Knjiga 5
ŽIVliЈЕЈЧJE Џ SVET
Štev. 3
I '-'Mjana. dne 18. januarja 1929
Leto Ш.
Streli pred satanom
Velike duševne epidemije v prejšnjih stoletjih
Verniki in satan
Človek naših dni si ne more zamisliti, kakor strahoten ie bil nekoč satan v človeški domišliiji. Ce prelistavamo stare knjige in zapiske, naletimo vse
teva nalik epidemiii. ki za njo ni zdra« vila: bli so časi. ko so šle take duševne epidemije širom Evrope in po« vzročale z ene strani težke živčne ia duševne bolezni, z druge strani pa po«, kolje, umore, požige in druge strahote.
ČAROVNICA V PODOBI MAČKE SESA DOJENČKU KRI
?omo primerov uprav blaznega strahu pred peklenščkom, ki se prikazuje ljudem v nairazlične.iših podobah. A strah ne stiska samo posameznega grešnika za srce. Celih množic se lo-
Za vsemi grozotami ie stal satan — izmišljeno. bajeslovno bitje, ki preži na grešne duše in nenehoma neti zlo na svetu. V hudih časih, ko so ljudie trepetali pred kugo. vojnimi pohodi in
lakoto, ko so bičali njih domišljijo ne-umljivi dogodki, se je satan — in učeni ljudje so se resno prepirali, koliko teh nestvorov premore pekel — izobličil v ostudno pošast, ki je neusmiljeno mučila domišljijo ubogega človeka. Pred to epidemijo ni bil nihče varen; ne samo globoko v srednjem veku, ko je bila izobrazba omejena na neznatno število menihov, marveč celo v 16. in 17. stoletju, ko se je prebujala stara antična kultura, so se mnogi učeni ljudje bavili s problemom satana, z njegovim vplivom na ljudi, trepetajoč pred njim, ki so ga sami videvali v vročičnih prividih (halucinacijah). Med preprostim ljudstvom je bila vera v satana razširjena toliko kot vera v Boga: često ie prva celo zasenčila drugo. Boga so »videli« le redki izvoljenci. dočim se ie satan »prikazoval« tudi najrevnejšemu človeku, vsemu obteženemu z butaro grehov; odtod njegova večja popularnost. Sploh se zdi, da se je videl satan bližji človeku nego Stvarnik, ki je bil toli ravnodušen nasproti človeškemu trpljenju. Zato se je domišljija, ki je že sama po sebi nagnjena k zlu. rajši bavila s peklenščkom; kult tega roga tega bitja ie poprijel ponekod verske oblike in se je morala duhovščina sila truditi, da ie zatrla zablodo. A strahu pred njim. ki se je drznil klnbovati samemu Bogu in ki je bil sejalec vsega zla ter tajen prišteli čarovnic in brezbožnih učenjakov. ni mogel zatreti noben kristjan. Če danes nomisHmo. koliko človeških solza iin krvi je bilo prelitih zbog tega, nas prime groza.
Prva kuga satanizma
Epidemično se je širil ta strah zlasti po velikih vojnah, ko so bili ljudje telesno naibolj izčrnani. duševno pa najbolj razdraženi^ Zdelo se iim je, da so njihovih nevolj in nesreč krive čarovnice. ki so zveste dekle Dekla in njegovih gospodarjev. Še niso vetrovi raznesli grmade, ki so na nji cerkveni očefcie v »božjem imenu« in v korist angleške politike sežgali mlado, junaško Francozinjo Ivano d'Arc, »deklo satanovo«, kar odkriiejo v bližini Lausanne tajno zbrališče pristašev satanovega kulta Članom te zveze so pripisal1 mnnea	Hpiam'a- trd; se celo, da so gojili ljudožerstvo. Pravih dokazov za to ni bilo; prav verjetno je. da so si nasprotniki te strahote iz-
mislili, da bi boli ponagajali satanu, ki so se ga sami bali. Prokurator je odredil sirovo preganianje Zaprli so več sto oseb. Med osumlienci so bili tudi ljudje, ki so pritnevali stavljenim jim vprašanjem o stikih s satanom samo da so se bili izoenili torturam. zlasti lomljenju kosti na kolesu, s katerim so mučili one. ki so trdovratno tajili.
To ie bilo 1. 1436 Raziskavanje navedenega slučaja ie dvignilo vzlic temu. da ni bilo časnikov in drugih sredstev za širjenje vesti, po vsej Evropi velik hrup. Od ust do ust je šla vest, da so ljudje tam in tam redno občevali s satanom. Cerkveni krogi so vest samo potrjevali, zakaj krivci so bili obsojeni in so mnogi poginili pod krv-nikovo roko. To ie napolnilo pravične in nepravične, grešne in krepostne ljudi z nezaslišnim strahom. Kmalu na to se je pojavila v Flandriii prava epidemija strahu pred satanom. Pošteno in verno živeči so kar čez noč občutili, da so zašli v satanovo oblast. Ta fiksna ideja, ki se .ie prenašala od človeka do človeka, se je zagrizla s tolikšno silo v domišljijo, da so ljudje iskali zdravila kakor v težki bolezni. L. 1484. je izdal papež Inocent VIII. bulo, v kateri govori že o mnogih epidemijah, n. pr. v Kelmorajnu, v Mon-guci.ii. na Solnograškem in drugod. V raznih mestih so se vršile pridige in neke vrste shodi o tem vprašanju in učeni patri so dajali ljudem nasvete, kako naj se varujejo pred srečanjem s hudičem.
Hudobec ne miruje
A peklenšček se je že tako trdno zaril v ljudsko domišljijo, da se ni dal ugnati ne z molitvami in ne z blagoslovi V vsei Fvron; so h'li čedal;e pogostejši pojavi množestvenih halucinacij L 1491 ie nastala v samostanski ženski šoli v Cambraiju nezaslišana a. nika. Deklicam se ie pr kazal sam satan. Napol oblečene so poskakale čez samostansko z'dovie in se vrešče raz-bežale po okolici. Od, groze so splezale na drevesa in na strehe: skakale so boljše od naisnretneiših akrobatov. Nekatere so vešče posnemale meketanje koz in laian.ie psov Druge so iele govoriti grški 'n latin(=k: ter nrerokovati bodočnost. Ko so i.ih pomirili, so vse pripovedovale, da ie satana pripekala v samostan Janma Pothière. ki je bila izmed nun najlepša ženska. Janino so
takoj zaprli in jo jeli mučiti. Pod pritiskom strašne torture je priznala, da je imela 434 sestankov s hudičem. Umrla je v ječi v Cambraiju.
Leto dni pozneje je bilo v navarskem Kraljestvu, na trgu mesta Estella, javno do krvi pretepenih sto in petdeset žensk. Vse so priznale, da so imele ljubezensko razmerje s hudičem, ki jim ie prihajal ob sobotah na obiske v podobi črnega kozla.
Slabše se je godilo čarovnicam v Saragosi: le-te so po trpinčenju sežgali na grmadi.
Drugačne pojave srečujemo ob istem {asu v Lombardiji. Italijanske čarovnice označuje vera v možnost, da se Izpremene v živali. Te ženske so pognale čarobno formulo, po kateri so se pretvorile v mačke, da «e lažie vtihotapijo v tuje prostore. Tu so zavdajale neljubim ljudem in sesale dojenčkom kri. Matere so zjutraj odkrivale na telesih svojih malčkov sledove mačjih zob. Krivda teh čarovnic je bila često uradno ugotovljena: dognali so jo posvetni in cerkveni sodniki.
L. 1521. se ie poiavil med ljudstvom v jurajskih gorah hudobec z novimi iz-kušnjavami. Njegovi zavezniki so se pretvarjali . volkove, ki so napadali Človeška selišča. Gorci so imeli hude muke, prirejali so procesije in ekspe-dicije ter so sami lovili sumljive osebe. Ohranile so se nam listine o teh procesih. Iz njih posnemamo, kako hudo ie nekatere ljudi prijela ta duševna epidemija. Brez trpinčenja so priznali, da so uživali žensko in otroško meso. Oblasti so odredile natančno preiskavo, vendar pa vzlic zatrdilom obdolžencev niso nikier našli knct: njihovih žrtev. Bila je samo domišljija. Kljub temu so v Polig.ii sežgali na grmadi dva volkodlaka: Petra Burgota in Mihaela Verdunga.
Sredi 16. stoletja se je razširla strašna epidemija živčnih bolezni. Nje Žrtev so oostamle zaoovrs+io nune velikih samostanov na Nizozemskem, Brandenh>"\skem v rensk:h nrovincah in v Italiji. Prvi pojavi so jeli nastopati po navadi v korizmi. kar si lahko razlagamo z dolgotrajnim in težkim postom, ki ie oslabil organizem. Nune so se predramile iz spanja in zbežale na hodnik, kričeč, da jih nevidna roka ščegeče po podnlat'h Niso mogle mirno stati: venomer so prestopale z noge na nogo ali pa padale na
tla in se vile v silovitih krčih. Nekatere je prijel nezadržljiv smeh; skakale so vse do stropa in padale nezavestne. Bile so tudi take, ki so se povzpele na okna in se spustile navzdol, ne da bi se jim bilo kaj zgodilo. To se je ponavljalo dokaj često skozi štiri leta. Potem so postajali pojavi čedalje redkejši in napadi so trajali le nekaj minut, dokler niso izginili.
Tudi to so pripisovali satanu. Nesreča je hotela, da so osumili neko starko iz okolice, ki so jo brž zaprli in podvrgli torturi, vendar ni vzdržala na-tezanja na kolesu in je med trpinčenjem izdihnila.
Podobnih pojavov je bilo čedalje več. V ženski samostanski šoli v Kn-torpu blizu Strasbourga so gojenke — po večini same plemiške hčere — dobivale sila krčevite napade. Ko je le ena izmed njih občutila v svoji celici znake bližajočega se napada, so druge v ostalih celicah postale nemirne in so prav tako' skočile pokonci. Kadar so bili napadi težki, so se dekleta zvila v klobčič, se praskala Po obrazu in očeh, grizla druga drugo in si pulila lase. Gorje moškemu, ki bi bil prišel v njihovo bližino. Nekatere posvečene neprevidneže so tako izgrizle z zobmi, da so morali dolgo lečiti svoje rane. Pri preiskavi niso gojenke nikdar izdale začetnice, vse pa so tožile, da jih 'e nekai ščegetalo po nodplatih. .
Kmalu nato se je epidemija prenesla v bl'*rt'e mesto in odtod v Strasbourg. Neki prošt je pozval ljudi, ki s*o čutil' šče°etanie no o.odnlit:h. v svoje stanovanje in jih ondi podučeval, kako bi se z molit^mi in križamem iznebili peklenščka. Gostje pa so nenadoma dobili nanad in so zajezdili stolce kakor blazneži, meketaioč in lajajoč. dn ie prosta orHemala groza.
Hudičeva ljubica
V Sabandij.i se ie 1. 1574. neka meščanka iz boliše Ir'ïo iavno obtožila pred cerkvijo, da ie čarovnica. Ženo so takoi zaprl' i.n postavili pred sodišče.
Niene izpovedi so bile take., da so sodnikom in pričam vstaiali lasie pokonci. Pr'zna'a ie. da že dolgo vrsto let služi hudiču. Seznanila se ie s peklenskim poglavarjem tako-le: Nekega večera je šla Čez travnik svoiega brata. kar ii priteče nasproti rdeča lisica. -Žival ie iznregovorila s človeškim jezikom in povedala, da je hudič Mor-
guet. Obljubil je, da bo imela vedno dovolj denarja in obleke, če poklekne pred njim in ga poljubi na rep.
Zenica se je sila prestrašila hudičevega glasu in dO'kaj časa ni prišla do
sape. Slednji je občutila M se"b\ žen-siko in ni trajalo dolgo, pa ie izpolnila hudičevo željo. Satan ji je izpulil las iz glave in dal neko palčico, s katero je lahko dosegla vse. kar je hotela. Posihmal je redno zahaiala na vrh neke gore kier so se zbirale čarovnice. Semkai je prihajal papa Morguet. Z njo sta letala na goro tudi njen mož in hčerka ter nekateri sorodniki. Pri nadaliniem zasfiševanni ie 'zdala vsa imena le-ti so izdali nova imena im tako je dobil proces nesluten obseg.
: Iz tega kraia ie takrat pisal neki pisar svojemu nriiateliu:
»V Sabandiii in v okoliških krajih je toliko čarovnic da ie vse mesto z bližnjimi vasmi-vred pod njihovo ob-lastio: pošten človek ni nikdar siguren, s kom ima opraviti.«
Dasi ie (za nas) iasno. da gre za slnča' blazne ?en«ke in za psihozo množice, ki ie živela v s'abih razmerah in v večnem strahu Dred satanom, so modri sodniki obsodili na grmado to žensko in še leno število drugih oseb.
Nadalinje halucinacije množic
L. 1582. je bilo za starodavno mesto Avigrop sila nesrečno. Prebivalstvo
je živelo v strašni bedi: kruh iz sena îe bil edin na mizi. Jele so nastopati halucinacije množic. Ljudje so videli, da so naskakovale mesto cele legije hudičev: nastala je nepopisna zmeda. Vse mesto se je zateklo v cerkve i'ščoč varstva pred peklensko vojska.
Podobno, a še huiše ie bilo nekako ob istem času na Lotrinškem. Tudi tu so se nešteti liudie sami obtoževali zvez s hud:či. Brez trpinčenia so izpovedovali naiboli fantastične nodrob-no«ti o ses+n"V:ti <; bn^oHr-ern Ko SO
nekatere postavili na grmado, so vriskali od veselja češ oeem bo oči«tii mihove po satanu oskrumene duše. Drugi so. ne čakaje obsodbo, poska-kali z oken. se obesili ali si nrerezaU grlo. da bi se čim nreie — kot so verovali — odkrižali hnd:čev!h zank.
T"di tu ere za nsihnzo množice.
Časi. v katerih so bili moeoči tak! in podobni poiavi, so bili strašni. StraT? pred vsemogočnim satanom je rodiî grozne no'ave Liud'e ki so si domiš-■Ijali. da i;h ie obsedel hudič, so v skupinah hodili no vaseh in mestih in tako divie rjoveli, da so iim prihajale pene na usta. Ob pogledu na nje se je
toteva! tudi drugih blazen strah Tako so se duševne zablode širile prav kakor kužne bolezni. Liudie. ki so bili še včerai mirni in normalni, so danes ostavili hišo in rodbino in se pridružili procesiii riovečih sa»anov'h mučencev. Vsi ti so bili izgubljeni. A4 so se sami pokončali ali na sn iih obsod!l' prazno-verni sodniki na grmado, veruioč sle-w vsem izpovedim njihove blazne do-mi«liiie.
Rioveči obsedenci so v nekaterih po-Kra''inah plesali posebne plese, ki so delovali na druge z neodoliivo suge-stivno slo Se dandanašnii se vrše v Luksenburgu tradicionalni plesi, ki sponvn'aio na to duševno ep;demi.io.
Lahko bi izpolnili debele knjige s Pripovedovanjem o teh duševnih epidemijah. Na; omenimo samo še eno naistrašneiših. ki se je poiavila v okolici Bavonne in Saint Jean de Luz na Francoskem. Ondotni prebivalci. Bajki po plemenu slove še danes kot ne-ukrotliivo. s!1no temperamentno ljudstvo Ondi se ie poiavila v 17 sHetiu težka živčna bolezen in se razširila na 27 župnij. Podiviani obsedenci so prihajali v skupinah vse do mesta
Bordeaux, kjer jim je moralo vojaštvo zabraniti vhod. Oblasti so jih naposled vendarle ukrotile. Preiskava je dogna« la da so te psihoze nastale po krivdi nekaterih verskih blaznežev. ki so videli hud ča v podobi črnega kozla. Nenadoma se je vedno več ljudi obtožilo. da ohčujeio s hudičem Pripovedovali so. da jim je hudobec velel. naj si prirejajo opojne pijače iz otroške krvi Halucinaciie so bile tako silne da so mnogi še med razpravo glasno klicali B^cebuba. roteč ga. da jim pride na pomoč. Ko so nekaterim lomili kosti, so v ekstazi prepevali pesmi; zbudivši se iz nezavesti, so pripovedoval1 da niso čutili bolečin. Posebno so čislali žabe. ki so se iim videle hudičeve živalice in čijih mast je veliko zalegla
Zopet so vzplamtele grmade, toda mnogi ljudje so pobegnili v Pireneje in ondi nadalievali ku't satana.
Skratka: bili so časi. ko ie bil saitan v človeški domišljiji tako živ, resničen in povsod pričujoč, da so ljudje iz samega strahu Dred njim počeniali zločine. da bi se mu prikupili. Satan je bil močnejši od Boga.
Gospod Merlin Riterberški je živel v času. ko ni bila še odkrita Amerika na gradu enakega imena v Brdih. ki ga danes ni več in je sta!, tako trdijo zgo-dovinarii med Višnievikom in Fo.iano na primerni višmi. Svoje pristave ie Imel v Senožečah in v Višn.iaviku. le Fojane se ie izogibal ker se zarad: neke pravde n: miiazno gledal z ondo'ni-mi gospodi Če h' pogledovali nodobe Mer'inovih n-pdnikov bi po n;ih visokih postavah in zaietni^ tre-lT'hi^ 'ahko sklepali na nip^ovo noetavnost Vendar ,5a mu ip rmt! d->1a nh nvVv« z imenom eraš^aka 'p slavno te'esce. Ne prvpga пр drnfrpi-o mi'; M-^l-'n ni zakrivil kakor tnd' fpgà ne da ie rad uhaial pp«t4n!a,Tn iz g^adu in ' se vaVial z briškimi otroci v blatu. To njegovo
Povest o graščaku, ki se je v past ujel
t. DEL,
nagnenje, ki ga je baje imel v krvi. je dajalo povod za razne govorce. Še dobro da ie bi' oče dovoli zgodaj umrl, sicer bi bili nastali za materino čast hudi boji.
Mati sp ie trud'la. da bi naredila iz sina vrednoo-a notomca sv-o'ega rodu. V tr^h !ez!kih m" ie dn-n-^dn^ala kaj se опп^ч лдо.гт;п çpn'etka ni maraî zato dpbp'o ie c'pdV 'n mn''1 oblpko. Ko ip to^Wn	da ip l^hVo pre-
tene' »»•"«•»o	i-! - nî zado-
sti na široko îzoeni' ie npkoliko zrastla niee-ova zavest. S'edniič mu ie mati umHa Та^ ?» i® ■» 'vxVn d a \a nostaï boo-at a sam ni vedel Vakn jn zakaj.
Materina cmrt ;n ^n^a^tvo «ta ти bas orav n^^lo	i« m-vli^ri itf
suh, je po dedih podedoval neizmerno
žejo, ki jo je zalival vse dni. Mati ga je nagovarjala, naj ne pije, a ker je že prestal viteški udarec, bi bil rad videl, da bi ne imel varuha. Posebno zato ne, ker mu je od igranja z briškimi otroci ostalo tako nagnenje do briških deklet, da ga ni mogel krotiti. Sicer oa so pravili Brici. da njegovi očetje v tem oziru niso bili nič slabši.
Po materini smrti je glede pijače in deklet prekosi) vse svoje prednike, ki so ga z zabuhlimi obrazi zavidljivo gledali raz stene kot da ga hočejo požreti. Oospod iz Fojane. ki se takrat še ni prepiral z njim. je ob nekem obisku s strahom pog edal pod mizo. da bi videl, kam izliva riterberšk: gospod toliko vina. Kaj ie videl tega nikoli nikomur ni povedal, bil je ^reveč pijan.
Kar se žensk tiče, so pripovedovali, da je kljub svojemu blagorodju odnesel nekaikrati bolan hrbet iz Višn evika in Biliane Kar ga je najboli iez lo. je bilo, da ni vedel kdo ga je natepel in se ni vede1 nad kom maščevati Ko ie neke noči odnesel od enega izmed podložni-kov iz Senožeč krvavo hutico. ie bil skrajn: čas da se oženi To mu je svetoval tudi eden izmed sorodnikov iz Krmina1 ta mu ie tudi izbral nevesto.
Nevesti je bilo ime Luitgarda: bila je večja, starejša in modrejša nego on. Tri mesece ie bil njen jetnik, niti za toliko ga ni izpusti'a iz grada da bi se bil nadihai svežega zraka. Brici so govorili. da je МегГп postal pnščavnik bili so veseli, v Biljani so pripravili pravcato vese'ico na katero so novabili tudi svojega vikaria Med vese'ico je v ženin' odsotnosti M°rlin ušel \7 grada, pridrl v Bi'iano se opil iema' fantom dekleta iz rok in s? sploh vede1 kot človek ki mora nlačati za tri mesece prestanp nokore B^ici so si že nomeži-kovali da bi ea nalvli. k^ se ie prikazala na konin T.ni'crarda in . no. Brici so še doleo potem orioovedova'i da niso niko'i videli da bi katera Brika tako otenala svojega moža in ga vlekla domov.
Ta zakonska 'di'a se n; nadilieva'a v tako st-rosfom praven Kadar ip era-ščakinia šla 7 d^^a v Krm'n a'i v Oo-ricn se ie n'en Merim emp' na^ti Luitgarda te v<mr fo 'zvedela a ie natisnila eno 0V0 7aVnn<?kn	ie iemala
str^5Vmp?ivfln?a v ^riiçre 7РП"ке tT)U p! o-'niictila Tn so rfnHntT ^o^rn vedela Če se iim ie nri dp'" na ?raisk:h niiva"h in vipocT-ad'h grpSč.ik preve* la-
skal, so znale tako zavreščati, da so јШ slišale vsaj grajske mojàkre, če ne Lujt-garda sama.
Merlin radi tega Bricev ni rad imel, pritisnil jih je, kjer jih je mogel, dasi nagnenja do Brik tudi zanaprej m mogel zatajiti. V Biljano ga je bilo sram hoditi zaradi sramote, ki mu jo je naredila žena na javni veselici. V Fojano ni maral zbog prepira z ondotnim gra-ščakom. V Senožečah je živel taisti podložnik. ki mu je naredil krvavo bu-tico, zato mu je gorelo za ušesi, če je moral iti mimo.
Ta podložnik je bil Tevže; njegova žena. zaradi katere se ni bal čehniti graščaka po glavi, mu je bila že umrla. Hči Tonca je Imela osemnajst let: bila je lepa. imela je rada očeta, še rajši je imela dva potepuha ki sta včasi potrkala na njeno okno. a ni vedela, katerega naj vzljubi Potepuha sta bi'a z Dobrovega doma. eden se je imenoval Kljukec. a drugi Bnrkež. obe imeni pa sta bili izmišlieni. Oče je pravil, da sta tatiča Hči tega ni verjela, ker bi se bila rada omožila Oče jo je imel rad. a ne rajši nego kravo ki ie bila tako opita-na kot nobena dru,ga v vasi Deiali so, da jo pase pretesno ob grobovih travnikih in njivah Iz tega razloga se ie Tevže baš tako ogibal Merlina kot on njega.
Ker ga ni maral srečati, ga je srečal Merlin je imel v Višnieviku pristavo in na pristavi vdanega hlapca, ki ga ni izdaia' ženi kot moiškre Kadar Lu.it-garde n: bilo doma se ie парођ'1 na pijačo sam. vsakokrat sp ie vračil nožno domov Tevže pa ie imel v bl^in' eradu priiate'ia ki mu ip da'	kadarkoli
je nriše' k nietnu in *e bil baš ori vol i j.
Tako se je zgod:lo da sta se neke noči ob luninem sv:tn in ob kvakan'u žab vračala oba viteza ze'o po7no domov ob takem času in no takih ooteh, da sta morala na'etet' dnig na drugega Dve maHadraio^i s°nci sta se b'i?a-li s p'avaiočimi rokami dvoi° iPz'vov je neutrudno eovnnVi besede br?7 zveze m г muko izražalo zmedene nrsli.
Nenadoma sta «p s°nci "rebndi'i iz piianih sani ustavil! c+a «e T">v'e ie za-k'ical- »S not" A'i ne vidiš, da ie še zame nreo7ka?<!
»Kai?» ie mom'ial era^čak in zbiral trudne m:s'i
»Ti na nisi — '7 naš° vasi...« ie silil Tev*e s no"-'edom v senco, da bi io prepoznal. *Kie oa si se ga natrkal?«
»A, a?« je zijal Merlin in hotel dvigniti palico, a je ni mogel da ne bi padel.
»S poti pravim! Poho-dim te!«
»Boš tiho!... Boš šel!... Hop!...«
Graščak se je zagnal v Te vzeta; toliko. da se nista prevrnila ostala sta na nogah Tevžetu je padel klobuk na tla.
»Vidiš,« se je hudimal Tevže. »Pravil sem ti. Zdaj mi pa klobuk poberi...«
Merlin je stal v senci in ni vsega razumel. Le zdai zdaj mu ie zablisnila zavest, a mu je znova ugasnila. V teh bliskih zavesti se mu ie zdelo, da vidi znani obraz podložnika v luninem svitu pred seboj. To ga je razburilo, da je zak'el po tatinsko.
Ta kletvica ie Tevžetu mahoma razjasnila razum. »Ta ne more biti drugi,« si je misli, »kot vikar ali graščak Ker vikar ne pije. fe gotovo graščak. Vrag mi ga ie privede! pred nos.«
Objel ga ie strah ob enem mu je bilo prijetno da sta s-e srečala v enakem položaju Hotel je zgrabiti za klobuk: »Milostni gospod « a se ie zavedel, da klobuka nima. »Milostni gospod,« je zajecljal. »vi ste ...«
Graščak ie zarentačil skozi blisk zavesti in mu da' dva nel°pa nrivmka.
»Milostni gospod ne bodite hudi! Saj bom sam oobra' klobuk ..«
In se ie trudi' nred eraščakom. da bi se upognil ni se mogel.
»Kako se upaš biti tako pijan?« je zagodrnial Merlin.
»Pijan?« se ie smehljal Tevže, ki јб dob ! nekai poguma »Saj nisem bolj pijan kot vaša gnada.«
»Jaz?« ie deja' graščak in «e v na-va'u pijanske ieze navalil na Tevžeta. To pot se mu je posrečilo Oba sta se zva'ila na tla Čez nekai trenutkov sta sedela za korak drug od drugega Po-îzkuïa'a sta se dvigniti, a se nista mogla Bila sta oret^žka To ;e gra^aka tako raz'ezi'c. da je začel mlatiti Tevžeta s nalioo.
Ta mu ie pa 1'c-o vzel in mu 'e ni hotel vrniti To ie raziezilo graščaka le še bolj oihal ie in se penil.
»Ali mi boš dal oalico?«
»Bom če me n» bo tepla vaša gnada » ie odsrovaripl Tevže.
»Dvigni me! Kai misliš, da bom tu ležal.«
»^af sam ne morem vstati,« je javkal podWnik.
»<">mu si me pahnil? Jutri ti pokažem!«
»Saj se je vaša gnada zaletela vame ...«
Cuk se je oglašal v grmovju, mesec je zašel za drevesa, v mlakah so vpile žabe. Iz tal к dihal mraz. prehajali telesi in polagoma treznil oba možaka.
»Kje pa si se tako napil?« je vprašal slednjič graščak.
»Ali ne smem biti pijan, vaša gnada?« se je Tevže izognil odgovoru. »Bog ga je dal. vrag naj ga vzame, ne? Ne. palice pa ne dam. da me bo potem tepla vaša gnada ...«
»Ti bi ne smel biti pijan, če sem jaz pijan,« je gonil Merlin svojo. »Ali si slišal?«
»Zakai ne, vaša gnada? Ali ga ni Bog za vse dal?«
»Zato ne,« je odgovoril grof, »da M mi pomagal na noge. Daj mi palico!«
»Ne dam!« je dejal Tevže odločno in si sam pomagal na noge. Šlo je. Ko je stal in se opiral na graščakovo palico, je ta skorai zbesnel. Tevže mu je ponudil roko in palico in ga poizkusil dvigniti Merlin se ie oprl sprva na vse štiri, polagoma ie s pomočjo Tevžeta premagal svojo težo in stal na nogah. Jedva je stal ie že zamahnil s palico po možu: ta ie na to čaka! in se umaknil-
»Tega pa ne!« se je režal.
»Boš šel sem!«
»Nak! Ne grem!«
»Pridem.« ie odgovoril Tevfe zvito, »če se bo zgodilo tisto, kar si jaz želim «
Tudi graščak se ie naredil zvitega in je deiab »Nai bo! Kaj pa hočeš? Krvavo zadnjico ali pijače?«
»Piiače.« ie odvrnil T^vže, »ne palice Če mi daste piti hom tiho in ne bom pripovedoval da sem se srečal z vašo gnado ..«
Graščak bi ?a bil udaril, a ga ni do-r.eeel Slednjič ie prstal na to da bosta pila za stavo kdo več oopiie.
»Kaj ti bo-ri dal. če stavo izgubim?« je vnraša! Merlin.
»?od vina « ie blekni'1 Tevže.
»In ti meni pitano kravo!« ie pribil graščak
»Ol-ei ga. ve zanjo!« ie pomislil Tevže »Bog ve če mu niso tudi noveda'i, da oas°m ob nipcovi njivi « Iz bo;azni je pr'stal V tolažbo si ie mis'il- »Sai te bom' Iz dveh takih cra^akov bi Bog ustvaril ipdva ene^a Tevžka«.
»Ro5 n:hal	ce ie graščak
zadovo"TTn s'mehlia' nr^d se in krovsal proti gradu, ki je med črnimi smrekami
ves sijal v mesečini...
Tevže ni snedel besede. Oblekel se je praznično in se je oprezovaje prikazal na gradu. Povedali so mu, da je dejal graščak, naj pride na pristavo v Višnjevik. kjer ga čaka njegova gnada.
Mož j« bil nekoliko zaskrbljen, mislil je. da je morda kaka zvijača, a .ie vendar šel. Ko je ug edal grašiaka med majolikami. je spoznal, da je na varnem. Še smejal se mu je in mu je takoj aatočil do vrha.
»Tu imate kakor v malih nebesih, vaša gnada,« je spregovoril Tevže.
»Mhm!«
Graščak ni govoril mnogo; sedel je naslonjen na stolu, nogi sta štrleli vsaksebi. da mu ni delala nadlege širina trebuha, ki jo ie Tevže premeril in jo primerjal s svojo. To ogledovanje je bilo zadovoljivo, za kar se je nasmehnil in začel piti. Graščak je dvignil majoliko, jo nekoliko pridržal pri ustih, nato si je obliznil brke. Majolika je bila prazna.
Tevže te umetnosti ni zmogel. Dvakrat ali trikrat se je moral oddahniti, zajeti sape. sicer mu je vino sililo skozi nos. Parkrat se mu je zdelo celo greh. če kdo na tak način zliva vino vase kakor ta človek. Slednjič se je tolažil, da' se bo že utrudil; vselej pa, kadar ie z Merlinom vred postavil prazen vrč na mizo., ga je oblil mrzelpot.
»Veste.« ie hotel oripovedovati, »ne-Jcoč seni popil petdeset bokalov... v tako kratkem času..,.«
Merlin je zamahnil z roko.
»Ali ima krava kaj. mleka?« je vprašal.
»Dva meseca po teletu je.« mu je odgovoril Tevže, In si je mislil: »Misli, da ima mojo kravb že v žepu. zato iz-praŠMip.,«
»Pravijo, da je debela. S čim jo krmiš1?«
»Vse ve. od vra^a >e « si je mislil. Na^o ie odgovoril- «Vse žre kar ii pride pod zobe« Paznredal ie dal'p mis'i: »Čakai r^qj te ia? ugriznem.« Vnrašal ?a ie- «Kateri sodeč vina je pripravljen 7am°?«
»Tisti ki si ga hnš sam izbral.« je odv-n'1 srqîfak mirno.
»Nisi svpst zrnate « se 'e oddahnil T<*v7e no novi mqio'iki in še v>ra?al: »Кдко bova vedela, kdo ie prvi omagal0-
»Ta kï ne nmqçra. naj izpuli drugemu бор las nad senci.«
Tevžeta je zaskelelo.
»Pijl« ga je preganjal Merlin in pil tudi sam.
»Vaša gnada nima dna...« je opomnil Tevže.
»Vrč ga ima,« je odvrnil graščak in ukazal znova naliti.
Tevže ie začutil polagoma neznansko vročino po vsem telesu. Nekaj ga je dvigalo, kakor da ga je izpodkopala voda, šumelo slednjič se je iz te šumeče vode izkopala pitana krava, kot ena tistih, o katerih se ie sanjalo egipt-skemu Jožefu: ta krava mu je napolnila vse možgane. Vprašal je:
»Ali naj pridem takoj jutri po sod vina?«
Ni prejel odgovora ...
Tevže se je vrnil pozno po noči in po neznani poti domov. Nad senci mu je manjkal šop las. Z muko se je trgal iz pijanosti, a se ni mogel iztrgati. Zaskelelo ga je. da se je zgodilo nekaj grdega, a ni mogel jasno razmisliti, kaj. Slednjič ie legel in zaspal Ko se je prebudil, mu je bilo v hipu jasno. Ni treba, da je šele segel z roko nad senca.
Krava ie bila izgubljena, sodeč vina tudi. To ga ie navdalo s tako neizmerno bolečino, da se je s težavo ubranil solz, ki so mu same od sebe sil le na lica. Slednjič se je vdal v usodo in dejal hčeri:
»Dobro, pomolzi kravo in ne dajaj ji več klaje. Gnala jo boš v grad.«
»Po kaj v grad?« ie vprašala hči.
»V grad. sem dejal!« se je razhudil oče. Nato ie oovedal hčeri vse. kar se je zgodilo. Tonca je sedla, obrisala si s predpasnikom oči in ker je mislila boli na snubce kot na kravo, je kmalu naš'a nameten svet.
»Oče.« je dejala »Čermi bi jo gnali v grad. naj sami pridejo nonio.«
»Saj res,« se ie tolažil Tevže in v duhu preklinia1 svoje grlo, ki ga je spe'ialo v nesrečo.
čez nekai trpm-t^ov ie našla hč; še pametnejši nasvet, »Ka.i bi bilo.« ie dejala. »če b: š'a nrosit na s^ad. nai na-m prizanece'o Pitona sta bila morda se je P"-aščak le šali'.«
»P»-av irn^š « ie d°;al ki v« ie medtem obšla šp druga misel. »Rog ve če ni grač^kmia doma. še ozmerja'0 Ho rad; tep-a.«
Tonca ie vzela pra?"io ruto. bila ie ko rokica ko se ndnrav^a v grad „Me povqh' m «ol7e'« ie Tev*p za njo. »Pa pokloni se gnadljivi gospé.«
Ali je človeški rod večen?
Danes se že najširši krogi zanimajo za vprašanja pomladitve in podaljšanja življenja. Ti ži\Ijenjeslovni problemi so v naš,h dneh popularnejši od vseh drugih bioloških vprašanj. Nedavno umrli kirurg G. Perthes je napisal razpravo, ki v nji hladno premo-triva. kaj je prirodni namen življenja poedinca in človeštva in kako daleč segaio možnosti, da se človek zavaruje pred tem. kar neizprosno čaka vsako živo edinico: pred smrtjo.
men: nagon ploditve in nagon hraniti se sta njegova najjačja instinkta. Prvi stremi po ohranitvi vrste. Človek « posameznik umrje, njegovi otroci žive dalje. Tako se vrsta nenehoma širi ia vzdržuje v večni menjavi življenja in smrti. Nagon hraniti se. je dan posamezniku za to. da lahko izvrš prvi namen. Ni razveseljivo dejstvo, da pri-roda na posameznika in njegovo ohranitev ne polaga posebne važnosti, toda s prirodoslovTiega vidika ie tako in
IZ ROMANTIČNE ŠVICE: l
Ljudje smo del prirode, v nji živimo (n po njenih zakonih se ravnamo. To )e dejstvo, ki se ne da zanikati. Potemtakem se usoda naše telesnosti ne <Ja izločiti iz splošne usode vsega pri-rodnega deiania in nehanja. Končnega, •absolutnega cil:a prirode ne poznamo Vse njeno biti« in žitie pa nam kaže da ie nog'avitna naloga vsakega ž've-ga bitja: ohraniti žHienje na tem planetu in obvarovati svojo vrsto. Tudi človek kot prirodno bitje živi v ta na-
DNJEVESK1 GRAD VUTFIENE
nič drugače. Posamezen človek je že z rojstvom obsojen na smrt: priroda mu da moč. lepoto, duhovitost, a n.iea poglavitni namen z njim je samo ta: da zapusti potomce. Ko izpolni to nalogo oziroma prekorači ruk. ki mu ga določila za l.n namen, ie njegov edini cil i — smrt Prirr-ln nima nadaljnjega nteresa na meg^vem obstoit. Tako je v vse i priredi ; pri drug:h bitjih v znatno krutejši obliki nego pri človeku. A tudi človek ni izvzet iz sploš-
ne usode, zato so poizkusi pomlajevanja starcev s precep.tvijo spolnih žlez vsaj z biološkega vidika protinaravni. Človeku - poedincu je dana neka omejena neumrjočnost: v svojih potomcih nadaljuje življenje tudi potem, ko smrt razbije posodo njegovega osebnega življenja. To je edina nesmrtnost snovi ali materije, pa tudi edino Jamstvo, da se obvaruje vrsta. Smrt ie potrebna tudi zaradi ekonomije v prirodi: kako bi živeli in se plodili mladi, če ne bi stari umirali? Celo med rastlinami vidimo enak pojav: stara drevesa odmro in se posuše. mlada bujno po-gan'aio kvišku. Priroda je poskrbela, da stara ne jemliejo mladim tal in prostora: kemični procesi (trohnen.ie) in razni insekti skrbe. da se truplo prednjega življenja čimprei odstrani. Mar ni človekova usoda enaka?
Tako se vrsta z edinim pravim pomlajevanjem, s potomstvom, varuje pred starostjo in neizprosno smrtjo. Ploditev in smrt značita za njo neprestano se obnavljajoči vrelec nove moči. mladosti in nesmrtnosti.
Vprašanje je. ali pa je vrsta res večna? Ali se bo človeški rod do konca planeta oziroma živlienskih pogojev na
njem obnavljal z nezmanjšano silo? Ali pa čaka tudi č oveško vrsto — prav kakor poedinca — v neizmerni dobi milijonov let starost in smrt?
Pogled v preteklost prirode nam kaže, da tudi vrste niso večno mlade in da iih ne čaka traien obstoj. Tako zva-na paleontologija nas dovoli prenriče-valno podučuie o razvo>u vrst. ki si ga ne moremo misliti brez smrti nečesa, kar ie blo pred to vrsto Mnogo vrst je že izginilo Deistvo je. da se vrste takisto staraio sa i se stara celo r>Ia-net. ki na niem z'vimo. Seveda se razvoi živih vrst odigrava v tako širokem časovnem okviru — v dobi milijonov let — da se nam vrste vidijo mlade tem boli. ker se nenehoma po-raiaio nova bitia.
Kakor vse. kar ie na svetu ie tudi življenje oodvrženo iznremembam: nič ni stalneea 'n večnega Rek star-ga modreca Herakrta «Psntn rhei» (Vse teče!) ve];a v polni meri. Vse se izpre-minia. ali tvar ostane. Dokler fzikalne razbere ne пгрпгр^;о živlienia na zemlji, se bo razvijala tvar v najraz. novrstn°ičžh oblikah. A tudi zemljo čaka smrt.
o
Pismo Fedora Dostojevskega iz ječe
Pariška literarna revija »Monde« le priobčila taslednje pismo F j M D o> stolevskepa, ki џа je bil pisal veliki ruski pistitelj pred 80 leti svojemu bratu Mihaelu Mihajlovičv in sicer neposredno po spremenitvi smrtne kazni v sibirsko prognansfvo
Petrograd, trdnjava Petropavlovsk, dne 29 decembra 1849.
Iskreno ljubljeni brat In prijatelj!
Vse je minuloI Obsodili so me na štiri letr prisilnega dela v neki trdnjavi (najbrže v Orenburgu) ter bom mO' ral končati svoje življenje kot navaden vojak.
Odpeljali so nas na trg. k 1er je bila prečitana smrtna obsodba. Dali so nam križ, da ga poljubimo prelomili so naše meč t ter nas oblekli v bele mrtvaške košut ie Nato smo se morali postavit» pred sodnim odrom ]a? sem hit šesti Klicali so no tri hkrati Stal sem v drugi vrsti in 'e $e ena minuta Hvljpnia je bila pred menoj V tem zadninm trenutku sem mish'1 na Te in na Tvoje Še le v tem kratk"m ča*u sem sromal. kako zelo Te ljubim, moj dragi brat.
Imel sem le še toliko časa, da sem objel Pleščejeva in Durova. ki sta stala poleg mene, in se poslovil od obeh.
Nenadno so se oglasili bobni. Odve* zali so one. ki so bili že zvezani za usmrtitev Sporočili so nam. da nam je Njegovo Veličanstvo car podaril živ* l jen je. Nato so nam naznanili naše kazni. Onroščen je bil samo Palm. ki nhdrži svoj čin v vojski
Moi rlraei brat! Pravkar mi nravi jo, da bomo moral' danes ali jutri od^otos vati. Prosil sem za dovoljenje da bi se ?mel sestati s Teboj Toda dalj so mi ravimeti da ie to n"mogoče Samo to nrav'co imam. da Ti vrnem nisati to n'smo in Ti moraS nohifpti s svnrm nrfdnvo'om 7fin чр brtîtm dp <ri rr/> način zvedel o moli *mrtni o^eodhi. Potfrn «j» gotovo zelo frnpl 7ara^' met ne. Toda sedaj boš pomirjen. Nisem
Izgubil ravnovesja. MoJ pogum je ne> premagljiv. Življenje ostane povsod življenje. Ono je v nas in ne v naši okolici. Moji tovariši bodo možje. In biti mož med možmi, se pravi ostati
FEDOR DOSTOJEVSKIJ
vedno in naj bodo muke, ki nas še čas kajo, kakršnekoli. Naša naloga se glasi: Ne izgubiti poguma in ne obupati. Pred menoj je sicer veriga težkega trpljes nja, toda ostalo mi je srce. Ostala sta mi tudi moje meso in moja kri, ki sta sposobna ljubiti, trpeti, želeti in se spos min jati. To je kljub vsemu življenje. Zooet bom videl solnce!
In sedaj se pogovoriva o vsakdanjih stvareh. Moje knjige — moje sveto vismo ie ostalo doma — nekai rokopu sov. načrte za neko dramo in neki roman. ravno tako dokončano novelo «Otroške zgodbe» so mi vreli Mislim, da bodo izročili vse to Teb!. Za prù mer. ako hi Ti roslal po stvari, moraš vedeti da ne bom vzel s sehoi np svo: jega nlašča in ne svoie stare obleke. Sedaj, dragi hrat. sto Hm rtred do>g;m potovanjem. Prosim Te. da pripraviš, kakor hitro Ti bo mogoče, kakršnokoli
vsoto in mi jo nemudoma pošlješ. Tres nutno mi je denar bolj potreben nego zrak za dihanje — in to iz zelo važnes ga razloga. Piši mi tudi par vrstic. Če pride denar iz Moskve, misli name in me ne zapusti. Imam pač dolgove, tos da sedaj se ne da nič napraviti. Po» ljubi v mojem imenu svojo ženo in svoje otroke in skrbi, da me ne bodo pozabili. Ali se bomo še kdaj videli? Pazi na svoje zdravje in skrbi za svo* jo družino. Ti moraš živeti mirno in misliti na svojo prihodnost. Misli na usodo svojih otrok.
Še nikdar nisem čutil tako popolno svojih duševnih sil kakor baš sedaj. Samo da bi moje telo bilo dovolj moči no! Bolan in škrofulozen grem na pot. Bog naj pomaga še naprej! Dragi brat! V življenju sem videl toliko stvari, da me more le še prav malo strašiti. Naj pride karkoli! Pri prvi priložnosti Ti bom poslal vesti. Pozdravi mater z najnežnejšimi besedami, ki jih premo* reš: srce Ti jih bo narekovalo. Želim ji mnogo sreče. Spomin nanjo bo ostal v moji duši vedno zvezan s spoštovan njem in hvaležnostjo.
Milost božja, dragi brat. Te mora ohraniti pri življenju, da se moreva še kdaj videti. Tedaj se bova spominjaš la lepih nekdanjih dni, zlate mlados sti, govorila bova o najinih upanjih, ki sem jih danes iztrgal iz svojega kr* vavečega srca in jih pokonal. Ali bom še kdaj prijel za pero? Mislim, da bo to možno v štirih letih. Ako bom mos gel nisati. Ti bom poslal. Ah. moj Bog, koliko notranjih podob, ki sem jih bil nedavno izoblikoval, se bo izgubilo, izginilo iz mojega spomina in bo kros žilo ko strnn po moi:h žilah! Ako mi ne bo mogoče več pisati, me bo konec. Naj me zaprejo za petnajst let v ječo, toda v roko naj mi dajo vsaj pero!
Piši mi pogosto in obširno, tudi o najmanjših družinskih donodkih, o ničnostnih stvareh. Ne pozabi me! To mi bo daln upania in moči. Ko bj Tf vedel, kol ko življenskega poguma so mi vlila Tvoja pisma v ječi! Zadnja dva meseca, ko mi je hi'p zabranjena vsa korespondenca, sta b'ia zame zes In trda Vrhч tega *em bil bolan Ako bi mi ne bil v redkih presledkih nos šiljp' ^enfiria bi bil v murnih skrheh za Te ker h; mioh'1 da živiš v velikem pomanjkanju. Objemi še enkrat svoje otroke v mojem imenu. Neprestano so mi pred očmi njihovi dragi, ljubi ohras zi. Naj bo njim in Tebi sreča mila!
Ne bodi v skrbeh zaradi mene. Vedi, da me upanje ne bo zapustilo. V štirih letih bom mogel lažje prenašati svojo usodo. Potem bom navaden vo= jak in ne več kaznenec. Danes sem bil tri četrt ure zelo blizu smrti. V tej misli sem živel in ta misel me je spremljala v mojih zadnjih trenutkih — in zopet sem se prebudil v novo življenje.
Ako mislijo slabo o meni, ako sem s kom v sovraštvu in ako sem slabo vplival na bližnjega človeka, potem povej vsem, ako jih srečaš, naj pozabijo. V mojem srcu ni grenkosti in ne sovraštva. Kako rad bi v tem trenuti ku objel kakega svojega starega prit jatelja! Danes sem doživel veliko ra--dost. Kajti poslovil sem se bil že od vseh. ki so mi dragi. Bal sem se, da bi Te mogla vest o moji justifikaciji usmrtiti. Sedaj si lahko miren. Se žit vim. V bodoče pa me bo varovala mit sel. da Te bom mogel nekoč zopet ob--jeti. Ah. da bi le moje pismo prišlo hitro v Tvoje roke. sicer bom moral biti skoraj štiri mesece brez Tvojih vesti. Ako pomislim na preteklost, mi krvavi srce ob misli, koliko dni ie bit lo izgubljenih v zmotah, napakah, brezdelju in v nesposobnosti storiti ono, kar je prav. kako malo sem znal ceniti čas in kako često sem grešil proti svojemu boljšemu jazu. Zivlje=
nje je dar, sreča, vsaka minuta bi mot g la biti večnost radosti. Ko bi vedela to mladina! Sedaj, ko se spremeni mot je ž ■I jen je. doživljam vstajenje v not vi podobi. Prisegam Ti brat. da bom ohranil čistost svojega srca. Hočem bi> ti bo',ši — to je vse moje upanje, vsa moja tolažba.
Življenje v kazematah je umorilo veliko število mojih mesenih poželenj. Sedaj lažje prenašam pomanjkanje. Nikar ne misli, da bi me mogla prêt magati kakšna materi jalna težava. To je nemogoče! Ah! Samo zdravje! Imej se dobro, dragi brat! Objemam Te z iskreno ljubeznijo. Misli name brez bolesti. V prihodnjem pismu Ti bom sporočil, kako je z menoj. Spominjaj se vsega, o čemer sva govorila Ne žit vi tjavendan in ne zapravljaj svojega dragocenega časa. Uredi svoje živi jet nje. Misli na svoje otroke. Ah! Ko bi Te moge' vsaj še enkrat videti!
Sedaj se ločim od vsega, kar mi je drago Koliko moram trpeti zaradi tet ga! Kako mukotrpno ie. raztrgati svot je srce na dva dela. Toda jaz Te bom zopet videl. Upam in sem uverjen. Ostani zvest sehi in ohrani mi svojo ljubav. Ta misel bo najlepši del mot jega življenja. Še enkrat zbogom Tet bi in vsem!
Tvoj brat
Fjodor Dostojevskij.
Ali bo uspela Byrdova ekspedicija?
Še nekaj o gigantski borbi za neraziskano ozemlje južnega
tečaja
Sedanja Byrdova ekspedicija na južni tečaj je ena največjih dejanj v zgodovini zemljepisnih raziskav an j*
če si pobtiže ogledamo globus, vidimo. da leži naivečii del še neraziskanega sveta na naši zemlii na južnem tečaju im v n'egovi nainenosredneiši bl ži-ni. To ni nič čudnega Sii ie ozeml'e. ki ga ima^o v mislih tako ra7S"*no da mu te tedva na'ti nravi nr:mer V številkah znaša 2 400.000 štirijaških milj, t. j.
* Citatelji' priporočamo, da prečita v »Življenju in svetu« re=le članke: 4 kni;gn stran 296—299 325—328 502—503. 813—S15 Vsi ti članki se izpopolnjujeje med seboj.
toliko, kolikor površina Francije. Anglije, Nemčije. Španije in ameriške Kanade skupaj. Ta ogromni prostor je narava obdržala zase. Še danes zapira vanj pot človeškemu koraku.
Docela napačno pa je naziran.ie da ie ani-arktičn' kontinent brez. koristi za bodočnost č'oveštva. Vsi stojimo tu pred težkim vnrašamem dnstnnnosti čas. ki ea nn^hViamo za n:peovo raz-iskavan'e n'kakor ni zavržen in zaprašen fî'avna beseda v tei stvari gre nrih^dnosti пр	ki "mVnïa-
mo ka^o bi nrnd-'i '' nornqno Vrais Pnc.loici rami na «n s:1q težavni-in za-hfpvq'o velike trdovratnosti m vztrajnosti
Vsakomur je znano, da zavisi vreme na naši zerniji od treh čmitdjev: od severnega in južnega tečaja in od ravnika. O severnem tečaju in o ekvatorju smo nekoliko poučeni, o razmerah na južnem tečaju vemo prav malo. Že to sa-Л!о na sebi je dovolj, da podžiga ljudi na raziskavanie južnega tečaja in razmer na njem.
Knjige govore časih o možnosti, da $e na ozemlju južn-etra tečaja nahajajo doline, po katerih teče topla voda. ki se izliva iz vulkanov. Že to bi bilo nekakšen porok ^îy'ipnie v teh krajih. Da, človeška domišljija ne miruje in si utvarj» da živijo v teh krajih celo Iju-
neki se je lice teh krajev tako izpreme-nUo? Kako si lahko pojasnimo polno preosnovo razmer? Znanost stoji tu pred velikimi odprtimi vprašanji.
Kartografi so na južnem tečaju zarisali linijo in jo označili 2 besedo « 1 erra incognita» (Neznana zemlja) Južni tečaj je I. 1911 odkril Amundsen in ie na njem. razvil norveško zastavo. Za njim ga ie dosege; Scati ki na 'e na Dovrat-ku zatekla žalostna smrt. To je približno vse. kar vemo o južnem tečaju Imamo popis naporov Amundsena in Scot-ta, o stvari sami pa smo le pič.o poučeni.
PARN1K, KI Jt ODNESEL BYRDA IN TOVARIŠE V POLARNE KRAJE
dje. Kakor pa ni dvorna, da bivajo na južnem tečaju še danes eruptivni vulkani (Terror in Erebus sta za to trditev čisto konkretna dokaza), tako moramo biti glede živih bitii v teh pokrajinah ledu in snega popolnoma skeptični Geologi pravijo, da vlada dan>s v antarktičnih krajih takšna klima kakor v ledeni dobi na severnoameriškem kontinentu.
Eksp°dicija pod vodstvom Sira Dou-glasa Mawsona ie svoj čas naletela na drobce premoga in na precej številne premogovne žile v deželi Jurija V. Našla ie tudi sledove nkamenelih rastl'n v peščenih formacijah Iz tega lahko sklepamo da so rasli v krajih, ki ve'ja;o danes za najboli puste in mrzle na zemlji, nekoč napol tropski pragozdi. Kako
Utrjeni kontinent
Antarktični kontinent je ostro odde-Ijen in zavarovan. Obdaja ga mogočen ledeni pas. nad 100 milj širok ki se ne razklene niti v najbolj toplem poletju. Ta pas zapira dohod na rnžni tečaj. Ob robu pasu stoji mogočen ledeni jez, ki doseže pogostoma do 300 čevljev višine. Dv'ga se naravnost iz vode.
Severni tečaj je brez te v oravem pomenu besede dvo ne obrambe m leži sredi velikega ledenega oceana Prodiranje proti n.iemu ie lahko in moeoče v poljubni smeri ker je teren skoraj povsod raven. Južni tečai pa ie visoks ravnica ki leži povprečno dve milji nad morjem. Ta teren je poln prepadov in kanalov.
Na severnem tečaju se led polagoma premika, kar v пекј meri ograža eks-pedicij*. Na južnem tečaju je nevarnost še mnogo večja. Nevarnostim severnega tečaja se na južnem tečaju pridružujejo še opasnosti ledene barijere. Pomislimo samo, da se nahajajo na Antarktiki vršaci, kipeči 17 tisoč čevljev visoko proti nebu. Južni tečaj torej ima sploh največjo povprečno višino na zemlji. Posledica tega je, da vlada v njegovem področju nepopisno oster mraz im divjajo tod okoli najsilovitejši viharji na svetu.
Povprečna brzina vetra na južnem tečaju je 50 milj na uro. so pa mesta, kjer doseže burja še enkrat to Lko silovitost. Brzina 70 ali 80 milj ni nič izrednega. Za takih orkanov pade temperatura na 25 stopinj pod ničlo Antarktika ne velja torej zaman za deželo orkanov. Na večii viharu na svetu so pa doma v Rossovem morju.
Na ozemlju južnega tečaja ne živi;o niti Eskimi, ki jih najdemo na severu zemlje. V nasprotju s severnim tečajem ie tudi živalstvo na južnem tečaju neverjetno skromno. Antarktiko bi s polno pravico imenovali deželo smrti Največje bitje, ki so 'v teh krajih naleteli nanj, ]e pajek. Ptiči žive samo na obali ali tik nje. na trdnem ozemlju ni o njih duha ne sluha. Pač pa žive v moriu kiti in tjulenji. Na suhem ni razen bacilov in bakterij prav ničesar, kar b: spominjalo ca življenie.
V neposredni bližini Antarktike ie posebno mnogo morskih psov Raziskovalci so naleteli na več vrst te živali. Eno to krstili za morskega medveda Posebnost Rossovega morja '«r/Rossov tjulenj. v drugem predelu živi zopet morski leopard ki ie dobil ime po svoji zunanjosti Morski s'on pa ie skoraj popolnoma iztrebljen.
Ptičie vrste, živeče ob nabrežiu, še niso doce'a pojasnjene. Pingvinov je Sest ali sedem vrst- pole" niih je najti tudi galebe 'astovke in îlb-irose Posebnost teh ptičev so niih^ve leta'ske Tmožnosti V smeri orkana !e'e nekateri 'ahko no 70 in celo več mili na uro. Çtud:i n'ihoveira letanja bi uteeni1 oploditi izkustva moderneea leta sfvi in mu pomagal do izdelav» letal, ki bi se z lahkoto borila proti vetru.
Vse te živali oa so. kakor	po-
vedal'	n'p'">iva'c: oba'e Cm se
človek oddalji od brega, mu izginejo iz-
pred oči in on se mora hraniti samo s tem. kar je prinesel s seboj.
Z letalom na cilj
Misel, da bi človek prouči neznane pokrajine iz letaia, ni no/.i. Andrt- .e L. 1897 hotel preleteli severni teča> z balonom; imel ie smo o. Јз su ga zalotili in raztrgali viharji. Na ziuin^Mejši dogodki noveišega časa v tej stt eri so polet z «Norge» čez severni tečaj .n Byrdov polet čez isto uzemlje z aeiopla-nom.
Ce je bil polet z zračno lad;o čez severni tečaj riskanttio podjetje potnenja poskus preleteti južni tečaj i aeropa-nom. gotovo še večjo drznost. Navauen človek si ne predstavlja newnost: katerim ie izpostavljena takšru ekspedici-ja. Strokovna poročila so za ni brez pomena Ko bere Amundsenov referat da je prevlekla motorie ledena -koria k; se je napravi a tud1 na propelerjih ji ood tem ne zamišlja nič katastrofa nega; In vendar ie to največje važnosti
Polet na iužni tečai bo torej zelo nevarno podietie Za Bvdovo fksoedicijo lahko rečemo je bila prva b tka izvoje-vana že v kartografskih /.avoJih, v posvetovanjih s strokovri îki. v laboratorijih in tvornicah. Preden ie tako podiet-je oživotvorjeno, je treba misliti na tisoč malenkosti.
Rossovo morje in Kitov zaliv
Obala Rossovega morja ob antarktičnem kontinentu se razteza 9000 mil: v dolžino. V tem morju se taliaia primeren zaliv za izkrcanje ekspediciie. ki se pripravlia za pohod proti iirnemu tečaju. Scott si ie izbral za izhodišče prostor na zapadu: Amundsen oa se -e izkrca? v Kitovem zalivu in ie s +em pridobi! kak h 100 rmT na bliž:ni. Postavil je bivališče iz lesa. preračunano na celo zimo.
Podoba ie. da je «ibvitost orkanov na tem ozemlju znatno manjša kikor tam. kjer se ie zasidra' Scott Amimd-senovemu zgledu ie sledi' sedai Rvrd.
Nevarnosti lad:enlovbe v smeri Ant-arkt'ke so zelo velike. Kak:h 1400 milj od N^"^ ^oian^'-'e ^ra^q ladia n-vç ledene plošče, ki pokrivaio površino več sto mili v dolžino. Napre' iib ženeta burja in morski tok Ione lad'i ki zabrede v ta poMa ' Lovci na kife •xizna.io to nevarnost in «e ji skuša'« izogniti med 170. in 180. stopnjo zapadne dol-
(
žine. a niso nikdar sigurni, da se iim bo to posrečno. Ct pa jim ne uspe. so pri-moraru zmrzovati vso <i.t.q in mogoče ce.o poginiti od giadu.
Ladja, ki premaga le ueord ke stoji prw-j novo nevari,ostjo, oriaiti >e .nora skozi 2UU du 3UU milj doigo edeno polje Seie potem dospe na konec Rosso-ve ledene barijere.
Ta barljera, kati'ro ie cdk.il Sir Jame.? Ross l. 1H41 tvor, vt!Uo nerazrešene uganko Antarstike V bistvu je Og'omeii eden blok segajoč do Bead-moreovega edenika in do gorsKm vencev v deželi kralja f:dva'da Vi i Dolg je tako kakor Kalifornija n leži 20n čevljev nad morsko gladino Kako ie nastal, ni poiasnjeno Amundsen ie domneval, da ie to z edom pokril podališek kop-nine medtem ko so bili člani Scottove ekspediciie naziranja da je to plavajoč otok Blok ie orecei stabilen.
Taborišče na ledu
Po zadnjih poročilih ie Byrd že dosegel Kitov zaliv in je začei izkrcavati tovore z ladie.
Glavna naloga njegove ekspedicije obstoji zaenkrat v tem. da postavijo mornarji štiri lesene hiše Dve od njih sta bili izdelani na Norveškem, dve v Ameriki.
Stene hiš so narejene po istem načelu kakor obod stek enic za toplo vodo: so namreč dvome, in loči iih ma-terijal. k ni dostopen ne za toploto, ne za hlad Največia nevarnost za hiše bo ogenj kajti če razdene ogenj eno ali drugo hišo bo mogoče dobaviti potrebno gradivo za novo šele iz Nove Zelandije. ki leži 2300 mili daleč od Kitovega zaliva Pohištvo za taborišče se omejuje le na naipotrebneiše predmete. Za slučaj ognja se ie Bvrd preskrbe! z ogniavarnimi napravami.
Moštvo ekspediciie bo živelo samo v dveh h'šah Ostali dve bosta služili za sk'adišče. Niuna površina bo znašala samo 10 kvadratnih čevljev. V tretji hiši. ki bo 20 kvadratnih čevljev velika, bodo nrebiva'i tisti č'an' pkspedici e. ki bodo notrfbni pri rmorišču.
Amnndsenova pot do tečaja in nazaj je znašala 870 milj. Zračna črta od B r-dnvesr->	dn t°"iia na znaša 7 do
800 mili. Med oporiščem in iužnim te-čaiem bn n^«tav;ln Rvrdnvn moštvo več mednncta.; 5) Тц bodo ^"^nn'rani po'eg živil tudi nadomestni deli za letala. Postaje bosta preskrbovala s po-
trebnimi predmeti dva aeroplana, na razpolago pa bodo tudi sam s pasjo vprego.
Psi, ki jih je vzel Byrd s seboj, so iz arktičnih krajev in imajo za seboj dolgo pot od severa preko ekvatorja na južni tečaj. Byrd se ni dal pregovoriti, da bi vzel mesto psov stroje. Izkušnje s traktorji so se preveč kruto maščevale nad Scottom. da bi jih posnema Byrd Stroj se pri 60 stopinjah mraza ne da popraviti. žival pa prenese to temperaturo. Byrd ceni pse tako visoko, da iih namerava vzeti nekaj tudi na pot do cilja. Za slučai seveda da b letalo ponesrečilo in bi se moral vračati s sanmi
Za polet na iužni tečaj se bo Byrd posluževal Fordovega trimotoruega <cta-la, ki je po njegovi sodbi najboljše sredstvo za dosego cilja. Poskusni oolet' pa se bodo vršili z majhnimi aeroo.am za katere je dal Byrd napraviti posebne kartografske fotoaparate. Del o va i bodo avtomatično in bodo silno po.nostivilj človeški trud v fotografski stroki.
PTICE KOT TATOVI
Nedavno so nemški listi zabeležili zanimivo vest, da so našli v sračjem gnezdu dragulje, ki so bili ukradeni v bližnji graščini. Francoski list »L' Intransigeant« je priobčil v zvezi s to vestjo zajemljivo razpravo, v kateri navaja dolgo vrsto primerov, ki kažejo latinske nagibe nekaterih živali, zlasti ptic. Vrane, srake in kavke slové že dolgo kot ljubiteljice predmetov, ki bleščijo Srake in kavke rade napadajo dojenčke v zibelki; zgodilo se je že kajkrat, da je šoja takim otrokom izkljuvala oči. če ni bilo v bližini človeka, ki bi jo preplašil. — V neki gostilni so imeli srako, ki je bila povsem udomačena. Skrbno je pobirala izgubljene ali pozabljene reči. Vrhu tega je kazala nagib k »pijančevanju«: silno je čislala v alkohol namočene črešn.je. Uganjala je take. da so jo domači naposled obsodili na smrt. Gospodinja je zvarila iz nje odlično juho. — Nedavno so listi zabeležili slučaj neke papige, ki je priletela ponoči skozi odprto okno v stanovanje znane igralke in ji ukradla dragocen prstan, ki je iežnl na krožniku. Tatvine je bil obdolžen sluga in šele pozneje so našli prstan v skritem prostoru, kjer je latinska papiga nakopičila nrecejšnjo zalogo ukradenih drobnarij. Zmikavti imajo tedii tudi perje in peruti.
O O O
Ignotus
Zimsko solnce na Adriji
L
Ali ste opazovali ptico selivko, ki je zaprta v kletki? Ko napoči čas selitve, se vsa vznemiri; instinkt ji veli, da je treba na jug — za solncem. Obupno bije s perutmi od rešetko.
Izmed vseh šiloma zadržanih nago* nov sta pri teh bitjih, ki imajo samo nagone in nobenega drugega spozna--nj-. in veselja, najbolj bolestna dva: potreba ploditve in potreba sel:tve.
V meglah naše prestolnice, v neskonč» nem dežju in blatu, sem občutil, da mi odhod ptičev zapušča neutešenr hre» penenje. Često sem ponavljal v samem sebi:
vito lep zimski dan. Vse v snegu in v solncu, le v dolinah so se grmadik megle. Gorski kotai mi vsekdar uga« ja: to je naš beniincring. tco^. res sa* m j naš 7 ikrat je ves pr ,»reden t žagami in drvarji Tuberkulozni, ki po nagonu iščejo tod zdravja, trujejo šd domačine s tuberkuli. Nihče se ne bri» ga za napravo hotelov in sanatorijev. 2age cvilijo in poio; stoletne bukve padajo, medvedje kraljestvo izginja. Bregovi, ki so varovali nedotaknjeno devištvo prirode, kažejo gola rebra, kakor naši selj<tki. »Izmučeno pokole« nie« potrebuje denarja, veliko denar»
POGLED NA SUSAK
— Dalmacija, žemlja solnca . . . Ri» ▼iera — božanska . . . Côte d' Azur . . . Palme ob Nilu . . .
Zimski športniki poreko, da je to stara zapečkarska sentimentalnost. Morda. Toda jaz sem vsevdilj mislil aa ptice.
In potem se je — začudo — vmešala v te sanjarije stara vlačuga Usoda.
In — zletel,sem. Vzrok ni bil na» gon , . . zadnji., rahli ostanek 'avnih nomadskih nagonov..,. . marveč nekaj drugi <ia. Povem sramežl jivo: zadev? z doktorjj. Pa nič strašnega. A rekli so da jug zdravi. Solnce, morje * . . Ah, eolnee!
Niso se zmotili.
Zagrebu je b'l kisel novemberski dan; zadnji v mcsecu. V Liki ie sijalo solnce; v Gorskem kotaru je bil čudo*
ja. Les gre v Španijo, v Italijo, čez mor j v . .
Poznam to progo, a še vedno me vse zanima: časnik in knjiga sta pozablje» na, dokler oči hlastno prebirajo Jkozt okno brzovlaka naglo se menjajoče stran5 najlepše knjige: prirode.
Na vožnii skozi Gorski kotar me najbolj naslaja prehod gozdne divjine
v	kraški svet. Naslaja?-Kako različni okusil Toda v kraških kotanjah, med kamenitimi mejami, v slogu h/š v bar«
vi	neba. zaznavam prvi dih juga. Zares: v Gor-kem kotaru je bila
debela zima, na kraških tleh so ležale lehe snega kof bi se Sušile rjuhe n» solncu. Izmed kamenja ie nekarf veselo, dejal bi, marčevo prešerne skakljala voda Trate so bile zeiene in svet se je videl čedalje svetlejši, kakor

bi ga obseval ogromen refleks jadran» sk;h vodâ.
Potem se je pokazalo morje.
Odkril sem se mu. Ni me sram. Od' krivamo se velikim tepcem, mizernim izdajam »homo sapiens»a«, čemu se ne bi temu simbolu prirodne sile in moči?
P dravljena, Adrijal
grel obraz. Solnce, ki je izgubilo otrov prevročih, utrujenost zapuš'ajočih žarkov, je grelo ^rijetno in bodrilno. Iz njega je nevidno dotekal fluid ener» gije, zaupanja v življenje.
Pr ""da zdravi, ljudje ubijajo . . .
Na Sušaku je najlepše na novem molu. kier imaš pred očmi morje in
Dočim se je v . domovini cmerilo oblačno nebo in je kapljala z golih vej zoprna vlaga, se je tu smehljalo globo* ko sinje nebo. Okoli Sušaka si videl listje na smokvah Л
Sor zmiirno neznatna razdalja in vendar se mi je zdelo, da sem v dru» gem svetu. Dih credozemja mi je raz*
zadaj — v večernem solncu — »siro» tico Istro«.' Najbolj zoprno je ob mo» stu, ki nenaravno,, do idiotizma glupo loči «vzhodno» obajo Jadrana od «za» padne» Potok' razmejuje-jugosloven« sko državo in fašistični imperij. In preko tega mostu — .nikar' Stojiš in gledaš: ne veš, kaj naj si misliš spričo
MOST ČEZ RIJEČ1NO —
MEJA ITALIJE IN' JUGOSLAVIJE
SUSAK: ZOPET MEJA MED DVEMA DRŽAVAMA.
otroške omejenosti našopii jenega na* cionatuma, ki je postavi! unstran po» toka, na Reki, svoj «Iruizburg» De» litev Sušaka in Reke med dve državi in operativna izločitev največjega kvar» nerskega pristanišča iz njegovega go» sputiaiskcga območja, od naravnega zaledja, ki se razteza do Save, Drave in Dunava, je eno najbolj otročjih de» janj diplomacije, ki je kumovala na» cionalističnemu nasilju.
Spoznal sem, da spričo takih nesmi» Selnosti nimam možganov za naciona» lizem.
Hotel sem na Reko kot pred nekaj leti — toda jok! Če bi bil prišel skozi policijskoscarinsko mrežo na tej strani potoka, bi se bil vlovil v sito na oni strani. Rajši sem zrl umazano vodo Riječine m mislil, da po Heraklitovem reku vse teče: torej tudi pamet m ne» umnost, pravica in nasilje, moč in ne» moč . .
Spoznal sem še, da je Sušak lepo mesto, da pa se nekateri krčmarji uče zlogovati to, kar bi bili morali gladko razumeti, če se hočejo prikupiti tujcu. V neki boljši gostilni so me za slabo večerjo s pomočjo slovenske natakari» ce nespodobno obrali.
A kaj je to v primeri z zvezdami, ki sen jih videl vzhajati nad mirnim morjem...
Vse je utonilo t snu.
Naslednje jutro — prelestna vedri» na. Na krovu «Drave» je bilo hladno, a zato je ondi nad Kraljevico vzhajalo solnce in naredilo po sinjem, lahno va» lovečem morju zlato in briljantno ce» sto. ..
Parmk je krenil počasi po Kvarner» ju. V Crikvenici sem se spomnil, da tu živi hrvatski poet Vladimir Nazor. Na d"n prvega decembra, ko je na «Dravi» plapolala trobojnica, mi je hodil po glavi njegov verz.
... mi porod jesmo vuka i arslana.»
V	Novem sem se v duhu odkril za» jetni senci avtorja «Smrti Smail age Čengiča» Ivana Mažuraniča. bana in nesnika in spominu nedavno umrlega Frana Mažuraniča.
Sami spomini.
V	Senju ni bilo običajne burje in uskočko gnezdo se je videlo krotko in prijazno «Čuvaj se senjske bure i cu» re» mi je šepni! nekdo. A meni ki se ne bojim ne «bure niti cure», je pripla» vala v spomin pesem seniskega rojaka Silvija S. Kranjčeviča o mrtvih narod» nih junakih, ki se vsako stoletje en»
krat prebude v grobnici frančiškanske cerkve in se sestancjo t junaki vsega našega sveta od Drave do Vardara. in spet Sem mislil na starega senjskega «oporbenjaka», klasično figuro iz Kranj« čevicevih «Uskočkih elegij», ki se hu» duje nad politiko in pestuje svoje vnu» ke...
«Batina im treba I» — sve se nešto srdi Svuj čitajuč žurnai. i oglase pače, I Ubtaie trudne Jakubinac tvrdi Unuka si čuje i>d|e za diedom plače..» Od.Senja du Kaba me je stai pomorski kapetan uvajal v skrivnosti pomorstva: kako se po solneu m po zvezdah izračuna mesto parnika пз morju, kako se vodi parmk itd Ciovo» rila sva o opustošenju Krka, o izumi» ranju otoškega vinogradništva o kva» liteti dalmatinskega vina. o življenju galebov in rib Naučil me je citati v obakih prihod burje. Stara hrvatska dobričina — hvala ti!
Hvala tudi tebi. gospodar morskih vodâ in vrhovni poveljnik atmosferič' nih vodâ. da si mi dal tako diven soin» čen in topel prvi december. Velebit je odkril svoja bela temena, morje je bi« lo mirno in globoko sinje. Osem ur na počasni «Dravi» je poteklo hitro glej, izza zelene «uvale» je pomolil svoje vitke stolpe star, kakor pravljična roža z morja zrasli Rab, tesni, ubogi in v vsem starinskem jboštvu lepi bene« čanski Rab Prikazal se je kakor vizij* srednjega veka V košatih agavah. ki so se razbohotile po skalnatem bregu, se je smehljalo Sredozemje. Četudi na Jadranu. . Občutil sem voni po niem, njegovo barvo, niegovo južno floro. Bilo mi je kot da bi se bil napil južne» ga vina...
Lastavica je dospela v, toplejše kraje Pozdravljeno, moje pribežališče!
»♦M»»«*««««««»««»««»»*««*»»««»«»*»»*»»*'*
GOBAVOST OZDRAVLJIVA?
Gobavost ali lepra je ena najstrahotnej» ših človeSkih bolezni Povzroča io bacil le» pre, ki ga je odkril G. A Hansen. Doslej je bil človek pri katerem se ie poiavil рт> vi znak te bolezni, neizprosno zapisan smr» ti. Profesor Paldrock z vseučilišča v Dot» patu pa je delal poizkuse z zdravilom, k' obstoji iz tekoče ogli&nčeve kisline in ne» katerih zlato obsega lo-čih preparatov Iz> sledek ie presenetljiv V zdravilišču goba» rih na estonskem otoku Oesel so popolno» ma ozdravili štiri ženske Nemara bo odpravljena tudi ta strašna metla človeštva.
'«Vesmir»)
M. Kovačič
Otmica devojk med
V «visoki sezoni» za sklepanje za> konov bo čitut.lje zanimalo izvedeli, da so se sklepali in se sklepajo večkrat zakoni tudi iz drugih razlogov, ne le iz ljubezni, ter na drug način, nego je običajen pri nas.
Med najzanimivejša narodopisna poglavja štejemo poglavje o žeiutvi in zagonu. Primitivne Oulike te nad vsa va/iie naprave za vzdrževanje človeškega i udu sta kupni zakon in ropni zakon: ženin si nevesto ali kupi ali aropa. Pri preprostih narodih, na katere še omika ni mnogo vplivala, je ca način žemtve običajen, predvsem pa kupni zakon Poieg njega je v navadi tudi ropm zakon, ki ie utemeljen večinoma i gospodarskimi razlogi.
Krivo pa bi bilo misliti, da je civilizacija take običaje popolnoma odpravila. da iih ne bi bilo najti med »kulturnimi« Indoevropci Kes je sicer, da je danes še kupni zakon tu tazmeroma redek pojav; kljub temu nahajamo med Indoevropci danes celo še ropni zakon, ki m neznan niti na ozemlju naše države. Srbohrvaščina ima zanj celo poseben izraz — »otmica«.
Znanstvena raziskavanja o tem, da se na ozemlju naše države izvaja otmica ter da se dekle ne zasnubi na obče znani način, so pokazala, da so razlogi zanj prav različni. V glavnem jih lahko strnemo v 3 skupine: 1.) Strastna ljubezen Ta je povod otmici, če dekletovi starši nočejo ničesar vedeti o mladeniču, ki mu je dekle podarilo srce. Cesto tudi, če niso mladeničevi starši posebno zadovoljni z deklico, ki naj jo sprejmejo kot snaho. Končno medsebojna mržnja obojestranskih staršev. 2.) Naravno »junaštvo«. V nekaterih krajih smatrajo za častno, ugrabiti nevero. V takih pokrajinah je ženin bolj spoštovan, če si nevesto ugrabi, nego če si jo pridobi na lep način, po snubitvi. Vendar je tako »junaštvo« že redko in na mnogih krajih smatrajo o'mico že za sramoto. 3.) Razen ljubezni je najčešče povod otmici dejsrvo. da ie svatba spoiena z velikimi stroški. Če jih ženin ne prenese. mu ne preostane drugega, nego zateči se za ta ovinek To deistvo privede ponekod tako da'eč. da se dekličini starši dogovore z ženinom, kam,
našimi južnimi brati
kdaj in kako naj pride »ugrabit« nevesto. Včasi postane uprav smešno, kako ugrabljenkini sorodniki na videz tožijo, da jim je bila ugrabljena deklica, ter otimača na videz zasledujejo, pri tem pa skrbno pazijo, da bi sosedje, ki pomagajo zasledovati otimača, ne prišli morda na pravo sled. 4.) Ot-mico lahko povzroči tudi prosta polt-nost, maščevalnost in podobno, toda izredno redko. Ne glede na to, da se taki primeri postavno kaznujejo, je že otmica sama na sebi izjema, ki se skuša po možnosti zamolčati. Zbog tega pridejo taki slučaji kaj redko pred sodišče.
Kjer obstoji povod za otoico, jo je mogoče izvršiti na razne načine. Dogaja se, da dekle ugrabijo proti njeni volji: po navadi pa je otmica dogovorjena med dekletom in fantom. Pri tem je treba razlikovati, od koga izhaja pobuda. Dogaja se namreč, da pribeži dekle prostovoljno na dom mladeniča, ki si ga želi za moža, ne da bi mladeniču poprej kaj povedala o svojem namenu, in. da sede k ognjišču ter si daje posla pri ognju ali dâ na kak drug način (n. pr. z mesenjem testa) spoznati, da išče zaščite pod to streho ali želi biti sprejeta v to hišo. To stori deklica le tedaj, če ima mladenič nasproti nji že obveznosti, n. pr. če ji je obljubil zakon, pa se boji. da bi jo pustil na cedilu; ali če nosi že od njega plod pod srcem. Od tega slučaja, ki se ne more smatrati kot otmica, pa je ločiti onega, v katérem tudi odbeži deklica iz svoje očetovske hiše, toda ne sama, ampak ona povabi izvoljenega mladeniča na sestanek, odkoder mu potem sledi na njegov dom. Slednji slučaj je tudi vrsta otmice, ki se pa od običajnejših slučajev razlikuje po tem. da je za njo izšla pobuda od dekleta, dočim v pretežnem š.evilu slu» ča<jev izhaja od mladeniča.
Če je m'adenič pregovoril deklico, da naj mu sledi proti volji njenih staršev, tedaj najame za čas, za katerega je bila z deklico otmica dogovorjena, sorodnike. oziroma ako iih nima dovolj, druge prijatelje in znance ter se poda z njimi na mesto, ki ga je bil dogovoril z deklico. To se dogaja tndi, če je izšla pobuda od dekleta. Enako si išče
\
mladenič pomagačev, če ima namen odvesti deklico proti njeni volji. V tem primeru imajo otimač in njegovi po-magači težji po.-el, kajti tedaj morajo na deklico prežati, da jo ugrabijo. Delo jim zelo otežkoča deklica sama. ki se jim brani. Otimači prihajajo peš ali na konjih, da morejo hitreje izginiti. — Kot primeren čas se izvoli navadno noč ali vsaj doba, ko n,i mnogo dekletovih sorodnikov blizu kraja, odkoder naj se dekle odvede. Nasilno, torej proti svoji volji, se odvajajo deklice navadno sploh le tedaj, če biva v »ino-koštini (=• posameznik je sam lastnik vse posesti) ali ne pripada preveliki zadrugi (kjer je posest skupna last vseh zadrugarjev). Proti zadrugi si drzne otimač nastopiti le tedaj, če pripada tudi sam kaki zadrugi in sicer večii, nego je zadruga, iz katere hoče ugrabiti dekle. Deklica se navadno odvede od studenca, kamor prihaja po vodo. ali potoka, kamor hodi orat. ali od živinske staje, kamor hodi molzti; tudi na cerkvenem shodu ah pa na poti tja ali z njega se lahko ugrabi. Če se izvrši otmioa po dogovoru, obvesti navadno deklica sama katerega izmed svojih sorodnikov o skrivnosti in pripravlja s to osebo otmico. Seveda se vse vrši tajno. Ta oseba jo pusti v dogovorjeni noči tudi iz hiše. jo zopet zapre in odstrani vse. kar bi moglo zbuditi kakršenkoli sum. tako da se zdi, kakor da se ni nič zgodilo. Pri muslimanih gre v tem pogledu velika vloga ženam. Ko so se otiinači polastili dekleta ne smejo — taka je navada! — potihoma proč. nego dajejo znamenja o svojem dejanju s streljanjem ali vriskanjem posebne vrste, s čimer oznanjajo tudi namen, da je bilo dekle ugrabljeno v svrho ženitve. Otimač. ki ie odvedel deklico proti njeni volji, ne odide z ugrabljenko naravnost na svoj dom. temveč io odpelje kam v gozd. na planino ali v kakršnokoli skrivališče Nekaj zaifo, da bi ga .težje odkrili nekai pa zbog tega, da bi potem, ko se poleže prvo razburjenje dobil lažje od ugrabljen-kinih staršev dovoljenje za zakon z njo.
Deklici sami se seveda pri tem ne godi najbolje. Zadelajo ii usta. da ne more klicati na pomoč. Suvaio jo. če ne sledi, pokorno otimaču. (Dogodilo se je tudi že. da je bilo dekle pri nasilnem ugrabi jen ju ubito.) Tudi ji vli-
vajo v usta žganje, da jo nekoliko omamijo in zlomijo njeno odporno silo. Ko je deloma že dosti daleč od svojega doma. ji vzame otimač pogosto tudi devištvo. da bi raje priznala, da je sledila mladeniču prostovoljno. Če se brani, ji vtaknejo na hrbtni strani skozi rokave lopice tali s čimer ie gornji del telesa odet) palico, da ne more ganiti rok. Tako io otimač na naibru-talne.iši način posili, tako doseže svoj namen, da privoli dekle ostati pri njem. (Sreča pač redko spremlja take zakone; posebno mož ie vedno v rokah ženinih ki mu preti, da ga izda, Kako sj jo je pridobil.)
Pri muslimanih redko ugrabiiajo nasilno Poslužujejo pa se drugega >red-stva. da izsilijo zakon: ah mladenič na javnem prostoru poljubi deklico, ah pa ji pred drugimi razpara »diinije^ ohlapno, hlačam podobno žensko oole-ko. Taka deklica se smatra za one-čaščeno in najde zato pač 'ežko drugega snubača nego onega, ki ji je to prizadel.
Vedno pa otimači nimajo sreče, da bi odšli neopaženi Če jih opazijo, jilJ zasledujejo. In tedaj otimaču dobro služijo njegovi pomagači. Neredko pri« de do tepeža. ki se utegne končati tudi s smrtjo nekaterih oseb. Ce pa se ot-mica ne opazi takoj, otimač vendar še ni varen Kajti zgodi se lahko, da pridejo ugrabljenkini sorodniki po dekle še na njegov dom in mu jo zopet odvedejo. Nič pa ne pomaga ugrabljen-kinim sorodnikom, če prizna, da je sledila mladeniču prostovoljno. Od cerkven,» strani potem ni pričakovati zapreke, pa tudi svoiim sosedom bi se ugrabljenkini starši zamerili, če bi se protivih zakonski zvezi. Ne preostaja jim torej drugega, nego da se spravijo z otimačem in njegovimi sorodniki.
Ko se je polegla najhujša nevolja ugrablienkinih staršev ali po njihovt smrti njenih sorodnikov, pridejo otimač in ugrabljenka ter navadno še kdo izmed otimačevih sorodnikov k ugrablienkin.im ljudem Tu prosiio od puščanja im ga navadno tudi dosežejo. Nato se domenijo o ugrabljenkini doti. Redkokdaj so dekličini starši tako tr-dosrčni. da ji je ne bi dali. Pri svatbi izostanejo le pompozne in praznične ceremonije, ki so z njimi v normalnih razmerah zvezana, če pa je ugrabi! mladenič deklico proti volji svojih
t
staršev, tedaj se dvojici godi slabše. Prisiljena sta včast, da skrbita za vsakdanji kruh z velikimi težkočami. Dogaja se tudi, da se ogledala po svetu ter si gresta iskat sreče — v Ameriko.
K zaključku še kot vzgled za otmico čisto romantično dogodbo iz 1. 1896.: Tedaj je prišel l begom Kulmovičcim neki njegov sorodnik v Bosanski Pe-trovac k nekemu tarnošnjeinu begu. Ta je imel lepo hčerko in Kulinovicev sorodnik je kmalu vedel pripovedovati o njeni ljubeznivosti. Nekega večera pride k begu iri ga prosi podpore, češ, da mora na vsak način nocoj ugrabiti lepo begovo hčer Kuhnoviç privoli in v temi se priplazita čez dvorišče k begovemu haremu. Tam je že čakala
begova hči s svojo služkinjo Služkinjo hitro obdarujejo, Kuunovič prime lepotico pod roko in jo odvede zopet čez dvorišče. Za njuna je šel neki Kulinovicev prijatelj z doigim nožem. Iz-nenada stoji pred n.ima neki mož izmed begove služinčadi. V tem hipu pa je bil tudr že Kulinovicev prija elj pri njtm in mu da voliti med nožem, če bi pokazal tudi najmanjšo namero izdati otmico. in rnea uariiom. katero dooi. če pomore pripraviti konje za beg. Mož se brž odioči za drugo in kmalu imajo konji ovita kopita, kmalu je tudi pripravljen voz iri vprežeiti konji. Po.em pa odtod! Otimač je imel svojo deklico Njeni starši so bili spočetka razjarjeni, pozneje pa se je vse poravnalo.
Kako prodira evropska omika v islamski
svet
Posebno pog'avje v sodobnem is'a-mu tvori Afganistan s kraljem Aman «Jlialiom na cem. Aman Uuan se na vso moč trudi, da bi državo moderniziral in v mnogem posnema Kemalove reforme. Reči pa je treba, da ni tako preudaren in nreviden Zato mu ne gre posel tako lahko od rok. Že 1. 1921. je .skušal Aman uuati dati Afganistanu
ustavo, kodficirano zakonodajo. Obenem je skušal ustvariti reden proračun. Dotlej je v deželi veljalo samo tisto. kar so predpisovala mohamedan-sika verska pravila, ki jih najdemo v koranu. Ustava pa je dala deželi bolj evropske poteze. Kljub temu, da se bori proti okorelostim na vsej črti, «e bil Aman Uliah primoran v nečem popusti.
KRALJ AMAN L'LLAH PRI SEJI MINISTRSKEGA SVETA
ti. Dovoliti je moral »ljudski parlament«, zlo. ki ga tvorijo svečeniki. Njim je moral obljubiti, da ne misli predrugačiti kanoničiuh predpisov in jim vzeti kano-ničnih pravic. In ta parlament je delal in še dela Arnan Uilahu največje preglavice. Ko je kralj uneliai žensko šolo, so se svečeniki uprli. Češ, da se sme muslimanska žena izobraževati saino doma. Ta duhovščina oč.ta Aman Uilahu. da uvaja nepotrebni študij tujih jezikov, vino. ki ga Mohamed zabranju-je in druge stvari, ki so v opreki z islamskim naukom. In vendai je storil Aman bilan ogrumuo duurega ta deželo. Odpravil je zastarel način kaznovanja .n prepustil kaznovanje uvidevnosti sodnikov in tolmačenju zakona Zavrgel je prej običajne denarne kazni in moderniziral upravo, ki se je približala evropskim vzorom.
Aman Ullaha smatrajo vsi ne samo
za patrijotično čistega in odločnega, ampak tudi za izredno treznega m pametnega človeka Reforme k rh ie za-počel že pred leti, ie po svoiem po-vratku z evropskega potovanja nadaljeval in jih pojačal. zlasti glede časa, Kar ie prei šlo počasi, je sedaj z mogočnim sunkom spravil v urnejši tek Zdi se, da si je pri tem postavil za vzor in zgled Mustafo Kemala iz Angore. Začel je seveda pri obleki Predpisa' je. da morajo dame odložiti tradiejona no zagrinjalo Sama kraljica Suryia ie prva odkrila obraz in se je z golim licem pokazala v javnosti,
D i je naletel Atnan Ullah pri tem na velik odpor, ie povsem umevno. A ta odpor ni bil naraven; bil je deloma umetno zaneten in zanešen v deželo. Med uporniki so bili v glavnem Sin-vari, pleme, ki živi blizu Dželaabaila, na britsko-indijski meji. -Upornikom so poveljevali mulahi. učitelji za verstvo. O četah, ki so se pridružile upornikom, je treba vedeti, da se ie to zgodilo zaradi tega. ker je Anian Ullah reformiral tudi finance in jih porabi1 v prid reformam. ne pa samo za plač 'vanje vojaštva Vo aki so bili več mi,s 'cev brez plačila, vlada jim je obeta'a. da bo plačala vse, denarja pa le ni bio od nikoder To je vojsko podžgalo da se je deloma uprla kralju Seda« ie tudi to v redu.^Aman Ullah je gotovo spoznal, da ni mogoče izvajati reform brez zadostnega finančnega zak'ada in bo poslej čete plačeval tako kot velevajo pravila.
Po najnovejših vesteh pa bi bilo soditi. da se je kralj Amanulah vdal reakcionarnim življem in umakn.l svoja reforme. Fanatizem mohattiedanske duhovščine je zaenkrat zmagal nad modernističnimi stremljenji prosvetlje-nega kralja, vendar pa upajmo, da ne za dolgo.
★
Transjordaniia je majhna dežela, ki
nima ve ike zgodovine Seie .. 1У2л je postala NHiiiustoinii Nien emirat nima velikih strani v povestnici človeštva, na čelu pa ii stoji emu Ahdullah sin Kraha Huseira iz Hcdžasa Ustoličili so ga e-ta 1920 Angleži Čeprav ni pokazal izrednih sposobnosti kot vladar, si je vendar umel pridobiti naklonjenost ljudstva, ki ga ima rado.
Ustava Transjordani.ie je zelo demokratična in jedva omenja odvisnost Transjordanije od Ang'i e A komaj se je izvedelo kaj ie dosegla državica od Velike Britanije, že se ie pojavila močna agitacija zoper dosežene ugodnosti. Največ mržnje je tedai šlo na račur Hasana Kalida paše načelnika vlade, e katerem se je govorilo, da je deželo prodal Angležem Kai je pri tem izpo-sloval za Transjordanijo. ni vide' nihče
Trans'ordanski emirat ie neodvisna arabska država, suverena v svojih mejah. Ne priznava mandata v nobenem drugam oziru kakor v oblvki fehn'cne pripomoči, ki naj dvigne d°žeIo. Razmerje Velike Britaniie do Transjordanije pa je do'oî^n" c nosebno listino.
(Konec)
Dr. Fr. Goršič
O naših
Kako je sedaj s priimkom žene?
Zelo zanimivo Jt primerjati določila zakona, ki veljajo pri nas glede priim» ka zakonske žene sedaj, i določili, ki jih ima načrt novega zakona.
tno samo določilo bo ostalo, kakr» šno je. določilo namreč, da pridobi že: na z omozi'vijo rodbinsko ime svojega moža. V ostalih določilih bo dosti no* vosti.
Po sedanjem našem pravu obdrži že» na možev priimek načeloma vedno, ne samo po smrti moža, ampak tudi celo po razvezi braka (zakona) Dekliški priimek žene ne oživi v nobenem dru» gem. kakor samo v tem primeru, ka» dar se brak za ničnega proglasi (poni» či). Inače je dekliško ime žene za vse* lej izginilo in se za njo ne more več pojaviti. Pojavi se lahko edinole še kot priimek za njenega nezakonskega otroka ali pa za njeno posvojeno ose» bo, t j. takrat, kadar bi kogar spreje» la za svojega (posvojila). Inače po se» danjih predpisih ženi ni dovoljeno, da se poslužuje priimka svoje rodovine. Niti tedaj te pravice ne bi imela, ka» dar bi hotela samo poudariti svoje" po* reklo, drugega nič Zakaj ženska izgu» bi z omožitvijo kar takoj pripadnost k rodni zaednici ter postane v istem tre» nutku članica rodbine svojega moža.
Dostavki k priimku »rojena B«, »vdo= va C«, »poročena D« in s!., ki se včasi tudi pri nas rabijo, so dodatki, s kate= rimi se natančneje, kakor navadno, označi osebnost omožene ali večkrat poročene ženske, niso pa nikak sestav» ni del priimka So vsekakor za to svr» ho edino sredstvo, ki se sedaj pri nas nr- smatra za protizakonito. Nikakor pa zakonski ženi ni dovoljeno, da bi svoi dekliški priimek in moževo rod--binskc ime kar dvojičila kot dvoimen= ski priimek.
Dvoimena naših omoženih učiteljic
Pri nas trpe, da se dvoimenski pri» imki v grupaciji B—A (B je dekliško ime. A moževo rodbinsko ime) rabijo za zakonske žene. ki učiteliujeio Pred n-k liko leti so . tej ob'iki začeli pro? sv ni uradi v Sloveniji pisati imen? učiteljic, ki so se tekom učitelievania pomožile z učitelji. Namen te prakse
imenih
je bil, da bi bila tako očuvana nekak» šna kontinuiteta v kvalifikacijah, oseb» nih spisih itd. dotičnih učiteljic, pa menda tudi neka publiciteta o učitelja skih dvojkah, t. j. o osebnosti učitelj» skil moči, ki tvorijo take učiteljske pare. Spričo določil našega imenskega prava bi se moral razvid, ki je potre» ben, voditi, kako. delajo ostali jav li uradi, namreč tako, da se poleg rojst« nega imena piše zgolj priimek moža, za moževim priimkom pa pridtne in z besedico »prej« ali »rojena« zveže de» kliški priimek (grupacija Ivanka A prej B). Srbi izražajo to še dosti natanč» neje z grupacijo: »Desanka Milorada Dir itrijeviča«, torej z navedbo može» vega rojstnega in rodbinskega imena, v rodilniku postavljenega za ženinim rojstnim imenom.
Ne d' bi se tu mogli baviti s prav» nim pretresovanjem, naj ugotovimo, da je po sedanjem stanju naše zakonoda» je dvoimenski priimek .nogoč zgolj pri posvojitvi ali adopciji, a še tam je prinuden le za posvojeno žensko, ki je omožena ali vdova. V vseh drugih pri« merih se dvoimenski priimek krivo ras bi. Misliš, da gre za posvojeno žensko, toda v istini žena, ki ima dvoime, ni posvojenka, nego žena nekega učitelja, ki je sama učiteljica.
Nove določbe za imena zakonskih žen
Vsem anomalijam bo novi zakon sto« ril hit^ konec. Svoje dekliško rodbin» sko ime bo smela soproga kot del svo* jega imena navesti le še z dostavljeno besedo »rojena«. A v uradnih spisih bo celo to zabranjeno. Njeno državljan» sko ime bo enostavno; imelo bo rojst» no ime in moževo rodbinsko ime.
~)ocela nova so določila za primer ločitve. Kadar bo biak po moževi ali obojestranski krivdi ločen, bo imela žena pravico, da bo volila med doses dani'm moževim, pa svo jim dekliškim rodbinskim imenom. Kadar bo pa brak po krivdi žene ločen, se bo smela lo» čenka moževega rodbinskega imena le tedai dalje posluževati, ako bo mož v fo izrecno privolil.
Ostali predpisi bodo ostali isti. ka» kršni чо sedai P.. možev? smrti bo vdo» va obdržala moževo rodbinsko ime. Tz» cubila ga bo le v primeru, ako bo brak
za neveljavnega proglašen, kajti v tem rimeru bo dobila svoje dekliško rod» insko ime nazaj.
Katere dostavke bomo smeli k priimku dodajati?
Po čl. 4. naše ustave je plemstvo od* pravljeno. Dogaja pa se vsak dan, da si nekdanji aristokrati kljub temu še vedno prilaščajo pravico, dodajati svo» jim imenom dostavke plemstva. Skoraj •ni bivšega plemiča, ki se ne bi še dan» danes posluževal posetnic s takim do» stavkom ali vsaj z natiskano krono ali pa z obojim.
Z očividno namero, da v bodoče pre» preči, da bi se bivši plemiči brez kazni posluževali svojih plemiških predika» tov, je načrt novega zakona načelno upostavil, da jugoslovenski državljan k svojemu rodbinskemu imenu ne sme dodajati nikakršnega do&tavka.
Izjemo postavlja zakon, kadar bo flo za to, da bi se olajšalo identifici» Tanje gotove osebnosti. V ta namen ti bo dovoljeno, da boš smel med rodbin» gko ter rojstno ime vstaviti začetno čr> ko očetovega rojstnega imena, in če bo êe potem nevarnost zamenjave s kom drulim, bvš smel mesto začetne črke izpisati vse očetovo rojjstno ime. ki bc stalo v drugem sklonu ali rodilniku.
Psevdonimi, umetniška imena, kazni
Glede izmišljenk nam bo zakon do nesel zelo strega določila. Psevdonim književnih dela ev ne bodo zabranje-.
ni, toda pisa' 'i. pesnik, časnikar itd. se bo smel vzdevka posluževati zgolj v zvezi s svojimi proizvodi. Zabranje» no mu bo rabiti ga kjerkoli drugje, v javnem in zasebnem življenju.
Isto bc veljaV za tako zvana umeU niZ';a imena. Tudi ta imena se bodo si Ла <•«■' tj Ip zvezi z umi uškim udej.'vo c.rriS'4, le da bo tu ukazan še ta nadaljnji pogoj, da si je dotični igra» lec, pevec, filmski igralec, artist itd. iz« poil 'al dovolilo upravnega oolastva prve topnie, da sme rabiti dotično um tnil^o im Prestonki se bodo kaz» nova' dobami od 50 do 1000 Din. Ako s >o n. pr. dramski :gralec g. Da» ni!j v z- ne.n življenju poslužil in1^» n Danile, bo kaznovan.
Z globami do 1000 Din bodo kazno' vane sploh vse osebe, ki bodo rabile drugo ime kot tisto, ki jim ho po no» vem zakonu dovoljeno.
AFGANISTANSKA-
UPORNIKA 'K članku na str. 86.)
Kdot bo svoje ime nalašč drugače pisal, kakor bo vpisano v matični knjigi, bo plačal globo do 500 Din.
Akademski naslovi
Novi zakon bo spravil v red tudi akademske stopnje in naslove, zlasti dostavke »Dr« (doktor), »Ing« (inže» ijer) in »Mr« (magister). Takega do» tavka se bo smel državljan posluže» ati, ako bo svoji pristojni občini do« azila za fo predložil in mu bo teme» iem dokazil akademska stopnia vpisa/ ■ta v občinski seznam državljanov.
Kdor bo akademsko čast v inozem' "tvu pridobil, bo smel dotični naslov
rabiti le v primeru, ako mu bo njegova diploma na kaki tuzemski univerzi no-strificirana.
Vprašanje nepromoviranih doktorskih soprog
Naše nepromovirane žene se ne bo* do smele več posluževati moževega doktorskega naslova Doktorski naslov bo po novem zakonu pristal le tistim Ženskim osebam, ki bodo promovirale. Tem se je z dosedanjo razvado res go* dila krivica. Slovenci smo tisto, Jugo* elovciom tuje naslavljanje prevzeli od Nemcev, ki nagovarjajo žene doktorjev I besedami: »Frau Doktor N.«. Srbi te* ga ne delajo, nego cabijo grupacijo
venščino. Južni Slovani rabimo adjekti" vizirano rodbinsko ime le za hčere, ne tudi za žene. Boža Mitičeva je Srbu hči, a Boža Mitic ali pa tudi Boža Miticka (to pripono smo v književni slovenj ščini že zgodaj opustili, govori se pa še) je mati oziroma žena. Ni pametnega razloga, da naj edino Slovenci drugače pišemo, nego pišejo vsi ostali Jugoslo* veni. Naštevanje dolgih vrst damskih imen, s pripono »=ova« se končujočih, ni našemu sluhu po godu. Pravnik pa brzo dostavi še svoj pomislek, da se nominativna oblika priimka često rav» no s tem preveč zabriše, kar utegne po» stati kdaj, celo usodno.
EGIPTSKA KRALJEVSKA PALAČA (K članku na strani 86.)
s>Desanka dr. Milorada Dimitrij eviča«, kjer je poleg ženinega rojstnega imena navedeno v rodilniku celotno ime so» proga*doktorja, ali pa preprosto grupa» cijo »Desanka Dimitrijevic«, ki jo bo ukazal novi zakon. Ko je vdova našega blagopokojnega dr Tvana Tavčarja ob* hajala svoj jubilej, ni noben srbski list slavja drugače zabeležil kot z beseda! mi: »Jubilej g=dje. Franje Tavčar«. Ker «e sami nismo znali otresti nemškova* nja. nas bo v to prisilil novi zakon o Imenih.
Naj nam bo dovoljeno omeniti tudi Se to, da je končnica v uzurpiranem Imenu naših nepromoviranih žen »dr. N'0va« čehizem, ki se ne sklada s slo«
Tvrdk se novi zakon ne tiče.
Vprašanje je še, kako bo vplival no< vi zakon o imenih na sedanje naše za» ko-ne, ki urejujejo zasebnopravne od» nošaje državljanov.
Novi zakon se bavi zgolj z imeni fU žičnih oseb. Zato nam je treba ugoto» viti, da se reforma in zaščita imen ne tičeta tvrdk in znamk. Zaščita za tvrd« ke in znamke bo prej ko slej v sedanjih naših posebnih zakonih, v trgovinskem zakoniku, v obrtnem redu, v zakonu o varstvu obrtnih znamk in v avtorskem zakonu.
Niti občnih civilnih zakonov, ki so y državi veljavni, novi zakon o imenih
najprej ne namerava reformirati, pač pa vnaša v njihove obstoječe okvire nekaj novih določil.
Novi zakon je javnopraven zakon. Ko uvaja kot tak novo zaščito lastnih imen, daje nove javnopravne sankcije, nikakor pa ne odpravlja zaščite, ki jo naši državljani po veljavnem zasebnem pravu že uživajo. K sedanjemu zaseb> nopravnemu varstvu subjektivne pravice imena bo v interesu socialnega pravnega reda pristopila tudi še oficU elna zaščitna maksima, ki ne bo za vis* na edinole od nekih zasledovalnih či» nov državljana, ki bo po zlorabi ime« na prizadet. Okvarjenec bo imel vrhu tega tudi v bodoče pravico, da bo v za» ščito svoje subjektivne imenske pravi* ce poklical redno sodišče na pomoč. Po sedanjem našem pravu se lahko to« ži na tri načine, ali z ugotovitveno tož» bo, ali na opust seganja t. j. na opust vsakršne neupravičene rabe (ne samo prilaščanja), ali končno na odškodbo, na to pa le tedaj, kadar je pri prilasti« telju dognana tudi krivda.
Dasi ni imel kar vnaprej namere, bo novi zakon vendarle vplival na neka» tere predpise našega občnega držav» fjanskega zakona.
Razen z omožitviio. o kateri smo že govorili, se bo rodbinsko ime izpremi» njalo tudi s pozakonitvijo in s posvo» jitvijo (adopcijo).
O pozakonjanju in podeljevanju priimka.
V posamezne vrste in načine poza» konjanja se novi zakon ne bo vmeša» val, marveč bo reformo prepustil bo» dočemu našemu občnemu civilnemu za» konu. Določa zgolj to, da izgubi poza» konjeni nezakonski otrok rodbinsko ime svoie nezakonske matere in vrb dobi rodbinsko ime svojega očeta. Kaj spretno se tore} prilagoduje načrt ob» stoječemu pravu, ki s pozakonitviio podeli nezakonskemu otroku očeta. Zakon tudi izrecno predpisuje, da se mora izpr^m^mba imena v matični knHgi poočetiti.
Odprto pa ostane nedotaknieno vpra« šanje tako zvane podelitve priimka. Pri tej gre vedno za nezakonskega otroka, čigar mati se je z osebo poročila, k' ni otroku oče. Kadar živi otrok v rodbi» ni takega očuha ki ga smatra za svo« ječa očeta, nride često do neljub'h do» godkov. ki bi se rh i mati i nien so» prog rada izotfnila. Nenrilika ie v tem, da pišejo otroka v šoli z drugim rod»
binskim imenom, nego se glasi priimek matere in njenega soproga. Huehen» burgerjeva novela nam je radi tega pri» nesla institucijo, da sme soprog neza» konske matere svoj priimek podeliti njenemu nezakonskemu otroku, ki bi» va v njegovi rodbini. Rednikovo rod» binsko ime postane otrokovo rodbin» sko ime, da ni škandala. Sicer pa po« imenjenec ne postane zakonski otrok, niti se mu ne «premeni rodbinsko« pravno razmerje, nego on ni deležen nobenih pravic ne do poimenjevatelje» ve rodbine, ne do njegove imovine.
O posvojitvi ali adopciji.
Pri sprejemu za svojega ali posvojitvi (adopciji) se smejo pogodbeniki po sedanjem pravu svobodno tako dogovoriti, da bo posvojenec prevzel kar posvojiteljev priimek, svoj priimek pa opustil, ah pa tako, da bo posvojenec svoj priimek obdržal in ga s posvojite-ljevim priimkom neposredno združil. Tu je potem zopet stvar svobodnega domenka, ali ie ta dva priimka zvrstiti v redu A—B ah pa v redu B—A.
V te predpise bo novi zakon o imenih vnesel novo. vsekakor zelo konservativno načelo, da mora posojenec svo-je rodbinsko ime obdržati. Imel bo le pravico da bo k svojemu rodbinskemu imenu dostavljal posvojitelievo rodbin» sko ime. S tem je u'azana grupncija A—B V primeri s Hochenburgerjevo novelo je ta preuredba cel korak nazaj
Sedanjemu pravu pa bo ustrezalo določilo. da dobi oseba, kj jo podvoji omožena ločena ali obvd vela ženska, rodbinsko, t. j. dekliško ime posvojite-ljice.
Zdi se nam tudi. da bo v duhu novega zakona, ako se bo rri posvajanja omožene. 'ocene ali obvdovele žen ke vrstni red dvoimenskega priimka take g'asil. da bo na prvem me- tu soprogov prvmek. na d,-ugem mestu pa rodbinsko ime posvojitelja.
Pripisek.
Videli '^mo. da se načrt zakona o imenih omejuje v glavnem na iavnopravno ureditev imenstva. Predpise civilnega prava pušča nedotakniene. kolikor to pač gre Človek bi spričo tega mMil, da bo zakonodajalec to priliko porabil, da bo za v*o državo izenačil nre^pise, kako ie voditi mat-čne k"jipp. Toda poizkusa take upravnonravne unifiVaciie išč^š v tek«+u načrta zaman O^a^a bo vrzel, ki jo bo treba kasneje zagatiti.
Fr. Ž.
Fantje se izzivajo. ; ;
Beležke o kranjskem tepežu
Tepež se lahko pričenja pri začetku ali pa lahko že prej — kakor se namreč vzame kje in kdaj je začetek tepeža. Mnenja o tein so iako različna Vsaka stran trdi. da ga je pričela druga stran, pa imata morebiti obe prav Kajti nikakor ni prezreti mnenja, ki ga zagovarjajo nekateri, da se namreč tepež ne pričenja šele s tepežem nego že preje z izzivanjem in z grožnjami.
N. pr. kdor zak'iče «auf» ie po mnenju izkušenih veščakov na poliu tepeža tisti ki otvaria boj Kar «aufanju» sledi od nasprotne strani ie zgoh siiobran. «Auf» je toliko kakor prvi udarec.
Njega dni se ie še naše! kak fant. ki je mesto tujega «auf» lepo po domače zarjul: «Kdo?» Sedal pa ne le. da je prijazni «kdo» že doce'a pozablien v Krogih, upoštevnih za tepež. nego je ža-libog tudi «auf» že skorai iztreblien do korenine — izpodrinil ga ie neokusni «auf biks» ki se ie bil med svetovno voino semka' nritene' 'z Stai°rske. Ni treba poudariti da tudi »auf biks« ni oljka miru. nego je nedvomni začetek sovražnosti.
Fnako. kadar so Neveljčani pripeli v Kamnik s svojo davorijo:
«Mi smo fantje krščen duš. kdor ne veriame nai poskus!»
Je to njih petje po neizogibnih svojih posledicah v polni meri odtehtalo «aufanie».
Ako kaka reč po dosledniih zakonih narave neizprosno vsaKikrat provzroči drugo reč. potem se 'ahko trdi. da se je druga reč pričela že s prvo rečio.
častno število tepežev se je pričelo in se iih nedvomno še bo na sledeči načnr
Ob prijazni nožni uri se priguglie sta-reiši fant s klobukom na «primoiduš» pred mizo vaškpga naraščaja sedečega za skromnim 'itrom in ukaže: •Smrkavci snat'» Ta noziv ni še nikdar zgreši' svoieea namena Se nikdar ni zpod;'o da bi na ta noziv smrkavci resnično snat npgo ie temu pozivu še v.sakikrat sledil tenez Kdor }<o"rkai glpda na sv-nin čist ne bo kot $mrkavec pozvan da gre snat moeel irugače прсо «e bo 7 orori°m v desnici. pa bodisi kakršn mkoli. v bran po-
stavil za sveto pravico samoodločbe, kar se tiče ure. da gre spat.
Beseda včasi bolj v živo zadene kakor kol.
Pa se lahko zgodi, da niti ne veš. da je kaka beseda taka, da v njej že tiči začetek tepeža. N. pr. je storil nesrečno smrt čevljar, ki so ga po domače klicali za «Keca». Odločno ie odklanjal ta priimek in ponovno izražal željo, naj mu reko «Tonetov Jože». S to željo je seveda dosegel baš nasprotni učinek: še dosledneje so ga klicali za Keca. Vsak «Kec» pa mu je padel na dušo, kakor pade kol ali kramp na glavo. Seveda se je branil — ne z besedo, nego z resničnim kolom in krampom Pa so se seveda branili tudi nasprotniki. Na obeh straneh so se samo branili. Pa se' je nazadnje stvar tako zasuka'a pred sodiščem, da je bil svojega uboja kriv Kec. Kajti je bil mrtev in je molčal, ko so nam valili vso sokrivdo Kdor pa molči, nritnava — tako pravijo iuristi.
Ali pa sta živela dva kajžarja. prvemu so rekli: «ta mrz'i» drugemu: «ta gorki». Najpreje je nemara eden imel svoi priimek potem pa je iz maščevanja drugemu obesi1 nasprotni priimek. Priimka sta ju hudo pekla in sta zaradi teh priimkov napravila dokaj potov na sodišče in marsikak dan presedela za rešetkami Pa ju nekega večera vrag prinese v isto krčmo. Bilo ie še več drugih gostov in lena orilika da izka-žeta vsak svojo imenitnost Pravi oni, ki so ga nazivali za «nirz'ega» krč-marju Jakobu: «Jaka kaj gorkega bi rad Dod zobe!» in ie bespclo «gorkeea» povdari' in potem zaškrtal z zobmi Pa se oglasi iz drugega kota njegov sovražnik: «Kar ie mrzlo ie tako vsp za pasji d ...». D ... ie samosta'm'k ki se stopniuie V drugi stonnii se glasi «nasji d...» in v tretii: «pasji d... zmrz-nien» V našpm nr;m"<-n ip hila uporabljena druga stonnia Pa ie zadostova'o in je bi' boi tudi že otvnrfen in ko «o se opredelili 5e drugi p-ostïe na «mrzlo» in «gorkn* stran «e ie boi nrav le^o razvil in častno končal s tremi t°žkimi po?Vndhqmî.
«Oorki» in «mrzli» sta čisto dostojni in mirni besedi, vseskozi primerni tudi
- 9Î -
za mladino, in nikdo ne bi mislil, da se v njih skriva tepež.
Kdor ne pozna razmer, najbolje stori, ako molči. Nekdo je bil tepen. ker si je v krčmi želel maio kruha in je iz-pregovoril besedo «malo» tako kakor «mau kruha». Zgodilo se je to v 'Mačjem selu. Reči bi M moral: «Kosjek kruha prosim» ali kaj takega, ne pa «mau». Ko pa je rekel: «mau», so smatrali oni v Mačjem selu, da jim ojita mačka, ki so ga njih predniki odrli, - spe kij in snedli, ako je verjeti zaoav-ljici. ki jo po jo sosednje vasi.
V drugi vasi pa je taka navada, da je tisti hip že tepen. kdor vpraša, koliko je ura. Imajo namreč uro na zvoniku ne za to. da jim kaže čas. nego je le naslikana in služi, tedaj zgol.i umetniškim potrebam domačinov. Zato nima praktičnega pomena, barati za čas. Ako pa kdo vendarle ne more brzdati jezika in vpraša, koliko je ura. dobi odgovor: «Koj boš čutil, koliko bo udarilo!».
Še o tretji vasi imam zapisano, da tamkaj ni varno vprašati, po cim je maslo. Maslo je bila namreč požrla kuz a. Pa so ga zopet izprešali iz nje. Zdaj pa taje. da so ga. in ne trpe. da bi Se jim oponašalo maslo, in branijo svoj kredit z vsemi razpo.ožljivimi sredstvi.
Pa če v četrtem kraju — nek.e na Gorenjskem — stojiš sredi glavnega trga, pa vendarle objestno vprašaš domačine, kje imajo glavni trg. je takisto tvoj jezik oni. ki je pričel tepež, in se njemu zahvali, če ti razjarjeni nežni spol. tukaj imenovan babe, z nohti iz-premeni lice. po domače povedano «stavša fris»!
Po naših postavah lahko razodene« svojo voljo ne le z izrecno besedo, nego tudi molče s takimi dejanji, ki ob upoštevanju vseh okolnosti ne pripuščajo nikakesra dvoma, kaj da hočeš N pr. če. roko držiš v žepu. Roko v žepu držati je že napad z .ev.arnim orožjem Kdor roko drži v ženu. oni je po veščem mnenju vseh preten liubečih krogov začetnik boja. Ka iti kdor roko drži v žepu ie ne drži v žepu zakadi slabih manir neeo zato. ker ima v žepu že pripravljen nož.
Takisto pero za klobukom, če je obrnjeno naprej ni dosti manj ne^o bridki nož v roki Nemo to pero iako ž!vo kliče na boj in slej ali prei tudi doseže svoi cilj. Na Koroškem nosijo po ondotnih starodavnih šegah peresa
obrnjena nazaj, kadar so razpoloženi na boj. Pa imam zabeležena obžalovanja vredna nesporazumljenja. ko so se srečaii fantje s te' strani dežeine meje in z one. Z naše strani fant je imel pero lepo poh evno obrnjeno naza.i in zle misli ni b.lo v njegovem srcu. pa je Korošec miroljubno to pero smatral pu svojih običajih za izzivajoče in se ji« razvnei boj. — iako kakor včasi tui vožnja in umikanje po cestah ni bilo enotno urejeno: po nekaterih deželah se je bilo umikati na desno po drug.b na levo in so posledice bi>e obilne ne zgode. dokler se niso predpisi zastran vožje izenačili Enako bi kaza o izcna« č.ti tudi predpise zastran peres kako da morajo biti obrnjena ako naj pomenijo boj. Ob tej priliki bi se morebit/ dala urediti še druga pereča vprašanja, tičoča se peres, in naj bi se izdal snlo-šen pravilnik o posesti in nošenju peres. da se prepreči sleherna njih zloraba. Znan mi ie primer da je neki fant nosil za klobukom kar dvojni šop peres. obrnjenih na vse pati sveta. To ni le daleč presegalo meje resnične potre-be. nego je hkratu ogražalo mir domače tare in vseh sosednih far daleč na-oko'i. Nazadnje se fant. kakor se je bahal sam. ni več upal iz domače vasi. ponoči pa niti ne iz domače hiše. Pa bi b'lo morebiti prav. če bi se v pravilni, ku zapisale še kake takse na posest in nošenje peres.
Ignotus
Nove smeri v medicini
V	eni poslednjih številk »Kosmosa«, znanega časopisa za popularizacijo prl-rodn.h ved. poroča dr. med in phil. g. Venzmer o novih smereh v zdravilstvu Sedanje stanje medicine in velike možnosti, ki se še odpirajo človeštvu v bližnji in dal i ni bodočnosti najboh označuje dejstvo, da so bili v tako kratkem razdobju'kot je poslednjih pet let doseženi nekateri prav razveseljivi praktični uspehi in dolga vrsta izsledkov, ki začrtujejo nova pota v zdravilstvu.
V	kirurgiji — piše omenjeni znanstvenik — zaznamujemo novo izboljšanje operacijskih metod ki postajajo čedalje popolnejše: posebno velikega pomena je iznajdba novega narkotičnega sredstva ki pomeni v primeri z dosedanjimi znaten napredek. Zdravljenje s sokovi notranjih žlez beleži nadaljnje uspehe, prav tako poznamo na osnovi novih raziskavam kakšen je astroj in kakšno delovanje rakovih stanic. Te bolne zatekline lahko povzročamo umetno s čimer je dana povsem nova podlaga za boj zoper raka. enega najhujših človeških morilcev. Raziskavanie tako zvane menjave snovi je odprlo nove neslutene poglede v skrivnost snovi človeškega telesa. raziskovalci vitaminov pa so dokazali, da ie v njih iskati tisto ta-Jinstveno silo. ki vzoodbuja organizem k meniavi snovi in da telo. ki iih nima, trpi hude in nevarne motnje, ki so jih prej pripisovali drugim vzrokom Znanosti je uspelo, da tako zvani antira-fiitični vitamin izdela umetno; tako je dobila v roke novo sredstvo, ki bo bržčas odnravilo za vedno r a hi t is ali angleško bolezen.
Tudi kemična medicina je v poslednih petih |ptih znatno napredovala. Izme-i nepregledne vrste novih zdravil bodi omenjeno novo sredstvo zoper m a 1 a r i i o . tako zvani plas-moehin. ki ie orvi umetno sestavljen, kininu podoben oreparat Poizkusi ka-žeio da se bo obnesel celo pri naibiiiši ftroničnO ma'ariii kjer ie kmm odrekel. Ni ga sknrai meseca da celo tedna ne. da se ne bi v te< oanogi zdravilstva poiavila kakîna Koli ali mani nomemb-na novost Tisoč' 'aboratoriiev deluiejo nenehoma. desettisoči specialistov pre-
izkušujejo najrazličnejše snovi, da do-ženejo njih uporabljivost za veliki boj, ki ga bije človeštvo z vnanjimi škodljivci zdravja in z notranjimi organskimi motnjami.
Vse to je — izvaja dr. Venzmer — le člen v verigi celotnega razvoja zdravilstva. Dosihmal je prevladovala v medicini smer, ki ji je položi! temelje ge-nijalni biolog Rudolf V i r c h o w. Po naukih njegove šole so bolezni omejene na posamezne organe oziroma stanic e. Potemtakem je bila naloga zdravniške vede. da vsako bolezen razjasni po kemičnih in fizikalnih zakonih. Ta smer je razcepila zdravniško vedo v številne specialne panoge katerih vsaka je z neizmerno marljivostjo in natančnostjo raziskavala oni človeški organ ki si ga je bila izbrala Tako se je zdravilstvo od sile specializiralo, pri čemer ie čedalje bolj gineval smisel za celoto. Pod tem vplivom je praktičnega zdravnika zan mala predvsem diagnoza, celotno zdravlje-nje organizma pa je ostajalo v ozadju.
Vse kaže. da ie ta smer v modernem zdravilstvu podvržena zanimivi in dalekosežni reviziji. Pokazalo se je. da medicina — predvsem tako zvana notranja medic:na — po svojih praktični!, uspehih nikakor ne doseza svoje teoretične višine, ali z drugimi besedami: zdravniki silno mnogo vedo o bolezenskih izpremembah organov itd., vendar pa ie zdravljenje bolezni (izvzemši kirurgijo, nalezljive bolezni in še nekatere bolezenske skupine) še vedno nezadostno in nezanesljivo Tako so nastopili dvomi, ali se dado vsi življenski pojavi zdravega in bo'nega telesa noiasniti in vplivati z nam znanimi fizikalnimi in kemičnimi zakoni. Iz teh dvomov se je razvila v nainovei-šem času druga smer ki smatra da nri zdravljeni!! bolezni odločuje še nekaj, česar medxina doslei ni upoštevala. a'i vsai ne v zadostni meri: namreč bolnikova duševna sila. Nova medic'na skuša te sile. ki šfejemo med nie volio domîîHiVi ei»»«»«tHo. voreči poleg dognanih kemičnih in fizikalnih m^tod v borno vrsto ki nai nreeama bo'ezni Dočim ie stara medicina nronče-vala bolezni s povsem materialistične-
ga vidika skuša nova smer zajeti telo in duha hkrati. Ure ji potemtakem — da rabimo njen izraz — za psihofizično celoto.
Ali se bomo čudili temu navideznemu »ovinkarstvu«. če se spomnimo, da vsak dan doživljamo take neposredne vplive »duha« na »telo«? Strah lahko povzroči večje gibanje čreves. prestra-šenost stisne krvne žile v obličju (.pre-bledelost), dočim jih občutek sramu razširi (zardelost). Ce vidimo, ali celo, če si zgolj zamislimo kislo jabo.ko. se pocedé sline v ustih; dognano je, da se dado s sugestijo odpraviti bradavice. Nedavno so strokovni časopisi zabeležili vest, da je neki zdravnik odpravljal bradavice tako, da je vbrizgal pa-cijentkam v roko nekoliko raztopine kuhinjske soli in jim pri tem sugeriral, da vbrizga novo izumljeno, povsem zanesljivo sredstvo zoper bradavice, ki bodo izginile brez sledu. In zares: sredstvo je pomagalo, bradavice so se čez nekaj tednov docela posušile. Tisoči drugih primerov kažejo, da duševno stanje zaznatno vpliva na organizem in njegove bolezenske izpremembe; tako je celo vrsto telesnih bo ezni. na pr. nekatere hromote. želodčne bolezni, nekatere ženske bolezni in razne motnje v funkciji posameznih organov pripisati duševnim vplivom. Takim boleznim ne bo kemično sredstvo (zdravilo) prišlo v okom: treba je zdraviti ves organizem. vso psihofizično enoto, ki se imenuje »človek«. Tako zvana psihoterapija, t. j. zdravljenje nekaterih bolezni z duševnimi vplivi, zaznamuje že lepe praktične uspehe Mnogo bolezni, ki so trdovratno kljubovale specia'ne-mu zdravljenju, so bile po tej poti odpravljene.
Moderna medicina — izvaja nadalje dr. Venzmer — pa se ie ustavila tudi pred nekim drugim vprašanjem, ki bi o njem trdili, da se ga je preveč vase zaverovana kemično-fizikalna medicina sramovala. Znano je namreč, da je zdravilstvo prejšnjih dob, ko so imeli zdravniki kaj nejasne ali zmotne pojme o delovanju posameznih organov in človeškega telesa sploh, ime'o često zelo dobre praktične uspehe. Bolj ko je raziskavanje zgodovine zdravilstva spoznava'o metode In zdravila nekdanjih zdravnikov, jasneje je bilo, da so zdravniki prejšnjih stoletij često s čutom in z izkušnjami bolj zadeli bistvo bolezni in jo temeljiteje ozdravili nego
sodobni zdravniki, poznavajoči skoro izčrpno vse skrivnosti človeškega telesa. Го je muderno medicino napotim na pota, ki se nam danes zde nova, ki pa so v resnici že stara in dOigo shojena. Izmed številnih primerov takega »ponovnega odkritja« na. omenimo le nekatere: Pri zdravljenju raznih vnetij se zopet odvzema bolnikom . ri. čistilna in bljuvalna sredstva — še nedavno prezrta — dobivajo skoro že nekdanjo veljavo, stari nauk o sokovih se ie pojavil z raziskavanjem hormonov (izločkov žlez z notranjo sekrecijo) v novj luči; prastaro razbeljeno železo, ki so ga nekoč toliko rabili pri raznih vnetjih, je bilo zopet izkopano izpod stare šare v ropotarnici medicine', samo da jft dobilo v izrazosovju modernega zdravilstva naziv »dražilno telo«. Ugoden vpliv umetno ustvarjenih kožnih izpuščajev pri protinu, živčnih bolečinah, putiki in revmatizmu je bil nedavno zopet »odkrit«, dasi so ga stari zdravniki izborno poznali; danes se imenuje znanstveno »esofilaksija koze«. Znano je. da so ljudje nekoč odpravljali bradavice t rotenjem in križanjem, torej s sugestiv-nim vplivom: danes je — kakor smo pokazali zgoraj — staro sredstvo zoper v veljavi, a prosto vseh vraž in predsodkov.
Najnovejši razvoj medicine — sklepa pisec uvodoma citirane razprave — se bo gibal po vsej verjetnosti bolj v tera-pevtičnem umevanju telesno-duševne celote nego v nadaHnji specializaciji. Zdravilstvo bo umno izrabljalo vse izsledke modernih medicinskih raziskavam, ne bo na tako kot doslej nedostopno za tisočletja staro, na izkušmali doneče zdravilstvo, ki so nam ga za» pustili kot dedščino prejšnji rodovi.
Kakor vedno v takih primerih, se tudi pri reakciji zoper dosedanjo usmerjenost medicine gblje nihalo nakol ko prenaglo in preveč na široko, dokler se ne vnese v pravilno nihanje. Po fantastični. neznanstveni medicini je nastopila hladna, mehanistična med cina; lahko bi se zgodilo, da bi šel sedanii preobrat zopet preko praviln h meja k drugemu ekstremu. To stanje ie samo odraz današnje krize svetovnega nazora: po razočaranju s plitvim materijali-stično-mehan:čnim pojmovanjem sveta nastopa vse polno strni ki silijo predaleč v idealizem, v nekrit!čno spreiemanje npknti*nih Ide; in gesel Tudi na medicinskem področju je nekaj ljudi, ki bi
najrajši zavrgli ekzaktno raziskavanje in usmerili zdravljenj* v nekako »umetnost«. kjer bi odločeval čut. To ie kaj-pa da. abotno in o .judeh te vrste ni treba izgub'iati besedi Nova .necrcina, kakor se v ooslednjih Jest tlet iih kristalizira čedalje ia.sne.ie hoče biti mnogo obsežnejša od preišnie- dofim so nrej zanemarjali duševne sile v človeku, skuša biti 4"d-m a <m-"	>rav:čna
bo'nikovi te'esni in duševni plati ter pregania bolezen v vsei bolnikovi psihofizični ce^tî Slej ko pre. pa bo pri vsakem zdravljenju namoglavitneiša skrb da dobi zdravnik ki poznaj č'o-veški organizem do na'vpcie podrobnosti pravilno diagnozo Bolezni na ne bo mosre' »občutit!« marveč io bo moral izslediti in dognati z vsem svojim
znanjem in z vsemi preizkušenimi pripomočki. ki so mu na razpoago.
Izvajanja dr. Venzmerja so zanimiva tudi za vsakega lajika. zato smo jih prinesli v izvlečku izpusti i smo zgolj nekatere bolj. specialne podatke ki ne bi bili umljivi brez daljšega obravnavanja Zanimiva so tudi zategadelj, ker pričuiejo da se že i v med'cmi opaža obračun z materijalistično-mehančnim svetovnim nazorom ki so nani preveč prisegali prosvetl.ienci druge polovice 19 stoletja Tudi v drugih prirodnih vedah je položaj podoben; vsi čutimo, da ie spoznanje resnice o svetu in življenju znatno boli zapleteno nego se zdi pregorečim vernikom kakšne doktrine. naj si bo le-ta znanstvena ali verska.
Jakob Lesnikar
Usoda odpuščenih kaznencev
V 1. letošnji številki »Življenja in sveta« čitam članek o vtisih in izkustvih bivšega saškega pravosodnega ministra dr. Ericha Zeignerja. ki je imel žalostno priliko, poskusiti usodo kaznenca v ječi. Ni dvoma, da ie ta mož kot izobraženec in bivša socialno ugledna osebnost preživljal dobo svojega jet-ništva na izredno bolesten način, sa.i je bil pahnien z višine svojega družabnega udejsfvovania na dno živlienske usode. Vendar mu ie osta'o hrez dvoma eno upanje: da bo po dovršeni kazni ostal izven kruhoborhe. zakai kot bivši minisrski predsednik in pravosodni minister ie bil skoro gotovo deležen več sočutia in pomilovanja v človeški družbi, kot kak driig hudodelec.
Obče naziranie o namenu kazni ie, dati pravici zadoščenje in nanraviti iz obsojenca zopet koristnega člana človeške družbe. Moderna kaznilniška vzgoja gre kakor znano, tudi nri nas v pravcu teh nazorov Praksa živlienskih okolnosti na ie žal drugačna Pogosto se doga'a da zapušča kaznilnico popolnoma drugačen človek, kot so ga privedb van.io Obračunal ie z zgrešeno pretekloctio s^okori' se za svoi erph in si ustvaril noštene načrtp za bodočnost. Tako prerojen stopa v novo življenje.
kjer pa naleti na bridko razočaranje. Pri prvem srečanju z družbo spozna, da družba gleda v njem še vedno zločinca, s katerim ie treba občevati s skrajno rezervirano«tio in predsodkom, kai mora v odpuščenem kaznencu vzbuditi podmeno, da mu ljudje ne zaupajo To je usodepoln občutek, ki dostikrat oddalji bivšega kaznenca od njegovih dobrih sklepov in načrtov, da potem vrača nezaupanje za nezaupanje in zablodi v sovražno razmerje med seboj in družbo. Možnost ponovnega padca ni daleč.
Sostav kazn.i1niške vzgoie temelii na brezpogojni zanositvi kaznencev Sostav svobodnega živlienia sili človeka k delu. a prepušča mu svobodno uveljavljanje volie Ne govorim o ljudeh z zločinskimi nagnjenji, tudi ne o modro-slovnih dokazovanjih neizogibnosti zločina v izvestnih psiholoških treraitkih, aH v novejšem času cHo o zvezi med zlo'instvorr i.n motri-ami ž'ez Govorim o docela vcakdan'ih nrimerih. ki se naj-» češče doeai^in NenobolišMivost odpuščenega kaznenca ima dostikrat na ve-siti bas človeška družba ki odklanja pomoč kaznencem ki se vrača io v svobodo 7 najboljšo volio a ne naidejo pri-likp. Ha hi io dokazali.
Kaznenci ki zarvuščaio kaznilnico, so IH'f"^» Km? ns'n"i"piš'h srpdstev V Mariboru ohstoii nodnorno dništvo za odnušrenp Va7nen.ee ki na lahko izvaja svo'i dobrodelni namen zaradi romanj-kariia sredstev lp do nek? meie Po navadi nudi društvo odpuščenemu kaznencu le toliko pomoči, da ga odpravi
iz Maribora in da ne odhaja gol in bos. Dan, dva životari nekako, potem pa mora pogledati za zaslužkom In tu se pričenja trnjeva pot, ki zlasti v današnjih težkih razmerah vodi zelo pogosto v obup Kdor ima svojce, ki mu prbko-čijo na pomoč, ali kdor razpolaga z lastnim premoženjem, je rešen. Koliko pa jih je. ki nimaio ničesar in nikogar in ki so primorani. da se brez vsega napotijo v svet s trebuhom za kruhom. In med temi so tudi družinski očetje, ki iih ob prvem koraku v svobodo sreča skrb za nepreskrbljeno deco
Naša javnost pogreša socijalnega čuta za te žrtve kakršnihkoli vzrokov, ki so iih privedli do padca. Kljub temu, da se vsakemu izmed nas lahko primeri. da okusi bedno usodo ietništva in še bednejših oosledic zločina, je smo-trena skrb za kaznence nekaj takega, kar ne more uspešno prodreti v področje družabne dobrode nosti Napačno je stališče javnosti do tega vprašanja, češ: če bomo skrbeli za odpuščene kaznerce. potem ne bo nobenega strahu pred posledicami zločina. Nastane
vprašanje, ali bi bilo v primeru dobrohotne pomoči odpuščenim, poboljšanim kaznencem več povratnikov v kaznilnico, ali tedaj, če ostane tako. kakor je, namreč da se odpuščeni kaznenec brezpogojno boikotira. ko išče sredstev za pošteno življenje.
V večjih kulturnih državah imajo organizirano akcijo za pomoč odpuščenim kaznencem. Obstoie dobrodelna društva, ki nudijo tem nesrečnežem zaščito in podporo v obliki preskrbovanja služb in posredovania med pobolišani-mi kaznenci in črnogledno javnostjo. To je plemenit in hkrati naičlovekoliub-ne;'ši način nrenrečevania nov'h zločinov. Pri nas doslej ni bilo inicijative za to. Ljudstvo z naslado čita kriminal-ni šund. nima pa umevania za resnično tragiko žrtev zločina. Obsoja se zločin in zločinec, vzroki pa se navadfio hladnokrvno prezro.
Moderna znanost se mnogo peča J vprašanjem zločina in kazni. Problem usode, odpuščenih kaznencev pa je pri nas še docela nenačet.
Današnja umetniška priloga
«Razorjeva skupina z Begunjskega vrha» nad Staničevo kočo pod Tri« glavom je reproducirana po originalu g. Egona Planinska, ki nam je v predt zadnji številki pokazal vrh Triglava z istega hriba. Kakor švicarske planine veličastna panorama, nam kaze od leve proti desni: Sovatnp, Križke pode, Stenar z belim Jalovcem v ozadju, Prisojnik in Razor, temno pogorje je pa že začetek masiva Skrlatice.
«Ž1VUENJE Г SVET» stane celoletno tsO Din, polletno 40 Din četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din. — Posamezne ' evilke stanejo v podrobni prodaji
samo 2 Din. — Naroča se pri upravi. Ljubljana, Knafljeva ul. 5 Naročnina za ii.ozer vo: IT ALI J A četrtletno 8 lir. polletno 16 lir. celoletno 30 lir - FRANCIJA mesečno 4 franke ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno 1 šiling. AMERIKA in on! ilo inuzemstxo 1 in pol dolarja
na leto
Urejuj«. Božulai Burko — Izckia га konzorcij AdnlJ Rihmkai — Za «Narodno tiskarno d. d.» kot tiskarnaria Fran Jezeršek. — Vsi v Ljuhliaai.