gospodarske, obrtniške in narodne. Iíhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr poáiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 23. marca 1864. Gospodarske stvari. Ce se o omenjeni dobi detelja gipsa, smo kmeto- vavcu porok, da se mu bo tako vrlo obnašala --tm* vu j^uiun. j u« oo mu ktk> taiivv viiu vuuaoaia , ua 10 naj se mavec (gips) po deteljščih posipa? bo iahk?že taôas ko.sil> ko bo Jel kak soseđ nieg°v prvič frišno travo živini pokladati. Poskusimo vse, in obdržimo, kar je bolje! Mar- Kako težko je od starih šeg se lociti kaže nam tudi potresanje mavca po detelji. Dovelj je še sicer pametnih kmetovavcev, kteri mislijo, da mavec detelji najbolj tekne, če se zjutraj ob rosi po nji posiplje, ko je že za kake pavce velika, da tako na deteljnem perji ostane in jo po perji ali skozi perje gnoji. sikter neveren Tomaž se je že po skušnjah izuril ? kaj in kako. Pravi čas imamo še to poskusiti. Naj poskusi gospodar bode kesal z enim kosom deteljšča tako ) da tovili u^tuijov^oi tacvu j poleti ov/ vsega deteljšča tako zgodaj se ni To pa ni tako. Mavec ne kaže nobene moči ? ako ga voda ni raz- gipsal, zlasti ako nam majnik prinese suho vreme. Po šležkem časniku. krojila ali popolnoma razstopila; mavec pa se v vodi tako nerad razstopi, ua x uui iuav ^a uvii^uuj^ 500 delov vode za razkrojenje, tedaj, postavimo, 1 funt mavca potřebuje 400 do 500 funto v vode. Potem menda vendar ne bo nihče mislil, da se bo mavec na deteljnem da del mavca potřebuje 400 do * Naj C Gospodarska skusnja. pokončati na njivah in tih sovražniki črvov po polji in travnikih so ru- perji po rosi topil in deteljo gnoj il. Dež mra vij Ako bi se pod mlj vidilo > spere in v zemljo odpelje, kjer se popolnoma raztopi ga s perja bil marsikdo že zdavnej boj řudečih mravlj wi n Tin r?r AVM v • l 11 • • 1 vi i i • • # i w in deteljo crvov okrog korenin gnoji Dostikrat se sliši tù in tam pritožba: „Letos je mavec na deteljšči kaj malo zdal." Tega krivo pa je so boj mravlj pažil v luknjah teh škodljivih mrčesov elej mravlj inci zmagovavci bi in tem se rudeči vgnjezdijo , se gospodarju ni treba bati, bi mu crv po njivah in travnikih preveč škode délai da to, da se je mavec se maj nika mesca po de- teljšči posipal in je potem delj časa suho in toplo vreme nastopilo. Zato ni mogel gips svoje moči deteljnim korenikam dati, ker ga deževnica ni v zemljo odpeljala. Toraj pustite take mravlj niki Črvov stanuj ej o v ijih pri miru ajhuj sovraž- Mavec zdá kakor skušnje kažejo, ako je (iraska asekuracija zoper ogenj v pretek lem XfJLU t UV IV UV dJWKM y l\ai\Ui Oi\UOUjU y ai\u deteljšče na taki zemlji, ki ima že sama obilo mavca (žveplenokislega apna) v sebi, sicer pa je njegova moč res zlatega denarja vredna, če se o pravém času po deteljšči posiplje. Mavec se more spomladi z deteljo vred sejati; dobiček je ta, da deteljo še enkrat v jeseni lahko kosiš. Al to setev je že veliko gospodarjev opustilo, ker ste letu. Iz letnika, ki smo ga od imenovane asekuracije , da je v preteklem letu ravno v roke dobili 1863 na novo se iz Stajarskeg 1548 vidi gospodarj ? iz Koroškega 322, nji pris topilo ? to je, iz Kranjskega pa se dve znameniti napaki pri tem opravilu pokazali košnja drugič namreč ta, da detelja tako košato raste, posebno pri slabem vremenu jako zakasni ta U^H ■liÉ^l^^H^^BHHMtlÉÉlíta da se in milij 529 Lansko leto je bilo pohištev zavarovanih za 829.725 gold, klasne vrednosti ; pogorelcem je kr nam > ^aubiu vi tujguu jaau , AAA ui da detelja žito, ktero je poleglo, tako preraste ? y da gospodar deteljo kosi, namesto da bi žito žel. Boljši čas deteljo gipsati je tedaj brž po žetvi; ako koj potem njivo dež dobro pomoci, sem ti porok, da ti bo detelja taka izrastla, da je bos v jeseni veliko na-kosil. Le takrat se ti detelja ne bo za samo pašo je pa vendar nevarna. Da se pa ta na-paka odvrne, se troši gips po deteljšči takrat, kadar za škodo pogorišč povrnila 356.167 gold reč Stajar ce m 204.792 gold, in 77 kr. za 2200 po gorelih poslopij; Korošcem 89770 gold, in 87V« kr za 296 pogorelih pohištev, Kranjcem pa 61603 gold, in 44V2 kr. za 236 popaljenih pohištev. Letošnja tarifa je za zavarovanje pohištev in drugih V ce po žetvi dolgo suho vreme ostane tako obnesla, da bi jo mogel kositi ? ? poslopij odmerj To plačilo na 42 kr. nov. den. od 100 gold se pa mora, kakor je vsacemu zavarovancu znano, zadnj cas do k teg m namrec 10 sv. Jožefu oskrbnikom imenovane asekura se živina na deteljšča spuščati neha in se brez škode po deteljščih more hoditi. Vse eno je, kterega mesca koli cije odrajtati se njiva pozimi gipsa, da se le pred spomladjo zgodi; potem se ni za deteljo bati, če tudi suho vreme nastopi Ponudbi Prijatlom sviloreje ponuja m vroce poletje, ker toliko dežja bode vendar, da se Anton Vukasinović, županijski ogleda svilarstva v Oseku (Esseg) v Sla- do 4000 močnejih in šibkejih murbovih cep- vonn mavec razstopi. Da pa ne gré mavca o hudem vetru po njivi razsipati, razumnemu gospodarju menda ne bo ljenih drevesec po 60 krajc. nov. dn. treba posebej priporočevati. ljenin ureves«u pu uu jtnajv;. uuv. , au a funtov jajčic svilnih črvičev, lot po 30 nov. dn. in nekoliko ft? * Gosp. Stepán Zukovic v Klanjcu na Hrvaškem vabi vinokupce, naj priđejo po vina na Hrvaško,ter jim zagotavlja, da ne bojo samo zadovoljni z dobrim vinom, temuč tudi z nizko ceno. Priporocílo niarkanih pisemskih zavitkov. V Ce hočeš pismo po pošti poslati, da poštnine ne plača, komur ga pošlješ, mu moraš pritisniti marko ali z nam ko po 5, 10 ali 15 kr., kakor je daljava, kamor pismo pošlješ, če le pismo več ne vaga kakor 1 lot, sicer mora biti marka dvojna, trojna itd. To, dragi moji, veste vsi, ki po pošti pošiljate pisma. Al dokaj je gotovo naših bravcev, ki ne vejo, da so tudi z a vitki (koverti) za pisma, kteri imajo že marko na sebi natisnjeno, — še več pa je tacih, ki ne poznajo velike dobrote tacih pisemskih zavitkov z markami. Vsem tem so namenjene sledeče vrstice. Vsak, kdor pisma piše, mora na to paziti, da se pismo njegovo tudi lahko bere in da ga, komur je pisano, tudi gotovo v roke dobi. Da nam ni treba dvojne poštnine plaćati, pišemo pisma na tri strani, zadnjo stran pa rabimo za závitek in pa za napis. Ako se pismo prezlo pečati, se lahko pri odpečatenji tù in tam pre trga; to bravcu več ali manj branje overa, kar se celó dostikrat pri tacih pismih pripetí, v kterih se denarji pošiljajo,^kteri se morajo po postavi znotraj in zunaj pečatiti. Ce se za tako pismo ne naredi poseben závitek, se rado pretrga, ako se še tako skrbno odvija. Mnogo je pa tacih, ki po závitku (kovertu) zato ne segajo, ker se zavoljo njega previsoke poštnine bojé ; al to je nepotreben strah, zakaj vsakemu pismu z denarji se še tarifa pisma prirajta, naj je pismo zraven ali ne. Vseh teh nezgod se pa ni bati, če se pismo v po-sebnem závitku pošlje, kteri se na zloženih4 voglih zapečati. Po tem takem se priloženo pismo lahko na vseh štirih stranéh popiše, pa vendar ne preseže peze 1 lota. Zavitki ali tako imenovani koverti se dobi-vajo večidel v vsaki štacuni, kjer prodajajo papir ; 100 zavitkov za 50 do 70 kr., posamni pa po 1 ali 2 kr., kakor je závitek veči ali manji in papir lep. C. kr. pošte imajo pa že ene leta sém zraven na-vadnih pisemskih mark tudi s pisemskimi markami zaznamvane z a vitke po 15, 10 in 5 kr., kakoršni so v druzih deželah že delj časa v rabi ; zavitke same brez marke so pošte poprej po pol krajcarja prodajale. Al zdaj se dobivajo zavitki zastonj, ravno tako kakor nekdaj, ko se štempeljski papir ni plače val; le štempel (kolek) se je plaçai, ne pa papir. Taki štempljani zavitki se dobivajo zdaj pri vseh cesarskih poštah, kakor tudi pri vseh proda-javcih pisemskih mark; plača se za nje le toliko, koliko marka znaša. Ako bi prodaj avec hotel še zavitkov papir plačan imeti, bi ga zadela kažen. Celó popisani ali po kaki naključbi poškodovani zavitki, če se le ne vidi, da so bili že porabljeni, se za čiste brez plačila premenjujejo. Tudi je pripuščeno, da se na poštne zavitke přilepuj ej o marke više poštne tarife ; kdor ima, postavimo, závitek s 5 kr. pri rokah, pismo mora pa marko s 15 kr. imeti, tak more še posebno marko z 10 kr., ali pa dve po 5 kr. na závitek pritisniti. Tako se delà tudi s pismom , ki pezo od 1 lota presega, od kterega se mora dvojna poštnina plaćati; pritisne se le še druga marka na-nj. Ker so z markami zaznamvani zavitki, ki jih pošte prodaj aj o, na odprti strani polimani, se pismo že s tem popolnoma zapečati. Iz tega se vidi od druge straní zložnost in korist priporočanih zavitkov. Ti tako mar-kani zavitki varujejo pošte pa tudi ljudi, ki pisma pi-šejo, marsiktere goljufije. Ze dostikrat se je přiměřilo, in na deželi, kjer so ljudje precej deleč od kake pošte, se celó večkrat zgodi, da člověku daš pismo, naj ga nese na pošto in mu daš denar za marko, da jo na pismo pritisne, in pismo v pisemsko skrinjico vrže. Pa že dostikrat je smuknilo pisemce brez marke v skrinjico, denar pa v žep nepoštenega oddajavca. In kaj je následek tega? Prejemnik pisma brez marke mora celo navadno poštnino plačati, vrh tega pa še 5 kraje, več za kažen, ker pismo nima marke. Tudi že na pisma pritisnjene marke so nezvesti in nekoliko izurjeni pismonosi odlušili ; pismo pride potem brez mark na svoj kraj, prejemnik mora poštnino z kaznijo vred plačati. Pri poštnih pisemskih zavitkih pa vseh teh na-pak ni; zavitkova marka se ne dá z zavitka odpra-viti; oddajavec pisma nima na pošti nič več s kupovanjem marke in z natiskovanjem marke na pismo opraviti, pismo se le v nabiravnico vrže, ki je vedno odprta. Ce so robovi pisemskega zavitka po gori omenjeni lastnosti s klejem pomazani, se pismo tako trdno zapre, da ni moč do denarja priti v njem hranjenega ; prav za prav pisma tudi ni treba posebej še pečatiti; varno je vsakega odpečatenja ; popolnoma nemogoče je, do pisemskega zapopadka priti. Dandanašnji vse neprenehoma hiti po zboljšanji vsake reci. Mar kani pisemski zavitki so tudi taka zboljšava. Obljubim mu, da vsak, kdor več pišem piše in se po mojem nasvetu poslužuje markanih zavitkov , mi bode hvaležen, da sem mu jih priporočal. Nekdo, ki obilo pišem dobiva in obilo pišem piše. Podučiio-zabaviio berilo. Založeni sosamoglasnik. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) A: Dobro. — Zdaj pa ti g! meni skoči na nos za naóčnike, da bodem bolje videla pravično soditi. Kje si pa ti k? Lézi na četvérico, in bodi za tožnjo klop-čico, na ktero naj r séde. — Tedaj začnimo razprav-ljati! — Gospod r! kako ti je ime? r : V grškem jezici sem bil Ro Helenovič; latinski pišoči Slovanje mi pravijo Er Romanovič, in cirilica me imenuje Rci Slovanovič. Imam sicer še nekaj druzih imén, če jih ni toliko zadosti. A: Zadosti jih je. Koliko si star? r : Prav dobro ne vem, gotovo pa uže več tisoč let. 8: Da te vendar! Tako star pa še tako trden! Jaz imam še le 39 let, in uže sem vsa sključena. A: Kakošne vere si? »•: Najprvo sem bil pogan, potlej sem se pokrstil, in zdaj, kadar se zovem E r, takrat sem med Slovani skoro vselej katoličan; a kadar se imenujem Rci, tedaj sem pa sin pravoslavne cerkve. A: Kakošen posel imaš? !•: V pasjem gobcu renčím; v učilnici de vam časi otroke kléčat; po tiskalnicah narejam knjige; po knji-gah ljudi podučujem. A: Ali si oženjen ali ne? r: Mi, ki smo iz abecedne vasi, nimamo take že-nitve, kakoršno imajo ljudjé ; pri nas mora soglasen moški stopiti v zvezo s tisto samoglasno žensko, s ktero je treba, potlej pa hitro zopet z drugo in takisto dalje. 93 e: To ili vse nič res! On je uioj pravi zakonski mož, poročen po vseh veljavnih praviiih abecedne vasi. V: Drugi so me s te boj siloma vklepali v jarem; po- ročena pa nisva bila nikdar ? V se toliko ne, kakor je po- ročal slavni rokomávh Véliki Groga v Udnjem gozdu ko je pod krivo brezo stal, rekoc: 9 In nomine patře, Poro čam te na k vatre; Ce boljšo dobíš, Pa to zapodís. A: Denašnja razprava mora nam vse to razbistriti. Ker si neoženjen, kakor praviš, torej menda mmaš nič zaroda? Zaroda? Nisem čisto brez njega ne. Kaj pa Čem? Povedati moram. Prišla je taka prilika, da mi je Bog dal sina po imeni i-, kterega pa ni več domá, kajti uže davno je šel med séverne Slovane, koder še zdaj abeceduje. A: Kje in koliko si hodil v učilnico? r uže od rojstva imel zmerom opravek po vseh učilnicah, in ta To mi je težko povedati, ker sem posel mi Je se zdaj ? a ne samo po tej deželi, temuč po vesoljnem svetu, ker imam delež pri vsakej vednosti. Po učilnicah se pa nisem jaz nikdar učil, ampak drugi so se morali učiti mene, ker me je Bog ustvaril tako, da sem precej znal, kar zdaj znam. A: Tožnica! ti se oglási in povedi, zakaj ga tožiš? ts Slavni sodnji zbor! Opomniti moram najprvo, da mi je zeló nekoristno, ker se je tako hitro osnovala ta razprava, kajti noben doktor me v náglici neče niti da se moram more zagovarjati. Naredilo se je torej sama braniti tako srditemu nasprotniku, kakoršen je braniti se moram v pričo mnozih, pre- nezvesti r. Da V ze- učenih poslušalcev, braniti jaz preuboga, nevedna nica, ki ne znam niti državnih niti cerkvenih zakonov Rom. Pri Čem tedaj? Jul. ! O raji ne prisegaj Al če te volja je, pri sebi le, Pri temu, kterega častim kot boga. Verujem vse. Pri vročem srcu svojem Jul. O naj ! Ceravno radost ti si moja Rom. î Ne veseli me te nocí zaveza. Prenagla je in nepremisljena, Podobna blisku, ki je davno proč, Ce kdo poreče „bliska." — Lahko noČ! Naj te ljubezni popića cveti V poletji, dokler spet se vidiva. Prelahko noč. O da bi radost ta, Ki me razgré, tud' v tvojih prsih b'la! Rom. Tak brez tolažbe vse me zapustis? Jul. Kako bi več tolažbe poželel? Rom. Prisego da me ljubiš ti — za mojo. Jul. Prisego čul si, preden si želei, In vendar bi nazaj jo rada vzela. Rom. Zavrgla bi jo rada? Zakaj, ljuba? Jul. Da bi jo samovoljna zopet dala. Al sebi to le voaim, kar imam. Ljubljenje moje morji je enako Po globosti neskončni. Yeč ko dam, Tem več imam; oboje je ne'zmerno. (Dojnica kliče znotraj.) Me kliČejo. Z Bogom, prijatel moj ! Zdaj, dojnica ! Ostani zvest mi, dragi! O čakaj malo tù, se vrnem koj. Rom. O srečna, srčena noc! Bojim se le, (odide.) > Ker noč je zdaj, da vse bi bilo sanje Presladko le, premilo za resnico. (Julija se spet prikaže.) Jul. Še tri besede, ljubi Romeo! Ce dober je namen ljubezni tvoje, In zakon vzrok, oznani jutri mi Po poslu, kterega ti bom poslala, Kje in kedaj se bova poročila. Ti k nogam srečo svojo položim, In spremljam te, ljubljen e, po celem svetu. Dojnica (znotraj:) Jul. Gospodična ! Dojnica. Jul. Te prosim y Ce drugih misli si 7 Gospodična ! Pridem koj! * 94 Ne smibi dalje, pusti žalost mi. Zjutraj poslala bom — Rom. Pri dusi moji! Jul. O tisučkrati lahko, lahko noč! (odide.) Rom. Gorjé tisučkrat mi, če ti si proč ! Kot fant od bukvić — ljubljen'c k ljubci teče, Kot otrok dom — je zapustiti neče! (odide počasno.) Jul. (se vrne.) Stoj, Romeo, stoj ! — Z glasom sokolovim Sokola blagega nazaj bi zvala; Al sila zmolkla je, glasu sovražna, Votline sicer jek razgnala bi, In hripav jezik njen omamila Z glasom imena „Romeo" donecim. Rom. Srce le moje ime moje kliče, O srebrn zvon za ljubČeka ponoči, Za poslusavca muzika! Jul. Romeo ! v Rom. O ljuba mi! Jul. Pověj, o kteri uri Naj posljem zjutraj k tebi? Rom. Ob devetih. Jul. Ah dvajset let se mi do té bo zdelo! Nevem, zakaj nazaj te zvala sem. Rom. Naj čakam tù, dokler se bos spomnila ! Jul. Pozabila bom koj, da tukaj caka a, V presladkih mislih, da sem tebe blizo. Rom. In jaz bom stal, da pozabila bi, Pozabila se, da sem kje domá. Jul. Zdaj jutro vstane. Htela bi, da greš, Kot ptiček, kterega le deklica Iz rok spustí in spet kot jetnika, Oklenjen'ga na niti svilnati, Potem, če volja ji, nazaj potegne, Ker prostosti mu dovoliti neće. Rom. O, Če bi ptiček bil! Jul. Če bil bi to! Al iz ljubezni bi te umorila. Zdravstvuj ! O sladka bol, se poslovit ; B' daj ala slovo, dokler pride svit ! (odide.) Rom. Očesom tvojim spanje, prsom mir! Ak' bil bi jaz te radosti izvir! Poiskať zdajci Čem pusčavnika, Da vrli mož nasvèt mi dober dá. Kolikor bolj spoznavamo zgodovino, naravno lepoto in bogastvo naše domovine, toliko bolj jo ljubimo. Vsak spis, ki nam opisuje pokrajine mile Slovenije, pripo-more toraj veliko k živejšemu domoljubju in ima že zarad tega svojo vrednost. Ako je pa vrh tega še lepo, mikavno in živo pisan, množi našo še majhno poto-pisno literaturo, ima tedaj tudi literarno vrednost. To dvojno vrednost imajo navedeni „popotni spominki", vendar bolj prvo kakor drugo. Popisuje nam kot po-topisec obcno znani gosp. pisatelj v tej 64. strani dolgi knjižici kraje, „ki so spadali ali pa še spadajo k zemlji slovenski", in so bili nekdaj pod škofijstvom ljubljanskim. Kar se tiče pisave, porok nam je izurjeni poto-pisec sam, da je dobra; lahko rečemo, da nemški Ko-rošci ne premorejo tako natančnega potopisa ziljske, dravske, beljske doline in sv. Krvi, kakor je Levič-nikovo romanje; tu najdeš, dragi popotnik k sv. Krvi, vse tako natanko in resnično popisano, da gotovo ne zgrešiš Zvonika, če si mutast in še gluh vrh tega. Tù ti je na drobno popisana vsaka vasica, kako je bila in kako je zdaj, nobena rečica in noben griček ni pozabíjen. Sploh se nam je varovati, kadar kraje popisujemo, da ne postanemo malenkostni, da ne govorimo o rečéh, ki ne mikajo čitatelja, ki ga le dolgočasijo. Posebno ogibati se je sub jek ti vos ti, da se ne suče vse le okrog nas, da ni zmirom* na vrsti besedica „jaz", da ne delamo opazek nepriličnih in nepotrebnih in da se ne ponavljajo vedno oblike: „pot me je peljala, pot gré navzdol ali vkreber in več druzih", da se čitatelju ne zmeša glava. V omenjenem romanji naj demo nektere reci prav dobro izpeljane. Lep je popis, kako je bilo v Mohorju, ko sta cesar in cesarica prišla; res-ničen je popis „iz glorieta" na strani 23, mikaven je popis beljske doline in živo nam opisuje pot na ,,pa-sterični ledenik." Nihče naj ne gré brez te knjižice k sv. Krvi! Prepričal se bode, da je za romarja ko na-lašč. Posebno naj bi ne opustili slovenski Korošci, omisliti si to knjigo, da zvedó, kaj imajo in kaj so nekdaj imeli. Želeti je, da bi tudi drugi pisatelji po-snemali lepi izgled domoljubnega gosp. Levičnika, da s časom dobimo potopise iz vse Slovenije, ki bi se dali potem v posebnej knjigi na svitlo , da nam v živi in iskreni besedi predstavlja, kar vidimo narisano v Koz- lerjevem zemljovidu. P. * . .i Deželni zbori. Deželni zbor goriski. Tudi nam vlada ni potrdila lani sklenjene ob-činske (komunske) postave, ker dva stavka, namreé „da sme vsaka davkarska (katastralna) občina med svojimi mejami samosvoje opravila sama opravljatiu, in „da vojaške (militarske) osebe ne morejo biti izvoljene v občinski odbor, ništa bila vladi všeč. Winkler kot po-ročevalec o tej zadevi je v izvrstnem, obširnem svojem sporočilu naposled nasvetoval, da le iz vzrokov primer-nosti priporoča odbor, da naj se sprejme srenjska postava, po vladini volji popravljena, da se ne bo zavoljo nje pomanjkanja, Bog zná kako dolgo, odlagala nova uredba (organizacija) občin, ktera mora biti pod-laga tudi politiški in sodnijski uravnavi, in po kteri občine že davno hrepenijo. Nazadnje so bili vsi na Dunaji zavrženi paragrafi, kakor vlada hoče, predelani, po odsekovem nas vetu sprej eti. Po tem takem smemo upati, da bomo imeli v kratkem občinsko postavo gotovo in potrjeno. — V postavi zastran skladanja, kadar se šole zidaj o, ktere ni cesar zato potrdil, ker je bil zbor v §. 1 patronate občnih zalogov (fondov) obdržal, bil je omenjeni paragraf po vladinem predlogu sprejet. Zastran politiške privolitve pri zakonih (poročevalec Doliak) je zbor enoglasno svoje mnenje izrekel, da, ker ni pri nas ta privolitev nikdar postavne veljave imela, naj se nepogojno odpravi. „Umni Gosp." Deželni zbor v Ljubljani. V 6. seji (14. dan t. m.) je bilo najprvo na vrsti poročilo denarstvenega odbora o stroških zemljišne (gr un tne) odveze za 1865. leto. Poročevalec je bil dr. Župan, ki v imenu odborovém svetuje: 1) naj po- trdi zbor za 1865. leto na 629.470 gold, preudarjene stroške in na 688.050 gold, preudarjene dohodke, po kterih bi ostalo 58.580 gold, gotovine, ktera naj se dá na obresti; 2) da pa se nabere, kar ima plaćati de-žela, naj se dovoli 26 odstotkov priklada zemljišnih, hišnih in druzih neposrednih davkov brez vojskinega priklada užitnini (verzehrungssteuer) od vseh moćnih pijač in od mesa. — Gosp. Muli ej povdarja potrebo, da bi se hitro dovršila zemljišna odveza in da^ bi pri gozdéh ne bilo treba vedno samih logarjev imeti za iz-vedence, jemali naj bi se tudi drugi izvedeni možjé, ker potem bi šlo delo hitrejše od rok. Nasvetoval je : 1) vsaka dva mesca nai bi se po časnikih nadrobno / i/ JL ^ ^ _ # . % povedalo, kaj se je opravilo v tem poslu ; 2) kjer bi zahtevala potreba, naj bi se k tej stvari poklicali tudi 95 drugi izvedeni možjé ? čunstvo na drobno razglasilo, kam konci leta naj bi deželno ra- hoče od njega toliko vednost? kako je to da nasve C* J-ICA.J U i. UOUU1UV A «-» "j o v * VUUVOII . n.C*XVVS J VJ lu , U.O. 11 a O vc" so se deli denarji za tuje deželni odbor, čemur se vlada ustavlja? ali se to • 1 • I i • 1 "1 I J J • V V • . , / / « zemljišno odvezo. Nekoliko poslancev je podpíralo te ne pravi: vlada! tega ti nečeš, pa „justament" ti tega nečeš, zato mi hoćemo, tudi predloge ; pri 2. nasvetu sta mu bila samo K o r e n m Vilhar podpornika. — Grof Anton A u e r s p e r g pravi, no vani paragraf deželnega reda ne spada sèm. trdil je, da 9 Naše zemljišna odveza in odkupljenje zadnje je svetoval, naj vodja bolnišnice bode samo služnosti (servitutov) ni pričelo ob enem; rekel je, da se doktor medicine, drugi nasvet pa naj se čisto izpusti. Odgovoril mu je dr. Bleiweis (slovenski) rekoč da ni prav, da pri od vezi zemljišni marsikaj neprijetnega kaže, cesar pa ni kriv zakon, temuč poznejši napotki; premisliti je, koliko ljudi mora živiti kranjski gozd zdaj : prvič lastnince, drugič tište, ki imajo v njem pravice, tretjič državno denarnico, četrtič v mann osobno da ne razumeva, kako da zopet danes poslanec D e s c h* na njega meri kakor zadnjič, da si tudi U V x1j 01X1 jjjldv JLlsW } ugljik on ni poročevalec in tudi referent ni bil, ko je om^uv novejšem času neštevilne zdravnikov oddajal pomnoženi odbor. Res sila dolg je službo uradnike sèm ter tjekaj potujoče, ki imajo iz gozda bil ovinek Deschmann-ov plačo in živež, in ki torej ta posel vlečejo, kar najdalje pravi predno je morejo ; to bi se pa lahko ustavilo zbrisal eno besedico iz nasveta. Čemu toliko ropota ako bi se odločil za malo stvar? Ne zavidam je rekel gospod c â s j uv; utoiu^a Luvia tv uuiv um v/ y m* ustreglo vsej deželi in tištim, ki imajo v gozdu pra- do kterega mora to delo biti gotovo, kar bi Deschmanna za nj ego ve poizvedbe o kužni poporodni svoje, da je ta bolezen že mnogokrat razsa- vrocnici 5 dokler ne bode tega, dotlej se bode gozd vedno jala v porodnišnici ljubljanski, imam iz edino goto- bi se ta reč v ega vira: od primarja in profesorja samega. Kar se vice , sekal, in da nas opominja pusti Kras, naj hitro dovršila. Naposled je podpiral 1. in Mulleyev tiče doktorstva kirurgičnega, opominja dr. Bleiweis, da Za njim je rekel dr. Toman, da tudi on v večih bolnišnicah se celó od sekundarjev zahtevajo nasvet. želi, da bi se hitreje vršile te opravila; uradnikov pa, obe doktorstvi. Vednost napreduje; časi ,,ab anno 1" so ure ki imajo s to rečjó posel, da ni treba zmirom grajati, přetekli! Minuli so časi, ko je bilo treba 3 ure daleč ker imajo mnogo truda in prizadevajo si, kako bi to tekati po ranocélca, da je puščal, ker doktor medicine AVI lliJCiJU lilUU^V U UUU AH J^li^UUVTUJV KJ X y " -------± * w j ^^ J w ViVlkl/Vl muuiviu^ reč dobro zvršili; drugim uradnikom bi se menda ni puščati znal. Dandanes je skoro vsak doktor medi- več dalo očitati. Vládni komisar dr. Schoppl odgo- cine in kirurgije. Leta 1848 je obveljalo pravilo, da ne da se te opravila tudi lehko razglasijo vsacega bode več kirurgov; zato je odpravljena tudi v Ljubljani kirurgična učilnica; da bi bil vodja tudi magister . ker te obé von četrtletja, če želi zbor; dozdaj pa so se razglašali vsa- cega pol leta, in da je vsakemu dano na iz voljo da si porodništva in za očesne bolezni, ni treba lehko izbere izvedene možjé, samo da taki možjé nimajo vednosti ležite po večem že v poprejšnjih. Bolniški vselej dovolj znanja, da bi vedili prav ceniti gozde ; vodja nikakor nima tako ozkih mej , kakor méni poda bi zdaj še ne bilo prav ustanovljati odločeni čas, slanec Deschmann, hišni red ne razlaga vseh pravic do kterega bi se to delo moralo zvršiti; pozneje morda in dolžnost vodjevih na drobno. Do zdaj ni bilo pod- bi se to utegnilo zgoditi. Tudi poslanec dr. Župan loge y po kterej bi mogli vediti, kak mora biti vodja, je spodbijal Mulleyeve nasvete. nasveta deželnega odbora, samo da se Obveljala sta oba ker to službo je opravljal časi kak kresijski uradnik je po nasvetu časi prvi zdravnik, časi tajnik deželne vlade itd. Vlada vladnega komisarja med stroške tudi postavilo 90 gold, toraj nikdar ni imela gotovega načela pri tej stvari ne popotnine prisednikom. pri nas, ne drugod v Avstrii, in toraj Je treba da Potem je poročevalec dr. Župan razložil nasvèt zdaj stopimo na tisto pot, ki hoče, da mora biti vodja deželnega odbora, kako bi se koristno obrnil tisti cél zdravnik, ne pa pol ovi čar. Zato je deželni oa-denar iz zemljišne odveze, kar ga ostaja od stroškov. Obveljal je naposled predlog žl. dr. Wurzbacha, naj bor sklenil, kar dan danas zahteva znanstvo. Posla- nec Deschmann pravi : „vlada tega neče, odbor pa trdi : eňkrat denarstvenemu odboru na „justament" tako mora biti!" Vlada ni tako strogo tega rekla, pa tudi odbor ni rekel: „justament" to, kar Ža tem je přišel na vrsto razgovor o tem, kakošne vlada neče, mora biti"; al zbor ima pravico tudi svojo se ta reč izroči še presojevanje astnosti mora imeti direkt lj u bi j an sk bol reci. Potem je poslanec S v e t e c (slovenski) prvikrat ni šnice. Poročevalec je bil žl. Strahl. Razložil je, besedo poprijel; v uvodu je razlagal, da tudi on hoče da ob priliki, ko je Njih Veličanstvo potrdilo novega direktoria, je bilo deželnemu zboru rečeno, v zbornici, kar bode da ni imel največ mogoče slovenski govoriti, ne iz afekcije ali opozicije, temuč zato, ker jezik je pravice zahtevati, da bi kirurgije. u a> s^. iu. o t. uc^ciucga icua iju ua mu , uiuia j^j. « » ivv uu javuuou. x u itrn uy vuu j ^ se ustanovi o tej zadevi kaj gotovega, nasvetuje nasvetoval, naj bi se odborov predlog zastran direk- Oprt na 18 odj št moral tudi biti doktor deželnega reda in da vazen, jezik je y narod; pa jezik Zltl se tudi ne moreizobra-ako nima pravice do javnosti. Po tem uvodu je žl. Strahl v imenu deželnega odbora bolnišnice neobr mož WUH110U1VV/ iicuuigv.cu nivu, naj je doktor moi kirurgije, in naj zná nemški in slovenski jezik naj me se" nar oči deželnemu odboru. da stori utuvvi UbijgiUûlUU UUUU1U , \JL(Ol OtUll , UC/iSai je tlďťtf, VI V/ 111 , XVCVjl 1 HAJ. ^VOIUUVJVUI U1 UH 5VW» j da Nj. Veličanstvo potrdi ta sklep in da se potem dobi da se ne vjerna s predmetom. Poslanec Krommer tudi deželen zakon 0 tej stvari je ustavil poslanec Deschm odj i in naj treba torja v bolnišnici odložil do tedaj, ko pride na vrsto služni red za bolnišnico. Poslanec Svetec je danes prvič govoril, in zato je začel svoje besede z uvodom ^ t 7 -----* ~ * ~j----_ kteri nekterim poslancem ni bil po godu Temu nasvetu se v dolzem govoru Svetec pa mirno zahteva, naj zbornica glasuje, ali smé dalje govoriti ali ne? Zbornica ni zakliče: ,,k reci Jv viwvwf Al J^VUIUUUV \j O U XXI a U 11 V UUl£jUlU ^UVUlU J V IlIVJtV giaoup^ CtXX OXXXV UU/1JV ^VT ViiUl C4JXJ. liv • t-iMwiixxv.iv ^ kterem je razlagal, da tudi neúk (Laie) utegne kaj ve- glasovala ; nekteri poslanci pa vendar niso nehali mr y diti o bolnišnici unidan dr. Bleiw nicah ljubljanske bolnišnice da tedaj tudi on vé, da to y pravil drug kužnih poporodnih (Deschmann) kar je _ V vec mrati in odhajati iz dvorane, da nazadnje ni bilo dostojne većine, da bi glasovali 0 Svetčevem nasvetu. , je on vse se posnel iz bolnišničnih zapiskov itd pomisli y y koliko se je v zboru že besedovalo, potem Ako kar se nikakor ni vjemalo s predmetom bi bila zbor- je rekel, da ni treba, da bi vodja bolnišnice moral biti nica menda lehko uljudnejša bila poslanců, ki prvič doktor kirurgije (ranocelstva), ker potem bi tudi tre- govori balo zahtevati y naj ^ » Miy y bode magister porodništ m za V očesne bolezni, naj bode doktor kemije itd seji (16. t. 111.) je poslanec grof Anton Au- prašal ersperg ces. namestniku podal vprašanje, ktero je Je J-1V K/\J±\S£J XXAJ UC"J UUi\tUI XVOlXllJCi ltu. » - VJJiaoai O X O j.; U 1 g \j\JOm IJLOíXXX^OLXXXXVIA v WKJUÍHJ V J ^ J ^ kako je to, da je deželni odbor zadnjič v bolniškem podpisalo še drugih 28 poslancev in ktero želi izvediti, domaćem redu dovolil tako malo pravicvodju, zdaj pa kako je to, da vlada đunajska ne potrjuje reci y o 96 kterih se je bila p ob o gala zbornica s tedanjim cesar- svojega lanskega sklepa. — Na to cesarski namestnik skim namestnikom; taka negotovost ne more biti Njih eksc. baron Schloissnigg poprime besedo in vladi tukajšnji sami, pa zeló ovéra tudi spešno de- opravičuje vlado s tem, da tudi v obljubi državnih in všec lovanie deželnega zbora. — Ni. eksc. cesarski namestnik deželnih poslancev ni besedice o ustavi 1 ' O l •__• Af'A!l 1____i: ______- rio U «r^lv^««^ + baron Schloissniggje obljubil kmali odgovora, pa dostavil, da bi mu bilo všeč, ako bi vprašanje poslancev bilo naštelo nekoliko tistih nepotrjenih paragrafov, o kterih se je bila zbornica pobogala s cesarskim namestnikom. dah „spolnovati postave ? da v bese- je zapopadena tudi ustava, da drugi deželni zbori so sprejeli obljubnico po mi- nisterském smislu dežela 7 postava ne bode Potem je bil dalje pogovor o lastu o s tili , ktere bi odborov predlog. da ministerstvo noće, da bi vsaka po svoje imela, kjer ni potrebe , in da občinska po trj en a, ako deželni zbor sprejme Na to se vzdigne Njih eksc. grof moral imeti vodja" ljubljanske bolnišnice. Poslanec Anton Auersperg in v dolzem govoru pretresa na Svetec je (slovenski) v obširnejšem govorupodpiral svoj vse strani, zakaj da male besedice imajo ravno zdaj unidanji predlog ; udeležili so se Krommer, Deschmann in dr. Toman razprave poslanci 5 tudi po- ker jih ministerstvo odbija, veliko važnost. Kakor dřevo pravi — je krepko in trdno še le po svojih kore-ninah, tako je tudi ustava še le trdna, ako je vkoreni- slanec Lukmann je nekoliko besed vmes rekel, ktere pa niso zadevale ne odborovega, ne Svetčevega pred- njena v narodu. Sad ustavnega življenja je dozdaj vec oga. Dr. Toman je zagovarjal Svetčev predlog po- vlada vživala kakor ljudstva njene. Besede o obljubi slanec Krommer in Deschmann pa ništa bila ne županovi, ktere zadevajo ustavo, naj Jjudstvo opomi-za odborov ne za Svetcev predlog. — Po vseh teh de- njajo, da tudi ima pravico do ustave. Čudna prikazen batah poprime poročevalec žl. S t r a h 1 besedo in v je to da ministerstvo žuga, da ne bode občinska po- tt jemu lastnem mirnein govoru na tanko sitice dene vse stava potrjena, ako deželni zbor sprejme obljubnico po J ^ mm ^ —--„ -m m ^ * 1 1 1 1 1 1 T-"!» • 1 ft 1 ft • 1 á 1 ft ft nasprotovanja zlasti Deschmannove, pripovedovaje, kako odborovém predlogu. Kaj neki se boji vlada? Ali je in zakaj da je deželni odbor to nasvetoval, inberevladni zatega voljo država v nevarnosti ? Ce ima ustava res- dopis o tej stvari, ki se temu zahtevanju ustavlja samo nica biti 7 mora za gospodo ravno tako biti kakor za zato, ker do zdaj v tej reci ni bilo nikakoršne trdne prosti narod. Ustava ne smé se potuhniti nikjer. Ustavno ktera pa se more samo po ustavném poti pravilo se razvija in osrečuje narode naredbe ustanoviti ; ako pa deželni odbor hodi po tem poti, zato si ni z vlado nikakor navskriž ; ta rec naj bi se tedaj tedaj 7 ako se In zdaj se delà spodtika nad obljub-druzega ne zahteva kot trdno držanje ne odložila, temuč obveljal naj bi nasvèt deželnega od- ustave! Tako se ne izbuja zaupanje. Ako zavoljo ob- posteno zvrsuje. • V , nic nico ktera bora. Glasovanje ga je tudi potrdilo. ljubnice ne bode potrjena postava občinska, naj minister- Na to pride na vrsto posvèt zarad občinske stvo odgovor daje zato. — Izvrstni grofov govor je bil Za njim (srenjske) postave. Poročevalec baron Apfaltrern večkrat z glasnimi pravo-klici spremljan. je najprvo opomnil, kako malo se je kdo mogel na- govori dr. Toman (slovenski). Dr. Toman pripoveduje najpred, da ga je na Dunaji gosp. državni minister po- da bi ne bila potrjena tako na drobno premiš- da dj ati ljena občinska postava, v kteri ni nobenega sklepa bi se o njem zbornica ne bila pobogala z vladnim za- činske postave, in da že takrat je ocital, zakaj da v častil s tem, da ga je poklical v predposvèt zarad ob- KJ JL U V \J 11 j V Ili l J KJ \J 1 !Jl X IV liV MUtil WV^Cilí* ZJ V ICiUlilULi JLàVL VJLJLIUIX U J^V/U VUf F Vj AU ViW 'JV ^ | ^ ^ vv»* y tjt**.* vi wv w stopnikom; da pa se je zdaj odbor približal vladnemu obljubi županovi stavka o ustavi ni, gospod minister nacrtu, samo zato, da bi postava zopet ne bila zavržena, pa mu je rekel, naj ga v deželnem zboru nasvetuje ; Potem je bral postavo. Razgovor se je začel še le pri dr. Toman je lani to tudi storil, in odbor in zbor sta 14, kterega ni imel vladni crtež. Ta paragraf pravi: ga sprejela. Kako da se vlada zdaj zoperstavlja tej kjer se je kaka poprejšnja soseska po občinski postavi županovi obljubi? Treba, da na ustavo pnsegajo vsi 1849. leta razcepila v dve ali več samostalnih občin, državni in deželni poslanci, vsi uradniki in vojaki, mi-dobi vsaka taka občina vse tište pravice ki so v po- nistri vsi in sam naš milostljivi Gospod in Cesar. Ta- prejšnjem paragrafu in v tem zakonu sploh zagotov- krat bomo imeli še le prav trdno ustavo in zaupanje, ljene posebno vsem nekdanjim soseskam." Cesarski na- da je resnica z našo ustavo. Ustava je princip ; vse mestnik baron Schloissnigg je rekel, da ta para- drugo je le izpeljava iz tega principa. Ako bi občinske kapa se ustave ne drži — . ---" M —07 r-----r—----—_ ~ graf ni dovolj razumen, in toraj naj bi se mu po be- postave zavoljo te oblike ministerstvo ne potrdilo sedi o oui „obČinau vtaknile besede: „ako bi se zopet z uj, u« oo nv, v^i^x uoiar^, ^ ^ ^o*«*^ drugimi zedinile v eno občino." Ta nasvèt je obveljal. še manj bi se občinske postave držalo in ž njo bode tako kakor s tisto od leta 1849, ki je pošla v rokah zalo bi, da se ne drží ustave; če 20 pn Potem so poslanci branje molčé poslušali do kterem so se oglasili poslanci: Derbitsch , Krom- birokracije, kakor zgine bister potok v pešku. Da drugi grof Anton Auersperg; zbornica pa je odo- deželni zbori niso sprejeli te oblike v županovo obljubo, brila odborov nasvèt. to nas ne briga; ako se hoče vse centralizati zoper mer 7 O seji (17. marca) se je nadaljevala razprava autonomijo (samostojnost^) posamnih dežel, tudi deželnih b čin ski postavi. Kakor še nikoli, je vrelo v seji današnji. Poročevalec baron A p fait 24 7 ki ga nasvetuj odbor in se tako bere zborov za to treba ni, da nam le stroške delajo. Ceravno nikdar nisem — nadaljuje govornik — navdušene hvale Zup pel patentu od 26. februarja 1861 ft m « i • v^ ê • 7 ker in odborniki županijski o nastopu svojega opravilstva jena in prikrajšana autonomija obljubijo namesti prisege cesarju zvestobo in pokor- jim přiznává diplom od 20. okt. v njem je ome- posamesnih dežel, ktero 1860, in ker Ščino držati se trdno državne in deželne ustave omenjeni ovaliv, u.í/jdii dg tiuuu uiZiiAviic iu ucziciiit; ustave, SpOs- paient iiu uuuc uuvutii. z Y il V/ 1 11 vi v íJ V 1 11 ^ U U i; Cl V o ^ \J \ da tudi zdaj se vlada tega trdno drží držat odbor je iz- činske postave autonomije, kteri je podloga ces. diplomu, sterstvo zavoljo ustavoljubnega stavka ne potrdi ob- V1UO&C , naj VUV WUJV 1 WJ. ui« , UMWM loga pa je, da ga opominjamo njegove dolžnosti. Za dr. Tomanom govori poslanec Svetec (slovenski). On se čudi, kako se ministerstvo more spodti- ono daje odgovor za to; naša na- da VW«.* YJUVIC* LV^C* bl VA 11 V^ , KX.O, Ví V obljubi ne stala ona stvar; vendar odbor ni odstopil od svojega prejšnjega mnenja, ker misii da t kot matere občinske postave, ne more zatajiti, in napo- kati nad besedo „ústava" potem «^tv. v^A V v V tw } uvy mvi V ZiU/lCljill j 1111 sled nasvetuje, naj deželni zbor tudi ne odstop od , ko so Njih Veličanstvo ustavo nam tako slovesno obljubili in zagotovili. Opominja oktoberskega diploma in februarskega patenta, v kterih so presvitli cesar sveto obljubo storili, da se bodo ustave zvesto držali, in v kterih so zavezali tudi vse svoje naslednike, da imajo ustavo izpolnovati in gledati, da jo bode vsakdo izpolnoval in obdrževal. Po taki slovesni eesarski obljubi — pravi govornik dalje — kako je vendar moglo ministerstvo spodtikati se in brisati ,,ustavo" iz občinske postave. Ali je morda res kaj resnice v tistih strahovih, ki že nekaj časa z reakcijo strašijo? Ali nas morda Bahova doba ni še dovolj spametila? Ali nismo že po njegovi reakcii do-volj tepeni in zadolženi? Ali se bomo še enkrat spu-ščali v nevarno krnico, ki nas utegne pogoltniti, in državno ladijo razdrobiti? Ko bi ministerstvo o reakcii mislilo, potlej je — pravi govornik — sveta dolžnost narodnih zastopnikov svariti ga, naj te nevarne poti ne hodi, ker vodi v pogubo. Govornik priporoča od-borov predlog, ker nam ne obcinska ne druga postava nebi brez ustave nič ne pomagala. — Zdaj se vzdigne dr. Z up an ter pravi, da o tako važni zadevi noče svojega mnenja le s samim glasovanjem raz-odeti, ampakpovedati tudi: zakaj bode glasoval za odborov predlog. Važna je postala ta stvar — pravi govornik — le po tem, da se ji ministerstvo zoperstavlja. Vzroki, s kterimi vlada svojo trdi, niso prepričali nikogar. Zato utegnejo drugi vzroki biti in misli se, da ustava le na videz — (pri teh besedah se obrne eesarski gospod namestnik do predsednika in ga vpraša : ali ne Čuti, da govornik s takimi besedami sega predelec; dr. Župan prosi predsednika : naj zbornico vpraaa: je li res kaj preveČ rekel? Predsednik vprasa zbornico: ali naj posvari govornika ali ne? Noben poslanec tega neće, in dr. Župan govori dalje in pravi:) Da sem o ustavi na videz govoril, so to pred menoj že tudi drugi govorniki rekli. Ce pa vlada neče, da bi tudi prosti narod prešinila ustava, res ni druzega kot dozdeven prikazek, prazna oblika. Lani se ni bil opiral temu, kar ministerstvo danes hoče, al zdaj po 12 mescih, ko se je tako malo zgodilo za vres-ničenje ustave, zdaj pa tega ne morem. Zdaj veljá, se upreti, da ustava škode ne trpi. Žal mi je, ako zavoljo tega pade cela obcinska postava, pa viša kot ta postava je ustava. Tudi če vlada zatega voljo zbor razpusti, ne bodem drugač glasoval, da volivci moji zvedó, da sem izpolnil svojo dolžnost. Za dr. Županom poprime dr. Bleiweis besedo in pravi, ^da po toliko izvrstnih govorih ni lahko še kaj reci. Ce tedaj besedo poprime, stori le to, da pri tej priliki zavrne tisto očitovanje, k se od na-sprotne stranke mnogokrat narodnjakom oponaša, da niso „prijatli ustave." Mi smo iskreni prijatli resnične ustave v tistem pomenu, ki ga je ravnopred dr. Toman razložil. In to hočemo tudi pokazati danes očitno, glasovaje za odborov predlog. Cesarski g. namestnik nam svetuje, naj iz ozirov koristnosti „Oppor-tunitát" sprejmemo vládni predlog. Al taki oziri so nevarni. Za malo besedic sicer gré v obljubnici županov; al one so prevažna stvar ravno za naše razmere, da bi tu odločiti mogel le ozir na „Opportu-nitàt." Obcinska postava, ktero prevdarjamo danes, veljá občinam na kmetih. Naš narod pa se je še celó celó malo navdal ustavnega duha, ker ni prilike imel za to; saj ustavna obcinska postava od leta 1849 ni postala kri in meso v naših županijah. Zdaj se ima vpeljati na novo ustavno županijstvo. Treba, da se to očitno izreče v slovesnem trenutku. Tak slovesen tre-nutek pa je takrat, kadar župan namesti prisege o b-ljubo delà Njih Veličanstvu cesarju, cesarskim go-sposkam, svojim srenjčanom vsem. V tem slovesnem momentu naj obljubo tudi stori ustavi. Ustavo mora v tem trenutku povdariti, da si v srce vtisne veliko po-membo njeno, — da to zavest obdrží celi čas župano- vanja svojega v pravicah tako, kakor v dolžnostih, —. tako navzgor, to je, proti vladi, kakor navzdol, to je, proti srenjčanom svojim, — da ustaven ostane , in se čez potrebo ne uklanja ne lepim ne oštrim besedám gospodov v kancelii, pa tudi ne lepim ne oštrim besedám srenjčanov svojih, ali z dvema besedoma rečeno: da ne bode se obnašal ne kot sužnik na eno stran, pa tudi ne kot samovladnik (autokrat) na drugo. Pričakovati moremo, da ministerstvo, ktero je zastavo ustave že večkrat visoko povzdignilo, ne bode zoper to, ako naravnost pokažemo, da tudi mi nikakor nočemo zapustiti ustavne podlage. In zakaj bi tudi ministerstvo bilo zoper te male besedice v obljubi županovi? Če veliki zvonovi vsako leto kličejo narode avstrijanske 26. februarja v cerkev, da se imajo spominjati ustave, zakaj neki bi mali zvonce k v obljubnici župana, kadar obljubo delà, ne opominjal, da ima ustavo spoštovati vsigdar! Zato se sklada z odborovim predlogom in nasvetuje, naj ga deželni zbor drage volje sprejme. Poslanec Kro mm er pravi, da res zaupanja ne budi, ako ima cela obcinska postava pasti zavoljo ob-ljubnice ; cesarski g. namestnik pa pravo trdi, ako pravi, da pbljuba „postave spolnovati" obsega tudi ustavo. Obcinska postava nam je živa potreba; vprašanje je tedaj: ali zavoljo same oblike (forme) smemo pokopati deželi tako potrebno stvar? On misli, da ne, zato predlaga, naj se izbrišejo besede, ki se tičejo državne in deželne ustave. Zdaj še enkrat g. cesarski namestnik besedo poprime ter pravi, da ne sega menda v oblast deželnih zborov, da pretresaj o ustavo ; ker ministrov ni tukaj, mora jih on braniti. Kar je dr. Župan rekel, je le njegova misel, ki ni ovrgla vladnih vzrokov. Nekdo je rekel, da ustava mora svoje korenine imeti v narodu. To tudi je čisto moja misel. Al kako se mora to zgoditi? Po obljubnici sami gotovo ne, marveč po tem, da se djansko vpelje ustavna obcinska postava v življenje. Neprijatelja ondi iskati, kjer ga ni, se pravi napčno streljati; na sobojnike svoje streljati, napravi pogubo. Ako deželni zbor sprejme §. 24. po nasvetu odborovém, ne bode potrjena obcinska postava; al ne na ministerstvo pade odgovornost a ampak na deželni zbor. Po vsem tem povzame še poročevalec bar. Apfaltern besedo; on obžaluje sicer, da v zbornici vedno lojalni so se slišali danes taki govori, al vendar ne more reci, da niso resnice govorili. Potem prevdarja govor ces. namestnika od stavka do stavka s tako zgovorno besedo, da mnogokrat so se glasili pravoklici, in naposled pravi, da naj glasuje danes deželni zbor kakor mu je drago: odbor ostane pri tem, da ne more zatajiti matere — svoje — ustave. Po predlogu dr. Toman o vem se je po kratkem prenehu začelo glasovanje, da vsak poslanec je bil po imenu poklican. Vseh 26 poslancev je bilo za predlog odborov, le poslanci Derbitsch, Brolich in Krommer so glasovali za vládni predlog. — Po tej zelo vroči borbi za obljubnico, pri kteri je z veliko večino zmagalo „trdno držanje državne in deželne ustave", se je nadaljevala razprava o §. 25. do 56. V 9. seji (18. dan t. m.) je poročevalec baron. Apfaltern do konca bral občinsko postavo, ki je po< odborovém nasvetu obveljala tako, da — razun §. 24. — ni zbor nikjer navskriž bil z vlado. Deželni zbor pričakuje zdaj, kaj bode ministerstvo storilo : ali bode dovolilo zboru mrvico samostojnega sklepa ali ne; V odbor za prestavo občinske postave v slovenski jezik so bili izvoljeni poslanci dr. Bleiweis, dr. Toman, Svetec, Vilhar in Zagorec. 98 Potem je poročevalec dr. Župan bral priporočílo rebiti tudi neresničnih deželnega odbora, naj bi se iz denarnice zemljišne od- pripovedok ; v živahni domišlíi skovanih drzovitih razvalin in močnih stolpov veze za 1864. leto za potníno okrajnih komisíj in okraj- ostanek svedoči zdaj o vsem nekdanjem blišu grofov nih uradov přivolil priboljšek, ki bode znašal nad celjskih. Da! 1000 gld. y m zató naj bi se ta reč celó razvalinam podpisana je bila že odboru na posvetovanje. Zbornica je odobrila. dala denarnemu vničivna sodba, kaj ti prodane so bile bojè tam-le eno leto za malo ubogih goldinarjev nekemu kmetiču, ki bi Na to je poslanec Mu Hey poročal o ce s tni po- si bil z razruševanjem starih zidin in s prodajo kamnja stavi, ki tudi ni lani bila na Dunaji potrjena. Raz- govor se je začél V se pri 22. za nove stavbě lahko lepe denarce zazlužil, ako bi leta , v kterem vlada hoče, 1847 štajarski stanovi ne bili kmetiča odškodovali in da bi ona sama vselej smela razpustiti cestni odbor, sloveče razvaline tako obvarovali prenaglegapokončanja. zbornica pa je bila sklenila, naj se vlada o tej stvari po- Tako potrjujejo se še zdr.j besede slavnega pesnika boga z deželnim odborom, tako-le : „ako bi se kaka Ta se je letos popravil občina imela pritožiti zarad rodovi." Homer-a: „enako listju gozdnemu zginjujejo zemeljski naredeb cestnega odbora in zarad cestnih računov, naj tožbo podá deželnemu odboru. Deželna vlada sme za- ■H ma^mrnmmm HMHMHMMMBH važn ih vzrokov cestni odbor razpustiti Toliko o starem Celji; — da pa omlajenega ogledam, stopim jaderno z vagona, ter ga tudi Tebi po po- rn v 14 dnéh napotiti novo volitev." Poslanec Krommer je dejál, da je čisto nepotreben pristavek : „zarad pisu v duhu stavljam pred V 9 OC1. Kako se Celje drugim važ- dopada, ne vem; imajo „vsake oči svojega malarja. kajti po starem slovenskem pregovoru u Kar J V M.VJ UJX y Vim J v VAWtv t vav • jjiJWl WVt T 1 lil C4J V yy V OCiliV VV^l O V vy J C* IliUlMlJ Mt JULUi. pâ 111 OJ O nih vzrokov", ker vlada, ki nikomur ni odgovorna, bode medio razsodbo zadeva, je Celje kaj kaj ljubko in pri- vendar le sama sodila, kteri vzroki so važni. Cesarski jazno město. Stoječe tako rekoč na razkrižju čveterih namestnik g. baron Schlois snigg je potrdil Krom- dolinskih jarkev je ono se ve merj e ve besede y in přistavil, da 14 dní je premalo y da to naj prej nave- dem dom iskrenih slovenskih rodoljubov in eno CáSřl za novo volitev, zatorej naj bi ostalo, kakor je zmed prvih središč narodskega napredka v naši krasno- bila sveto vala vlada. Gosp. baron Apfaltern je go- voril za odborov nasvet, samo da je rip or o cal Will jlacaj uuwuiv y iiwio v vuj učiniv u«i jv jjiij^ui vvai J HclJ nova volitov napoti v 4 tednih. Poslanec dr. Župan se Je po mili zemlji. Koliko listov „Novičnih" dobiš, dragi brate, v roke, da bi ne imele svoje „original-korespondencije" iz Celja? Koliko zapeljivo-mičnih popisov si že bral odpiral vládni nacrt; potem je še poročevalec Mu 11 ej o tukajšnjih rodoljubnih zabavah? Stavim, da z ? menoj odborov nasvet, in na to se je glasovalo. Gla- vred si želei mnogokrat imeti krila drobne ptice la-sovanje je potrdilo vladni predlog. stovke , da bil bi prifrčal čez visoke snežnike sèm ter Po vsem tem je sklenil deželni zbor svoje seje do udeležil se celjskih veselic, radoval se o pogledu šta- srede po veliki no či. Pisma slovenskega učenika svojemu bratu. (Dalje.) 4. Pismo. Pod Ratitovcem na Gorenskem. jarskih krasnih mladenskih lepotic, strměl o zgovor-nosti in umnosti domaćih govornikov in pevcev ter z dopadljivo zadovoljnostjo poslušal poezije prosto-narod- Pa tudi v drugim je mesto nega mlinarja Grabič-a. res prav ljubeznjivega obraza, zale poslopja, čedne ulice in dražestno-mikavno okolico. Ima krasne cerkve Potrudi se, bratec v duhu z .i^v,, v valaši ^ menoj gor ~ da kmali bi z apostolom Petrom rekel sv. Jožefu y Prisrčni moj! Zopet poprimem peró, da Ti v današnjem listu popišem svoje popotne dogodbe od La-škega trga naprej. Vedno drčali smo še po savinski dolini, od ktere se jih mnogotero stranskih cepi. Mar-sikako lično okolico ugleda člověk, pa kakor hitro mu ! ravno tako in povem Ti yi dobro nam je tukaj biti." Da moreva cerkev pogle- kajti postavili so nj o dati se razume samo po sebi nepozabljivi knezo-škof Slomšek tako rekoč kot osre-dek slavnoznane bratrne ss. apostolov slovanskih Cirila ^ Vf OCl jo čarobna moč hlaponova prisuče pred naglo mu jo zopet odmakne. Zdaj ugledamo pred seboj in Metoda ? ktere namen res preslavni namen Je> na strmem holmcu začrnelo razvalino celjsko njo zapadni strani razprostira y in pod se na lepi planoti nježno mesto Celje, kjer nas je hlapon enmalo dàlj ustavil. Ljubi bratec! o starem Celji imel bi Ti to- liko povedati, da bi se gotovo naveličal jaz praviti, Ti zediniti vès rod slovanski gledé sv. vere v eno družino ter okleniti taisto s pašom prave kristjanske ljubezni. Oltar, tema svetnikoma posvećen, odlikuje med drugim lepoto tega svetišča. Stari farovž poleg cerkve postal je nova misijonska hiša lazariška, tudi žlahna cvetka, ki zasadila jo je blagoslovljena roka veliko prezgodaj pa poslušati. Gospod J. Orožen sam je prav lepo popi-sal 4 knjižice tukajšnjih znamenitosti iz vseh dob krist-janskega veka pod naslovom „Celjska kronika" ; tudi drugi pisatelji so o tem mestu toliko nacrtali, da bil umrlega Antona Martina edino dušni napredek ne svojih ovcic iz preblage skrbi za , ampak celega slo- venskega naroda. Kranjskih Dolencev viditi je prav pogosto tukaj; nam Gorencem je kraj, kakor ves, en- bi moj obširneji popis le kapljica v morje. Toraj Ti ob kratkem povem, da slovelo je Celje že pred rojstvom Izveličarjevim ; — bilo je Rimljanom pod imenom „Klau-dia Celeja važen kraj ; — porošene so bile tla njegove malo preveč odročen, vreden pa vreden, da ga čislamo in spoštujemo. zgodaj leta 284 z mučeniško krvjo tukajšnjega prelepem soglasji s tukajšnjo cerk-vijo in misijonsko stajo pa je razgled spred samostana v gornjo-savinsko dolino, ki odpira se proti večerní strani. Tukaj res prisiljen je člověk ponoviti besede Vodnikove: „Pod velikim tukaj Bogom Breztelesni biti želim." rojaka Maksimilijana; — imelo je pa tudi mesto o voj-skah vseh časov in o navalih turških dovolj dovolj trpeti. Tudi bolezni in elementarne sile mu niso prizanašale. Ce pa je Celje slovelo o rimskih časih, bila je vendar glasno kličejo svoj „memento mori", vidimo nasprotno e nam levi tjè žalostné razvaline celjske tudi v — X---- J J . v VMW1UJ will» j \_> * »UVVJV « T V'J JJUiVlii vv - — v » , ----™ - -----£------ najslavnejša doba njegova v srednjem veku, ko se je v podnožji mično mestice , polno živahnosti in marlji- rodtukajšnjih grofov po podedovanji zamrle bogate rod- vega gibanja; — od njega naprej gor k zapadni strani bine Ortenburške povzdignil enako sjajnemu meteoru p«,, ocm ^^ jJUV^VACU y XV' V OV/ JU M,Ali uv, AJ od priprostih plemičev na najvišo stopnjo in celó do krasna dolina, res pravi biser slovenskih pokrajin. prestola cesarske visokosti. Mnogo mnogo {nahajamo ugledamo Petrovce, Žavec, Št. Peter, Oljsko goro, oko- zapisanega o mogočni ti rodovini in nje bogatih last- lico Mozirsko — da bratec! kdo Ti bona tanko popisal ninah; tudi ustno izročilo hrani dovolj resničnih in mo- v hipu kosmoramo prelepe te slovenske Svajce, ki nam pa kakor sem že povedal e se nam neprilično- Tii 99 iz mičnih livad in prekrasnih poljan „ narašča se vedno stopnike da bo naše mesto dobilo, ker ravno seda više in više do nehotičnih višav Rajni Prešern je pel: naj vec svetá otrokom sli a i Slave!" fl Je Mariboru ali v Ptujem napraviti, in jo bo gotovo tisto Solcbaških planin, vprašanje, ali se ima nova realka ali v Celj ali mesto dobilo jaz pa, pritrdovaje mu to, še pristavljam: „najlepsi del svetá otrokom sliši Slave!" In da po pičli svoji moči zvršim svojo podobo, Ti še povem, aa nam od desne le-sèm kot mejniki dolinini segajo predgorja slovečega Pohorja ter opasujejo Celje z raznoličnimi višinami, po kterih zeleno trsje rodi svoj sladki sad. Jesenska doba pripravlja tedaj tudi celjskim in okoličnim stanovnikom one zabave, ki so sicer nam trdim Gorencem neznane po lastni skušnji, toliko bolj ? ktei bo njeni ustanovitvi najveći do nesek iz svojega premoženja obljubilo. Da bi naše mesto svoj lastni statut in s tem tudi svoj magistrat dobilo, je želelo, da bi se bilo nekaj bližnjih vasi b r e ž k e srenje z mestom v eno občino združilo , kar da bi potem veče ob-I 1 I .da V V ces pa kmetom ni bilo po volji, činske doklade plaČevali ; tudi to jim ni bilo prav je mesto kt mikavne pa po opisih in raznih popevkah, ki jih trgatvi na čast sklada srečni vinčar, ter prepeva jih pri sladki kapljici, tolstem kopunu in dobro posuti gibanici med gromom možnarjev in žvenketanjem kozarcev in ma-jolek. — Pa glej, bratec, kam sem pa zopet zasuknil? Od popisa lepe okolice sem naenkrat med veselími vin-čarji, toraj, da ne zamaknem se preveč z dobro voljo • i v ry i i • ili im* A • v 4 vasi hotlo pridružiti, ne pa Naša gospodarska poddru je iz Gradca v posvet dobila nacrt novih pravil za cele brežke občine c. ki štajarsko gospodarsko družbo W # li VS * poddružnicam, ktere tem nacrtu je , . w samostojnosti dobijo, dovolj^w, da se jih več med seboj združi, in da vsaka poddružnica v svojem okrožji manjše krajne podd ustanovi iz Ljublj (0 zadevah slovenske matice.) Dr. Blei weis in dr. Toman sta 19. dne t. m. poslala vsem go- raj skončam. Zdravstvuj, dokler Ti Tvoj brat ? zopet ne pise podom, ki so podpisali prošnjo do Njih Veličanstva in tako pridružili db Jo ž e ži in dro vic. 7> Slavni Gospod ! Iz Časnikov Vam je uze znano } sledeče pismo ? da Dopisi. je Njih Veličanstvo po najvišem sklepu od 4. februarja hlagovolilo dovoliti „Matico slovensko", ter je potrdilo njena pravila, samo da se popravijo Iz Celovca. Kar 12 IS Je j) Slov. Prijatel" une dni po- časnému odboi Cesarsko namestnistvo v Ljublj 7 7 7 to y za- vedal od novega političnega časopisa v slovenskem je- , res ni bila bosa. Přišel je te dni Janko Božič, z odpisom od 20. februarja pod st. 297 ziku naj duhovnik ljubljanske škofije iz Dunaja v Celovec, bi se ta reč uravnala in ustanovila. Pa žalibog! ni se mogla s tiskarjem pogodba napraviti; tiskarji so za- kar mu releva "tika o znanja, naj po cesar skem ukazu prenarejena pravila v iztiskïh položi pred c. ki državno ministerstvo, da se jim potem se le pritisne dovolilni pečat Treba torej, da se snide zacasni odbor, kteri stori. voljo toliko tiskarnih praved vsi preplašeni 6 Njih Veličanstva vredniku roke tako strašno , da neodvisen in opozici-jalen časopis komaj dihati more. Zatoraj naznanjamo „B e s e d n i k" (tako bi bilo ime • V • V , in vez ej o priliki dovrši vse, Česar je treba i m onozici- fica " -_ ^ ^^ ttv 7 %n da se o tej da se ustanovi „Ma L/7 Of/ l/OO , VCTU/ t/7 Cl/Cv , OC WOI/WIH' V V JJÍU U/ Ker ste tudi Vi, slavni Gospod, v vrsti tistih žalostno novico da > novemu časopisu) za zdaj izhajal ne bode. 77 \ Celji 19. marca. Slov. Prij. a domoljubov, ki so podpisali prošnjo do Njih Veličanstva in ki z nama vred reprezentuj ej o zacasni odbor, Vas tedaj % odbora Ijudno vab iva, da priđete v skupsČino zacasneg > ktera bode v Ljublj 11 iprila t popoldne ob stirih Kako zlo pomanjkljive so v pisalnici kmetijske družbe; ako pa bi ne mogli pr iti, marsiktere naše stare postave, posebno pa naša ekse- da nam blagovoljno oznanite kucijna postava (Executions-Ordnung), se je vidilo 14. veČino odbornikov. IzroČuje t. m. v Lipnici, kjer je bilo veliko in lepo posestvo, omenjene skupscine 7 da se v sklepih skladate z i Vam ob enem program cenjeno, pri tretji ekseku- od sodnije na 16.000 gold. tivni dražbi za 50 gold, narjev — prodano. En sam kupec je přišel, 1600gld. beri! petdeset gold i- mestnika Volitev začasnega prvomestnika in njegovega na- 7 vadije vložil, potem 50 gold, obljubil 7 (zakaj mar ne gold.?) in posestvo mu je tudi ostalo, ker ni bilo nikogar druzega, ki bi bil 1600 gold, vadije vložil. Graška hranilnica je bila tožnica zavolj 5000 gold, in denarničarj ustanovitev pravil vsled najvišeg volitev začasnega denarničarj a ; volitev začasnega tajnika ukaza 7 ocitev „Matičnegaa, dozdaj nabranega denarj na prvem mestu vknjiženih, pa se bode čisto obrisala, kakor poprejšni posestnik in vsi drugi upniki, prevelike varčnosti nikogar ni k dražbi poslala. ker 6) posvetovanj 7 kaj in kako se ima storiti iz se nabirali Matičini druŽabnik Pre- čujte do- more sklicati veliki bor (udje) 7 da 7 in da se kmalu 7 važna prislovica „Vigilantibus jura", to je, vi- kler ni prepozno" . se ne ceni pri naših ljudeh, kakoi bi se imela ceniti; to se iz te čudne dogodbe jasno posvet ob opravilnem edu ù rame) versa Sattlerjevega sveto vida (kos ki je na ogled postavlj že nekoliko dni 7 J' vidi, ker člověk utegne svoj posojeni in popolnoma za- zopet tako zanimiva, da jo živo priporočamo vsem. Ob- sega zopet 15 ogledov, med katerimi je veliki trg v varovaní denar vendar le izgubiti, ker ob pravem času ■ v ' v^v/aai^j. f VWUW1 XV A^i^UMili« XV.V1 VM jtV T Vlil VUUl-1 ^V^Ol ^iVJ^Vt V^lVViV f y ***** J v w ------------- ne more 1600 gld. vadije vkup spraviti, da bi šel sam Carigradu, glasovite 3000 let stare Salomonové cedrove dražbi. Kaj pa je pravi namen eksekucije ? Túje pač dosti očitno, da Jožefeva „Gerichtsordnung" od leta za naše čase* 1781 ni več Zadnjič sem pisal da smo zlo radovedni, ali bo vlada sedaj , ko je mestni drevesa na gori Libanoni, Božji grob v Jeruzalemu, imanja podoba cerkve Božjega groba itd. Ne bode mu žal za 20 nov. krajc., kdor gré ogledovat imenitni svetovid. oxxav iiu x<*vx u v ^uiii, mi UK7 viitua, »cužtj , js>v ic mest ni — Petek nam je bil nesrečen dan, uvťv4uuv . odbor odstopil, nove srenjske volitve dovoliia ali ne. Krakovem povozili starčka, popoldne pa v št. Peterskem rn 1 * v v ker so nove volitve na predmestju nekega fanta. Starček (oče našega spošto dopoldne so \ ze resena V ze Ta reč je sedaj 18. in 19. aprila odbor bode skoraj go*^vo le kakih par mescev v svoji službi, ker bode štajarski deželni zbor občinsko postavo razpisane. Novoizvoljeni mestni vanega umri v tega je Franceta Vidica) je po trašnih bolečinah edelj še na devet eber je imel zlomljenih in vrh bil silno poškodovan Dva buteža 7 po vladnem predlogu pred ko ne brez vse premembe ki sta drva vozila, sta si s praznima kolamaposkušala, sprejel in se bodo potem po novi postavi zopet nove kdo bode prehitel druzega, in dirjala sta kakor norca, volitve razpisale. Veliko je na tem ležece, kakošne za- Komaj se 67 let stari mož ogne enemu na stran ga 100 zasači drugi V se huje kot predlanskim starega X^cloavx vu u^i^ ai ou iiuju ivu u ^îvvua pančiča. Ali bi se ne dalo takemu predmestih krepkejše v okom priti L jahanji iti, dok Zu- število tistih otročnic, ki so še zboléle za porodno u po mestu in vroenico iz porodnišnice prenesle (transferirale) na 1 • V 111 * • 1 1 1 // • \ i i • 1er n i se ne- sreće 9 razdelek „notranjih bolnikov" in so tù pomrle ali se Kaj pomaga mrliču in rodbini njegovi še tako ozdravile. Tega oskrbnik ni vedil ali pa je misiil j Ci TT 1 • • "1 • vi j11 _ v j r n« i... // t i i i -i ^^^H^l - M^B M Hi WM wĚ II WĚ ^ m m oštra kažen potem? Kakor norci jahajo večkrat hlap- se že s tem „Geschiitzom" bode dala trdnjava dr. Blei-čoni in drugi svoje kljuseta brez vajeta, ki ga obesijo weisova razrušiti. Al zmotil se je. Pa o tem se bode na ročieo î Vpondeljek je bil pogreb nesrečnega starčka, še govorilo na drugem mestu, ako bo treba. Da tak kteremu je poslednjo čast skazala množica prijatlov „Gewicht personlicher Anspielungen Vidicovih ; na grobu so peli g. pevci čitavnice. resnice ni ÍPobérki iz različnih casnikov in bromr.) Naši dobri teti „Triestarea" od 16. t. m. in „Presse" od 17. t. m. jako se hudujete na kočevskega poslanca gosp. Sveteca zato, ker je prvi svoj govor v dežel-nem zboru imel v slovenskem jeziku. „Triesterca" kliče njegovim nemŠkim volilcem, da se moraj o zdaj slovenskega jezika učiti, če hočejo svojega poslanca ves svet vidi. Sicer pa bi od vsakega dopisovavca saj to smeli zahtevati, da svojo strast saj toliko skrije, da ne bi govornikom v deželnem zboru podtikal tacih reci y ki jih niso govorili, kakor, na priliko y da deželni odbor je vodja bolnišnice graške itd. Stranke mo-* biti v deželnih in državnih zborih : ne bi bilo dobro, rajo ako bi jih ne bilo revni so parlamenti, kjer opozi- y razumeti volili, če so vori gospodu Svetcu mar ne vé, da so ljudje da tega menda niso premislili, ko so ga tedaj sploh kaj mislili. „Press e" pa go- "i J Kjíxyj , CUL xuvui ou |jaiiauicuii , njti. vi cija bojišča nima za stvar, ampak zoper osobe niso pod banderom njene stranke. y ki ■HpppHpVl prav na srce, ter ga vprasa: većem pravi y trdi Nemci? a 11 njegovega volitnega okraja po Podp vès potrt Zahvala. strasni nesreći, ki je zadela mo ških časnikov, ki jo kažejo do nemških volilcev gosp Svetca Nas ta skrbljivost nem- I Je£a Preljubega °četa, se v svojem imenu in v imenu vse k „^v, M f.i S svoje rodbine prisreno zahvaljujem vsem, ki so rajnega v tako y to moramo spoznati, prav iz srca veseli, ker ste tudi one te misli, da mora deželni poslanec tako govoriti, da ga razume većina njegovih našima „Trie- množnem Stevilu spremili groba F Vid iz tega vidimo, da volilcev. V tem se mi s „prijatlicama" Novicar iz domaćih in ptujih dežel. stereo" in „Presso" popoinoma skladamo in radu- Deželni zbori pridno delajo y zraven Madnih jemo se, da smo vendar enkrat na poti, da tudi one predlogov, ki so jih dobili le malo letos, obdeljujejo dve spoznate, da v deželnem zboru kranjskem bi se svoje domače zadeve. Občinska postava, vdrugič zbo- imelo po slovenski govoriti, ker so ve či na volilcev rom v obravnavo dana, je že skor povsod dognana in Slovenci, kar doslej niste hoteli pritrditi. Zastran gosp. v nekterih deželah je že tudi potrjena. Po s klepu ob I y Svetca jima pa vendar moramo povedati, da ste se to dunajskega deželnega zbora je vrednik Suželka pot malo zmotile, in da mu krivico delate. Gosp. Svetec sojen zavoljo tiskarnega pregreška, izgubil pravico po se je namreč ravnal čisto po njunih mislih in je go- slanca deželnega. — Erdeljski zbor se ima začeti 10. voril ti s ti jezik, ki ga vecina ume. Kako to ? po yy Triesterci' c porečete in „Pressi"? njegovih volilcev raz-Svetec se je ravnal maja tiho Od deželnega zbora v Zagrebu je zopet vse ni g* iuvj oc jo i a v uai uxxu ^ in podobě , ucv Da! Zakaj v volitnem je za Ogerski zbor okraji laško-ribniško-kočevskem, kjer je izvoljen da bi se sklical. Se manj upanje pa y biva do 18.000 Nemcev in do 27.000 so Slovenci većina. Vidi se tukaj y pre- lovencev. Tedaj je začelo po deželi, ne samo v Peštu zakaj neko nemirno gibanje se y ampak tudi v y dragi tetki malo prenaglile, ker za število nemških m slovenskih volilcev niste na mi s svoje strani radi odpuščamo — errare humanum Požunu, Komárnu, TemeŠvaru in drugod; zaprli so po grajščakov in drugih nič prav da ste se naši slednje dni mnogo imenitnih mož y y tanko vedile, kar jima in jih zapirajo Še zmiraj ; česa so krivi, se še pa ne ve. Tudi v Levovu in drugod po Galicii je že veliko zaprtih. Hudi boj seje zopet začel z Danci ker se v glavni misli, v načelu ž njima popoinoma Diippelske šance in trdnjava Fridericia zdaj vjem amo. Al eno drugo jima moramo zdaj , ko ste bombe avstrijanske in pruske vojske. Na Fridericijo so 20 t. m. začeli bombe metati od vseh strani; mesto v |HMHJHH||H|m^Hf^H^H Da danska hotla premirja in conferencij, še ni gotovo. Kaj bode resnico spoznale, zameriti. Znano je, da v deželnem zboru kranjskem sedí mnogo poslancev, ki so izvoljeni trđnjavi je na več krajih gorélo. v čisto slovenskih volitnih okrajih, ki pa vedno nemški govoré : po naši ljubeznjivi teti jih dozdaj še iz tega niste nič pokarale ; niste jim še kar besedice ne zinile, arinado da jih slovenski volilci ne razumejo. Kako je to, da tega ne vidite? Ali morda nima tudi Slovenec pravice Presse* y v se nihče ne vé; švedska vlada spravlja svojo V Dancem. Ako se vlada angleška mogla seči í y> razumeti svojih poslancev? Tetki, kaj pravite? se še posebno raduje, da je gospod Deschmann proti mu je ^ v J.V«\AVijV y uw J V ^VOJ^fV/^l -i—S V V11 Ili (A 11IX U ti 111U JU tUUl tV KJ IV V ^il ? dr. Bleiweisu svoje „osebne bombe" nastavil in mu poleon in Viktor Emanuel čakata na noge m na pomoc razširi bojišče, bo vendar še v sršenovo gnezdo Napoleonovih konferencij. da Napoleon še zmiraj le gleda. kaj bode iz vsega tudi Laško nud trn v pêti. Misli se tako y y Pravij o m ker da Na- y yy durch genaue statistische Belege" iz bolnišničnih za- y kako se bojo razvi- pisnikov podrl, kar je v neki prejšnji seji o kužni zamotan evropejske liomatije, in da, kadar bo klobčič zlo poporodni vročnici trdil. Dr. Bleiweis, ki nicesa govori, cesar stopita na an. Zato mora avstrijanska vlada rad ne na tanko ne vé, je ugovor Deschmannov na čudna prikazen pa je /JCilllU Lail J O litv Viuil • ' 111VAW V» ▼ T ACV VI.^ pazliva biti na skrivne početja laške vlade. Nekako kratko odpravil, rekši, aa , Kar je tudi ta, da da kar rekel edino to je gotovo, odgovora slišal, y Je Dopisnik „Pressini" ni menda rekel, m se franeoska armada Pa rizu tega , čeravno nek vsredi zbornice sedi, ali pa se je bal za „Geschiitz" Deschmannov. Zato dopisniku „Pressinemu" na njegovo očitno veselje tù po-vemo to očitno britkost, da je oskrbnik bolnišnice ne- v Rimu in papeževa pogostoma kavsate. se zlo govori, da je zopet življenje Napoleonovo bilo v nevarnosti in celó v lastni njegovi hiši in da so zaprli tri služnike njegove ali Tule rij ah) to resnica ne, se ne ve, ker dan danes se veliko govori, kar Je y ni res. liv T^, — ------- O ---7---- Tako pravijo , da je Garibaldi se zopet povr- usmiljeno spravil g. Deschmanna vzadrego, ko mu je podal nil na svoj dom v Kaprero ; drugi pa trdijo tište „genaue statistische Belege", ki kažejo celó • w i y da ga malo množico mrličev v porodnišnici, ne pa veliko celo ni zapustil; daje Košut bil v Bukarestu, ki se neki ni ganil iz Curina itd. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.