Listek.
515
10 500 gld. v zemljiških odveznicah in 5841 gld. 83 kr. v hraniluični knjigi. — Dobro bi bilo, ako bi tudi naša »Glasbena Matica« koncem vsakega šolskega leta izdala podobno poročilo.
-j- P. Vojteh Pakosta. Dud 10. m. m. je umrl v Pisku odličen češki pisatelj in pesnik, p. Vojteh Pakosta, katehet višje dekliške šole v Pragi, porojen dne* 14. malega travna 1846. leta. Pokojnik je bil v sedanji dobi najnadarjenejši češki pesnik duhov-skega stami; sodeloval je pri prvih čeških listih, sam uredoval zbirko »Zabavy večerni« in izdal leta 1884 zbirko pesmij »Listy a kvžti«, leta 1890. pa drugo zbirko »Ruže a trny«. Poleg lepih izvirnih povestij je priobčil nekaj prevodov iz poljščine, leta 1887. pa izdal izborno preložene pesmi Gregorčičeve, katerim se je pozneje še pridružil prevod Jurčičevega »Desetega brata« ; z obema prevodoma si je pridobil časten spomin tudi med nami. Lahka mu  zemlja!
Češka akademija znanostij je do konca m. m. razpisala dve nagradi, jedno za 1000 gld. in drugo za 400 gld., in sicer za najboljša dela (leta 1891.) iz lepe književnosti, slikarstva in glasbe. Vrhu tega podeli tri podpore: 1000 gld. za slikarje, 300  gld.  za glasbenike in  250 gld. za  beletriste
Češka jubilejna razstava je imela dohodhov 1.606.592 gld., troškov pa 1,594.317 gld., torej je ostalo 12.275 gld. Troškom je prištevati tudi poslopja v vrednosti  571.094 gld.
Češka opera na Ruskem. Po ogromnem uspehu češke opere na Dunaji, posebno Smetanove »Prodane neveste«, navedel je praški »Čas« zanimljive spomine, kak6 se je godilo »Prodani nevesti« na Ruskem leta 1871. Dajali so jo na peterburški cesarski operi (Imperatorskij Mariinskij teatr) v sedanji obliki prej nego v Pragi. Eden iz prvih kritikov, Kui, v »St. Peterburgskih Ve lomostih« ni mogel najti zadosti besed , da obsodi to mojstersko delo. »Prodana nevesta« mu ni ničesar vredna, v nji pogreša daru iznajdbe, mnogo je v nji vsakdanjega, banalnega, prostaškega, obrabljenega, vse delo je prazno in neukusno. Naredil jo je sposoben kapelnik, ki pa ni skladatelj, ampak le improvizator s talentom štirinajstletnega dečka. Ne tako ostro, ali podobno so sodili drugi ruski kritiki, in po treh ali štirih  predstavah je bila   »Prodana   nevesta«   vzeta z repertoara.
Od te dobe — dodajamo mi — bil je češki glasbi po Peterburgu, kjer so imeli takrat cesarsko francosko in nemško gledališče ter laško opero in jih še imajo danes, samo da je laška opera sedaj zasebno podjetje, pot na Rusko zaprt. Niti češki kapelniki, in sicer pridvorni kapelnik Hlavač, prvi in drugi kapelnik cesarske opere Napravnik in Kučera, niso imeli toliko poguma, da pomagajo domačim mojstrom v širši svet. Upajmo, da se je g. Kučera pri prvi predstavi »Prodane neveste« na Dunaji toliko navdušil, da zopet kaj  poskusi.
Zakaj navajamo to v slovenskem časopisu ? Iz dveh razlogov. Prvič je to vzorec slovanske vzajemnosti. O velikih ruskih pisateljih so zvedeli drugi Slovani šele potem, ko so jih Francozje in Nemci že dolgo prestavljali ter pisali o njih knjige in veliko število člankov po časnikih in časopisih. Ravno tako je Rusom treba, da pritisne tuji svet pečat izvrstnosti tako lahko razumljivim delom, kakor so glasbena, in da jih sploh opozori nanje. Drugič pa je ta dogodek posebno poučen za vprašanje o slovanstvu v našem življenji in naši umetnosti. Ceha si noben Rus ne more drugače misliti, nego da je že popolnoma Nemec ali vsaj na polovico. Tudi pri nas že zaradi tega iščejo neke slovanske kulture. Skoda, da niso mogli videti v parterji mednarodnega gledališča v dunajskem Pratru iznenadenih lic dunajskih in drugih kritikov in slišati njih opazk že po prvem dejanji. Ne samo glasba in izvrstna predstava, ampak posebno narodna izvirnost se je hvalila   v najvišjih   stopinjah.    Dunajski   kritiki in tudi zunanji   nemški,   kakor   »Berliner