Sedma točka erfurtskega  programa. »Šola bodi posvetna. Javne šole mora obiskovati vsak. Pouk je brezplačen, tako tudi učna sredstva in vzdrževainje v javuih ljudskih šolah in višjih učiliščih za iste učence in učenke, ki so po svojih zmožnostih sposobni za nadaljno izobrazbo.« Ta mednaiodni šolski program si "e postavila socijalna demokiacija in za udejstitev tega programa se bori še dandanes, da z irjim prodre v vsih narodih itn vsih državah.  Šola je bila domena posedujočih, kapitalističnih slojev, ki so pač imeli sredstva, da so zamogli šolati svoje otroke. Nadarjeni, proletarski otrok je pa moral često ostati brez nadalinega šolanja, ker ni imel sredstev, da bi se lahko vzdrževal v oddaljenemu mestu in tako mu je bilo dostopno le šolanje na nižji stopnji, pot do šolanja na višji stopnji mu je pa ostala zapita. Tako ni mogel razviti do popol- nosti svojih sil in zmožnosti.  Z idejami razrednega boja, ki je za- htevail tudi dernokratizacijo in preuredbo družabnega reda, je pa ostala tudi ideja socijalizacije šols+va. Danes prodira ta i^ieja nied narodi in v držnvali, in ni več njena »ositeljica sa:no socijahia dtsmokracija, temveč so se oprijele tega progrania vse stranke. Tudi 1'eakcionarne poliliške stranke se, ne mo. ejo več upiraii toku tega socijalnega prevrata iin streniljenja. S s|.lo_no šolsko obveznostjo za ljudske šole se je pričel ta program uveljavljati in danes se stranke, ki so ble pred kratko dobo še strastne nasprotnice splošne šolske obveznosti, prilagodujejo toku časa in so pričele pripoznavati tudi upravičenost drugega dela tega programa ter delujejo tudi same za socijalizacijo siednjega in višjega šolstva. Neposredno šolstvo je gojilo razredne predpravice. Vpiašanje posvetnosti šolstva se rešuje samo po sebi in je le odkazati toku časa, da bo popolnoma izvedeno. Na večjo zapreko je najetelo vprašamje socijalizacije srednje i.n višje šolske izobrazbe iz gospodarskih razlogov. Izvesti se cia ista le na podlagi študijskih podpor, ki nicrajo zavzeti obiiko popolnega vzdrževanja ali v obliki internatov v ve svrhe. Te izdatke mora kriti v vseh slučajili ie država. Kriti jih bo pa le ^amogla v tem siučaju, če ukine ogromne izdatke,'ki jih izuaje danes za militarizem. Moderna država mora videti svojo mednarodno bodočnost in vrastvo notra.ijega reda v vlsoki kultuirii izobrazbi ter široki in močni vzgoji najšiiših slojev, ter mora že sama po sebi zavračati nazor vnanje oborožene sile za vzdržavanje reda in za vzdržavanje svoje mednaroclne pozicije. Zato je s tem šolskim programom v tesni zvezi tudi načelno stališče proti militarizmu. Buržoazijske stranke se niso povsem izkaza.2 si-oss. bne za realizacijo tega šol- skega programa, ker jiin je manjkala te- meljna podlaga za radikalno izvedbo iste- ga. V . vcj-ih temljih, v mzredni pripad- nosti, so se i.ste naslanjale vedno na pose- Jujoče sloje in niso nikdar s pravo odkri- tostjo pojmile zalitev in intersov širokih Ijudskh mas. Zato je bila izvedba socija- lizacije šostva po njih vedaio le delna in se je ustanovila pri prehodu k srednjemu in višjemu šolstvu. In pri tem smo še danes ter ostanemo do tlej, da ne postane vzdržeyanje re^rnejših, a nadarjenih otrok, ne samo v vi._3em temveč tudi v srednjem šolstvu -zadeva države. Tedaj šele bomo lahko rekli, da se je vse šolstvo socijaliziralo, podružabilo ia da služi šolstvo vseh stopenj vsej čioveški družbi. Solsko-politiški boj ima torej tudi svojc zveze z raziednim bojein, ker imajc posarnezni razredi človeške družbe še vedno iskati svojili pravic pri izkori_ča_i]u šolstva za-se, za katere jih država do daaes še vedno prikrajšuje. Se direkmejše je pa prizadet pri tem vprašanju učiteljski staii, ki sam nima često sredstev, da bi šolal nadalje svoje riiadaijenejše otroke do najvišje stopinje. Učiteljstvo, kot tako, pripada popolnoma po svojem značaju v proletarski razred in mu je borba za socijalne pravice popolnoma ista in skupna z ostalim proletarijatom. Ne veže nas torej samo stanovski interes na te šolske zahteve svetovnega proletaiijata, ker smo kot stan, ki ima opraviti s šolo neposredno prizadeti pri tem stremljenju, temveč nas veže na to naš osebni in družinski interes tudi, naša razredna klasiskacija v človeški družbl, v katero spada po svojem značaju in živIjenskih okoliščinah naš stan. Zahteve socijalizacije vsega šolstva so torej tudi naše vitalne zahteve, pri kalerih smo v veliki nieri samci osebno močno interesirani; interesiran je pri tem naš stan, torej se imajo stremljenja naše stanovske politike popolnoma kriti z gorl navedenim smotrom. Ta socijalen prevrat na šolskem polju je neizogiben in uveljaviti ga bo rnorala vsaka demokratična država, akfc si hoče zasigurati bodočnost med kulturnimi narodi; priti mora do popolnega uveljavljenja in izvedbe tcga dela šolskega programa.