2.	Veliko pohvalo zaslužijo zadruge in zavedni zadrugarji, ki so s svojim delom pomagali, da je zadružno varčevanje še bolj napredovalo.
3.	Posebno pohvalo zasluži kreditna politika Zadružne zveze, ker je pomagala zadrugarjem s kreditom po najugodnejši zadružni obrestni meri, katero je bilo v danih razmerah mogoče določiti.
4.	V vseli smereh zadružnega dela se vidi prava zaduržna vestnost in vzajemna zadružna pomoč.
S srčnim zadružnim pozdravom za upravo Glavnega zadružnega saveza:
Glavni Zadružni Savez u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca Beograd.
Expres!	Dr. Ljudevit Prohaska, 1. r.
Mednarodna zadružna trgovina.
Sedaj je prišel čas, ko mednarodna zadružna trgovina ni nobena utopija več, stopila je v dobo udejstvitve. Dokaz temu je spis znanega švedskega trgovskega zadru-garja Andersa Hedberga »Mednarodna zadružna trgovina«, ki je izšel lani v par izvodih v strojepisu. V trgovini tega spisa nisi mogel dobiti. Spis je dobil v roke profesor 1'otomianz in ga je objavil. Hedberg kot praktičen zadrugar ne popisuje samo sedanje mednarodne zadružne trgovine, temveč stavi na tem novem polju tudi zanimive predloge.
Ugotavlja, da so se v zadnjih letih medsebojne zveze različnih zadružnih velenaku-povalnih družb relativno zelo razvile. Že leta 1908 je osnovala angleška velenakupoval-na družba eksportni oddelek, ki je imel namen, da zbudi zanimanje zadružnih organizacij v drugih deželah za nakup blaga, ki ga je prodajala centralna organizacija angleških zadrug. A zunaj v svetu ta oddelek ui zbudil posebnega zanimanja, razmeroma slab je bil odmev, in so imeli menda po kratkem času namen, da ga opustijo. Pa ga le niso, oddelek je delo nadaljeval, in to delo je doseglo v letih po vojski že prav velik obseg. Eksportne ideje so prešle tudi v druge dežele, napravil se je mednarodni odbor, v katerem so sedeli zastopniki velikega števila evropskih velenakupovalnih družb. Ta odbor si je nadel nalogo, da študira vprašanje mednarodne zadružne Izmenjave blaga, in je v aprilu 1920 sklenil resolucijo, naj vsaka nakupovalna družba napravi eksportni oddelek. U prvi vrsti zato, da dobi pripravno Prodajo za produkcijski preVišek, ki bi pri Posameznih podjetjih lahko nastal. Nadalje so Pozvali priključene velenakupovalne družbe, naj pošiljajo statistične podatke o nakupu inozemskega blaga na centralno pisarno, ki
so jo uredili v Manchestru na Angleškem. — To mesto igra v mednarodni trgovini sploh veliko vlogo; prim. naš članek o Adamu Smithu —. Zanesljivih številk o tej stvari žal nimamo. Edini zaključek, ki ga moremo iz vposlanih podatkov ugotoviti, je ta, da različne zadružne centralne organizadije brez dvoma že sedaj eksportirajo na leto blaga za veliko milijonov dinarjev.
En slučaj naj nam osvetli stvar od nekaterih drugih strani.
Starejša finska velenakupovalna družba je zgradila pred par leti tovarno vžigalic. Ko je tovarna nekaj časa obratovala, so opazili, da velikost podjetja in tehniški način izdelovanja ne omogočita nobenega zadovoljivega gospodarskega uspeha, ako se produkcija izdatno ne pomnoži. Ker je bila možnost pomnožene prodaje med lastnimi člani že popolnoma izrabljena, so sc zatekli k izhodu, da so iskali prodajo v tujih državah. Med drugim so se obrnili tudi na več zadružnih centralnih organizacij in posrečilo sc jim je, da so nekatere od njih zainteresirali za finske vžigalice. Danes proda finska centralna organizacija več kot polovico svojih vžigalic v tujino. Z zadružnega stališča je Hedberg proti eksportu finske tovarne vžigalic, ki- je bila ustanovljena od finske velenakupovalne družbe. Po njegovem mnenju moti tak eksport zadružno produkcijo drugih dežel. Za možno pa ima na primer otvoritev čistilnice olja na Južnem Francoskem po kakšni mednarodni velenakupovalni družbi. Prav tako pripravno za takšno velenakupovalno družbo je tropično blago, kakor kava, čaj, neizči-ščeno olje, dišave itd., ker je dotična carina finančna carina in ima enostavno obliko -obdavčenja.
Preden pa začnemo z mednarodno zadružno produkcijo, moramo ustanoviti n a-

— 102 —
kupo valne agenture. »Taka mednarodna zadružna agentura bi imela nologo, da si polagoma pridobi zastopstvo za vrsto res prvorazrednih, življenja zmožnih produkcijskih tvrdk v takih panogah, v katerih imajo zadružne gospodarske organizacije skladne koristi, to se pravi, v prvi vrsti v panogi kolonialnega blaga. V tej izmeri, kakor bi se temu zadružnemu podjetju posrečila pridobitev takšnh agentur, bi začelo konkurirati z zasebnimi idgenturnimi tvrdkami, ki imajo sedaj narodne velenakupovalne družbe za svoje odjemalce. Samoobsebi je umevno, da bi v nobenem oziru ne bilo govora o kakšnem prisilnem nakupu. Prav tako, kakor lokalno' konsumno društvo na prosto voljo lahko nakupuje pri privatnem grosistu ali pa pri zadružni centralni organizaciji, mora biti zajamčeno načelo prostosti tudi pri višjih enotah.«
Nato popisuje liedberg mednarodno skandinavsko vetenakupovalno družbo, ki že deluje. Leta 1918 so ustanovili švedsko zadrugo, Kooperativa Forbundet. Istega leta so se sestali švedski, norveški in danski zastopniki zadružnega gibanja z namenom razgovora o možnosti, kako bi s skupnim naporom dosegli za zadružno gibanje več koristi. Razmotri vali so razne možnosti, govorili so o plovbni družbi, o sadnih farmah v Kaliforniji itd. Zaključek je bil ta, da se jim takratni časi — takoj po vojski — ža velike naložbe kapitala še niso zdeli dosti varni, in so načrte zaenkrat opustili. A pokopani niso bili, in sedaj spet govorijo o njih.
Obširna uporaba misli mednarodnih agentur bi tudi drugim zadružnim velenaku-povalnim družbam prinesla lahko take koristi, kakor jih ima zadružno gibanje v Skandinaviji. Kajti mednarodno sodelovanje je dalo tekom petih let zadružništvu v Skandinaviji poseben prihranek v znesku enega milijona danskih kron, in je zato zelo Verjetno,
da bi se enaki prihranki lahko dosegli tudi na drugih poljih evropskega zadružnega gibanja.
Dalje predlaga liedberg, naj se skandinavska velenakupovalna družba tako preustroji, da bi se dalo njeno delovanje razširiti na večji prostor. Skandinavska velenakupovalna družba ima nakupovalni urad v Londonu. Ta urad bi lahko prevzelo večje, na novo ustanovljeno podjetje, in urad bi delo, ki ga vrši sedaj na račun skandinavskih dežel, tako razširil, da bi obsegalo tudi vse druge dežele, ki imajo zanimanje za nakupovalni urad v Londonu. Upoštevajoč vse okoliščine, pravi liedberg. je še najbolj naravno, da otvori mednarodno zadružno podjetje najprvo pisarne v Londonu in v Hamburgu. Dokler izvaja podjetje samo agenturno delovanje, potrebuje seveda prav malo kapitala. A prav dobro in najbolj pripravno bi bilo, da se že v začetku določila pravil tako sestavi-fo, da bi se prehod k več kapitala zahtevajočemu delovanju izvršil lahko brez prevelikih sprememb v ustroju podjetja. Vsak član naj bi podpisal delež ali več deležev po 1000 funtov = 275.000 dinarjev.
Trdili so, da sc more po zgledu skandinavske velenakupovalne družbe ustanoviti Mednarona velenakupovalna družba. Skandinavska družba je nekakšna nakupovalnica ali agentura in vsak njen član plačuje svoje lastne nakupe. Vtem oziru je skandinavska družba enaka nakupovalnicam angleških in škotskih velenakupovalnih družb, ki same ne prevzemajo nobene odgovornosti, temveč delajo po predpisih in vodijo tako posle agenta. Predlog, naj bi Mednarodna velenakupovalna družba vršila podobne funkcije, sc sedaj razmotriva in bo morebiti privedel do nadaljnega razvoja.
Pri taki družbi, kakor je skandinavska, seveda ni onih ovir, ki bi se pojavile pri Mednarodni velenakuvolani družbi; saj imajo

člani skandinavske družbe iste potrebe in so	Češkoslovaška	074.000	»>
valute v skandinavskih deželah precej sta-	Finska	865.000	»
bilne. Mednarodna vclcnakupovalna družba	Švedska	286.000	»
na primer, ki bi delala nakupe na lastni ra-	Norveška	198.000	»
čun, bi bila zakonito odgovorna za vse v	Francija	429.000	»
imenu njenih članov izvršene nakupe; ti čla-	Belgija	47.000	.»
ni bi bili pa obenem člani 25 do 30 narodnih	Holandska	66.000	•>
velenakupovalnih družb z različnimi in kole-	Poljska	18.000	»
bajočimi valutami in silno različnimi potre-	Latvija	156.000	>>
bami.	Nad 10 milijonov	funtov je v	tej svoti
Izmenjavo zadružnega blaga med zadrugami so zmeraj podpirali povsod — prim. tudi naš članek o zadružnem gibanju v Rusiji v zadnjem Nar. Gospodarju —, in zadruge so se dogovorile o lastnih pogojih razpošiljanja in plačevanja. Ta način ima že lepe uspehe; na primer pri prodaji sladkorja neke češke velcnakupovalne družbe drugim takim družbam; pri prodaji finskih vžigalic angleški vclenakupovalni družbi; pri prodaji belgijskih košar isti družbi; švicarskega kondenziranega mleka tudi tej družbi; dalje graha, mesnih konzerv in masti, kar je prodajala in prodaja nemška vclcnakupovalna družba; ali pa dežnih plaščev, čevljev, moke in koruze, kar je prodajala in prodaja avstrijska vclcnakupovalna družba; dalje volnenega in bombaževega blaga, čaja, dišav, mila, koles in raznih vrst olja, ki jih prodaja angleška vclcnakupovalna družba; surovega masla in ščetin iz Rusije na Škotsko itd.
Na koncu razprave priobči Hedberg tabelo mednarodne zadružne trgovine za leto 1923. Skupna svota nakupov v tem letu je znašala nad 29 milijonov funtov in se je sestavila takole:
Anglija	23,195.000 funtov
Škotska	1,932.000	„
Nemčija	(3 meseci)	115.000
Švica	1,072.000	„
blaga, ki so ga prodale zadruge; večji del so nakupile angleške in škotske velenakupo-valne družbe v lastnih skladiščih v inozemstvu. Vrednost blaga, ki so ga prodale evropske velcnakupovalne družbe drugim takim družbam, je znašala 183.000 funtov; od teh je prišlo 104.000 funtov na češkoslovaško vclenakupovalno družbo, ki je prodala v prvi vrsti sladkor.
Od gori omenjenih 29 milijonov funtov pridejo na manufakturo in na tekstilje trije odstotki, na premog, stavbni les, mineralije in kemikalije dva, na živila in nasladila pa 95 odstotkov.
Pripomnimo, da tvori sledečih sedem živil in nasladil nad 70 odstotkov vseh nakupov:
Surovo maslo	5,214.000
Pšenica	5,018.000
Salo1 in slanina	4,682.000
Čaj	3,500.000
Sladkor	1,574.000
Kava	660.000
Riž	365.000
21,013.000 funtov
Evropa da 37 odstotkov vseh nakupov, Amerika 38, Azija 17, Avstralija 5, Afrika 3.
Dajmo malo pomisliti, kako bi se dalo kaj podobnega napraviti pri nas.
Načrt zakona o neposrednih davkih.
Po dolgem obetanju jc vlada slednjič vendarle predložila narodni skušeini predlog za enoten zakon o neposrednih davkih.
I'a načrt, ki se sedaj razpravlja v davčnem odboru narodne skupščine, uvaja sledeče davke:
1.	na dohodek a) od zemljišča, b) od zgradb, c) od podjetij, obrtov in poklicev, č) od rent;
2.	na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov;
3.	na skupni dohodek.
Ti davki bodo v veliki meri posegali tudi v zadružno življenje in zato se hočemo v naslednjem seznaniti z najvažnejšimi določbami, ki se tikajo zadružništva.
Glede zemljiškega davka odreja načrt, da ostane zemljiški kataster v onih krajih, kjer je že uveden, še naprej v veljavi in da se ima v njem označeni čisti prihod preračunati v dinarsko vrednost v razmerju 1 krona = 1 dinar. Toda ta katastrski čisti prihod se bo zamenjal z drugim, ki bo odgovarjal povprečnim gospodarskim razmeram v času od 1. julija 1925 do 30. junija 1926. To ocenjevanje bo izvršila posebna komisija, sestavljena iz članov iz vseh pokrajin. Ocenjevanje se bo izvršilo tudi za one kraje, kjer še nimajo zemljiškega katastra (Srbija, Črna gora, deloma tudi Bosna in Hercegovina). V roku 10 let se mora izdelati zemljiški kataster tudi za pokrajine, v katerih še ne obstoji.
Od tako ustanovljene davčne podlage bo znašal davek 20 odstotkov od katastrskega čistega prihoda. Višina davka bo odvisna torej od nove ocenitve čistega prihoda, kar je zelo pomanjkljivo, ker se bo vpošteval le dohodek enega leta in bo slučajna slaba ali dobra letina vplivala na odmero davka za dolgo vrsto let.
Zakonski načrt predvideva dve vrsti hišnega davka: od najemnine ali od najemninske vrednosti ter od števila sob. Za zadruge, ki imajo lastne zgradbe, bo prišel v poštev pač le najemninski davek, ki znaša 20% od letne dejanske ali procenjene hišne najemnine, toda se od te vsote poprej odbije v nekaterih večjih mestih za vzdrževanje, upravo in amortizacijo 20%, v manjših mestih in trgih 25%, v vaseh pa 30%. Potemtakem bo znašal hišni davek n. pr. v Ljubljani 16% kosmate najemnine, v manjših mestih in trgih 15%, v vaseh pa 14%. V tem oziru bi bile stavbe v naših krajih dokaj manj obremenjene nego sedaj.
Davek od rent bo po načrtu znatno višji nego sedaj in bi imel znašati:
a)	pri obrestih hranilnih vlog pri denarnih zavodih, hranilnicah in zadrugah 10%,
b)	pri ostalih obrestih in rentah pa 15%.
Davek na obresti hranilnih vlog, ki bi se
kakor dosedaj plačeval potom odbitka, bi bil oproščen vseh samoupravnih davkov.
Najbrže bodo denarni zavodi tudi v bodoče plačevali ta davek iz svojega ter ga ne bodo prevalili na vlagatelje. Kar bodo na ta način izgubili, bodo nadomestili z višjimi obrestmi od posojil, oziroma bodo znižali obrestno mero za hranilne vloge.
Glede rentnega davka določa zakonski načrt neke olajšave. Tako bi ga bile povsem oproščene obresti hranilnih vlog pri poštni hranilnici, dočim bi se od obresti hranilnih vlog pri drugih denarnih zavodih, hranilnicah in zadrugah znižal do višine, ki bi se po potrebi in začasno odrejala s finančnim zakonom.
Davku na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov so' podvržene delniške družbe, ko-manditne družbe na akcije, družbe z omeje-
nim poroštvom, rudarska društva, hranilnice in tudi zadruge. Oproščene so ga državna hipotekarna banka, poštna hranilnica, državna obrtna banka in direkcija za kmetijski kredit z njenimi pokrajinskimi zvezami in krajevnimi zadrugami.
Davčno podlago tvori po odredbah zakona preračunani dobiček enega leta po stanju, ki se kaže v bilanci, sestavljeni za poslovno leto pred davčnim letom.
Za prvo leto je davčna podlaga ista kakor za drugo leto in se davek predpiše v razmerju poslovne dobe. Dokler se ne ustanovi prva davčna osnova, plača podjetje davek le začasno, na podlagi 5% rentabilitete od dejansko investiranega kapitala.
Kot vloženi kapital se smatra vplačana osnovna glavnica, splošni rezervni fond in vsi ostali lastni rezervni fondi, prenešeni dobiček iz prešlega leta. Pri zadrugah sc smatra kot osnovna glavnica vsota vplačanih deležev. V tem pogledu se zadrugafti godi krivica, ker se stavijo v isto vrsto z delniškimi družbami, ki imajo visoko lastno glavnico, dočim tvorijo deleži pri zadrugah le majhen del investirane glavnice in obratnega kapitala.
Pri preračunanju davčne osnove (podlage) se ne smejo odbiti različni stroški podjetja, n. pr. neposredni davki z vsemi državnimi pribitki; neosredni davki z vsemi dokladami, ki jih je podjetje plačalo mesto svojih nameščencev; poslovna izguba predhodnega poslovnega leta; obresti lastnega kapitala (obresti deležev, rezervnega zaklada); darovi in nagrade nameščencem ali drugim osebam in vsakovrstni drugi podobni neobvezni izdatki, razim ako so v neposredni zvezi s poslovanjem in se gibljejo v običajnih mejah; dnevnice in druge slične nagrade članov načelstva in nadzorstva in ostalih uslužbencev; vsakovrstni odpisi in dotacije rezervnih zakladov izvzemši določene prime-
re. Ako bi se ti izdatki knjižili v breme dobička, se imajo dodati čistemu dobičku in tako pritegniti v obdavčbeno podlago.
Pač pa se morajo pri izračunanju davčne podlage med drugim odbiti: prenos v prejšnjem letu že obdavčenega dobička; dobiček onih predmetov, ki so že podvrženi kakemu drugemu davku, v vsoti, ki služi kot podlaga za predpis dotičnega davka; podpora države ali kakega samoupravnega telesa; izgube pri neizterljivih terjatvah; dotacija penzijskega zaklada za nameščence dotičnega podjetja.
Poleg teh odbitkov se priznavajo še: plačani posredni davki, takse, carine, davek na poslovni promet, samoupravne doklade, vse vrste zavarovanja proti škodi, pasivne obresti, najemnine, zakupnine in sploh vsi režijski stroški, ki so potrebni za dosego dobička.
Pri nabavnih (potrošnih) zadru-g a h, ki del prebitka ali ves prebitek po svojih pravilih dele med člane v razmerju nakupne cene, ni podvržen davku poslovni prebitek, oziroma del prebitka, ki se deli na ta način ter se tudi ne jemlje v poštev pri izračunavanju rentabilitete. To ugodnost pa uživajo nabavne (potrošne) zadruge le, ako po svojih pravilih: 1.) prodajajo redoma blago le svojim članom, 2.) na deleže ne plačujejo nobene dividende ali pa le tako, ki ne presega 6%; 3.) dajejo članom, ki imajo le en delež, ravno tako pravico do dividende kakor onim, ki imajo več deležev in tudi drugače enako postopanje z vsemi člani.
Vsi davčni zavezanci te oblike morajo na zahtevo davčne oblasti dovoliti vpogled v svoje knjige in račune; v protivnem slučaju se kaznujejo z globo 1000 do 10.000 Din in odredi davčna oblast predpis davka po svojih podatkih.
Pridobninski davek znaša (čl. 89):
a) pri industrijskih in rudarskih družbah
in zadrugah 15, 17, 19, 21, 23% odnosno 25%,
h) pri vseh ostalih podjetjih: 20, 22, 24, 26, 28%, odnosno 30% davčne podlage, ako rentabiliteta ne presega 10, 15, 20, 25, 30%, odnosno presega 30%.
Pri kmetijskih in obrtnih zadrugah (čl. 90) z neomejeno zavezo, osnovanih na poslovnih deležih, ako na poslovne deleže ne plačajo večje dividende od 8%, pri delavskih nabavnih (konsumnih) zadrugah, ako ne plačajo večje dividende nego 6% in pri nabavnih zadrugah državnih nameščencev, združenih v njihovo zvezo in pri zvezi, znaša davek a) 10, 12, 14, 16, 18%, odnosno 20%, a pri nacionalnih zadrugah in njihovih zvezah, ako po svojih pravilih ne dele dobička, ampak ga devajo v rezervni zaklad, ki se ne deli niti ob priliki likvidacije, znaša davek b) 5, 7, 9, 11, 13%, odnosno 15% v razmerju rentabilitete po čl. 89 zakona.
Naslednja primerjalna tabela pokaže potemtakem glede davčnega merila sledečo sliko:
Rentabiliteta Davek	Davek
do	po čl.	89	PO	čl. 90
	a)	b)	a)	b)
10%	15%	20%	10%.	5°/o
15%	17%	22%	12°/o	7%
20%	19%	24%	14'Vo	9%
25%	21%	26%	16%.	11%,
30%	23%	28%	18%.	13%
nad 30%	25%	30%	20%	15%
Pri zadrugah za medsebojno pomoč, pri katerih se poslovni deleži zbirajo z vplačili, ki ne presegajo mesečno 50 ali tedensko 10 dinarjev, a poslovanje jim je omejeno na davanje pomoči, predujmov ali posojil svojim članom za slučaj stiske, pomanjkanja, bolezni ali smrti, se zniža davčna stopnja za 5%, ako svojim članom računajo največ zia 3% višje obresti kakor jih je Narodna banka o dotičnem letu računala za eskontovanjc menic. Ako bi bila, eskonta stopnja nižja od 5%,
se ta ugodnost ne izgubi, če so se od članov zahtevale 8% obresti.
Rentabiliteta se določi iz razmerja dobička, kateri služi kot davčnia podlaga, do vložene glavnice dotičnega podjetja.
Ako primerjamo določbe zakonskega načrta s predpisi o pridobn,inskem davku po zakonu z dne 25. oktobra 1896, opazimo takoj veliko razliko.
Zadruge bodo veliko na slabšem.
Predvsem se pogrešajo določbe o popolni davčni oprostitvi, ki je veljala za posojilnice Rajfajznovega ustroja in za nekatere kmetijske zadruge. Da so se rajfajznovke pri nas tako razvile in da so mogle tako vsestransko blagodejno uplivati na razvoj gospodarstva na kmetih, je gotovo v veliki meri pripisovati popolni davčni oprostitvi teh posojilnic. Njihovo delovanje bo v bodoče vsled davčnih bremen zelo otežkočeno in malim ljudem nikakor ne bodo mogle nuditi tiste pomoči, kakor so jo do sedaj. Tisti, ki so sestavljali ta zakonski načrt, so se dali voditi le od malenkostnih fiskalnih vidikov, niso pa tega vprašanja razmotrivali s širšega stališča in niso uvaževali, da so rajfajznovke v veliki meri pomagale malim ljudem ustvarjati si lastno eksistenco in boljšati njihov gmotni položaj. Ravno na ta način so rajfajznovke mnogo pripomogle, da se je povečala1 davčna in konsumna moč nižjih slojev. Ali ni taka davčna politika zelo kratkovidna?
Glede ostalih zadrug je pripomniti, da je bila njihova delitev na posamezne davčne vrste veliko bolj pregledna in praktično prirejena kakor sedaj in so bile poleg tega davčne ugodnosti veliko večje nego jih predvideva sedanji načrt. Značilno za duh, ki preveva zakonski načrt, je okolnost, da stavi v čl. 89 zadruge v isto vrsto kakor industrijske in rudarske družbe, prav kakor da so zadruge eminentno kapitalistična udruženja, ne pa organizacije gospodarsko šibkih nižjih slojev. Sta-
ri zakon je zadrugam dovoljeval izdatno znižane davčne postavke, t. j. mesto 10 odstotnega davka progresivno po višini čistega dobička 2.5, 3, 3.5, 4, 5 odstotni davek, ako so po pravilih in dejansko svoje poslovanje omejevale na lastne člane, in ako niso bile davka sploh oproščene. Ostale pridobitne in
gospodarske zadruge so plačevale 4, 5, 6 in 8 odstotni davek, kateri je še le pri najvišjem iznosu nad 20.000 K dosegel normalni 10 odstotni davek.
Predloženi zakonski načrt vsebuje torej določbe, ki bodo zadružništvo hudo udarile in brez dvoma zelo ovirale njegov razvoj.
j □ (□! □ VPRAŠANJA IN ODGOVORI □ O D
Vprašanje 32: (Ml. z. v K.) Davčna administracija zahteva od nas en izvod pravil in navedbo, koliko znaša napravila glavnica v deležih. Kaj pomeni izraz »napravila glavnica v deležih«?
Odgovor: Pod izrazom »napravila glavnica v deležih« je razumeti vsoto doslej v gotovini vplačanih članskih deležev.
Vprašanje 33: (Km. dr. v L.) Davčni urad zahteva od nas izkaz nastavljenih uslužbencev v svrho odmere takse od službenih prejemkov po tarifni postavki 40 pristojbin-skega zakona iz leta 1850. Ker dosedaj še nikoli nismo izdajali takih izkazov, Vas prosimo pojasnila, smo li dolžni izpolniti ta izkaz.
Odgovor: Davčni urad hoče predpisati takso od službenih pogodb z Vašimi uslužbenci. Ta taksa se odmerja na podlagi tarifne postavke 40 avstrijskega pristojbinske-ga zakona iz 1. 1850. Odmerja se od vseh letnih službenih prejemkov (plača, prosto stanovanje, remuneracije itd.). Ako se je pogodba sklenila za določen čas, ki pa ne presega dobe 10 let, odmeri se taksa po celi vsoti v tem času prejetih (ali izračunanih) prejemkov.
Ako naj bi pogodba veljala za deset ali več kakor za deset let, se odmeri taksa po desetkratnem znesku vseh letnih prejemkov.
Ako je pogodba sklenjena dosmrtno, se
odmeri taksa ravno tako od desetkratnega zneska vseh letnih prejemkov.
Če pa je pogodba sklenjena na nedoločen čas, odmerja se taksa od trikratnega zneska vseh letnih prejemkov.
V vseh teh slučajih se odmerja taksa po lestvici III ter znaša pri prejemkih: nad 400 do 500 Din 5 Din, pri prejemkih nad 500 do 600 Din 6 Din.
Pri zneskih nad 600 Din pa je vzeti od vsakih nadaljnih 200 Din takse za 2 Din več.
Ta taksa se plačuje brez ozira na to, če se je izdala pravna listina (nastavitveni dekret, namestitveno pismo), obveščenje samo od strani delodajalca ali če se je izstavila od obeh strank podpisana pogodba. Zadostuje tudi, da je nastavitev omenjena v sejnem zapisniku.
Izvzete pa so take pogodbe od plačevanja takse, ako je namestitev le provizorična.
Vprašanje 34: (H. p. v Šm. p. R. T.) Kako naj napravimo vlogo na oblast, da bo smel knjigovodja podpisovati hranilne knjižice in druge spise v slučaju, ako niso navzoči odborniki?
Odgovor: Predvsem Vas opozarjamo na Vaša pravila, glasom katerih morajo biti potrdila o prejemkih v imenu zadruge brez izjeme podpisana od dveh udov načelstva, da so veljavna nasproti zadrugi. Z ozirom na to določilo je nemogoče, da bi knjigovodja podpisoval hranilne knjižice, če hoče hranilnica
in posojilnica to doseči, mora predvsem spremeniti pravila v tem smislu, da podpisuje potrdila o prejemkih načelnik ali kak drug ud načelstva in uradnik, katerega načelstvo za to izrecno pooblasti. Če bi se pravila v tem smislu spremenila, bi ne bilo treba na oblast delati nikake prošnje, ampak bi se samo registracijskemu sodišču javilo, kdo je upravičen podpisovati za zadrugo.
Vprašanje 35: (Lj. p. v K.) Kako dolg rok moramo določiti za odpoved posojila 22.000 Din?
Odgovor: Odpovedni roki niso v zakonu predvideni. Določijo sc od slučaja do slučaja in se je pri tem ozirati na okolnosti: če je dolžniku možno dobiti takoj dolžni znesek, ali če obstoji nevarnost, da dolžnik svoje premoženje kakorkoli odtuji itd.
Vprašanje 36: (Okr. p. v M.) Med poslovnim letom smo izvolili enega odbornika in smo ga pri sodišču tudi registrirali. Letos na občnem zboru je ta odbornik ponovno izvoljen. Kaj moramo storiti radi njega pri okrožnem kot trgovskem sodišču?
Odgovor: Njegove izvolitve ni treba v svrho registracije prijaviti sodišču, ker sc je registracija izvršila pri prvi izvolitvi.
Vprašanje 37: (H. p. v M.) V letu 1925 smo zadružni imenik na novo uredili in pri tem veliko članov pravilno izključili radi iz-
selitve iz okoliša, mnogo jih je umrlo, nekateri so odpoevdali, ker niso hoteli plačati poviška deleža. Deleži so znašali 50 para. Radi ureditve knjigovodstva prosim pojasnila, kako naj v blagajniškem dnevniku vpišem, ker od izstopivših članov nikdo ne zahteva povračila deležev, po pravilih pa gre neizplačan delež v rezervni zaklad.
Odgovor: Vplačila zapadlih deležev ne smete prišteti k rezervnemu zakladu, ker ostanejo, četudi jih momentano nihče ne dvigne oziroma jih po Vašem mnenju tudi v bodoče ne bo dvignil, last bivših članov oziroma njihovih dedičev. Ker se pa tudi na račun deležev ne smejo več izkazovati, se denejo pri posojilnicah najbolj primerno na eno skupno hranilno vlogo. Iz te hranilne vloge se potem delež izplača, kadar pač opravičenec njegovo izplačilo zahteva. Knjigovodsko izvedete to tako, da vknjižite v blagajniškem dnevniku med izdatke: prenos zapadlih deležev članov N. N. itd. na hranilno vlogo Y, med prejemke: hranilna vloga Y (prenos deležev N. N. itd.). V razdelniku vstavite znesek med prejemki v rubriko »Hranilne vloge«, v izdatkih »Izplačani deleži«. V deležni knjigi izvedite vse tako, kakor da so se deleži v resnici izplačali, v rubriki za opombo pa zabeležite, na katero hranilno vlogo so se prenesli.
H 0 D II O 0 D ZADRUŽNIŠTVO. 0 0 0 0 0 0 0
Glavno skupščino Zadružne zveze so s
posebnim pismom pozdravili:	Glavni Za-
družni Savez v Beogradu, Glavni savez srpskih zemljoradničkih zadruga v Beogradu, Zadružni savez v Splitu, Savez srpskih zemljoradničkih zadruga v Sarajevu, Savez hrvatskih seljačkih zadruga za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu, Središnji savez hrvatskih seljačkih zadruga v Zagrebu.
Zadružna zveza v Celju se je udeležila glavne skupščine po svojem zastopniku.
Pošiljajte denar v denarnih pismih! Mnoge posojilnice sc za pošiljanje denarja poslužujejo še naprej naših položnic, mesto da bi nam pošiljale denar v denarnih pismih, ki so poštnine prosta. Strašijo se menda truda, ki ga jim povzroča pečatenje denarnih pisem.
Zveza mora za ves denar, poslan s položnicami čekovnega zavoda, plačati poleg običajnih stroškov pol promile provizije. V
1.	1925 je plačala na provizijah čekovnemu zavodu Din 19.052.46. Zveza sama pošilja vsem članicam denar izključno le v denarnih pismih, da jih obvaruje stroškov. Naj enako delajo tudi posojilnice pri pošiljanju denarja Zvezi.
Sledeča tabela kaže v koloni pod 1 stroški nakazila po poštno čekovnem zavodu pri zneskih od 5000 do 50.000 Din, v koloni pod
2.	stroške denarnega pisma. Zadruge se morejo izogniti prvim in drugim stroškom, ker so denarna pisma zadrug na Zvezo in obratno poštnine prosta.
1. Nakazila po če-Znesek	kovnem zavodu
Din 5.000	Din 3.10
„	10.000	„	5.60
..	15.000	„	8.10
„	20.000	„	10.60
„	30.000	„	15.60
„	50.000	„	20.60
2. Denarno pismo1
Din 15.35 „ 21.85 „ 28.35 „ 32.85 „ 40.35 ■,, 65.55
Za manjše zneske Vam priporočamo pošiljanje po poštnih nakaznicah, ki so tudi poštnine proste v prometu z Zvezo. Po eni nakaznici smete poslati največ 1000 Din. Stane pa vsaka poštna nakaznica 25 par. Torej stane pošiljanje tolikokrat 25 par kolikor tisočakov pošljete.
Denarne kuverte (za 2 pečata) in pečatni vosek ima v zalogi Zveza. Pečatnike (medene) lahko dobite po 50 Din. — Dostavnine po Din 3.— za pismo Zveza ne plačuje, ker sama dviga pisma na pošti.
Poštninska prostost zadrug in zadružnih zvez. Vsled nekih odredb ministrstva pošte in telegrafa je izdala poštna direkcija v Ljubljani poštnim uradom nova navodila o pošt-
1 Pri denarnih pismih je poleg pristojbine vraču-njena tudi dostavnimi Din 3.— za pismo in denarno koverto Din 0.55.
ninski prostosti zadrug in zadružnih zvez (okrožnica XV1/103).
Po teh navodilih uživa razen Zadružne zveze v Ljubljani, Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani in Zadružne zveze v Celju ugodnost poštninske prostosti po členu 56 zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust—november 1925 tudi Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji v Ljubljani, registrirana zadruga z omejeno zavezo, ki ima v Sloveniji 31 članic (konzumna društva, produktivne zadruge raznih obrtnikov, kreditna, hranilna, posojilna in vzajemna društva itd.). Te poštninske prostosti so deležne v Sloveniji omenjene štiri zveze v dopisovanju z Glavnim zadružnim savezom v Beogradu, v medsebojnem dopisovanju in v dopisovanju s svojimi članicami. Te članice (zadruge) pa so poštnine proste v dopisovanju z Glavnim zadružnim savezom in v dopisovanju s svojimi zvezami, a ne v medsebojnem dopisovanju in dopisovanju s svojimi podružnicami. Poštninska prostost velja samo za navadna (nepriporočena) pisma, dopisnice in tiskovine ter za vrednostna pisma in nakaznice. Prav tako tudi niso te vrste pošiljke oproščene poštnine v krajevnem prometu.
Da se oproščenje poštnine ne nanaša na medsebojni promet zadrug z zadrugami, dalje zadrug s svojimi podružnicami in v lokalnem prometu, je bilo odredilo ministrstvo pošte in telegrafa z odlokom z dne 19. febr. 1926, št. 3118. Že prej, namreč z odlokom z dne 5. januarja 1926, št. 5, pa je bilo ministrstvo odredilo, da niso poštnine oproščena priporočena pisma.
Naše zadružništvo v Italiji. Glasom poročila in računskega zaključka za 5. upravno leto 1925 Zadružne zveze v Trstu je bilo koncem leta 1925 včlanjenih pri Zvezi 136 zadrug. Po kakovosti se zadruge delijo sledeče: denarnih zadrug je 88, konzumnih 34,
mlekarskih 8, vinorejska 1, stanovanjska 1, mlinarska 1 in razne 3.
Skupni promet je znašal 212,877.533.73 lir. Kreditne zadruge so imele 341.000 lir deležev, 43,946.780 lir vlog, posojil so dale 27,101.505 lir, naloženega denarja je bilo 13,871.266 lir. Rezervni zaklad znaša 1 milijon 863.602 lir. Poleg Zadružne zveze v Trstu ima slovensko zadružništvo svojo centralo tudi v Gotici, Goriško zadružno zvezo.
Tarifni odbor in zadružništvo. V prvi polovici prejšnjega meseca je imel izvršilni odbor tarifnega odbora pri prometnem ministrstvu sejo, na kateri so sprejeli za poljedelstvo in zadružništvo važne sklepe in sicer:
1.	Sklenili so predložiti ministrstvu prometa predlog, da se popust sedanje tarife za umetna gnojila, ki velja za večje polvagon-ske pošiljke, zniža za 40% tudi za količine do najmanje 100 kg.
Zastopnik Glavnega zadružnega saveza je že poprej zahteval znižanje tozadevne tarife za količine pod 100 kg, t. j. da imajo tudi manjše pošiljke pod 100 kg iste ugodnosti kakor polvagonski transporti in je z ozirom na sklep tarifnega odbora predložil ministrstvu tozadevne zahteve Glavnega zadružnega saveza.
2.	Nadalje so sklenili predložiti prometnemu ministru predlog glede popusta za izvoz žita po železnici za 15% od sedanje tarife, toda pod pogojem, da sc zajamči kontingent izvoza za najmanj 1500 vagonov v eno smer.
Zastopnik Glavnega zadružnega saveza se je odločno zavzel za 15% popust toda ne glede na kontingent izvoza. Povdaril je, da zadružništvo v danih razmerah ne bi moglo organizirati tolikega izvoza, ker nima razpoložljivega kapitala; ves kapital zadružništva je naložen v posojilih članom in pa v blagu
nabavljalnih zadrug. Določitev tako visokega kontingenta more povzročiti ustvaritev trustev najmočnejših izvozničarjev in bi tarifne ugodnosti ne prišle v prid producentov ampak samo grupi izvozničarjev.
Z ozirom na to je Glavni zadružni savez skupno z Glavnim savezom srpskih zemljoradničkih zadruga v Beogradu predložil prometnemu ministru posebno zahtevo, da dobijo zadruge in njihove zveze 15% popust brez ozira na izvozni kontingent ali ako to ne bi bilo mogoče, da se določi kontingent na najmanj 200 vagonov.
Uradna tajnost pri zadrugi. Molčečnost je ena najlepših čednosti, ki dičijo modrega moža. Zadruga, ki naj uživa zaupanje ljudstva, mora imeti v načelstvu in nadzorstvu može, ki znajo molčati. Ali bodo nosili ljudje svoje prihranke posojilnici, če nimajo gotovosti, da je vodstvo zadruge v rokah resnih, molčečih ljudi? Ali kateremu članu bi bilo prijetno, če bi vsa vas vedela, koliko si je on pri posojilnici izposodil?
Ne le pri posojilnicah, tudi pri drugih zadrugah so zadeve, ki ne spadajo v javnost, tako razne kupčijske zadeve, cene blaga, dolgovi, terjatve itd.
Naravno in potrebno je torej, da hranita načelstvo in nadzorstvo glede vsega notranjega poslovanja, v kolikor ne spada v pristojnost občnega zbora, najvestnejše uradno tajnost.
Ali velja to pravilo tudi nasproti članom zadruge? Seveda! To najenostavnejše sledi iz naloge nadzorstva. Če bi imel vsak član pravico, prebrskati poslovne knjige in zahtevati najkočljivejša pojasnila, čemu je potem zakon izrecno določil v § 24., da nadzorstvo nadzoruje poslovanje v vseh panogah uprave, da se more poučiti o poteku vseh zadev zadruge, da ima vsak čas pravico pregledati knjige in dopisovanje in nadzorovati stanje
blagajne. Čemu bi imelo nadzorstvo pravico. da sme še celo načelstvo začasno odstaviti? Ravno zato sta zadružni običaj in zakon nadzorstvu dala tako izredno moč, da člani posredno potom teh svojih zaupnikov vršijo nad delovanjem načelstva nadzorovanje do vseh najpotrebnejših zadev, ki so članom neposredno iz važnih razlogov in radi zadružnega prospeha nedostopne.
Da smo si na jasnem glede tega, v koliko mora načelstvo ali nadzorstvo biti pripravljeno dati pojasnila, ali koliko jih smejo člani neposredno zahtevati, poglejmo, kaj pravi zadružni zakon.
1.	Vpogled v imenik članov mora biti vsakemu, torej tudi članom prost (§ 14).
2.	Načelstvo ima dolžnost, da objavi (članom!) v prvih šestih mesecih poslovnega leta stanje članstva in deležev ob letnem zaključku in gibanje članstva in deležev med
letom (§ 22). Tudi ti podatki morajo biti torej članom na razpolago.
3.	Člani izvršujejo pravice, ki jim pristo-jajo v zadružnih zadevah, posebno glede uprave zadružnega poslovanja, vpogleda in pregleda bilance in določb o delitvi čistega dobička na občnih zborih s sodelovanjem in glasovanjem pri tozadevnih sklepih (§ 27).
4.	Načelstvo ima dolžnost, da preskrbi članom na njih zahtevo prepis zadružnih pravil in odobrenih računskih zaključkov in bilanc proti povrnitvi stroškov, član lahko zahteva, da načelstvo te prepise podpiše (§ 35).
Že previdnost narekuje načelstvu in nadzorstvu, da daje v zadružnih zadevah pojasnila tudi članom samo, v kolikor je primorano to storiti, menimo pa, da tudi splošna korist zadruge zahteva od njih najstrožjo molčečnost napram komursibodi, ker »za molčanje ni vprašanja«.	D. Doktorič.
© © © O O GOSPODARSTVO. © © © © ©
M'ekarstvo v Jugoslaviji in posebej v Sloveniji. V zadnji številki »Poljeprivrednega glasnika« je izšel članek Jovanoviča »Stanje mlekarstva v Kraljevini SHS«, v katerem navaja pisatelj podatke iz cele države; natančneje se v članku bavi z mlekarskimi razmerami v Stari Srbiji.
Naša država ni po prevratu skoraj ničesar storila za mlekarstvo, medtem ko so druge države pospeševale privatno inicijativo in podjetnost v mlekarstvu, ustanovile mlekarske šole in mlekarske preizkusne postaje, kjer dajejo navodila za boljše gospodarstvo ne samo tehnično ampak tudi gospodarsko trgovsko.
Po statističnih podatkih iz leta 1924 imamo molzne živine: 1,633.206 krav, 4,880.562 ovc, 1,718.368 koz.
Letna produkcija znaša okroglo: 2000 milijonov litrov kravjega mleka, 240 milijonov litrov ovčjega mleka, 120 milijonov kozjega mleka.
V I. 1923 smo izvozlii za približno 160 milijonov dinarjev mleka in mlečnih izdelkov, t. j. dva procenta celega našega izvoza. Največ smo izvozili sira vrste kačkaval t. j. polmasten, poltrdi sir, ki ga izdelujejo v Srbiji in ga izvažajo v južne in vzhodne države. Zapadni trg je pa zaseden po državah, ki so dosegle v mlekarstvu višek. Če zavzame izvoz kačkavala v vzhodne pokrajine večji obseg, bo v južnih mestih države napravljen prostor za izdelke iz Slovenije, ki so znatno boljši. Izpopolniti pa bo treba naše sirarstvo, predvsem produkcijo bohinjskega sira in drugih finejših vrst, da bomo s prvo-
vrstnim blagom zavladali na trgu glavnih središč naše države in da na ta način izpodrinemo tuje sire iz naših tržišč. Nato bomo pa tudi lahko nastopili z našimi izdelki na svetovnem trgu, ki rabi znatne količine enakovrstnega in prvovrstnega blaga.
Najprej pa bi bilo treba v državi sami izjednačiti proizvod in porabo mlečnih izdelkov s primerno organizacijo prevoza mleka in mlečnih izdelkov. V mnogih krajih Slovenije n. pr. ne morejo živinorejci prodati liter mleka po en dinar, v Dalmaciji pa mu je cena do 4 Din. Razen tega so tam cele vasi, v katerih ni dobiti liter mleka na prodaj, ker sc itak pičla množina ovčjega mleka porabi samo za male otroke.
Zato je med glavne vzroke današnje mlekarske krize šteti neorganiziranost prometa s tem hranilom v državi sami.
Temu se da odpomoči samo z zadružno organizacijo. Kot vzgled močnega zadružništva naj navedemo samo Češkoslovaško, ki je v malo letili po vojni izredno razvila svoje mlekarsko zadružništvo. Med živinorejci, posebno med malimi posestniki je zanimanje za zadružništvo tako naraslo, da se je število zadružnih mlekarn v kratki dobi skoraj početverilo. To je dokaz, da so posestniki vedno bolj uvidevali koristi in dobičkanosnost mlekarstva potom zadružništva.
Mlekarske in živinorejske razmere v Sloveniji so vedno slabše. Poprej smo1 pošiljali mleko potom mlekarn v Trst, Reko, Pulj, Gradec in na Dunaj. Sedaj ti kraji ne rabijo več mleka od nas. Še 1. 1924 je Slovenija dnevno izvažala do 40.000 litrov mleka, danes pa gre ven komaj 2000 litrov, četudi sc
doma vslcd zboljšanja krme, nege in odbire živine pridobiva od dne do dne več mleka, katero moramo potem sami doma porabiti. Za Slovenijo bi bilo zaenkrat najbolj priporočljivo, da si poiščemo tržišča za mleko v "naši državi in sicer po možnosti v dalmatinskih mestih, ki jim splošno primanjkuje mleka. Če to ne bo zadostovalo, moramo začeti prozivajati sir in maslo, ki bo po svoji dobroti lahko konkuriralo s tujimi izdelki in sčasoma zavzelo glavna pokrajinska mesta in morska letovišča.
Brez naprednega gospadrstva ne moremo pričakovati popolne koristi od živinoreje. V živinoreji smo precej zaostali za drugimi državami, kar razvidimo iz naslednjih podatkov.
1.	Naše krave dajejo povprečno 1200 litrov mleka na leto, v drugih poljedelskih zapadnih državah od 2000 do 3000 litrov;
2.	pri nas pride na 100 prebivalcev od t2 do 38 glav goveda, v drugih državah do 54 glav;
3.	v skupnem številu goveda je premalo število molznic, ki znaša pri nas največ 45%, drugod do 58%.
Mlekarsko zadružništvo je pri nas še malo razvito in ljudstvo se še ni moglo poglobiti v njegov ustroj.
Za zboljšanje mlekarstva je potrebno sistematično strokovno podrobno delo. Zato pa potrebujemo izvežbanih moči, katere naj bi nam dale mlekarske šole in mlekarske kontrolne postaje. Ustanovitev teh zavodov pa je naloga države. Glede mlekarstva smo danes brez orientacije, kriza pa postaja od dne do dne bolj občutljiva.
Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja" Ljubljana, Zadružna zveza, izdajatelj: „Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne
zveze" v Ljubljani.

<:

i
Statistični pregled poslovanja članic Zadružne zveze
v Ljubljani za leto 1924.
Število vseh članic je znašalo 502. (V tem številu je zapopadenih 8 zadrug, ki računskega zaključka niso poslale in 22 zadrug, ki niso delale.)
Skupno število članov v tem pregledu izkazanih zadrug znaša 119.418. Povprečno odpade na eno hranilnico in posojilnico 256 članov, na nabavno in prodajno zadrugo 469, na mlekarsko zadrugo 143, na živinorejsko zadrugo 39, na zadružno elektrarno 57, na stavbinsko zadrugo 54, na obrtno zadrugo 106, na kmetijsko - strojno zadrugo 62 in na posamezno izmed ostalih zadrug 79.
Celokupni promet vseh zadrug (izvz. osr. zadruge) je znašal 2.135,554.645 68 dinarjev, vsota njihovih deležev pa Din 2,992.823'88. Skupni rezervni zakladi so znašali Din 6,203.538‘55, skupni čisti dobiček pa 3,039.172’13 Din.
Napram prejšnjemu letu je število zadružnikov naraslo za 1971 članov, vsota njihovih deležev pa za 777.676'35 Din, celokupni promet vseh izkazanih zadrug pa se je zvišal za Din 162,413.243,74. Hranilne vloge so narastle od prejšnjega leta za 92,838.771-34 Din, posojila pa so se pomnožila za Din 33,629.071-10. Rezervni zakladi so narastli za Din 2,143.799-58, čisti dobiček se je povečal za 926.090 Din.
Upravni stroški so znašali pri hranilnicah in posojilnicah 2-02%o, pri nabavnih in prodajnih zadrugah 7 04°/oo, pri mlekarskih zadrugah 20-6 %o, pri obrtnih zadrugah pa 13-22 %o.
Obrestna mera pri hranilnicah in posojilnicah se je gibala za vloge po veliki večini med 6 in 7, za posojila pa med 7 in 8.
Najbolj 'redno so poslovale hranilnice in posojilnice, za njimi pa stoje v tem pogledu nabavne in prodajne ter kmetijsko strojne zadruge. Poslovanje ostalih zadrug je bilo nasplošno manj zadovoljivo.
l. Hranilnice In posojilnice	Število zadrug	Število zadruž- nikov	Denarni promet		Hranilo		e vloge		P	osojila			Tekoči račun z Zvezo in člani				Upravni stroški		Gotovina		Stanje posojil		Naložen denar		Zaostale obresti		Ostala aktiva (inventar, deleži prehodni itd.)		Zguba		Deleži		Stanje hranilnih vlog		Predplač. obresti		Stanje izposojil in ostala pasiva		Rezervni zaklad		Dobiček	
																																										
					vplačane		dvignjene		dana		vrnjena		prejeto		izdano																											
Kranjska . . . . 4) Štajerska	 Hrvatska		144 129 8	36.148 34.309 1.490	782,516.146 575,342.253 8,433.851	83 24 49	102,898.454 77,233.860 2,058.689	97 80 57	55,884.595 61,361.818 1,623.580	31 63 48	30,221.275 45,282.907 501 294	62 15	17,076.065 27,506.392 426 914	16 63 23	181,026.563 69,134.432 1,536.729	99 75 27	215,419.456 71,825.503 1,733.348	51 89 77	1,530.757 1,445,926 31.022	97 33 76	4,315.883 2,415.653 92.312	89 41 77	61,110.341 72,051.172 1,454.834	71 06 37	114,678.407 54,994.187 1,965.059	77 27 09	1,253.227 976.726 80.954	13 39 96	13,163.103 2,544.524 288.687	36 37 18	7.491 129.021 2.509	96 77 38	175.441 133.517 2.499	47 49 29	184,474.885 128,054.420 3,624.013	31 S7 35	329.623 543.026 684	83 36 13	6,368.094 1,624.040 78.658	47 66 62	1,891.827 1,832.551 161.223	29 52 22	1,288.583 923.728 17.279	45 37 14
Skupaj .	281	71.947	1.366,292.251	56	182,191.005|34		118,869.994	42	76,005.476	77	45,009.372	02	251,697.726|01		288,978.309	17	3,007.707	06	6,823.850	07	134,616.348	14	171,637.654	13	2,310.908	48	15,996.314	91	139.023	11	311.458	25	316,153.319	53	873.334	32	8,070.793|75		3,885,602	03	2,229.590|96	
11. Nabavne In prodajne zadruge	Število zadrug	Število zadruž- nikov	Denarni promet		Blago				Upravni stroški		Kosmati		Gotovina		Vrednost zaloge		Dolžniki zadružniki		Dolžniki ne- zadružniki		Inventar		Nepremič- nine				Ostala aktiva		Zguba		Deleži		Upniki za blago		Izposojila		Ostala pasiva		Rezervni zaklad		Dobiček	
					p/ejemki		izdatki				UODIvCK																															
Kranjska . . . . 2) Štajerska . . . ". 3) Hrvatska		46 24 7	28.226 6.135 1.779	543,918.504 32,398.632 6,417.243	37 14 62	88,670.260 11,973.595 2,352.451	06 33 17	82,915.649 11,861.976 2,716.922	31 85 31	3,591.567 428.497 96.853	44 63 10	6,821.978 666.853 145.840	17 91 07	466 380 95.569 44.169	79 06 66	18,958 787 2,350 843 438.031	70 91 92	6,078.229 1,005.130 107.865	79 62 64	1,491.515 36.997 4.102	83 08 51	741 087 93.055 13.527	96 62 18	1,564.539 196.253 12 940	26 39 45			2,739.934 107.413 3.473	70 34 17	41.747 74.711 4.301	34 08 70	565.699 135.187 24.855	12 71	8,973.753 1,202.528 192 293	08 16 28	18,298.471 1,961.787 373.689	05 10 54	2,918.565 155.540 13 294	63 92 78	1,107.803 347.776 17.397	54 61 20	217.930 157.153 6 882	95 60 73
Skupaj . III. Mlekarske zadr	77 uge	36.140	582,734.380	13	102,996.306	56	97,494.548	47	4,116918	17	7,634.672	15	606.119	51	21,747.663	53	7,191 226	05	1,532.615	42	847.671	06	1,773.733	10			2,850.821	21	120.760	12	725.741	83	10,368.574	52	20,633.947	69	3,087.401	33	1,472.977	35	381.967	28
Kranjska .	.	.	. 4) Štajerska		24 1	3.501 80	18,705.033 418.721	92 65	6,301.097 205.197	47 62	5,887.735 162.784	97 72	495 440 18.410	91 24	705.630331	57.915 22.412901	7.144			83 33	313.747	—	336.841	68	186.851 32.580	16 71	124.559 380	—	166.870 480	77			75.137 2	01 50	1.633	45	44.168 200	13	383.752 20.051	44	369.690	66	89.241 3.820	24 87	170.163 11.534	17 53	206.540 4.981	56 14
Skupaj . IV. Živinorejske za	25 druge	3.581	19,123.755	57	6,506.295	09	6,050.520 \	69	513.851	15	728.043 2s|	65.060			16	313.747		336 841	68	219.432	17	124.939		167.350	77			75.139	51	1.633	45	44.368|l3		403.803	44	369.690	66	93.062	11	181.697	70	211.521	70
Kranjska	. . . . 5) Štajerska . .	. 6)	21 9	832 355	291.991 111.709	98 23	23.850	80	10.060	—	23.036 4.964	89 75	12.296	36l	978|44 2.146|51			13.275 1.800	—	6.778 3.068	56	14.597 9.317	44 02	18.862 3.500	26	31.845 5.950	—			8.575 8.674	60 03	1.414	17	6 772 2.075	25	—	z	38.241 206	59 43	14.571 10.645	61	18.046 16.587	30 04	18.695 4.941	33 48
Skupaj . V. Zadružne elekti	30 arne	1.187	403.701	21	23 850	80	10.060		28.001	64	12.296	36|	3.124|95			15.075		9.846	56	23.914	46	22.362	26	37.795				17.249	63	1.414|l7		8.847	25			38.448	02	25.216	61	34.633|34		23.636	81
Kranjska	. . . . 7) Štajerska . . . . 8)	7 7	578 232	904.785 301.837	32 62	227.641 44.910	89 45	138.414 22.686	96 12	86.853 29 594	60 40	185.630 11.260	75 18	15.562 8.568	42 70	33.171 1.815	88 20	76.393 11.831	93 80	24.433	31	1,443.644 55.596	51 25	657.743 274.653	74			4.591 22.368	15 63	139.324 20.939	43 57	630.613 203.825	50	441.257	57	1,296.153 181.777	47	5.476 4.966	72 03	9.206 4.346	56 37	12.157 858	55 75
Skupaj . VI. Stavblnske zadi	14 •uge	810	1,206.622	94	272.552	34	161.101	08	116.448		196.890	93	24.131|12		34 987	08	88.225	73	24.433	31	1,499.240	76	932.396	74			26.959	78	160.264		834.438|50		441.257	57	1,477.930	47	10.442	75	13.552	93	13.016	30
Kranjska	 Štajerska		8 1	408 I	1,066.632 138 j	673.798		90 24	250 78.232	47	550 53.257	79	21.874 15.009	13 37	8.291 26.286	77 68	8897	66	6.668 7.392	28	43.73967 98.439|68		50.111	—	8.771 2.492	69 10	389.145 41.644	68 38	•		15.19095 141 50		25.239	48	59515 21.900	—	88.208	48	357.645	86	15 360 110.000	17	24.373 4.194	76 53	2.661 14.015	14 13
Skupaj . VII. Obrtne zadruge	9	546 j 1,740.431		14	78.482	47	53.807	79	36.883	50	34.578	45	8,897	66	14.060	28	142.179|35		50.111		11.263	79	430.790	06			15.332] 45		25.239	48	81.415		88 208	48	357.645	86	125.360	17	28 568	29	16.676	27
Kranjska . .	.	. 9) Štajerska		20 2	2 206 19	135 051.167 49.358	65	20,243.547 6.376	32 40	20,652.137	34	1,779.159 6.855	78 70	3,844.322 8.131	98 19	244.708 2.113	68	3,058.667 912	38	2,574.061 13.416	10 25	1,241.149 5.000	12	870.834 866	47 25	712.296	93			228.103 105	82	16.570	01	601.636 12.500	67	2,443.487	25	5,417.032	01	131.557 1.067	04 50	. 296.768 7.500	26 35	55.910 1.344	28 65
Skupaj . VIII. Razne zadruge	22	2.225	135,100.525	65	20,249.923	72	20,652.137	34	1,786.015	48	3,852.454	47	246.821	68	3,059.579	38	2,587.477	35	1,246.149	12	871.700	72	712.296	93			228.208	82	16.570	01	614.136	67	2,443.487	25	5,417.032	01	132.624	54	304.268	61	57.254	93
Kranjska	. . . .10) Štajerska . . . . u) Hrvatska		7 10 1	125 671 633	22,388.113 4,297.440	13 53	2,852.890 1,037.392	97 14	2,763.492 1,007.819	10 13	43.622 167.232	30 54	467.255 224.146	82 21	5.908 11.077 17.852	72 31 22	1,174.802 355.450 660.422	75 59	1,250.095 350.174 400.801	38 23 71	17.723 7.778 17.968	49 46 18	89.823 120.550 835.144	33	150.600	—			9.252 11.354 11.750	68 08	76	70	48.465 135.639 120.300	75	2,026.428 207.797	88 12	427.068 602.079 1,721.728	86 33 37	20.814 11.645 59.498	29 04 30	11.432 35.503 17.957	23 15 41	13.473 14.319 24.454	79 39; 6')
Skupaj . IX. Osrednje zadru	18 ge	1.429	26,685 553	66	3,890.283	11	3,771.311	23	210.854	84	691.402	03	34.838	25	2,190.675	34	2,001.071	32	43.470	13	1,045.517	33	150.600				32.356] 76		76	70	304.404	75	2,234.226]—		. 2,750 876	56	91.957	63	64.893|09		52.247	80
Kranjska	|	i |	_	|	_	144.080[55| 7,553.360|72|	294.647|90| 4,837.040|81| 15,974.479|15|																			l-l 1,650.520] 19				5,722.853|86|				9,035.317]77|	117.396|78|	45.937|-| 37,422.027[^ij	Z	~\ Z |-| 164.292|02| Z	|Z															
X. Kmetijsko-strojne zadruge	Število zadrug	Število zadruž- nikov	Denarni promet		Zaslužek strojev		Obratni stroški		Upravni stroški		Popravila		Gotovina		Vrednost zaloge		Dolžniki zadružni	ti	Dolžniki nezadruž- niki		Inventar		Nepremič- nine				Ostala aktiva		Zguba		Deleži		Upniki za blago		Izposojila		Ostala pasiva		Rezervni zaklad		Dobiček	
Kranjska	 Štajerska		20 5	1.376 177	2,060.914 206.509	38 44	795.948 58 507	38 25	759.416 33 913	99 88	59.270 25.158	95 :S2	48.483 24.674	35 58	44.718 2458	06 17	333.627 2 600	25	16.699	38	5.658 337	66 91	71.667 24.970	50 07	27.882 3900	45			25.927 96	87 41	9.150 1.792	06 02	19.494 2.582	50	142.214	12	278.514 20.144	93 73	1.833 388	51 75	42.851 10.201	92 27	50.422 2 837	75 33
Skupaj .	25	1.553	2,267.423	82	854.455	63	793.330	87	84.429	27	73.157	93|	47.176	23	336.227 Rl	25 E!	16.699 KAPI	38 T	5.996 ULAl	57 Cl	96.637 IIA:	57	31.782	45			26 024	28	10.942	08	22.076	50	142.214	12	298.659	66	2.222	26	53.053	19	53.260	08
Hranilnice In posojilnice	Število zadrug	Število zadruž- nikov	Denarni promet		Hranilne vloge				Posojila				Tekoči račun z Zvezo in člani prejeto || izdano				Upravni stroški		Gotovina		Stanje posojil		Naložen denar		Zaostale obresti		Ostala aktiva (Inventar, deleži prehodni itd.)		Zguba		Deleži		Stanje hranilnih vlog		Predplač. obresti		Stanje izposojil in ostala pasiva		Rezervni zaklad		Dobiček	
					vplačano		dvignjeno		dana	vrnjena																																	
Skupaj	281	71.947	1.366,292.251156		182,191.005|34|l 18,869 994|42				76,005.476|77| 45,009.372|02				251,697.726|0l||288,978.309|l7				3,007.707|06		6,823.850 07		134,616.348] 14		171,637.654] 13		2,3I0.908|48		15,996.314191		139.023 11		311.458 25		316,153.319|53		873.334132		8,070.793] 75		3,885.602|03		2.229.598)196	
																																										
Zadruge	Število zadrug	Število zadruž- nikov	Denarni promet		prejemk	Blago			Upravni stroški		Kosmati dobiček		Gotovina		Vrednost zaloge		Dolžniki zadružniki		Dolžniki nezadruž- niki		Inventar		Nepremič- nine				Ostala aktiva		Zguba		Deleži		Upniki za blago		Izposojila		Ostala pasiva		Rezervni zaklad		Dobiček	
							izdatki																																			
Nabavne in prodajne . Mlekarske	 Živinorejske .... Zadružne elektrarne Stavbinske	 Obrtne	 Razne 	 Kmetijske strojne . . Osrednje ....	77 25 30 14 9 22 18 25 1	36.140 3.581 1.187 810 546 2.225 1.429 1.553	582.734.38C 19,123.75; 403.701 1,206 622 1,740.431 135,100.52; 26,685.55: 2,267.42c	13 57 21 94 14 g; 66 82	102,996 306 6,506.29; 23.85C 272.552 78 482 20,249 925 - 3,890.285 854.455	56 OS 8G 34 47 72 11 63	97,494.548 6.050.52C 10.06C 161.101 53.807 20,652.137 3,771.311 793.33C	47 68 — 08 78 34 23 87	4,116.918 513.851 28.001 116.448 36.88; 1,78601; 210.85-1 84.428 144.08C	17 i; 64 - 5C 48 84 127 5;	7,634.672 728.043 12.298 196.891 34.578 3,852.454 691.402 73.157 7,553.36C	15 23 36 93 45 47 03 93 72	606.118 65.06C 3.124 24.131 8.897 246.821 34.835 47.17C 294.647	51 K 9; 12 6f 65 25 23 9C	21,747.665 313.747 15.075 34.987 14.06C 3,059.578 2,190.67; 336.227 4,837.048	55 05 )2f 38 34 2; 181	7,191.22( 336.841 9.848 88.22; 142.171 2,587.477 2,001.071 16.698 15,974.471	0; 68 58 75 3; 3E 35 38 i;	l,532.61.r 219.435 23.91- 24.435 50.111 1,246.145 43.47C 5.99C	45 17 48 31 15 15 57	847.671 124.935 22.365 1,499.248 11.26; 871.70C 1,045 517 96.637 1,650.528	08 - 28 )7t 75 75 3; 57 15	1,773.73; 167.358 37.79; 932.398 430.798 712.298 150.608 31.785 5,722.85;	18 77 74 08 93 - -It 86			2,850.821 75.138 17.248 26.958 15.337 228.20S 32.358 26024 9,035.317	21 51 >6; 78 4; 82 78 2S 77	120.768 1.63; 1.414 160.264 25.238 16.578 78 10.942 117.398	12 14; 17 - 4t 01 78 Ot 78	725.74 44.36? 8.847 834.43? 81.4i; 614.138 304.404 22.078 45.937	88 K 2; 58 67 7; 58	10,368.57-1 403.80; 441 257 88.20? 2,443.487 2,234.228 142.214	57 144 57 4? 2; 12	20,633,947 369.69C 38.44? 1,477 938 357.64; 5,417.032 2,750.878 298.658 37,422.027	68 68 02 47 88 01 58 68 44	3,087.401 93.065 25 218 10.445 125.36C 132.624 91.957 2.225	3; 11 61 7; 17 54 6c 28	1,472.977 181 697 34.635 13.555 28.566 304.26? 64.892 53.05; 164 295	3; 78 34 95 26 61 06 16 05	381.967 211.521 23.638 13.018 16.678 57.254 52.247 53.268	28' 70 81 30 27 93 80 08
Skupaj .	221	47.471	769,262.394	12	134,872.142	72	128.986.817	47	7,037.482|6C		20,776 856	27	1,330.817	4G	32,549.05;	67	28,348.041	57	3,146.125	It	6,169.855	6t	9,959.59?	91			12,307.418	21	454.298	78	2,681.36;	>68	16,121.77	3?	68,766.25?	137	3,568.287	48	2,317.938	>55	809.581	17
i) 3 zadruge niso poslale računskega zaključka (ena je v likvidaciji). — 2) 3 zadruge niso poslale računskega zaključka, ker niso delale. — ») 2 zadrugi nista poslali računskega zaključka, ker nista delali. — 4) 3 zadruge niso poslale računskega zaključka (2 nista delali). — ») 6 zadrug ni poslalo računskega zaključka (5 zadrug ni delalo). — G) 2 zadrugi nista poslali računskega zaključka (1 nc dela). — 7) 2 zadrugi nista poslali računskega zaključka, ker še nista pričeli delati. — 8) 2 zadrugi nista poslali računskega 'zaključka, ker še nista pričeli delati. — 9) 1 zadruga ni poslala računskega zaključka, ker ne dela. — l0) 3 zadruge niso poslale računskega zaključka (2 nista delali). — u) 3 zadruge niso poslale računskega zaključka (^na ni delala).
/
Izredni občni zbor Lončarske zadruge v Komendi, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo dne 1. avgusta 1926, ob 9. uri dop. pri g. Fr. Kepicu na Mlaki 38. 1. Poročilo likvidatorjev o končani likvidaciji. 2. Sklepanje o Shrambi poslovnih knjig.
Izredni občni zbor Ljudske posojilnice v Novem mestu, r. z. z n. z., sc bo vršil v pondeljek dne 2. avg. 1926, ob 1. uri pop. v uradnih prostorih. 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Sprememba pravil. 3. Slučajnosti.
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Poljčanah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 28. julija 1926, ob 3. uri pop. v posojilničnih prostorih. 1 Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenjc rač. zaključka za
I.	1925. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega zapisnika. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti.
Okžnl zbor Hranilnice in posojilnice Sv. Vid pri Grobelncm, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. julija 1926, ob 3. uri pop. veobčinski pisarni Sv. Vid pri Grobelncm. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1924. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti.
Društvo za štednju I zajmove u Omišlju, r. z. na
n.	j., držat će svoju glavnu skupštinu dne 25. julija 1926 u 4*5 sati po podne u društvenoj pisarni.. 1. Čitanje zapisnika prošle godine. 2. Izvještaj upravnog i nadzornog odbora. 3. Odobrenje računskog zaključka za god. 1925. 4. Evcntualija.
Redni občni zbor Lončarske zadrugo v Filovcih, r. z. z o. z., sc bo vršil dne 25. julija 1926, ob 2. uri Pop. v hiši št. 122. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1925. 4. Volitev načelstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice Cerklje ob Krki, r. z. z n. z., sc bo vršil dne 25. julija 1926 po prvi sv. maši v uradnih prostorih. 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za I. 1925. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. Sprememba pravil. 6. Dopolnilna volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti.
Občni zbor Mlekarske zadruge v Šmarjl, r. z. z
o.	z„ se bo vršil dne 1. avgusta 1926, ob 8. zjutraj v zadružnem prostoru. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za 1. 1925. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti.
Občni zbor Živinorejske In prcšlčje rejske zadruge v Ribnici, r. z^z o. z., se bo vršil dne 1. avgusta 1926, ob 8. uri zjutraj v prostorih Hranilnice in posojilnice v
\
Ribnici. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje poročila o izvršeni reviziji. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1925. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Starem trgu ob Kolpi, r. z. z n. z., se bo vršil dne 8. avgusta 1926, ob 4. uri pop. v posojilničnih prostorih. 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo a) načelstva, b) nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1925. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Šenčurju, r. z. z o. z., se bo vršil dne 25. julija 1926, ob 3. uri pop. v hiši g. načelnika Antona Umnik-a v Šenčurju. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenjc rač. zaključka za 1. 1925. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice In posojilnice v Aležicl, r. z. z n. z., se bo vršil dne 1. avgusta 1926, ob 11. uri v društveni sobi pri Kcopu. 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenjc računskega zaključka za leto 1925. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Prcmcmba pravil. 6. Slučajnosti.
Prvi redni občni zbor L delavske hranilnice in posojilnice v Ljubljani, r. z. z o., z., sc bo vršil dne 31. julija 1926, ob 19. uri v uradnih prostorih, Stari trg štev. 2/1. 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za prvo upravno leto 1925. 3. Volitev dveh članov načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnica v Svečini, r. z. z n. z., se bo vršil dne 1. avgusta 1926, ob 9. uri dop. v posojilničnih prostorih. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1925. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Mlekarske zadruge v Komendi, r. z. z o. z., sc bo vršil dne 1. avgusta 1926, ob ViH zjutraj v zadružnih prostorih. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za 1. 1925. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske zadruge v Makolah, r. z. z
0.	p., se bo vršil v nedeljo dne 11. avg. 1926 v posojil-niških prostorih. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1925. 3. Valitev načelstva. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Mirni, r. z. z n. z., sc bo vršil 15. avgusta 1926, ob 3. uri pop. v zadružnih prostorih. 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za
1.	1925. 4. Slučajnosti.
POSLOVNE KNJIGE IN TISKOVINE.
Vse članice opozarjamo, da ima Zveza v zalogi vse knjige in tiskovine, kakor jih Zahteva poslovanje kreditnih, blagovnih, produktivnih in drugih vrst zadrug. — Mnoge tiskovine nudijo za poslovanje znatno olajšanje in zasigurajo pravilnost kot npr. zapisnik o občnem zboru, vloga na sodišče, rač. zaključek. — Zveza z naročanjem na debelo zasigura tu najnižje cene.
V sledečem podajamo cene za najvažnejše tiskovine (I.), knjige (II.) in vzorna pravila (III.) i
I.	Komad
Rač.	zaključki	za hranilnice	in posojilnice	Din	—.50
..	„	za blagovne zadruge ...	„	—.50
Zapisnik o rednem občnem	zboru.........................«—.50
Vloga na sodišče (sprememba v načelstvu,
ali prememba pravil).........................—.50
Vloga na okrajno glavarstvo (predložitev
računskega zaključka)........................... —.50
Izpiski iz knjige hranilnih vlog................ 1.—
Izpiski iz knjige posojil......................... 1.—
Tiskovine za izvl. tek. rač..................„ —.30
Zadolžnice na poroštvo..........................—.75
Zadolžnice na vknjižbo..........................—.75
Zadolžnice na amortizacijo......................—.75
Prošnje za posojilo............................... —.50
Pogodba za kredit v tek. rač....................—.75
Obrestne tabele (na kartonu	i'A% do 6%	..	2.—
„	„	6K% do 7%	(na papirju)	„	3.—
..	VA% do 8K%	„	„	3.—
„	„	9% do 10%	„	„	3.—
Listek	za	izplačilo	vloge.....................—.10
Listek	za	izplačilo	posojila..................—.10
Opomin dolžniku . . .•............................. —.10
Opomin porokom.................................... —.10
II.	Komad
Knjiga hranilnih vlog 50 listov .... Din 60.—
.,	„	„	100	„	.............105,—
„	.,	200	................. „ 190.—
Knjiga	posojil 50	listov.....................65.—
100.............................110 —
„	„ 150....................................  155,—
Razdclnik za kreditne zadruge 50 listov .	„	60,—
„ .. ., 100 „ . „ 100.— .............. ,.	150	.... 140.— ,
Razdclnik za nedenarne zadruge 24 listov . Din 40.
50	.......... 60.-
„	„	,.	100 ............. 100. -i
Blagajniški dnevnik 100 listov.....................  45.
,.	„	200	  75.
Knjiga tekočih računov 50 listov.................. 40.—
„	„	„	100	.................65
„	..	..	200 .................... 120.
Amerikanski Journal za blagovne zadruge .	„	200.—
Knjiga denarnih listkov 100 strani ....	,.	15.
Knjiga pristopnic 50 listov......................... 12.
„ „ 100 ...................................... 16 -
Knjiga nepremičnega inventarja...............„	50.—;
Blagovni skontro..................................75.— ■
Nakupna prodajna knjiga..............................75.
Strace............................................105—j
Deležna knjiga 100 listov...........................45.—
Deležna knjige 200 listov..........................  75...
Blago-oddajni blok ................................ 24.—
Hranilne knjižice (lično vezane v šagrinpapir) „	4.
„	„ (vezane) ........................... 3.
„	„ j(broširane) ......................... 1.—
Zadružno-posojilnc knjižice....................... 3.—
Knjižice za imetnike tekočega računa .	.	4.
Knjižice za električni tok......................... 1.50
III.	Komad
Pravila za hranil. In posojil. (Rajfeis.) . .	Din	2,—
Pravila za hranil, in posojil. (Schulz.) .	.	„	2.—
Pravila za kmetijske nabavne in prodajne
zadruge .......................................... 2.—
Pravila za živinorejske zadruge .................... 2.—
Pravila za kmetijska društva (strojne zadr.) „	2,—
Pravila za mlekarske zadruge...................... 2.—
Pravila za zadružne elektrarne.................... 2.—
Pravila za zavarovanje goveje živine . .	„	2.—■
Ali ste ze dan
Hranilnega in podpornega društva zadružnih nastavljencev r. z. z o. z. v Ljubljani?
Ako še niste, pristopite takoj, kajti le članstvo pri tej zadrugi je pomembno za Vašo bodočnost. — Ne zahteva se od Vas nl-kakih prispevkov razen članarine 120 Din, ki jo vplačate enkrat za vselej. Zato pa Vam nudi zadruga preskrbo za starost, v slučaju bolezni ali brezposelnosti oporo, po Vaši smrti pa skrbi za Vaše sirote. — Pristop javite po dopisnici na naslov društva: Dunajska c. 38/11.

Za Zadružno tiskarno Srečko Magdič.