CENA 149 SIT 25. Marec STEVILKA 1/XLVIII 1998 Ornament je zločin. (Adolf Loos) Uradi za uradovanje uradnikov vlade Republike Slovenije Univerzitetniki v nesorazmerju § Tito iz Novega mesta § Hrvaška država proti študentom 5 Analiza in preventiva državnih uradnikov S Partizan in domobranec iz oči v oči § Študiranje in politiziranje § Zabava in prebava 5 Boj dobrega proti zlemu v sliki in besedi STRAN 2 25.3.1998 Stavka univerzitetnikov v Ljubljani in Mariboru bo Potem ko so sindikati, ki zasto-pajo delavce obeh slovenskih uni-verz, večkrat opozorili na neustre-zen položaj zaposlenih v visokem šolstvu, so se odločili, da bodo v to-rek, 31. marca, opozorilno protesti-rali. Po uskladitvi zahtev med Sindi-katom vzgoje, izobraževanja in zna-nosti Slovenije {SVIZ), Neodvisnim sindikatom delavcev Ijubljanske uni-verze {NSDLU) in Sindikatom Uni-verze v Mariboru (SMU) so slovenske fakultete in inštituti prejeli-poziv, po katerem so se zaposleni z glasova-njem odločali o stavki na področju visokega šolstva in znanosti. Že v to-rek, 17. marca, so do 10. ure do-poldne prejeli obvestila šestnajstih od skupno 26 članic univerz, ki so izrazile večinsko podporo opozorilni stavki. Ob uradni predstavitvi rezul-tatov na tiskovni konferenci 19. marca pa so zatrdili, da se je odzva-lo 24 članic, ki so z več kot 67-timi odstotki "glasov" izglasovale stavko. Podprl jo je tudi Študentski svet Uni-verze v Ljubljani, ki pa pričakuje podporo profesorjev v prizadevanjih za ukinitev šolnin in drugih prispev-kov, ki jih je država dolžna financi-rati. Na sindikatu Univerze v Ljublja-ni. [NSDLULsgja&m povedali, da bo stavka opozorila na permanentno slabšanje položaja zaposlenih na univerzah, ki je postalo še posebej občutno po sprejetju t.i. vladnih var- Tiskovna konferenca univerzitetnih sindikalistov: profesor Stergar (SVIZ), docenl Predin (SMU) in profesor Juvanec (NSDLU). (foto Boštjan Rupar) čevalnih ukrepov. Menijo, da je vla-da sistem plač v negospodarstvu ob-čutno deformirala in da so plačna razmerja izrazito v škodo zaposlenih v visokem šolstvu in znanstvenih us-tanovah. Doc.dr. Predin (SMU): "Profesorji Medicinske fakultete so plačani kot zdravniki in ne kot pro-fesorji, kar očitno kaže, da je s plač-no politiko nekaj res narobe." Opo-zarjajo tudi, da plače in sredstva za materialne stroške zaposlenih že de-setletja ne ustrezajo pomenu in vlo-gi, ki bi jo v izobraževalnem sistemu rnorale imeti univerze in ostale viso- košolske ustanove. Sedaj pa vladini varčevalni ukrepi celo prepoveduje-jo nove zaposlitve, zamrzujejo plače in zmanjšujejo izplačila za delovno uspešnost. Tudi upokojeni profesorji na fakultetah ne bi smeli predavati. Organizatorji se trenutno posve-čajo vsebini in obliki napovedanega protesta. Na NSDLU so nam poveda-li, da so izdelali priporočilo, po kate-rem naj bi se vsaka fakulteta oziro-ma znanstvena ustanova posebej odločala o obliki in trajanju stavke, pač v skladu s svojimi zmožnostmi in interesi, tako da stavka najbrž ne bo potekala enotno. Sicer pa mora biti stavka razglašena tudi na fakul-tetah, ki se niso večinsko opredelile zanjo. Šest članic predlaga celod-nevno stavko, po tem predlogu naj bi odpadlo pedagoško delo, preda-vanja in vaje, druga večina pa pred-laga vsaj enourno prekinitev dela. Dana je biJa tudi pobuda, da se na ravni Univerze v Ljubljani organizi-ra dvourna opozorilna stavka, med 12.00 in 14.00 uro z zborom zapo-slenih pred stavbo Univerze v Ljub-ljani. Prof. dr. Juvanec, sicer podpred-sednik NSDLU, je dejal: "Edino orož-je, ki ga imamo, so študentje. Kar bo odpadlo, bomo nadoknadili tako, da ne bodo nosili posledic." Prof. dr. Juvanec je na tiskovni konferenci povedal še, da so že nale-teli na pozitiven odziv Ministrstva za šolstvo in šport. Ko smo se obrni-li na pristojne s tega in z Ministrstva za znanost, da bi nam pojasnili, ka-ko nameravajo reševati nastalo si-tuacijo, smo dobili odgovor mag. An-dreje Hočevar, svetovalke vlade RS, v katerega je zapisala, "da je večino teh zahtev (sindikatov, op. a.) moč rešiti relativno hitro. Za zahteve, ki se nanašajo na zvišanje plač v viso-kem šolstvu, pa niso v kompetenci obeh resornih ministrstvih, temveč o njih lahko tečejo pogajanja v okviru pogajalskih skupin, ki jih imenuje vlada." Boštjan Rupar Mladi Tudmani na pohodu V ponedeljek, 16. marca letos je v tiskarno reškega časopisa Novi list prispel dopis založnika, Saveza stu-denata Zagreba, s katerim je bil iz ti-ska umaknjen zagrebški časopis Studentski list. Utemeljitev takšne odločitve dopisu ni bila priložena, založnik pa je še isti dan zamenjal ključavnice na vratih omenjene re-dakcije, enega od urednikov pa so iz nje dobesedno nagnali. Del uredniš-tva je odstopil zaradi pritiskov in groženj o popolnem nadzoru Saveza studenata Zagreba nad Studentskim listom ter zaradi zahtev uredništva (o neodvisni uredniški politiki in so-nadzoru nad financiranjem časnika), ki jih Savez studenata Zagreba ni sprejel. V tiskarni Novi list nam o dogod-ku niso znali povedati prav nič dru-gega, kot to, da je naročnik tiska umaknil Časopis jz tiska - ter da oni s tem nimajo nič. Na telefonski šte- vilki uredništva Studentskog lista se javlja le tajnica, ki trdi, da Student-ski list nič več ne izhaja in nima uredniških prostorov: "So pa člani uredništva dosegljivi na Hrvatskom novinarskom društvu. " Na Hrvat-skom novinarskom društvu kaj dosti o tem dogodku ne vedo. Vedo le, da imajo nekdanji člani uredništva v petek ali naslednji teden novinarsko konferenco; kljub vsemu pa so nam poslali uvodnik v 26. številko Stu-dentskog lista, v katerem piše: "Ra-zen tega, da živimo v policijski drža-vi, obstaja nekaj, kar še bolj vulgar-no ubija psiho Ijudi, kijih lahko šte-jemo za normalne, tiste, ki želijo de-lati in ustvarjati. (...) Če sem konkre-ten: koliko mladih Tudmanov se sprehaja naokoli in v svoji ustvarjal-ni nemoči uničujejo to, kar drugi gradijo, se parazitirajo na drugih in jim vsiljujejo svoj ego, sajje to edino kar imajo. " Odločeno za Koncilijo V letošnji prvi številki novomeš-kega občinskega časnika Odločajmo - izdaja ga Mestna občina Novo me-sto, izhaja pa v kar 16.000 izvodih -se novomeški župan Franci Koncilija pojavi na trinajstih (13) fotografijah. Če upoštevamo, da je vseh fotografij, vključno z naslovnico, dvajset (20), znaša delež njegove "pojavnosti" to-rej natanko 65 odstotkov. V drugi številki se pojavi desetkrat (vseh fo-tografij je 28, kar nanese 35,67 od-stotka). Pa ne le to: ob uvodniku z naslovom Rezervirano za župana je Koncilja v prvi številki podpisan še dvakrat, v drugi še trikrat in v tretji prav tako dvakrat. Konciliji se seve-da ne bi moglo zgoditi, da se ne bi na fotografijah, ki spremljajo članek o priznanjih najzaslužnejšim gospo-darstvenikom, podjetnikom in obrt- foto Marko Klinc nikom, ovekovečil ob vsakem nagra-jencu, o čemer pričajo tudi fotografi-je iz članka novomeškega glasila Od-ločajmo: čeprav smo mi izbrali samo eno, se novomeški župan Koncilija pojavlja ob vseh osmih nagrajencih (in sicer vedno desno od njih). M Tribuna edini pravi ludistični časopis številka 1, letnik XLVIII izdaja ŠOU v Ljubljani Kersnikova 4, Ljubljana urejuje in odgovarja Danijel Vončina tel.: (061) 131 7010, int. 233, 249; fax: 319 448, emajl: tribuna@sou.uni-lj-si oblika: K.reG® tiska Delo TČR, Dunajska 5, Ljubljana cena: 149 enot Naročniki imajo 10% popust, naročniki študentje 20%; naročnina velja do pisnega preklica. Po mnenju ministrstva za kulturo št.415-1007/96 z dne 9.10.1996 se časopis TRIBUNA uvršča med publikacije, za katere se plačuje 5% da-vek od prometa proizvodov. Vse pravice pridržane. 1 ŠTEVILKA 1/1. T^IBUMA STRAN 3 Uradi za uradovanje uradnikov vlade Republike Slovenije Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je urad "organ državne oblasti za urejanje določenih zadev, opravljanje določenih nalog, navadno povezanih s pisarniškimi opravili: urad izdaja dovoljenja, potrdila ..." Lahko pa je urad tudi podjetje, ki opravlja posredniške po-sle, denimo turistični urad in podobno. Po do-ločbah Zakona o upravi pa se urad ustanovi za opravljanje določenih organizacijskih ali spe-cializiranih strokovnih ter z njim povezanih upravnih nalog z delovnega področja ministrs-tva, ki ga ustanovi, oziroma vlade. Bistvene razlike med delom vladnega urada ali pa upra-ve, direkcije ali agencije ni, kar kaže tudi to, da se v različnih dokumentih pojavljajo različne oblike imen za iste organe: včasih se Uprava RS za ceste pojavlja kot Direkcija RS za ceste, do-kumenti govorijo o Upravi RS za geofiziko in o Uradu RS za geofiziko, o Uradu za makroeko-nomske analize in razvoj pa tudi o Zavodu za markoekonomske analize in razvoj. Načelno naj bi veljalo, da naj bi se uprave ukvarjale s posameznim ožjim upravnim področjem ali z opravljanjem posamezne funkcije ministrstva; agencija naj bi se ukvarjala z razvojnimi in pos-peševalnimi nalogami države, direkcija pa z upravnimi, organizacijskimi, strokovnimi ter nadzornimi nalogami. Skratka, nek upravni or-gan znotraj vlade je moč poimenovati tako, ka-kršna je pač volja ustanovitelja. To, da organ poimenujemo tako ali drugače, na dejavnost or-gana ne vpliva bistveno. Izjema je le inšpekto-rat, pa še ta se lahko imenuje, recimo, Direkci-ja za nadzor ... . Če vzamemo za pravo ime or-gana tisto, ki je navedeno v državnem proraču-nu ali pa v Zakonu o organizaciji in delovnem področju ministrstev, je v okviru naše vlade (poleg petindvajsetih uradov) še trinajst uprav, štirinajst inšpektoratov, štiri direkcije, osem služb in dve agenciji. Predstavljena statistika ne obsega organov, ki jih je prav tako ustanovila vlada ali neko ministrstvo, vendar niso sestav-ni organ vlade: Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Agencija za revidi-ranje postopkov lastninskega preoblikovanja, Agencija za radioaktivne odpadke, Agencija za sanacijo bank in hranilnic, Zavod RTV Sloveni-ja itd. Organi, ki so v sestavi vlade oziroma mi-nistrstev so večinoma ustanovljeni po Zakonu o organizaciji in delovnem področju ministrstev, ki je ustanovil praktično vse urade oziroma jih preoblikoval iz prejšnjih zavodov in podobnih organizacij. Tiste organizacije, ki so jih ustano-vili kasneje, so le redko v organizacijskem sklo-pu ministrstev. Ni pa nujno, da se organi ime-nujejo UradRSza ... ali pa Direkcija za ... - lah-ko se taki službi enostavno reče Protokol ali pa Generalštab. Podobno kot z imeni organov je tudi z na-zivi njihovih vodij. Načeloma (in tudi večino-ma) so vodje direktorji, pri inšpektoratih pa glavni inšpektorji, pojavljajo pa se tudi druga imena: generalni sekretar, še/ali minister brez resorja. Kje uradujejo vladni uradniki V okviru Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj delujejo kar štirje uradi: namen dveh je varstvo protrošnikov oziroma konkurence, tretji se ukvarja z makroekonomskimi analiza-mi in razvojem, četrti pa z gospodarsko promo-cijo in tujimi investicijami. Urad za varstvo konkurence je v obdobju od 1. 1. do 30. 9. 1997 izdal tri odločbe: odločbo o sporazumu o skup-ni ponudbi pooblaščenih in investicijskih družb, o sporazumu o določanju zgornje meje pasivnih obrestnih mer ter o prepovedi zlorabe monopolnega položaja Telekoma Slovenije. Omenjeni urad je v letu 1997 od več kot 18 mi-lijonov tolarjev proračunskih sredstev porabil pol milijona za študije s področja varstva kon-kurence. o^oiovj Vlada praktično nima niti enega zaposlenega. Vsi, ki delajo pri vladi, delajo v okviru različnih organizacijskih enot: ministrstev, uradov, uprav, direkcij, agencij, inšpektora- tov, ... Trenutno deluje v okviru slovenske vlade oziroma njenih ministrstev največ uradov - kar petindvajset. Večinoma se uk- varjajo s prilagajanjem naše zakonodaje evropski, z mednarodnim sodelovanjem, z analizami ter.... Urad za varstvo potrošnikou pretežno fi-nančno podpira delo (nevladnih) organizacij s področja varstva potrošnikov {Zvezo potrošni-kov Slovenije, Zavod za varstvo potrošnikov in Varstvo potrošnikov Celje), ki za urad opravlja-jo svetovalno, izobraževalno ter informativno dejavnost. Urad ima le eno pravno svetovalni-co, v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije pa je lansko leto izdal informativno zloženko. Zaradi večjega obsega dela na prej omenjenih prodročjih so opravljali primerjalna testiranja v mnogo manjšem obsegu kot v preteklih letih. Zato pa so pripravili predlog zakona o varstvu potrošnikov. Ta urad lansko leto praktično ni izpeljal nobenega lastnega projekta. Urad za makroekonomske analize in razvoj večinoma pripravlja strokovne podlaga za us-meritev vladne politike (npr. izdelava matrike nacionalnih računov) ter analizira gospodarska in druga gibanja. V obdobju do septembra 1997 so sofinancirali šest večjih projektov, sa-mi pa so jih izvedli sedem: ekonomski in social-ni del Strategije vključevanja Slovenije v EU, Pokojninska reforma, Investicijska merila in metodologija za izbor projektou v elektrogospo-darstuu ... Za projekte so v letu 1997 so pora-bili vsega skupaj 54 milijonov od vsega skupaj 225 milijonov tolarjev. Urad za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije, katerega cilj je, da postane nacionalna institucija za spodbujanje izvoza in za spodbujanje neposrednih tujih investicij, je v lanskem letu, kot pravi višja svetovalka na tem uradu, Helena Korošin, podpiral slovenska podjetja, predvsem združenja Gospodarske zbornice Slovenije, ki so se odločila za prodor na tuja tržišča. "Organiziral je seminarje za podjetja in poslovne delegacije v Veliki Britani-ji, Franciji in Italiji ter spodbujal marketinške akcije za pridobitev tujih investitorjev iz Av-strije, Nemčije, Italije, Švice in Velike Britani-je," pravi Korošinova. Od skupaj 205 milijonov tolarjev jih je 81 porabil za spodbujanje izvoza in 78 za razvoj novih trgov. V okviru Ministrstva za zdravstvo delujeta dva urada. Urad za zdravila je v drugem letu svojega delovanja izdajal oziroma oblikoval podzakonske akte, ki jih predvideva Zakon o zdravilih. Izdal je sedem takšnih aktov. Poleg njih je izdal še 4658 uvoznih dovoljenj, 29 do-voljen za klinična testiranja zdravil ter 522 do-voljenj za promet z zdravili, ki se izdajajo na re-cept. Pri urejanju prodočja zdravil, ki se izdaja-jo brez recepta, je urad v zaostanku in je lani urejal še naloge iz preteklega obdobja. Urad za sodelovanje s Svetovno zdravstve-no organizacijo pa je v istem obdobju porabil nekaj manj kot 20 milijonov tolarjev, od tega 5 milijonov za razne programe WH0 in nacional-no koordinacijo. Urad za intelektualno lastnino, ki deluje v okviru Ministrstva za znanost in tehnologijo, je v obdobju od januarja do septembra lani prejel 323 nacionalnih patentnih prijav, 122 mednarodnih prijav v tako imenovani nacio-nalni fazi, 88 prijav modelov oziroma vzorcev ter 1444 prijav znamk. Kot prvi tovrstni urad na svetu je slovenski Urad za intelektualno lastnino dobil certifikat ISO 9002. Za navedeno so porabili slabih 30 odstotkov od skoraj 239 milijonov tolarjev proračunskih sredstev za projekte, kot je program Evropske patente or-ganizacije, Program mednarodne znamke Ma-rid in podobno. Urad za standardizacijo in meroslovje (v okviru istega ministrstva), katerega ključna na-loga je doseganje tehnične primerljivosti z raz-vitimi državami ter odprava tehničnih ovir, je v letu 1997 porabil dobrih 512 milijonov tolar-jev. Ključni projekt, ki ga je urad izvedel oziro-ma končal v letu 1997, pa je pilotni projekt Priznanja RS za kakovost po vzoru Evropske nagrade za kakovost. Slovenija naj bi namreč dobila svojo nacionalno nagrado za kakovost, za kar so v lanskem letu izšolali 77 ocenjeval-cev na Evropskem skadu za upravljanje kako-vosti. Urad slovenske nacionalne komisije za %UNESCO (še zadnji z Ministrstva za znanost in tehnologijo) je v letu 1997 iz proračuna dobil dobrih 51 milijonov tolarjev, od katerih je le slabih deset odstotkov porabil za plačo edinega zaposlenega, večino denarja pa za UNESCO-ve in druge programe. Urad za prostorsko planiranje, ki je edini urad v okviru Ministrstva za okolje in prostor, je v letu 1996 začel in leta 1997 nadaljeval s STRAN 4 25.3.1998 pripravami sprememb in dopolnitvami prostor-skih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana za področje naravne in kulturne dedišči-ne. Porabil je slabih 492 miljonov. V okviru Ministrstva za zunanje zadeve de-luje Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ta je v letu 1997 deloval predvsem na področ-ju navezovanja stikov in sodelovanja s sloven-skimi manjšinskimi, izseljenskimiJLtLzdomski-mi organizacijami ter jim pomagal pri navezo-vanju stikov z organizacijami v matici. Finanč-no je podpiral slovenski narodni skupnosti v Italiji in Avstriji, izražal je nenehno skrb za sprejem zaščitnega zakona za slovensko manj-šino v Italiji, več srečanj je imel s porabskimi Slovenci ... Od 269 milijonov proračunskih to-larjev je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu porabil 9 milijonov za podporo Svetovne-mu slovenskemu kongresu, 54 za podporo Slo-venski izseljenski matici, 5 za sofmanciranje RTV programov za Slovence po svetu, milijardo in 116 milijor;ov za ustavne obveznosti do slo-venskih narodnih skupnosti, 52 milijonov pa za ustavne obveznosti do Slovencev po svetu. Mi- haela Logar, državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu ter vodja urada nam je povedala: "Največ v zadnjem času pa smo na-redili za reševanje problema lektorata za slo-venščino v Sydneyju." Urad za evropske zadeve - ki je v letu 1997 deloval v okviru Ministrstua za zunanje zade-ue, sredi decembra pa se je preoblikoval v vlad-no..sjužbpj_k^jp_vqdijnini_ster brez listnice Igor Bavčar - je lani porabil slabih 81 milijonov to-larjev. Od tega natanko 30 milijonov za projek-te, lastno udeležbo pri Phare programih, preva-janje in usposabljanje. Na današnji Službi vlade za evropske zade-ve pravijo, da za Slovenijo pomembno pospeše-vanje prilagajanja EU, zato je vlada sprejela sklep, da imenujejo ministra brez listnice, od-govornega za to področje. Ker pa minister brez listnice ne more voditi urad v okviru nekega mi-nistrstva, so Urad za evropske zadeve pod Mi-nistrstvom za zunanje zadeve organizacijsko preoblikovali v vladno službo. Podobno se je zgodilo tudi z Uradom za obrt, ki je spadaloj)od Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Ob us- Mihaela Logar, državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu: "Največ v zadnjem času smo naredili za reševanje problema lektorata za slovenščino v Sydneyu." (foto Jaka Elikan) tanovitvi Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem so ta urad razpustili oziroma priključi-li novonastalemu ministrstvu. "Pol našega dela predstalja analiza, ostala polovica pa je namenjena preventivi." Urad za varstvo in zdravje pri delu, ki de-luje v okviru Ministrstva za delo, družino inso-cialne zadeve, je lani sodeloval pri pripravi pravilnikov o varstvu pri delu s kancerogenimi snovmi, o varnosti delavcev pri proizvodnji je-kla, o kakovosti zraka na delovnem mestu in ta-ko dalje. Vseh enajst pravilnikov, ki jih je soob-likoval ali vsaj začel oblikovati, pomeni prvo stopnjo harmonizacije slovenskih predpisov s predpisi EU na področju varnosti in zdravja pri delu. Poleg navedenega je urad opravil 55 ogle-dov in izdal 74 pooblastil za opravljanje nalog s področja varstva pri delu. Urad za preprečavanje pranja denarja (v okviru Ministrstva za finance) je večino od do-brih 41 milijonov tolarjev, ki mu jih leta 1997 namenil propračun, porabil za plače (34 milijo-nov), 6,5 milijona pa za materialne stroškom. Njegova ključna naloga je spremljanje in anali-ziranje podatkov o gotovinskih transakcijah nad 3,6 milijona tolarjev, pa tudi tiste, ki so nižje od tega zneska, če gre za sum pranja denarja. Vko-likor urad zasledi, da gre pri takih transakcijah za sum pranja denarja, posreduje podatke poli-ciji oziroma pravosodnim organom. "Pol našega dela predstalja analiza, ostala polovica pa je namenjena preuentivi," nam je povedal Klaudi-jo Stroligo, direktor tega urada. Z uspehi lan-skega leta se še niso pohvalili, Stroligo pa nam je zatrdil, da bo "natančna stastistika dela v lanskem letu predstavljena naslednji mesec." Osem zaposlenih na Uradu za zavarovalni nadzor pri Ministrstvu za finance organizacij-sko delujejo v treh enotah: v vodstvu, v Oddele-ku za nadzor nad zavarovalnicami in v Oddele-ku za nadzor nad družbami, ki opravljajo dru-ge zavarovalne posle. Uradniki tam v glavnem nadzirajo poslovanje zavarovalnic in podobnih institucij ter lastninjenja, dokapitalizacije in sa-nacije zavarovalnic, pripravljajo zakonodajo za to področje in podobno. Zadnji urad v sestavi Ministrstva za finan-ce - Urad za nadzor prirejanja iger na srečo -, ki ga obravnavamo, je s 55 milijoni proračun-skih sredstev v letu 1997 prilagajal slovensko zakonodajo s tega področja evropski ter nadzi-ral klasične in posebne igre na srečo. ŠTEVILKA 1/1. TllBUlH STRAN 5 Ministrstvo za šolstvo in šport ima v svoji sestavi dva urada: za šolstvo in za mladino. Urad za mladino]e iz lanskega proračuna dobil slabih 313 milijonov tolarjev. 273 milijonov je namenil dotacijam in plačilom storitev javnim zavodom. V letu 1997 je urad opravljal svojo te-kočo dejavnost, fmančno pomagal okoli štiristo mladinskim organizacijam, nadaljeval akcijo Vsi drugačni - vsi enakopravni ter svetoval in informiral mlade. Iz Urada za šolstvo pa je od 105 milijonov šlo 40 milijonov za nacionalni kurikulum. Ta urad je lani pripravijal vzgojno-izobraževalne programe in preučeval področje vzgoje in izo-braževanja. "... malo sem tudi strokovno podkovan ..." Urad predsednika vlade je v letu 1997 po-rabil 877 milijonov tolarjev, od tega 507 milijo-nov za plače, 314 milijonov za stroške, 56 mi-lijonov pa za obnovo letala Learjet 35A. "V ok-viru vlade deluje Kabinet predsednika vlade, Kabinet podpredsednika vlade, Kabinet gene-ralnega sekretarja, Kabinet ministra, odgovor-nega za koordiniranje delovnih teles s področ-ja socialnega varstva, Služba za delo delovnih teles vlade, Služba za prevajanje in lektorira-nje, Služba za organizacijsko, informacijsko, dokumentacijsko in kadrovsko dejavnost, Služ-ba za ekonomske in tehnične zadeve, Služba za letalske prevoze ter Služba za obrambne pri-prave in varnost," razlaga generalni sekretar vlade Borut Šuklje. Urad za narodnosti v vladi RS]e lani porabil 216 milijonov: 562.000 za so-financiranje romske skupnosti, dobre 3 milijo-ne za sofmanciranje radijskega programa za rome, 27 milijonov za obveznosti do ustanov italijanske narodne skupnosti in 143 milijonov za informativne dejavnosti narodnostnih skup-nosti. Urad za žensko politiko vlade RS je bil od 48 milijonov, kolikor jim je lani namenil prora-čun, z dvema milijona 20-odstotno soudeležen pri projektu UN-DP (razvojni program OZN). Uradnice so spremljale položaj žensk in njiho-vih pravic, pripravljale pa so tudi analize, poro-čila in podobna gradiva. "Veliko se ukvarjamo z analizami, zbiramo podatke, kar koristi deni-mo v primeru brezposlenosti žensk. Pravijo: "Število brezposlenih žensk je enako številu brezposelnih moških." Ko pa po strukturi po-gledaš brezposelnost žensk, je ta bistveno dru-gačna kot brezposlenost moških. Zato je treba sprejeti bistveno drugačne ukrepe," razlaga Ve- Luj Šprohar, direktor Urada vlade RS za invalide: "Vsak direktorje bil dober na določenem področju. Jaz imam naj-več osebnih izkušenj, malo sem tudi strokovno podkovan, malo pa se moram iti politiko." (foto Jaka Elikan) ra Kozmik, direktorica tega urada. Urad za priseljevanje in begunce v vladi RS je lani porabil milijardo in 784 milijonov: milijardo in pol za oskrbo beguncev, 3 milijone za pomoč pri obnovi BiH, ostalo je šlo za mate-rialne stroške in včlanitev v International Offi-ce of Migration. Ena od nalog Urada za prise-Ijevanje in begunce je tudi obveščanje begun-cev, vendar urad obvešča samo begunce v zbirnih centrih, ne pa tudi tistih, ki so nasta-njeni individualno. Urad vlade RS za verske skupnosti je v le-tu 1997 od slabih 222 proračunskih milijonov 195 porabil za prispevke duhovnikom, 6.700.000 za izgradnjo cerkve v Kočevski reki, z dvema milijona je pomagal vseh tridesetim verskim skupnostim v Sloveniji-. Prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavaro-vanje plačuje vsem redno zaposlenim duhovni-kom in redovnikom vseh verskih skupnosti. Po-leg rimokatoliške ima še šest verskih skupnosti redno zaposlene duhovnike - stroški za te pred-stavljajo med okoli pet odstotkov prispevkov za rimokatoliške duhovnike. "Prek našega urada lahko vse verske skupnosti dejavno izrazijo svoje mnenje o stvareh in dogajanjih, kijih za- Vera Kozmik, direktorica Urada za žensko politiko: "Pravijg: "Število brezposlenih ženskje enako številu brezposel-nih moških." Ko pa po strukturi pogledaš brezposelnost žensk, je ta bistveno drugačna kot brezposlenost moških." (foto Jaka Elikan) devajo," pravi direktorica urada Darinka Čož. Na vprašanje, na kakšne načine omogočajo različno verujočim in neverujočim, da se med seboj spoznavajo in lažje razumejo, Čoževa od-govarja: "Enkrat mesečno prirejamo posvete, ki se jih udeležijo predstavniki vseh verskih sku-pin in določeni državni ali drugi uslužbenci. V letu 1997 smo imeli posvete na temo varstva osebnih podatkov, uvajanja predmeta Verstva in etika v šole, pogovarjali smo se o novi verski oddaji na TVS." Urad vlade RS za invalide je lani porabil dobrih 31 milijonov: 1.700.000 za nagrade, ki jih podeljuje na področju usposabljanja, življe-nja in dela invalidov. "Urad ima organizacijsko in strokovno vlogo, da za vlado pripravlja do-ločene akte, določene osnutke zakonov, daje mnenja, .... ", razlaga Luj Šprohar, direktor urada: "Uradje imel več kadrovških nihanj in s tem povezanih težav; vsak direktorje bil do-ber na določenem področju. Jaz imam največ osebnih izkušenj, malo sem tudi strokouno podkovan, malo pa se moram iti politiko. Brez tegane gre, čeprav bi rad, da bi bil urad stro-go strokovni organ." Sredstev, s katerimi bi ne-posredno zadovoljevali potrebe invalidov, urad nima. Urad vlade RS za informiranje je lansko le-to porabil preko 681 milijonov tolarjev: 73 za promocijo Slovenije, 37 za subvencioniranje RTV progamov za tujino, 14 za sofinanciranje glasil za slepe in slabovidne, 12 za sofinanaci-ranje glasil za gluhe, 58 in pol za prireditve ob počastitvi državnih praznikov, 24 in pol za ti-skarsko in pubilcistično dejavnost, 95 za obveš-čanje tuje in domače javosti, 15 milijonov za fi-nanaciranje sodelovanja na razstavi EXP0 1998 in 900.000 tolarjev za mednarodno sode-lovanje na področju javnega obveščanja. Zadnji iz množice vladnih uradov, Urad RS za statistiko, je v letu 1997 - tako kot vsa prejš-nja leta - spremljal gibanja na področjih demo-grafije, gospodarstva oziroma ekonomije, so-ciale, okolja in naravnih virov ter jih priobčil publikacijah in študijah. Za to je porabil 1.056 milijonov tolarjev. Skoraj 879 je namenil pla-čam, 88,5 pa projektom in raziskavam. Ostalo je šlo za materialne stroške. Po obdelanih petindvajsetih uradih pa še drobna primerjava s stomilijonsko Nemčijo. Nemci imajo sedemnajst ministrstev - sloven-ska vlada ima devetnajst ministrov -, v okviru nemške vlade pa deluje samo trinajst organov, ki se dičijo z naslovom Amt (urad). Jaka Elikan STRAN 6 25.3.1998 Sprava Znano je, da se je v zadnjem času v Dr-žavnem zboru nabralo že kar lepo število predlogov resolucij, deklaracij in podobnih dokumentov o političnem ocenjevanju preteklosti in o narodni spravi. Očitno je pa nekaj takšnih, ki bi se prej lahko imenovali djeklaracije o poglabljanju narodnega raz-dora. Sicer pa, kakšna sprava in kdo naj se dandanašnji spravlja? 0 tem se razpravlja in razpreda že dolgo. Verjel sem, da bo tisto, kar se je iz-javljalo, zapisovalo in dogajalo na simbolni ravni ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let, kaj zaleglo. Pa ni. Zadeva ne samo, da je na začetku, temveč se razdori poglabljajo in v družbi je veliko več loče-vanja kot združevanja. Med ljudi pa se zopet vrinja sovraštvo. Zagotovo se lahko trdi, da so v prejšnjih desetletjih medvojna sovraštva in delitve bila že v veliki meri presežena. Čas, dinamika vsakokratnega aktualne-ga življenja, skrb in usmerjenost na prihodnost so opravili svoje. Vse je pa zopet izbruhnilo v zadnjih letih z odpiranjem že zaceljenih in še ne-zaceljenih ran iz preteklosti. Prihaja pa tudi do novih nasprotij, ki jih prinašajo čas ter aktualna razmerja med ljudmi in med njihovimi opre-delitvami. Torej, ne gre samo za medsebojne sprave ljudi, ki so si v po-sebnih okoliščinah v že kar daljni preteklosti stali nasproti, temveč je sprava med ljudmi in v narodu vedno aktualna. Vendar pa očitno sprava ni rešljiva s simbolnimi dejanji niti z resolu-cijami, deklaracijami, zakoni in drugimi podobnimi dokumenti in papir-ji, kajti sprava se zapovedati ne da. Sprava je osebna stvar posameznika, je stvar razuma in srca. Ne glede na vzroke ter velikost zamere in sovraš-tva se posamezniki lahko med seboj spravljajo, ob spoštovanju drugačno-sti in resnic drugega, če se sami za to odločijo. Nihče, ne država, ne ver-ska, ne strankarska ali kakšna druga oblast ali avtoriteta jih na to prisi-liti ne more. Ali je potemtakem nekakšna narodna sprava sploh možaa?-Na sim-bolni ravni da. To je pa že nekajkrat opravljeno. Nekakšen dodatni sim-boličen spravni dokument, ki naj bi bil sprejemljiv za vse zastopane stranke v Državnem zboru, bo lahko vplival na pomiritev med njimi in zmanjšal možnost nenehnega uporabljanja različnih ocenjevanj in opre-deljevanj do dogajanj v preteklosti za dnevne politične potrebe in nič več. V sedanjih družbenih razmerah pogojev za narodno pomiritev in spravo preprosto ni. Za ponazoritev tega, zakaj tako, samo nekaj morda niti ne najboljših primerov: Dve parlamentarni stranki ter vodstvo in večina duhovščine RKC se vehementno zavzemajo, da se celotni prostovoljni politični in vojaški ko-laboraciji z okupatorji med vojno v t.i. ljubljanski pokrajini vse odpusti in njihova dejanja povzdignejo na raven časti in domoljubja ne glede na vse zločine in trpljenje v narodu, ki sta jih povzročila in storila; vsem, ki so se odločili za upor okupatorjem in osvobodilni boj, pa ne more biti odpušče-no, saj so pod vodstvom komunistične partije izvajali tudi revolucijo in s tem omogočili povojni komunistični režim, čeprav ga ni, ki bi si lahko la-stil takšno odpuščanje. Izvajanje Zakona o denacionalizaciji (ob podpori Ustavnega sodišča) povzroča veliko novih krivic in pravih delitev med državljani zaradi po-darjanja velikih kompleksov gozdov RKC in vračanja zemlje in gozdov tujcem, potomcem bivših fevdalcev. Izvajanje Zakona o privatizaciji povzroča nenehne stečaje podjetij in naraščanje armade brezposelnih delavcev že do 130.000. Kje se bo to zaustavilo, nihče ne ve. Poleg tega pa je okrog milijon tristo tisoč ogolju-fanih ljudi, ki so svoje certifikate vložili v družbe za upravljanje. Državni tožilci po navodilih generalnega tožilca kot po tekočem tra-ku umikajo obtožnice takoj, ko je odobrena obnova sodnega procesa za vse, ki so bili po vojni obsojeni za kaznivo dejanje izdajstva, sodelovanja z okupatorsko oblastjo, vojnega dobičkarstva, špekulantstva, dezerters-tva iz vojske in s tem dosežejo oprostitev brez obnove sodnega postopka itd. Vse takšne obsodbe se kvalificirajo kot politične, obsojenci pa kot žr-tve komunističnega nasilja. Po takšni oprostitvi te "žrtve" uveljavljajo pravico do odškodnine, ki jo dosegajo lažje kot žrtve nacifašističnega na-silja. Takšnih in podobnih primerov je zagotovo še veliko. Zato o narodni spravi ne bo niti potrebno govoriti, ko bo, in če bo, družba bolj urejena in bolj demokratična. Sicer pa, vsi rojeni ob osamosvojitvi Slovenije so že sedli v šolske klopi. Zanje so težave, zamere in delitve v glavah nas sta-rih brez pomena. Ne bodo spraševali, kdo je bil kdo v preteklosti, ampak kaj smo storili, da bi jim zagotovili prihodnost in kako biti kos izzivom prihodnjega tisočletja. Tega bi se morale zavedati stranke, ki danes zase-dajo klopi v Državnem zboru. Smrt fašizmu - svoboda narodu! Ivan Dolničar, predsednik ZZB NOV Izhod iz komunizma Potem, ko sta SDS in SKD predložili dr-žavnemu zboru predlog resolucije o protiprav- nem delovanju komunističnega totalitarnega režima in predlog zakona o lustraciji, se je decembra lani odvijala živahna tridnevna parlamentarna razprava. Poslanci predlagateljskih strank, ki so jim občasno priskočili na pomoč tudi poslanci SLS, so bili veliko preciznejši in bolje podkovani. Pokazalo se je, da se njihovi nasprotniki ne nameravajo niti toliko potru-diti, da bi resolucijo in zakon po svoje spremenili, raje so oboje odklonili do zadnje črke. Ne gre za resolucijo o narodni spravi, ampak samo o izhodu iz komu-nizma, pa še ta je pomanjkljiva. Predlagatelji so vedeli, da s svojim pred-logom ne bodo uspeli, zato se čudimo, da so pozabili na revolucijo in dr-žavljansko vojno. Nepoučeni dobi vtis, da se je komunizem pojavil po koncu vojne brez vzroka, kot črne koze ali stoletna voda, kot nekaj zunaj zgodovine. Šlo je za oportunistično željo, napraviti predlog bolj sprejem-ljiv za drugo stran. Državni zbor je resolucijo in zakon zavrnil. Kaj se dogaja zdaj? SDS in SKD sta se zakonu o lustraciji začasno odpovedali, vložili pa novo be-sedilo resolucije. Levičarski blok se je toliko opomogel, da je šel v proti-napad. LDS in ZLSD sta se odločili, da vložita vsaka svojo. Piskrček je pri-stavil še Janez Podobnik in si zadal nalogo, da bo graditeljsko uskladil vse tri predloge. Bojimo se, da bodo besedilo uskladili tako, da ne bo imelo ne repa ne glave, zlasti pa tako, da bo iz njega kot enakopravna iz-ključena protikomunistična stran. Vse se namreč prav na koncu vrti okrog državljanske vojne, zlasti do-mobrancev, čeprav jih nihče ne imenuje. Priznamo, da podoba, ki kaže slovenskega človeka z italijanskim ali nemškim orožjem v roki, s svojo nenaravnostjo vzbuja odpor. Ta je tako močan, da se celo dobro čuteči in demokrati ne morejo sprijazniti s to predstavo. Prostor mi ne dopušča, da bi se razpisal. Samo to: narod je velika vrednota, še večja pa je življe-nje, lastno, in življenje svojcev. Treba se je bilo braniti! Ko smo čutili, da je v Sloveniji zavladala pomlad in smo se za vselej izvlekli iz objema totalitarne ideologije, smo upali, da bo pojasnjena in razjasnjena tudi domobranska pravda. Pravda upornikov proti komu-nizmu, pravda desettisoč pomorjenih in pometanih v jaške in jame po koncu vojne. Čutili smo, da je ta žrtev tako velika, da bo ganila še tako trda in neusmiljena srca. Vidimo, da se to ni zgodilo. Ko predsednik dr-žave sicer obžaluje dejanje, ki je bilo storjeno in kliče po spoštljivem po-kopu, obenem nikdar ne pozabi dodati, da je šlo za kolaboracioniste. Stališče, da je treba dati enako priznanje tistim, ki so se iz domobljub-nih pobud uprli okupatorju, kot tistim, ki so se uprli komunističnemu nasilju in njegovi totalitarni viziji, je še vedno sporno in za večino nes-prejemljivo. Sprava je dolgotrajen proces, stvar kulture in zgodovine. Kar bi se dalo narediti zdaj, je sprava na politični ravni, ki bi jo lahko opravil dr-žavni zbor, vendar ne z resolucijami, ampak z dejanji, s katerimi bi na nek način izenačil poraženo stran z zmagovito v državljanski vojni. Sem spadajo: popis žrtev, pokop mrtvih, priznanje časti, poprava krivic žr-tvam revolucije, resnica. Nastaja dokument o dobi, ki je usodno zaznamovala Slovence. Vse-boval naj bi tudi elemente sprave. Bojimo se, da bo hotel biti tako avtori-tativen, tako obvezujoč, da se bo dalo nanj mogoče veljavno sklicevati, čeprav ne bo ustrezal zgodovinski resničnosti. Taki sta namreč Deklara-cija o narodni spravi, ki jo je, kot trdijo, za ZLSD napisala dr. Spomenka Hribar, in Izjava o diskontinuiteti, ki jo je sestavila LDS. Čeprav smo naivno pričakovali, da nam bodo nudili nova in sveža spoznanja, ostaja vse pri starem. Samo nekaj je novo: Nič več komunizem, ta je mrtev, a ži-vela NOB! A komunizem in NOB sta bila tako tesno prepojena in poveza-na, da ju ni mogoče ločiti. Ko povzdigujemo NOB, preprečujemo, da bi se znebili navlake iz totalitarnega režima. 0 tem priča mrki Kidrič zraven vladne palače. NOB je nedotakljiva. A vendar je, tudi če ne bi bilo revolucije in dr-žavljanske vojne, tako silovit upor vprašljiv. Upor mora biti racionalen, najprej dolgotrajna priprava, napad pa v času, ko nasprotnika pobira in je uspeh zagotovljen. Mudilo se je samo zaradi revolucije in zato toliko žrtev. Upamo, da se ne bo nič zgodilo. Da bosta SDS in SKD spoznali, da druga stran ne misli resno, tako kot ni mislila resno s svojim sodelova-njem v Pučnikovi komisiji. Upamo, da se ne bosta dali speljati na lahko rešitev, ki pa naj bi postala obvezujoča, ampak bosta ohranili nedotak-njen teren za čas, ko bodo volilci dali dokončno oceno o preteklosti. Bog, Narod, Domovina! Tine Velikonja, predsednik Nove slovenske zaveze STRAN 7 25.3.1998 STRAN 8 25.3.1998 Kohila Svojega gospo-darja dobro pozna in precej ve, če je kdo drug sedel nanjo ali če je na vozu kdo drug vzel vajeti v ro-ko. Še čez več let spozna svojega prejš-njega gospodarja, te-če k njemu, ga liže in od veselja rezgeta. Razume vozniko-vo ali jahačevo bese-do in se po njej rav-na. Za gospodarjera gre kakor pes. Kadar je okomatana, gre sa-ma k vozu in se po-stavi na svoje mesto. Je zelo radovedna, vsako stvar, ki ji še ni znana, od vseh strani ogleda in ovoha. Nez-nan hlev, nov tovariš, nov voz - vse jo zani-ma, vse pregleda in prevoha. Za dresuro voljna kobila se lahko marsikaj nauči: naznani s ko-pitom, koliko je na uri ali koliko ljudi je v družbi; ugiblje skrivalnice; odgovarja na vprašanja, to je odkima ali prikima. Na gos-podarjevo besedo se dela žalostno in klavrno, povesi glavo in krevsa, kakor bi bila že na pol foto Miha Fras crknjena, in nazad-nje se zvrne na tla in leži kot mrtva; - ko pa gospodar pravi, da bo poslal po ko-njedrca, skoči pri tej besedi kot strela kvišku, veselo poska-kuje in koketno stre-sa z glavo. Najlepše pa je gledati kobilo takrat, ko teče za sta-vo. Komaj čaka, da bi se ji s trobento dalo znamenje, nemirno grebe in bije s kopiti ob zemljo. Tedaj se oglasi trobenta, kobi-la od veselja zarezge-če in se sama, brez jezdeca spusti v dir. In kako ponosno in mogočno se drži, ko zmaga. Kako vesela je slave in hvale, ki ji doni od vseh strani! Dokler je mlada gizdavka, jo lišpajo in razvajajo, staro kljuso pa pošljejo konjeder-cu. Po več mestih so zdaj tudi začeli ostarele kobile rediti in pitati, da jih potem koljejo in njihovo meso prodajo ubožnim ljudem, ki si ne morejo kupiti boljšega. Fran Erjavec ŠOU-Študentska knjigarana Kersnikova 4 1000 Ljubljana tel: 131-70-10 fax: 222-618 nudi vsem študentom in dijakom 25 do 50% popust pri nakupu knjig ŠOU Založba in Turizem pripravljata: NAGRADNO ŽREBANjE Vsi študenti in dijaki, ki boste med 16. 3. in 17. 4. 1998 kupili knjige v skupni vrednosti najmanj 4.500,00 sit, ste lahko izžrebani in prejmete eno izmed dveh izjemno privlačnih nagrad: 1. nagrada: 5-dnevni izlet v Berlin ali Rim - Napoli za dve osebi po lastni izbiri 2. nagrada: enodnevni izlet po lastni izbiri i I « D t N T S I A fjU www.knjigarna.uni-lj.si Ti si vse, ti si vsi Ijudje. 77 moja srčka lepa, luštkana. (Jais Te Vollim.) Brez njih ni športne poezije Evropa še zmeraj ne ve, kdo Primož je. Te-ga ni vedel niti Sigmund Freud, ko je v začetku stoletja psihoanaliziral neznanega Slovenca. Tukaj pa je vsa moja učenost odpovedala, je moral priznati po nekajmesečnih seansah opa-zovanja na kavču ležečega neznanega Sloven-ca. Ker to je tip, ki leti. In pika. Povsod doma, povsod doma, se sliši klic spod Jalovca, povsod doma, povsod doma, raz-lega krik se s Triglava, nato še vrisk z Ratitov-ca - znk! - švist! - in pišmevuh in vuhmepiš: Pi-vovarna Laško -. Badel Zagreb 12 : 9, v prvem polčasu, povsod doma, povsod doma - kaj je? Smo pač preskočili na drugi, tretji, četrti, ali peti kanal - juhuhu! - smo že spet pri Freudu, ker ima Peterka pet prstov na obeh nogah in rokah, ker je misleče telo, v eni roki nosi sonce, v drugi roki zlati smeh. Primož Peterka = Pivovarna Laško + Union Olimpija, v bistvu, s stališča listov z naših gora, Blegoša, Mežaklje, Storžiča, Brigita Bukovec, Draga Stamejčič, Ivo Daneu, Borut Bassin, Stanko Lorger - Verbičl - devet sekund pred koncem - koš! In živel leteči Slovenec Ludvik Starič. In Stane Sever, na, Triglavska stena, tu-kaj je moja roka, jaz sem športni poet. Moje no-ge so v kombinezonu podobne gumijastim hre-novkam. Glejte me. Jaz letim skoz prazen pro-stor in zrak, o, jaz ne pišem pesmi zaradi ver-zov, ampak zaradi naslova! Naslovje bistvo. Glejte me: obrit letim skoz prostor in zrak, v daljavi sto tisoč ljudi pod Poncami, Korensko Sedlo v soncu, povsod doma, povsod doma, na- prej, Slovenija, odkod lepote tvoje? Zato, ker okrajni genij skrbi zate. Franc, ki je bil v tem le-tu že triindvajsetkrat na Ratitovcu, Franc, ki ve, da mu pri tisočšesto metrih nad Jadranom ne-kaj poči v tilniku, kjer se stikata želvji vrat in opičja lobanja. In tedaj se mu zjasni: jaz sem vendar veter potepuh, ki nam daje naš vsakda-nji kruh in občasno mano. Veste, česa si želim? Naj Pivovarna Laško zmaga v prvi tekmi v Zagrebu s triindvajset proti enaindvajset. To bo po mojem zadostova-lo za finale. Pa še nekaj: kiirac, ugotoviti in razkriti je treba športno govorico, pizda mu matrna. Ku-rac, saj vsi športniki običajno govorijo tako kot vsi ljudje. Piš in Popul Vuh - pristal sem v telemarku pri stosedemintridesetih metrih! Kdo je šampion sveta v letečih skokih? Sa-mo jaz! Kako mi je ime? Ludvik Starič\ Če bo treba, bom skočil tudi stoenainštiri-deset metrov, tako kot Jože Šlibar! In šli bomo od Nagana do Ciudad Mexica, Toplak, Oblak, Popivoda, Jože Šlibar in jaz in ti, dragi športni prijatelj, in ti, lepa, draga ljubezen moja - naji-na, naša, šli bomo tja, kjer murke cveto, tja kjer ptički pojo, tja, kjer encijan plav, ves prešerno bahav nežno vabi. Ti in jaz, draga športnica in športnik, bova na mah, sredi skoka, spoznala, da je misel, ki žari v človeških možganih, pa če-prav asimetrično dinamična, vedno in povsod z vsem svojim bitjem pripadna telesu. Živel An-drej Nahtigal, živela Roza in Dergi. Poljub + pozdrav = File Ljubljana, 19. marca 1998 ŠTEVILKA 1/1. Ufelcome to Slovenia - the Island of Atheism Lipov klon Edini, ki se muje posrečilo klonirati lipo, je postal žrteu svoje lastne iznajdbe. Že pred mesecem je Dolenjec Herbert B. iz-našel način, kako klonirati lipo, prejšnji teden pa je za iz nje pridelan čaj prejel celo certifikat ISO 9002. Številni in izredni so njegovi zdravil- ni učinki: poljedelski delavci, hribolazci idr. ga uporabljamo za ohladitev pri pre-hudi vročini, za pre-prečevanje sončne-ga pika, dame ga uporabljajo zoper migreno in glavobol, vsled prijetnega du-ha pa učinkuje oživ-ljajoče in brani pred Nesrečni Herbert v času, ko je še užival zasluženo slavo insekti. Včeraj je Herbert vaščanom Šentjerne-ja razkazal podtak- njenčev vzorec čaja, ki je med farmacevti požel tolikšna priznanja, da si je sklenil sezidati la-sten laboratorij. Pri pripravi zmesi za filter vrečke je rabil ogenj oglja, a je pozabil odpreti ventilator in se zadušil v plinu, ki ga je bil sam proizvedel. Na pogoriŠče so nemudoma prihite-li strokovanjaki vseh slovenskih farmacevtskih fabrik. In četudi so pod pepelom našli napol zo-glenele zapiske, stoje učenjaki pred nerešeno uganko. Herbert B. svoje skrivnosti namreč ni zaupal nikomur. Je smer, ki nam je naložena Vače, 24. marca Člani Društva obveščevalcev Slovenije (DOS), zbrani na svojem prvem kongresu v Vačah, so pred slovenskim narodom sprejeli izjavo, da je zgodovinsko poslanstvo DOS-sl notrahje sorodno velikim narodovim dobam ter da jih po svoji junaški veličini in globini celo presega. V svoj Manifest, ki so ga spre-jeli na tem srečanju, so med drugim zapisali: "Priznati pa moramo, da DOS je, je bil in bo v našem javnem življenju edina sila, ki pra-vilno razume in sprejema v svojo telesno in duhovno usmeritev azimut duha naše prete-klosti. Njihov predsednik Janez Novak je za Tribuna ludu izjavil: "Zatoje DOS edini spo-soben organizirati mejna srečanja vseh vrst." Po kongresu je sledila skromna zaku-ska, udeleženci pa so se v prijetni družbi za-držali še dolgo v noč, o čemer priča tudi po-snetek našega fotoreporterja. STRAN 10 25.3.1998 Drobovje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani Vpletenost strank v študentsko politiko je tež-ko dokazljiva, saj stranke - razen nekaj neuspelih poskusov - v študentski parlament ne kandidirajo neposredno. Tako se kandidati na volitvah običaj-no predstavljajo kot neodvisni, po volitvah pa se izkaže, da so se v parlament prebili skoraj izključ-no člani študentskih političnih skupin, recimo jim študentske stranke. Politika v Študentski parla-ment torej prodira na precej nenavaden način. Strankarski podmladki odigrajo vlogo volilnega telesa ter ob veliki neaktivnosti politično neopre-deljenih študentk in študentov predstavljajo neso-razmerno velik delež. Politično so študentske stranke razdeljene na liberalce in konzervativce. Od treh najpomem-bnejših skupin sta dve, Neodvisni in ŠKIS (Štu-dentski klubi Slovenije), liberalni, SAS {Samostoj- dek LDS, toda ker gre za združenje slovenskih štu-dentskih klubov, med katerimi so nekateri usmer-jeni bolj desno, drugi pa levo, je o politični oprede-litvi ŠKIS-a, kot celote težko govoriti. To pa še ne pomeni, da povezave s strankami ni, najdemo jo v osebnih navezah nekaterih ŠKIS-ovcev. Tudi v Neodvisnih nekateri vidijo strankarski podmla-dek, toda izkušnje kažejo, da tako kot pri ŠKIS-u, povezave z LDS in ZL potekajo na osebni ravni, preko posameznikov. Liberalna usmeritev Neod-visnih pa je za razliko od ŠKIS danes jasnejša, če-prav so jih pred leti mnogi označevali za laično desnico. Poudariti pa je treba, da so študentske stranke ne glede na ideološko različnost in politič-ne popkovine pri ključnih projektih vedno složno branile interese študentov (boni, avtomobilsko za-varovanje, študentske sobe). letno in predstavlja pomemben vzvod za obvlado-vanje študentov, pa so nerealna. V zadnjem času so ŠOU pretresala nesoglasja pri izbiri direktorja in sprejemu proračuna. Dose-danjemu direktorju Viliju Grandi se je iztekal mandat in Neodvisni ter ŠKIS so dosegli dogovor, da bo predsednika vlade določil ŠKIS, direktorja pa Neodvisni. Pri uresničitvi tega dogovora je prišlo do zapletov, saj so v ŠKIS ocenili, da so na koalicijskem bazarju v primerjavi z Neodvisnimi, ki imajo že predsednika parlamenta, iztržili pre-malo. Po številnih ponovljenih razpisih - in po mnenju nekaterih tudi nezakonitem zniževanju pogojev - je dogovor le obveljal in nekdanji štu-dentski minister za šport Matjaž Pečovnik je v če-trtek, 12.3., kljub ogorčenemu nasprotovanju opo-zicijske SAS v parlamentu dobil obljubljeno pod- Jože Vozelj, vodja skupine Neodvisnih in svetovalec štu-dentske vlade: "Težko bi zanikal pouezave ŠKIS in SAS s političnimi strankami. Za katoliško frakcijo (SAS, op.p.) vemo, da je zelo konkretno sodelovala s cerkveno hle-rarhijo in tudi s podmladkom SKD. Pred volitvami paje predsednik podmladka LDSjavno podprl skupino ŠKIS." (foto Jaka Elikan) na akademska skupina) pa konzervativen. Politič-ni profil študentskih strank bi lahko orisali takole: SAS je zelo blizu usmeritvi pomladnih strank, šp pomembnejši pa je morda vpliv Cerkve, saj SAS svoje članstvo in volivce črpa iz katoliških mladin-skih organizacij. Tudi zato je SAS organizacijsko in številčno najmočnejša študentska stranka, ki -sodeč po raziskavah javnega mnenja - daleč pre-sega delež aktivnih katolikov med študentkami in študenti na Univerzi. V SAS vlada velika stopnja strankarske discipline, študentske politike pa naj bi pomagali izobraževati katoliški mentorji. Za ŠKIS so nekateri prepričani, da je drugi podmla- Volitve v Študentski parlament Ijubljanske ŠOU v Ljubljani so se zaključile 23. oktobra lani, na njih pa so se, ob standardno nizki volilni udelezbi in ob netransparentnosti politične pripadnostui kandidatk iu kandidatov, v parlament prebili čla-ni SAS, ki so spet najštevilčnejši, ŠKIS, Neodvi-snih ter novoustanovljene Zveze samostojno mi-slečih študentov. Vladajočo koalicijo so sestavili ŠKIS, Neodvisni in ZSMŠ, SAS je tokrat po dalj-šem času v opoziciji. Predsednik parlamenta je postal član Neodvisnih Tony Mlakar, predsednik vlade pa član ŠKIS Jože Bajuk. Za pikanterije so poskrbeli v volilnem odboru koprske enote Peda-goške fakultete, kjerje prišlo do goljufije, ki pajo je volilna komisija odkrila. Jernej Stare, poslanec SAS: "Zaradi spornega imenova-nja direktorja načrtujemo sprožitev poslopka pred Raz-sodiščem ŠOU. Vložili pa srno tudi zahtevo za razpis re-ferenduma, na katerem bo med drugim tudi vprašanje, ali se strinjate, da Matjaž Pečovnik ne sme opravljati dolžnosti direktorja ŠOU." (foto Jaka Elikan) Predstavnik opozicijske SAS, Jernej Stare pra-vi: "Imamo določene informacije, da so nekateri predstavniki ŠKIS in Neodvisnih pripadniki ZL in LDS, po drugi strani pa zagovarjam stališče, da so to posamični primeri. Seveda pa bo resnico o strankarskem vplivu na študentske skupine poka-zal čas. Mislim, da ni strahu, da bi politične stranke zmonopolizirale ŠOU, bolj upravičen je strah, da si ga zmonopolizirajo interesne skupine, ki so v Študentskem parlamentu. Način, kako te skupine delujejo, je tak, da je politizacija vse huj-ša, vse večje političnega kupčkanja, ščitenja štu-dentskih interesov pa vse manj." Ogorčenje velikega dela strankarsko neobre-menjenih študentk in študentov nad politiko in po-litikanstvom v ŠOU je razumljivo, dobro pa je ve-deti, da s svojo pasivno in aktivno volilno absti-nenco velik del odgovornosti za to nosijo sami. Ob četrtinski volilni udeležbi, ko - razen redkih izjem - kandidirajo in volijo le študentke in študentje z izrazito ozkim (političnim) interesom, drugačnega rezultata pač ni mogoče pričakovati. Neodvisni kandidat ali kandidatka z ustrezno tehtnim pro-gramom, ki bi ga morda podprla še katera od ug-lednejših nevladnih organizacij, bi kaj lahko uspel prebiti zid študentske apatije. In če bi imeli v par-lamentu več (ali celo večino) takšnih, bi bilo celot-no delovanje ŠOU boljše in manj spolitizirano. Pri-stajanje na podobo o ŠOU kot o nečem, s čimer si "nihče normalen ne bo mazal rok", je vocla na mlin tistih, ki želijo ohraniti sedanje stanje. Priča-kovanja, da politične stranke ne bodo pristavile lončkov k poslu, ki je vreden skoraj 2 milijardi SIT Jože Bajuk, predsednik študentske vlade in vpliven član ŠKIS: "Mislim, da neposrednega vpliva strank na štu-dentske skupine ni. Ideloške razlike med posameznimi študentskimi skupinami so odraz razlik med samimi študenti." (foto Jaka Elikan) poro. Poslanec SAS Jernej Stare je prepričan, da je bilo pri izvolitvi direktorja storjenih več napak: "Pečovnikova izvolitev je sporna, sajje vladajoča skupina na hitro spremenila pravilnik, ki določa kvalifikacije za direktorja: dve oziroma eno leto delovnih izkušenj. To paje bilo zelo na grob način črtano iz pravilnika. Poslanci smo dobili gradivo na mizo le nekaj minut pred sejo. Pri tem je bilo mnenje vodje pravne službe ŠOU Andreje Sever, s katerim pred sejo nismo bili seznanjeni, odklonil-no. Ona trdi, da je ukinitev minimalnih delovnih izkušenj v nasprotju z zakonom. Menimo, da vo-denje tako velikega podjetja, kotje ŠOU, ne more-mo zaupati človeku brez delovnih izkušenj; mar bomo imeli direktorja pripravnika? V SAS meni-mo, da mora biti direktor čim bolj strokoven in čim manj podvržen politiki in politizaciji, kakršno ŠOU v Ljubljani za leto 1998 načrtuje slabi 2 mili-jardi SIT letnih prihodkov (lani 1,7 mrd.). 851 mi-lijonovje državnih sredstev za bone, ki se prek ži-ro računa ŠOU le pretočijo (lani 800 milijonov), 877 milijonov je prihodkov od Ijubljanskega Štu-dentskega servisa - toje tistih slavnih 10 odstot-kov (lani 761 milijonov), ostalo pa so prihodki K4, Študentske založbe in dejavnosti drugih služb ter nekateri drugi prihodki. Med odhodki so poleg že omenjenih sredstev za bone najvišje postavke 261 milijonov za Vlado (projekti), 216 za Študentski servis in 206 za skupne službe. Za plače okrog 50 zaposlenih bo šlo 224 milijonov SIT. ŠTEVILKA 1/1. STRAN 11 Lani oktobra sta parlamenta Ijubljanske in mari-borske ŠOU po treh letih mučnih pogajanj spreje-la Temeljni akt oziroma študentsko ustavo. S tem so postavili temelj Študentski organizaciji Slove-nije, krovni organizaciji vseh študentskih organi-zacij, ki bi morala po Zakonu o skupnosti študen-tov že zdavnaj delovati. Pogajanja so se zapletala zaradi razdelitve sredstev študentskih servisov, bolj kot zaradi modrosti pogajalcev pa so se uspe-šno končala zaradi intence države, da predvsem v Mariboru poseže v igro in sredstva, kijih Štu-dentski servis odvaja ŠOU, preusmeri na Univer-zo. Enako bi se zatem lahko zgodilo tudi v Ljublja-ni in finančne avtonomije ŠOU bi bilo konec. Ta scenarij nekaterim (predvsem v SLS) menda še vedno diši, le da se ga zaradi pričakovanega bur-nega odziva študentarije ne upajo lotiti. imamo v študentskem parlamentu. Pečovnik paje bil poslanec in minister, ter - ne bom rekel goreč, pač pa izrazit član - ene izmed skupin (Neodvi-snih, op. a.)." Vodja skupine Neodvisnih Jože Vo-zelj pa konkretnih nepravilnosti, ki so očitane, ne vidi: "Formalni postopki so bili izvedeni v skladu z vsemi predpisi. Delovno pravna zakonodaja nik-jer ne določa, da direktor ne bi mogel biti priprav-nik, oziroma, da bi moral imeti priprauništvo. Če pa se kdo vsebinsko ne strinja z direktorjem, tega seveda ne more reševati proceduralno. Sicer pa, kolikor vem, Matjaž Pečovnik ne bo pripravnik." Podobno mnenje ima tudi predsednik študent-ske vlade in član ŠKIS Jože Bajuk: "Mnenje inter-ne pravne službe o imenovanju kandidata brez delovnih izkušenj je bilo res negativno, toda ko smo ga preverili pri drugih pravnikih, smo izve-deli, da je takšno imenovanje možno. Morda gre za pristranskost pravne službe, saj od pravnika v hiši zaradi razumljive odvisnosti od direktorja, težko pričakujemo neko objektivno oceno. Toda nasprotovanja opozicije so pri imenovanju dire-korja povsem normalna, takje pač ŠOU." S proračunom se je zapletlo predvsem zaradi določanja razmerja med sredstvi, s katerimi uprav-ljajo profesionalne službe ŠOU, kot so denimo Štu-dentska založba, Enota za kulturo, Enota za šport, Mednarodna pisarna itd - vse so obremenjene z iz-jemno visokimi plačami - in sredstvi, s katerimi upravljajo študentje, oziroma vlada; tu gre za pro-jekte na resorjih in za honorarje. Razmerje se že vr-sto let poslabšuje v korist profesionalnih služb in to je skušala vlada spremeniti, zatem pa se je zapletlo, saj se je izkazalo, da bi bilo potrebno ob prvotnera predlogu proračuna ukinjati posamezne stalne pro-grame, česar pa si seveda nihče ne želi. Edo Pajk (folo Jaka Elikan) Matjaž Pečovnik, dipl. oec, direktor ŠOU v Ljubljani ŠOUje velika organizacija z mnogimi proble-mi. Kje vidite največje in kako jih mislite reševati? Največji problemi ŠOU, na katere lahko s svo-jimi pristojnostmi vpliva direktor, so v transpa-rentnosti poslovanja, ki jo je treba povečati, saj se večkrat govori o tem, kako se tu z denarjem rav-na. Problem, na katerega sam ne morem vplivati, ampak je potrebno soglasje med vsemi skupinami v študentskem parlamentu, pa je notranja uredi-tev ŠOU, ki je postal tog in ima preveč notranjih stroškov. ŠOU je treba dinamizirati ter tako pri-hraniti velik del denarja in ga usmeriti v študen-tom koristnejše stvari. 50 zaposlenih ŠOU letno stane 225 milijonov SIT, karje v povprečju 4,5 milijonov na vsa-kega. Ali boste prisluhnili tistim, ki pravijo, da so te plače za študentsko organizacijo previsoke, in da bi morale biti precej nižje? Kar se plač tiče, lahko govorimo o dveh delih: en del so študentski honorarji, sejnine in drugi prispevki. To ni v moji pristojnosti, toda če štu-dentje opozarjajo na visoke plače, morajo videti tudi svoje prihodke. Sam sem bil med tistimi, ki so v Študentskem parlamentu opozarjali na visoko plačo direktorja, zato sem tudi podal pobudo, da se plača direktorja zniža, dosegli smo dogovor, da se zniža za 15 %. Takoj na začetku seveda ne mi-slim iti v znižanje plač ostalih zaposlenih. Mislim, da so rezerve v storilnosti in je torej problem, ka-ko pri zaposlenih povečati storilnost, ne pa da bi dobili manj denarja za isto delo. Večja storilnost in manjše število zaposlenih? Ne. Nisem govoril o zmanjšanju števila zapo-slenih. 0 tem se bom odločal takrat, ko bom pri- ŠKISje imenovanje Pečovnika za direktorja po be-sedah predsednika Študentske vlade in člana ŠKIS Jožeta Bajuka podprl predvsem zato, ker so se dogovorili o reorganizaciji ŠOU. Neposredne vo-litve bodo ostale zgolj na ravni fakultetnih organi-zacij, te pa bi svoje poslance v parlament izbirale po delegatskem sistemu. Nov organ bo Uprava ŠOU, v kateri bodo sodelovali zaposleni in štu-dentje, ki bodo imeli večino. Uprava bo opravljala naloge direktorja in Študentske vlade. Parlament bo pol manjši, ohranil pa naj bi zakonodajno vlogo in s tem moč, saj bi na predlog direktorja imenoval tako študentski, kot tudi profesionalni del. Skepso vzbuja predvsem ukinitev neposredno voljenega parlamenta, ki sedaj kljub vsem svojim slabostim -vsaj teoretično - zagotavlja vpliv študentske baze na najpomembnejše odločitve. pravljal sistemizacijo, v skladu z nadaljnjo reorga-nizacijo ŠOU. Ne poznam celotne strukture, saj še nisem opravil primopredaje, tako da ne morem govoriti o tem, kje so ljudje potrebni in kje ne. Veliko govorite o sociali. Nekateri očitajo ŠOU, da je postala organizacija študentou sred-njega razreda, da za socialno najbolj ogro-žene ne stori nič, da sejimje nekako odpo-vedala. Kaj lahko ŠOU stori za tiste social-no najšibkejše, ki si vedno težje priuoščijo študij? ŠOU mora igrati aktivno vlogo pri reševanju socialno ekonomskega statusa študentov. Mogoče se včasih res preveč gleda na dejavnosti, ki jih iz-vaja sama ŠOU. Vse moči je treba usmeriti k temu, da ŠOU postane sindikat, ki se bo boril za pravice študentov, kot so štipendije sobe... Seveda bo tu potrebno veliko sodelovanja z drugimi akterji. Pri izvolitvi so vam najbolj nasprotovali po-slanci opozicijske SAS. Kako mislite prido-biti njihovo podporo in si tako zagotoviti stabilnejši položaj tudi po morebitnem dru-gačnem rezultatu naslednjih volitev? Dejstvo je, da podpore katoliške frakcije v par-lamentu nimam. Toda mislim, da sem že s svojim delovanjem kot študentski minister pokazal, da je moje delo namenjeno interesom vseh študentov. In tudi kot direktor mislim delovati v dobrobit vseh študentov in jih ne mislim ločevati na leve, desne in kaj vem kakšne še. Zato bom poskušal pridobiti tudi podporo SAS. Edo Pajk Preboj emancipiranih studentk Pri Študentski organizaciji v Ljubljani je bila pred kratkim ustanovljena skupina A štekaš. Štu-dentke, njihovi moški kolegi so prav tako vabljeni, se dobivajo vsak četrtek zvečer v K4, kjer razpre-dajo.o - ne izključno - "ženskih" temah. A štekaš je v mesecu februarju pripravila okroglo mizo z naslovom Ženske in politika, ki se je posvetila iskanju možnih rešitev za slabo zasto-panost -žensk v politiki. Gostje okrogle mize - Vera Kozmik, direktorica vladnega Urada za žensko po-litiko, Vika Potočnik, ljubljanska županja, Danica Simšič, dr. Milica Antič-Gaber in dr. Tanja Rener - so si bile edine, da je zastopanost žensk v politi-ki zaskrbljujoča. Na poslovno ali politično uspešnost žensk vplivajo številni tradicionalni predsodki, med dru-gim tudi ta, da naj bi se ženske sploh ne zanimale za politiko. Doktorica Antič-Gaber je omenila vr-sto vzrokov za takšno izključenost žensk iz politi-ke. Ženske imajo kljub proporocionalnemu volil-nemu sistemu malo možnosti za uveljavitev. Dani-ca Simšič: "Če se izpostaviš kot ženska, si delež-na dosti hujših reakcij, kot če to stori moški." Jelena Aleksic Okrogla miza A štekaš o ženskah, moških in brezposelnosti (foto Marko Jamnik) STRAN 12 25.3.1998 Rio grandett Od srede osemde-setih se Rio ni prav nič spremenil. Ohranil je večji del specifičnega šarma socrealističnega lokala. Pohištvo, ma- sivni počrneli stoli in mize, zlizan pod, svetilke in večina preostalega, sicer kaj pičlega dekorja je ostala ista. Edina sprememba ki zbode v oči so prebeljeni zidovi in sveže oprani prti. Tudi stranišče je danes relativno Čisto in skoraj brez specifičnih vonjav, tako značilnih za ta pomož-ni prostor. moka. Omaka iz koščkov govedine in konfekcij-ske konzervirane zelenjave, graha in korenja, je bila tolikokrat pogreta in ponovno zalita, da je meso izgubilo vsakršen okus in zelenjava vse vitamine. V Riu tudi z začimbami, celo s soljo prekomerno varčujejo. Pogled pod lupo bi sicer zaznal tudi kako mikroskopsko črno, rdečo ali rumeno pikico, ki bi pričala o tem, da je v veli-kanski kotel nekoč kanila tudi kaka kavna žlič-ka vegete. Za odtenek, a res le za odtenek več sreče smo imeli z musako. Z zelenjavo - povsem enako tisti iz prejšnje jedi - se je sicer ponavlja-la ista zgodba, prepoznati pa je bilo mogoče še okus krompirja, jajc, kisle smetane in vegete. Podobno je bilo tudi z zrezkom v gobovi omaki brez barve, vonja in okusa. ocena: zadostno (6) (foto Marko Jamnik.) Onega dne je Rio na svojem jedilniku ponu-jal tri različna kosila: puranov zrezek z gobami, špagete in kot tako imenovano vegetarijansko kosilo zelenjavno musako. Ob tem je bilo mogo-če izbirati tudi med tremi juhami: zelenjavno, govejo in prežganko. Za desert so. postregli z ja-bolkom. 0 juhah niti ne gre izgubljati besed. Voda in jušna kocka, enkrat z rezanci, drugič z jajcem, tretjič z malo korenja in pora. Špageti so bili na eni strani krožnika razku-hani, na drugi trdi, da je pod zobmi zaškrtala LAVRIČEV ANTIKVARIAT STROKOVNE LITERATURE IN LEPOSLOVJA na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Aškerčeva 2 se priporoča za prodajo in nakup vsevrstne strokovne literature in leposlovja Filozofska fakulteta, pritličje Delovni čas: pon., sre., čet. od 10 - 15 tor. od 10 - 17 pet. od 10 - 13 tel. (061) 17-69-360 Mama Gerba Zaklonišče ob Dijaškem domu Bunker je odprt od torka do petka med de-seto in drugo uro. Vstopnina je manj kot eno pivo, za nočni lokal pa so tudi cene pijač nizke. Zaklonišče je razdeljeno na tri vzporedne, med seboj z ozkimi prehodi povezane krake, od ka-terih enega zapolnjuje plesišče s šankom, dru-gega prireditveni prostor, ki je ob nekoncert-nih večerih slabo zapolnjen s sedišči, tretjega pa galerija, ki je odprta od devetih zvečer do enih zjutraj. Stene so umetniško pografitane. Glasba se po dnevih sicer razlikuje, vendar pa v celoti sodi v okvir rocka. Torki so nekoliko "lahkotnejši", običajno tudi malce balkansko obarvani, v sredah lahko slišite časovno izjem-no široko rockovsko paleto. Četrtki so namenje-ni koncertom, čeprav to ni pravilo, petki pa so spet precej rockovski. Specifike glasbenega programa so odvisne od d.j.-jev, tako da imajo mnogi obiskovalci "svojega" ali pa nekega dru-gega prav zares "ne marajo". Glasbeno dogaja-nje dopolnjuje video program. Občutljive duše se bodo zmrdovale nad pre-dirljivim vonjem sanitarij, slabim zrakom, mra-zom, slabo povezanostjo plesišča z družabnim prostorom, betonskimi, pogosto od piva lepljivi-mi tlemi in verjetno še nad čim, toda takšni po Bunkerju ne letajo prav pogosto. Med klientelo B-51 srečamo največ štu-dentk in študentov iz bližnjega Študentskega doma in iz Rožne doline. Znani obrazi, ki jih srečujemo tudi na rock koncertih. Bunker pa ni samo žur plac, ampak del društva B-51, ki se že več kot desetletje ukvar-ja z organiziranjem glasbene, gledališke, gale-rijske in literarne dejavnosti. Med koncerti, ki so jih organizirali, so bili tudi Partibrejkers in Disciplina kičme, med njihove najpomembnej-še projekte pa trenutno sodi festival Ex ponto, s katerim so začeli pred šestimi leti. Galerija predstavlja nekonvencionalno umetnost mla-dih, neuveljavljenih ustvarjalk in ustvarjalcev. Edo Pajk (foto Marko Jamnik) Zgodba o spopadu med dobrim in zlim je po dvaindvajsetih letih končno zagledala luč širnega sveta. Kako se bo končala? ŠTEVILKA 1/1. STRAN 13 Troy Neching & D!ng Dong honfra Hekfor Sfrahofa piše Filipčič riše Derganc STRAN 14 25.3.1998 Najboljši kino v mestu? (foto Jože Rechberger) Slovenska kinoteka je po nekaj več kot mesec dni trajajoči prenovi odprla svoja vrata in se na slav-nostni prireditvi pokazala v najso-dobnejši avdiovizualni podobi. Slo-venski zastopnik nemškega doba-vitelja opreme se potrudil s spekta-kelskim prikazom zmožnosti nove zvočne tehnike, ki je dosegel vrhu- nec z dokumentarnim insertom re-konstrukcije zvočnih efektov v enem od prizorov iz Spielbergove-ga filma Lov za izgubljenim zakla-dom. Na svoj račun je prišla tudi tista prava kinotečna publika, ki si je lahko najprej predpremierno ogledala Kratki film o ljubezni, še-sto epizodo iz serije Dekalog Krzysztofa Kieslowskega. Za naj-bolj neučakane obiskovalce so ka-sneje, točno opolnoči, zavrteli še film Zadnji dnevi Kathryn Bigelovv in sicer prvič v Kinoteki z digital-niin surround zvokom DTS. Marjan Rozman, vodja tehnič-ne prenove dvorane Kinoteke, nam je zaupal: »V izvirni obliki se bodo odslej lahko predstavljali vsi formati zvoka in slike, od prvih filmskih poskusov do danes.« Mateja Valentinčič Študentska kultura Maribora V vsakem mestu se kultura ne rojeva le v teatrih, galerijah, muze-jih, knjižnicah in predmestnih kul-turnih domovih. Predvsem štu-dentje veliko raje zahajajo v klub-ske prostore. Mariboru je uspelo obdržati nekaj takšnih zbirališč, nekatera so na novo zaživela. Prva postaja mariborskih štu-dentov je najpogosteje Študentski kulturni center (ŠTUK), ki ga v maloštevilno pasivno publiko, ki je praviloma presenečena, ko jim na-takarji ob pijači ponudijo še lite-rarno popestritev večera v sosed-njem prostoru. V Multimedijskem centru Kibla v Narodnem domu je našla svoj prostor "velika" literatura. Vsak zadnji petek v mesecu sedeta za barsko mizico litirarni kritik Mitja Čander in njegov gost. V nizu kib- (foto Natalija Jurše) zadnjem letu dodobra izkorišča predvsem Kulturno društvo Uni-verze v Mariboru. Gosposposvet-ska ponuja koncerte, gledališke igre, predavanja in okrogle mize, čas pred božično - novoletnimi prazniki so oplemenitili s kreativ-nim izdelovanjem daril, okraskov in voščilnic. Najzanimivejši pa so nedvomno literarni večeri mladih, še neuveljavljenih pesnikov in pro-zaistov. Mešanica poezije, glasbe, zvočnih, svetlobnih in multimedi-jalnih efektov običajno zadovolji linih srečanj so se med drugimi predstavili Marjan Tomšič, Andrej Morovič, Aleš Čar, Zdenko Kodriš, Dušan Merc, Ivan Volarič - Feo, Emil Filipčič in Matjaž Pikalo. Prebudil se je tudi Press Cen-ter oziroma Novinarski klub, ki ga je okupiral Klub mariborskih štu-dentov. V njem potekajo bralnoli-terarni večeri, predavanja in raz-stave, zanimiv, a slabo obiskan je sobotni boljšji sejem starih knjig, kaset, plošč in ostale krame. Z literaturo, glasbo in plesom se Od tišine h glasu Delta, revija za ženske študije in feministično teorijo Kljub dveletni prisotnosti na slovenski revialni sceni, petim re-lativno obsežnim številkam z bo-gato in raznovrstno vsebino ter za tukajšnje razmere kar precejšnje-mu številu naročnikov, Delta, v Sloveniji edina specializirana revi-ja za ženske študije in feministično teorijo, vse do pred kratkim, ko je prejela nagrado Zlata ptica, v širši javnosti ni bila deležna skorajda nikakršne pozornosti ali odmevov; ne afirmativnih ne negativnih. Razlog za to je po vsej verjetnosti v tem, da je revija namenjena pred-vsem akademskim krogom, v glav-nem filozofinjam in filozofom. Razsežnost ženskega pripada tišini. "Kotje bil za feministke pr-vega vala," beremo v uvodniku k zadnji številki (1-2, 1998), "jezik kot tak predvsem jezik moških in jezik, ki so ga ustvarili moški, man made language, postaja v luči no-uejših feminističnih razprav vsa patriarhalna zgodovina nekakšen ženskam sovražni govor, hate speech, ki je nasploh vse bolj ne-pogrešljivi objekt pravnega sank-cioniranja." Razsežnost ženskega je na strani eha, "ki nima suojega glasu, na strani odmeva, ki niče-sar ne odmeua - ki odmeva prazni-no, manko, tišino." Naloga femini-stičnega zavračanja tradicionalne-ga humanizma je v tem, da prev-zame nase mandat tišine. Čeprav je revija Delta name-njena predvsem teoriji, bolje rece-no, različnim teorijam, se s tem še ne odreče hkratnemu političnemu angažmaju, saj svoj prostor name-nja tudi temam, kot so poročilo o delu Komisije državnega zbora za žensko politiko, sklepi okrogle mi-ze o invalidnosti žensk v Sloveniji, bibliografija slovenskega ženskega časnikarstva, predstavitev skupine za samopomoč žensk z motnjami prehranjevanja in podobno. V pri-hodnji številki naj bi izšel tudi ma-nifest lezbične sekcije. »Resen ženski list se ne more pe- čati s paberkovanjem iz gospo- dinjstva in prinašati malo o kuhi, malo o snaženju, malo o vrtu za zelenjavo, pa o kvačkanju in veze- nju s slikami po zgledu nemške "Mddchen-Zeitung" ... Toje tisti značilni stari ženski diletantizem, ki se igračka z vsem mogočim ... Danes se mora dekle že v Ijudskih šolah učiti gospodinjstva, se izpo- polnjevati v gospodinjskih in stro- kovnih šolah. Opozarjati je treba žensko mladino, da si pridobi te- meljito strokovno izobrazbo za pri- dobitne poklice, pečati seje treba z umsko izobrazbo mater, vzbujati v ženstvu smisel za socialno delo, braniti in zastopati zahtevo po ženskih političnih prauicah.« Slovenka, 1915; Delta 3-4/1995 Ena od ključnih značilnosti fe-minističnega kroga, zbranega okrog Delte, je tudi njegova skepsa do t.i. »državnega feminizma", značilnega za prejšnji sistem, pa ¦iudi do institucij, ki naj bi se za za-stopanje žensk potegovale danes. "Priznati pa moramo," pravi Eva Bahovec, glavna in odgovorna urednica Delte, "daje imel tudi dr-žavni feminizem - torej tisti, kije bil vsiljen, predpisan od zgoraj, zgolj formalen, ideološki - realne učinke na položaj žensk v družbi. Imeli smo dovolj dobro mrežo vrt-cev, visoko zastopanost žensk u sferi dela, stopnjo izdbraženosti in ne nazadnje neokrnjeno pravico do svobodnega odločanja o rojstuu otrok, kar je simptomalna točka feminizma, nekaj podobnega kotje bila včasih volilna pravica." 0 delovanju Urada za žensko politiko pravi Eva Bahovec na-slednje: "Verjetno vsi občutimo prešibko povezanost urada tako s teorijo na eni kot s feminističnim gibanjem na drugi strani, kar se kaže v nekaterih poenostavljenih in zato problematičnih odzivih na npr. reklame, seksistično rabo je-zika, razprave o ženski umetno-sti, zastopanosti žensk u politiki, konec koncev tudi o zdaj aktual-nem spolnem nadlegovanju. To-vrstne akcije bi morale biti neko-liko bolj premišljene. Treba bi se bilo bolj izogibati feminizmu na prvo žogo." Sašo Jovanovski spogleduje Ozarina čajnica, kjer pripravljajo zanimiva četrtkova druženja. Ob skodelici odličnega ča-ja se lahko v mirnem okolju povsem prepustite toku kulturne animacije. Ena zadnjih novosti pa so kon-certi klasične glasbe v edinstve-nem okolju Teatra za voglom v Pe-karni. Ponudili so nam cikel dese- tih koncertov klasične glasbe. Obi-skovalci so ponudbo nagradili z več kot odličnim obiskom. Z mesečnimi literarnimi večeri pa začenja tudi Mladinski kulturni center, ki pripravlja tudi predsta-vitve performističnih trendov in al-ternativnih skupin. Petra Nart STEVILKA 1/1. STRAN 15 SOUINFORMATOR ŠPORT ŠPORTNA PRVENSTVA IN TEKMOVANJA ŠOU ŠPORTA Univerzitetno prvenstvo v plavanju 2. 4.1998 v bazenu Tivoli. Tekmo- vanje v 50 m hrbtno, prosto, prsno, delfin za študente in študentke, pri- jave: 2. 4. v tivoliju od 12.30-13.30. Univerzitetno prvenstvo v odbojki Vsako sredo in četrtek (od 20. ure do 23. ure) od 24. 3. do 3. 4. v telo- vadnici pedagoške fakultete. Prijave: info točke ŠOU. Univerzitetna liga v nogometu V aprilu in maju v študentskem na- selju Rožna dolina. Prijave: na fa- kulteti za elektrotehniko pri prof. Mihelčiču. Univerzitetna košarkaška liga - finalni del Ob torkih od 20. do 24. ure v dvora- ni gimnazije Bežigrad. BADMINTON - novi termini Tečaji dvorani BIT v BTC. cena: 4000 SIT (10 ur). Začetni tečaj Termini: 7.april, 23. april, 19. maj in 4. junij. Torek in četrtek od 17.-19. ure Nadaljevalni tečaj Termini: 25. marec in 6.maj sreda od 17. - 19. ure. Prijave in informacije INFO točke ŠOU. NAJAVLJAMO Alpe Adria student sailing championship Mednarodno študentsko jadralno prvenstvo dežel Alp in Jadrana bo potekalo: 24.-26. april, Izola. Priča- kujemo ekipe iz Avstrije, Italije, Hr- vaške, Madžarske, Švice, Nemčije in Slovenije. Za vse dodatne informaci- je se obrnite na organizacijski od- bor (Gregor Sakovič). E-mail: alpea- dria.sailsou.uni-lj.si, telefon: 131- 70-10 (za projekt študentska regata, uradne ure: torek od 9.-11. ure. TURIZEM NAJDI SI SVOJ SVET S ŠOU TURIZMOM! Izleti 25.-29 marec: petdnevni izlet v Pa- riz. Cena:15.000SIT. 2. - 5. april: podaljšani vikend v hu- manistični Pragi. Cena: 120 DEM. Prvomajski izleti 25. - 28. april: Bratislava, 175 DEM 29. april. - 3. maj: Rim, Neapelj-Ca- pri, Vezuv, 303 DEM. 25. - 30. april: Berlin , 259 DEM. 24. - 29. april: Krakov, 180 DEM. 25. april - 2. maj: Danska, 420 DEM. 27. april - 3. maj: Amsterdam, 380 DEM. 24. april.- 30. maj: Pariz, 350 DEM. ZAČETNI SEMINAR ZA TURISTIČNE VODNIKE Organizirata ga Društvo turističnih vodnikov Slovenije v sodelovanju z agencijo Palladio in Študentsko or-ganizacijo Univerze v Ljubljani. Se-minar bo potekal od 23. marca do 10. aprila. Predavanja od ponedelj-ka do petka od 15.30 - 18.45 na OŠ Prežihov Voranc, Prežihova ulica 8 v Ljubljani (šola za Narodno galeri-jo). Prvi dan seminarja se bomo zbrali pol ure prej, torej ob 15. uri. Cena: 25.000 SIT, plačljivo v dveh delih. Akontacijo za seminar - 5.000 SIT - plačate na INFO točkah ŠOU. SOCIALA IN ZDRAVSTVO OKROGLA MIZA ŠTUDENTSKIH DRUŽIN Marca v kulturni dvorani študent-skega naselja Rožna dolina. VEGE SCENA Na Filozofski fakulteti vsako sredo ob 19.30 uri v klubu K16 ali v eni izmed velikih predavalnic, ko nas obišče poseben gost. IZOBRAŽEVANJE POTOPISNA PREDAVANJA (Vsak ponedeljek ob 20: uri v klubu K4.) 3Q. marec: Damjan Gutman, Maldivi. 6. april: Jana Apih, Vietnam. EVROPSKI MEDICINSKI PEVSKI ZBOR EMSC je zbor, ki se vsako leto obli-kuje v drugi državi. Po Londonu in Parizu je letošnji gostitelj Ljubljana. 80 pevcev (študentov medicine z glasbeno izobrazbo) iz 15. evrop-skih držav bo konec marca prispelo v ljubljano. Po predhodnih vajah do-ma se bodo priključili slovenskemu zboru štiridesetih študentov in pri-čel se bo teden vaj in priprav na za-ključna dobrodelna koncerta. Prvi bo 4. aprila v mariborski dvorani, drugi 5. aprila v Ljubljani v prenov-ljeni cerkvi sv. Jožefa. Zbor bo spremljal Simfonični orke-ster RTV Slovenija, sodelovali bodo solisti: tenorist Vladimir Čadež, ba-ritonist Slavko savinšek in pianist tomaž Petrač, cel ansambel bo pod . taktirko dirigenta Marka Muniha skušal pomagati Pediatričnima kli-nikama v Mariboru in Ljubljani z geslom- Evropski medicinci slovenskim otrokom. Koncertni program EMSC Puccini: Messa Di Gloria, Beetho-ven: Fantazija za klavir, zbor in or-kester v C molu, Gallus: Adoramus Te Iesu Christe, cantate Domino canti Cum Novim. Vstopnice: INFO točka ŠOU na Ker-snikovi 4 in na blagajni Cankarjeve-ga doma. Cena: 1900 SIT za študente. KLUB K4 25. marec: lansiranje nove Tribune. 29. april: rock koncert New Bombs Turks (ZDA) ob 20. uri. 30. april: žur študentov BF ob 22. uri. 31. marec: 10 let Front rocka ob 20. uri. Nastopajo: Blutwurst, Feed-back, Razzle Dazzle, the fat Nuns, Delvvare, Odpisani, Pridigarji. 1. april: modna revija "Iz babičine omare" ob 22. uri 6. april: žur študentov NTF ob 22. uri. 7. april: Brucovanje VUŠ. 8. april: potopisni večer Indija ob 20. uri, koncert indijske glasbe, po-kušina indijske hrane - v sodelova-nju z Vege sceno. www.letsgo.com/home.html Na prvi pogled zelo enostavna stran s samo osnovnimi informaci-jami in kratkimi opisi turističnih vodnikov za tekoče koledarsko le-to. Vendar po nekaj klikih ugotovi-mo, da se v ozadju skrivajo korist-ni nasveti, pisma bralcev ter pod ikono budget travel zelo zanimive povezave na večino pomembnejših turističnih www strani. Priporoča-mo! www.lonelyplanet.com Stran, ki jo lahko pričakujemo od legende kot je Lonely Planet. Je hitra, pregledna in izredno infor-mativna. Najzanimivejši in najko-ristnejši sta: ikona destinations, ki vam ponudi možnost iskanja po Lonely Planetovi bazi turističnih podatkov in ikona thorn tree, ki je v bistvu forum, ki ga oblikujejo tu-risti s svojimi vprašanji in odgovo-ri, na Lonelij Planetovi strani naj-dete tudi povezave z zanimivimi turističnimi www stranmi, galerijo slik in potopise ter najnovejše turi-stične novice. Sedenje prepovedano Turisti, ki so včasih z veseljem posedali na stopnicah in v okolici cerkve na italijanskem otoku Ca-priju, naj v bodoče dobro premisli-jo, preden sedejo. Župan Caprija je namreč izdal odlok, s katerim pre-poveduje posedanje v okolici cerk- ve, še posebej pa na cerkvenih stopnicah. V primeru posedanja na prepovedanih območjih vas ču-vaji lahko oglobijo za kar nekaj težko prihranjenih lir. Ajaxov muzej Skoraj ni nogometne lovorike, ki jo najboljše nizozemsko nogo-metno moštvo v svoji zgodovini še ni osvojilo. Sedaj pa bo celotna zgodovina moštva predstavljena v novo odprtem muzeju v novem stadionu Areni. Kdor si bo ogledal muzej, mu lahko povemo, da je muzej odprt od 9. do 18. ure. Krokodilji park Na Floridi v bližini Orlanda se nahaja največji park krokodilov in aligatorjev na svetu, imenovan Ga-torland. Več kot 4.000 živali živi na posestvu velikosti 20 ha. Odprt je od 9 do 18 ure, vstopnica pa je 24 DEM za odrasle, 16 DEM za otroke do 12 leta, mlajši pa imajo sploh zastonj vstop. Robič Nova plošča Matjaža Pikala ze v prodaji Borut Krajnc: Fotografije Mala galerija, 25. marec - 15. april 1998 Borut Krajnc je kot fotoreporter začel leta 1988/89 pri Tribuni, de-vetdesetega leta je fotografiral za Demokracijo, od leta 1991 dalje pa je fotoreporter Mladine. Je samostojni kulturni delavec - fotograf. Raz-stava Fotografije v Mali galeriji Cankarjevega doma je prva po letu 1991, ko je v Klubu K4 razstavljal Teden boja proti brezbrižnosti. Pesnik Uroš Zupan je v katalogu razstave med drugim zapisal: "Fotograf pesnik. Ni samo dimenzija časa tista, ki mi omogoča, da vle-čem vzporednice. Še nekaj je podobnega. Stanje, ki sploh omogoča, da določena fotografija ali pesem nastaneta. Zdi se mi, da je za to potreb-na predvsem titanska pozornost, velika koncentracija pri poslušanju samega sebe in pa velika ljubezen. Svet, poleg tega da se vsak dan pri-pravlja na umor, vsak dan ponuja tudi svoje razkošje, ki pa se razkri-je samo pozornemu. Zdaj sem mogoče že bliže fotografijam Boruta Krajnca." Borut Krajnc: Napad na Beli dvorec, Moskva 1993 Nič nas ne sme presenetiti Kako prepoznati hrvatskega vohuna Uprava za notranje zadeve je sprožila alarmantno akcijo za-radi vse večje prisotnosti tujih, predvsem hrvatskih obvešče-valcev v naših krajih. V ta namen so dotični organi prebivalcem Slovenije začeli de^ liti zgibanke, na katerih so na-tančno opisana navodila, ki nas v besedi in sliki poučijo, kako prepoznati sumljive osebe, kate-rih nameni so prav gotovo podli. V nadaljevanju povzemamo bistvene poudarke, ki smo jih našli v zloženki: ^ hrvatski vohun, ki rovari v naših krajih, je najpogosteje sta-rejša oseba, lahko pa je tudi mlajša, nosi očala s širokimi ok-virji, čeprav najdemo tudi tak-šne, ki uporabljajo kontaktne le-če in jih je zato težje prepoznati; t vohun je podkovan v vo-jaških znanostih in ima ponava-di visok čin; =f= krasi ga nizko čelo, nekate-ri med njimi pa so celo plešasti; t če vas ogovori, bodite po-zorni na to, da zelo dobro ob-vlada slovenski jezik, vendar se mu kaj rado primeri, da naše besede naglašuje kakšen zlog preje; + čeprav so hrvatski obveš-čevalci v zadnjem času pridobili precej sofisticirane opreme, je njihov vozni park - v primerjavi z voznim parkom naših fantov -še vedno precej nebogljen (izje-ma so obveščevalci, ki vlečejo svoje poreklo iz Hercegbosne); + zvedeli smo, da imajo ne-kaj stoenk pa tudi vrsto marece-dezov neznanega letnika in iz-vora; t v glavnem hrvatski vohuni pri nas zbirajo podatke za hr-vatsko obveščevalno službo, vendar se nekateri med njimi ukvarjajo tudi z nečednimi posli. Hrvatska obveščeualka s sofisticirano prisluš-kovalno opremo, skrito v domači kopalnici. Iz arhiva Sove: fotografija hruatskih obveščevalcem med urjenjem v okolici Knina. Zadnje obvestilo! Slovonska protiobveščevalna služba. je sporočila, da osebo sumljivega izvora, ki imajo namon brskati po slovonski notra- njosti, postajajo vse bolj nosramno. Ugo- tovili so, da nekatere mod njimi prisluš- kujejo celo okoli slovenskega parlamenta, vendar podatke še preverjajo. Prisebna občana pri razkrinkavanju hrvatskega vohuna, ki seje maskiral v redovniško preobleko. UNZ sporoča, da naj kdorkoli, ki bi karkoli vedel o čemerkoli, to nemudoma sporoči na številko 113.