In language only. ■M ; Issued three time« a ■ Official Org en of 85 Slovenian Societies and Orfini. NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. h^l >. 16. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY FEBRUARY 8th, 1918. LETO XI. — VOL. XI 130 Avstrijcev interniranih v Chiliicothe. [nogo Slovencev v vojaškem taborišču, ki niso državljani, se je izjavilo, da se kljub temu borijo za Ameriko in ostanejo zvesti. Mnogo vojaških novincev je kajzerjevih pristašev. . _• _ Strajk nemških delavcev se ponovi. F —V vojaškem taborišču Camp Sherman, Chilicothe, ;jer se nahajat stotine isloven-skih fantov iz Ohio Ln Penn-sylvanije, so. častniki zadnje tedne vodili skrivej preiskavo, led/ onimi vojaškimi novinci iz Avstrije, ki niso državljani. Preiskava je prinesla na dan naravnost sramotne posledice. Vojna sodnija (court martial) poroča, da je mnogo stotin teh vojaškifli novincev z dušo in telesom za Nemce in njilh zaye^nike". Zopet drugi so grozili častnikom in državljanom ter rug državljan velike ameriške republike? Sledeči smo se odločili, da ostanemo _ .tukaj do konca, zvesti stricu Samu in slavni Ameriki: Frank Skok, Anton Zukovek,Anton Weiss, Josip Otkoren, Frank Nagodle, iLeo Čampa, Frank Mišic, Jos. Zakrajšek, Fr. Levar, John Glavač in Anton Us, skupaj 11 Slovencev ipri 32. kompaniji. Ti odlični Slovenci so rešili I slovensko čast v ameriškem taborišču. Njih imena so vredna, da si jih zapomnimo, ker se v polni meri zavedajo U službe, v kateri so, in kateri bi se lahko umaknili. Upamo, da dobimo še kaj več imen naših Slovencev, da jih naznanimo javnosti. —'Kongresman Emerson iz Clevelanda je imel v sredo v kongresu v Washingtonu skrajno oster govor napram vsem tujcem, krovu torpediranega parnika je bilo 2179 ameriških vojakov, .in 168 izmed teh jih je potonilo s parnikom. Torpedirani parnik se imenuje Tuscania in je bil last Cunard parobrodne družbe. Parnik je bil naj«et od vlade Zjedinjenih držav* da prevaža vojaštvo. Prvotna poročila so naznanjala, da je potopljenih 1000 ameriških vojakov, toda natančna poročila, ki so kmalu potem iprišla v urad vojnega tajnika, naznanjajo, da je zgubilo življenje le l68 vojakov. Kje je bil parnik torpediran. Transportni panik Tuscania je bil torpediran 'blizu irskega obrežja. Torpediranje se je i izvršil ponoči, ko je jako teš-iko paziti na prežeče submarine. Koliko toredovk je spremljalo transportni parnik, ni znano, ker vlada neče dati natančnega pojasnila, toliko je pa gotovo, da so trije torped-ni rušilci delovali pri rešitvi ameriških vojakov na transportnem parniku. Angleži so spremljali parnik. Parnik Tuscania je angleški parnik in je -bil skoro gotovo spremljan od angleških vojnilh ladij, kajti prvo poročilo >0 nesreči parnika je dobil vojni tajnik Baker in ne mornarični tajnik Daniels kot je ibilo pričakova-ti.' Velika škoda. Parnik Tuscania je bil prvi parnik, ki je bil torpediran ž ameriškimi vojaki na %rovu. Več vojakov je zgubilo življenje na tem parniku kot pa jih je zgubila Anglija tekom tireli let in pol, odkar prevažajo angleški parniki vojake iz Catiad'e in nazaj. 63 angleških vojakov j>e bilo ubitih na transiportih od leta 1914,pa do danes, dočim je sedaj najmanj 160 ameriških vojakov zgubilo svoje življenje. Kateri vojaki so bili na krovu. N»a krovu tonpediranega parnika Tuscania so bili večinoma vojaki rz Michigana in Wisconsin, in sicer, oddelki betga regimenta 107 oddelek vojaške policije, 107. oddelek iiataljona za potrebščine, 100. oddelek zraiko-plovcev, 51 posameznih častnikov ter nadomestni vojaki 3'2. divizije. Večinoma so bili to vojaki posameznih ode lik o v narodne garde držav \\ iseon-sin in Michigan. Prvotno porčoilo. V vladnih krogih Washingtona je zavladal najprvo velik strah, ko se je poročalo, da je najbrž nad en tisoč vojakov našlo svojo smrt na transportu, kar se pa pozneje ni dokazalo kot resnica. Reševanje vojakov na terpedira-nem parniku se je vršilo čudo-.vito redno in hitro. Natančno poročilo. Lcndon. 7. febr. Skupaj je •bilo ipotopljenih vojakov na torpedirani Tuscaniji 210. Rešenih je 76 častnik v in 1935 mož ter posadke 16 mož, trije potniki in 32 drugih oseb. Kolikor se je mo-jlo naj'bolj natančno dognati, se je nahajalo na krovu parnika Tuscania 2337 oseb, izmed katerih jilii je ibilo rešenimi 2187. Podatki parnika Tuscania. New York, 7. febr. Parnik Tuscania je foil «den najnovejših parnikov Cunard parobrodne družbe. Meseca feJbruari-ja lea 1914 je bil parnik spuščen v morje. Od časta, odkar se je začela vojna, so nemški submarini neprenehoma preganjali in zasledovali parnik. Mleseca avgusta, leta 1916 je Tuscania komaj pobegnila dvem nemškim submarinom, ki sta prhala na njo blizu irskega obrežja, toda torpede niso zadiele parnika. Topovi na /parniku Tuscania so bili uničili že najmanj tri submarine. Več kot dvajsetknait so topničarji parnika Tuscania streljali na suibmarine. 'Mornarji, ki so služili na parniku Tuscania so prerokoval«, da parniik ne bo dolgo deloval. Ko se je nahajala Tuscania na prvi pot* v Ameriko, je neki potnik skočil s krova v morje in mornarji so uporabili to# priliko, da so začeli prerokovati slab konec. Toda kljufb temu je imel parnik srečo. iMnogo torped je bilo že izstreljenih napram nj'emu, vselej brez uspeha. Popis Tuscanije. Parnik Tuscania, je bil (prvotno zgrajen za Anchor pa-1^c(brodno družbo, Nosil je 14. 348 ton. Prostora je imel za 2500 potnikov in moštvo. Zadnjič je dbspel ta parnik v ameriško pristanišče 17. janu-arija, 1918. Tu je najbrž naložil ameriške vojake. Ali je izdajstvo mogoče? Washington, 7. febr. Ameriška vojna uprava naznanja, da je dala aretirati n ekega mladega častnika ameriške armade, ki je naznanil neke- mu svojemu sorodniku, kdaj dia odpluje parnik v, Francijo in kako se imenuje parnik. Dotični .sorodnik je nato br-zojavil častniku, in v svojem brzojavu omenil ime ^parnika in dan odhoda. Splošno se sodi, da je kaik uslužbenec brzojava zvedel o tem in sporočil tajnim nemškim agentom, katerih se še mnogo nahaja v Ameriki, ki so to po-i ročilo o odhodu parnika na^ znanili nemškim oblastem. Ker skoro gotovo jie, da so submarini pričakovali torpedirani parnik na gotovem mestu irskega obrežja. Ob priliki kak* v«ietloe, botri n J« I« pri vsaelam omizju, spomnit« m na narodno stavbo "SLOVENSKI NARODNI DOM". Vsak najmanjši dar dobrodolal. Poljaki se puntajo proti bolj- sevikom. Anarhije v Rusiji. m London, 7. febr. Brezžična brzojavka, ki je fl>ila sprejeta v Berolinu iz Kijeva, naznanja, da so poljski le-gijonarji zasedli mesto Mohilev (ker smo zadnjič poročali, op. ured.) in da so poljski legijo-narji objednem zajeli ves ruski generalni štab", skupno z vrhovnim poveljnikom ruske da se borijo proti boljševikojn. Boljševiki streljajo ženske. Petrograd, 7. fefor. 5000 članov Rudeče garde boljševikov je; pričelo včeraj preiskovati razna skladišča, železniške shrambe in druge prostore, če ne bi Ibila kje nakulpioena hrana. Posledica te preiskave je bila, da so se cene živi - V ••■ ? v;.y, ■ m. rJ &' 'V'., i:;,,,- ..fe.o-fiai poveljnik boljševikov. Tartarji se puntajo. Brzojavka nadtalje naznanja., da so se tartarske čete spuntale v Yalti, v provinciji Tavriški ter da korakajo proti SJebasitopolu ter da Tartairji silovito postopajo z boljševiki in rudečo gardo. Boljševiki aretirajo Kerenski-jeve privržence. Vlada iboljševikov v Petrograd u je aretirala generala Vrhovskega, ki je bil generalni poveljnik ruslke armade pod vlado Kerenskija. Sumniči se ga. da je hotel uprizoriti revolucijo proti boljševikom. "Uradno rusko naznanilo. iLondon, 7. febr. Boljševiki naznanjajo, da ni resnica, dia4 vladajo nemiri v Petrogradu, in da so Iboljševiki zaprli razne socijaliste. Vprašanj^ živil v Petrogradu se je dbensk je bilo ubitih in ranjenih. Proti Rumuncem. Petrograd, 7. febr. Boljševiki so zapovedali, da se morajo vsi Rumunci v Rusiji registrirati. Boljševiki zanikajo, da so oni podlpisali revolucijo proti rumunskemu kralju. Poljaki proti boljševikom. Amsterdam, 7. febr. Najbolj silovita opozicija, ki so jo boljševiki dosedaj doživeli od strani svojih nasiprotnikov je stališče poljskih legijonar-jev, ki so se združili, da uničijo vlado Iboljševikov. Kakih 100 milj od avstro-ruske meje, na obrežju reke Dnjeper se je zbralo nad 30.000 dobro oboroženih in domoljubnih Poljakov, ki povzrečajo ruskim boljševikom ogromne^ sitnosti. Tem poljskim legij narjem so se pridružili regimenti kozakov ter drugih ruskih vojakov, ki so nezadovoljni z vlado boljševikov.Nad 200000 članov šteje ustajniš-ka armada, ki se bori proti ru-deči gardi boljševikov. Ko so boljševiki naznanili premirje z Nemci, so skoro vsi pripadniki »boljševikov pobegnili od fronte. Malorusi so sli v svojce mesto Kijev, dočim so ko-zaki in Poljaki sami ostali na fronti, Prepuščeni samim sebi so na svojo rokozačeli vojsko z boljševiki. Nered, klanje in-žalostne (razmere, ki sedaj vladiajo v Rusiji, se ne dajo »popisati. Vsak je svoj go$po-dar, za ipostave se nihče zmeni, prebivalstvo pa in trpi Ibuje kot v času. m 7ft>G000R1CH* BOOT thčit - H HHHHMHBHHHHI MM IVELANDSKA AMERIKAle KV—Barodnfi m je v IAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. A.meriKo BxJfopo t NAROČNIN At - L $3.00 - f4.00 'katerih nas podpisani kmetje prosijo, da se ne bode pozabilo njih vasij — kadar se bode delala jugoslovanska v„ ,1mm 4wUI in «J H MlIU« »• Amrft." «1U «t. cutis a v*. n m.. OLMVBijkMii. orno tiujcpihjnk our. toihcoton it* EDWARD K A LIS H, Publisher LOUIS J. PIRC, Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read ky 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in lanpage only Za Ciexfd.po poilif4-,00 država." Jaz mislim, da ni po-Tosamexna ite*)ilKa - 3c treben noben nadaljni komentar.— Seveda, kedaj se bode ta naša misel jugoslovanske bodoče države vresničila, to se ne more naprej reči, z gotovostjo se pa lahko trdi, da bodo naši. v obeh Amerikah »živeči rojalci k temu vresniče-..........nju vsestransko največ propo- Entered second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, m0gli — kar je bil Že dOSedaj Ohio undkr the Act of March 3rd, 1879. ___to slu£aj. Z ozirom na v Vašem c. pismu izraženo naklonjenost glede i gmotne »potrebe, — kar ste zelo dobro pogodili — bodi Vam moja iskrena« zahvala. Prosim sporočite mojemu zren. Od tu sem šel jaz čez bratrancu Dominetu, da se nalhajani tu v ženevi ter da No. 16. Fri. Febr. 8th, 1918 Bivši avstrijski vojak pošilja iz Švice, kjer deluje pri Srbskem Rudečem Križu sledeči ddpis ameriškim rojakom, katerega na tem mestu z veseljem tpriobčujema Dopis je na privatnega rojaka v Cleve-» lamki m se glasi: Genove, 10. sept. 1917. Cenjeni gospod! V posesti Vašega cenjenega pisma on to je bilo v teku štirih mesecev. Po preteku teh štirih mesecev mojega- vojskovanja se mi je vendar enkrat nudila "lepa prilika" — po kateri sem že v ^začetku vojne hrepenel — ter se mi je z več vojaki posrečilo priti "k naši brači Srbima." Kako veselje! To se ne more popisati. Od vojne linije sem šel čez. Čačak, Kraljevo, Kru-ševac, vse f>eš do Niša — povsod sprejet z največjo slovansko gostoljubnostjo od strani srbskega naroda. V Nišu sem živel — kot u-radnik v ministerstvu zunanjih zadev — vse d-okler nismo bili od treh stranij napadeni — od Avstrijcev, Nemcev in Bulgarov. Ker so B11I-gari 'bili pretrgali nam pot za -Solun a Nemci so vedno Ibolj pritiskali od severa, nam ni preostajalo drugega, kakor da se povlačimo — kakor ste gotovo bili zasledovali1 ta križev pot srbskega naroda — po stari Srbiji — in to vedno peš — čez Kraljevo, Raško, Novi-pazar, Mitrovico) Prištino, Pri- albanske depc v Skader — kjer sem živel 42 dnij. —■ Kaj sem vse videl, doživel in pretrpel na tem potu smrti, to mislim, da ni v stanju opisati še tako spretno pero. —.Iz Skadra — imajoči Avstrijoe že na Ce tin j ah — sem begal — k morju Jadranskemu — čez ,Lješ in Sv. Ivan MJedo-vanski v nadi, da >se bom malo odipočil ter rešil s pomočjo kake ladije. — Toda niti govora o tem, zrakoplovi in podvodni avstrijski čolni so bili vsakdanji naši obiskovalci, a za mojim hrbtom na Bojani se že čuje "puškanje". Dia ne padem živ "Švabom" y roke. sem vzel zopet culo na ramo ter sem jo mahal čez močvirje in drugo — proti Draču — •kamor sem prišel brez vsakih močij več. Tudi tu ni bilo sigurno, da se nas "izltneglice"— večinoma sami moški, ker ženske in otroci so bili fe radi slabosti in nezadostne hrane ostali pred albanskimi alpami oziroma v iSkadru — vkrca; tako, da sem hotel podaljšati pot že za v Va-lono, toda nisem mogel, ter sem čakal na milost in nemilost — ako ipak 60 pri&el kak pamik. In res — nekega dne se vkrcamo na francoski tovarni parnik, ka- mo po maŠem Jadranskem morju do Gallipolli; odtam v Mesino, čez Bostijo (Korzika) v Marseille. Tu sem po desetdnevni vožnji 11a morju se izkrcal še vedno v nečloveškem stanju. Iz Marselja sem šel čez Lijon v Pariz, kjer sem živel dva meseca. Toda imajoč v mislil* še vedno nalšo Strmco in Tabor ter ljubljanski grad sem jo popihal v Švico, kjer sem posta«! po dveh letih zopet človek. In kot tak sem se javil — po tako dolgem molčanju — zopet domov — v veliko veselje vseh domačih in ostalih — ker sem bil že vračunan med one sto in sto tisoče, kateri se ne vrnejo nikdar več nazaj! — Evo! Vam na kratko ene zgodlho življenja več! Kaj naj Vam poroča-m o naši domovini? Časopise citatu vse, kateri prihajajo semkaj, toda moram reči, da so bili pred nekolikem časom — 'skoro enolično — iztreblava-nje našega naroda — ter hiranje Avstrije obenem. Toda odikar je zavel pa »oster veter — jugoslovanske državne misli — se pa kar vidi v vseh listih — srbskih, hrvaških in posebno pa v slovenskih — kako ta troglavi zmaj —Slovene, Srb, Hrvat — vzdiguje glavo in Pisn)o iz (Dunaja. "Včeraj (r. decembra, je odšla popolnoma nepričakovano m 3:n is it e rskai komisija v Gradec, da od tu razširi svoje delovanje nai Južno štajersko, Koroško, Pri-morje in Dalmacijo. Njenai naloga (je: 'proučiti na licu mesta razmene, ki so' nastale za časa vojne".. Tako> vsaj javlja uradna vest, ki istotako ----ku je ta komisijai se* SLOVENSKI ZOBOZRAVNIK 6127 ST. CLAIR AVE. KNAUSOVO POSLOPJE NAD GRD1NV0 TRGOVINO Najboljše zebozdravniško delo po nizkih cenah. Uradne ure: Od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Kdor ne more ob tem času priti* naj se dogovori za njemu ugoden čas. Dr. Župnik je priporočan od tisočev zadovoljnih oseb, ki so se pri njem zdravile. Sprejemam Liberty bonde -O plačilo xdrcfVniJKjb računom Ženske bluze ZA $3.99 KUPITE $5.98, $6.98 ali $7.98 BLUZO Delane so s satinom, lepo okrašene, s čipkami in pletenjem opremljene. Jako visoki ovratniki in drugi modeli z nizkim ovratnikom. Barve bele, mesne, sive, navy in druge. Vse mere od 36 do 46, in od 43 do 53 za debelše ženske izbera po $3.99. ------ Naš moški in deški oddelek in ves oddelek čevljev. V soboto zvečer odprto do 9. ure. Vpcaiajte za za slovenske prodajalce M," *'''■■'•. I fv- ' ■*} '-■> Slovenski oddelek na balkonu. NA VELIKO MASKER ADO KATERO PRIREDI SLOV. PODP. DR. "SAVA" ............................................................................................................................. 1 ' \ ' 1 Štev. 87 S. S. P. Zveze V JOHN GRDIN0VI DVORANI V SOBOTO, DNE 9. FEBR. '18. i Začetek točno ob 7. uri zvečer., ' Na tej maskeradi se bodo razdelila lepa darila za najlepše in pomembne maske. Da se ne bode pozabilo na lačne in žejne, bode vsestransko dobro preskrbljeno. VSTOPNINA 35c PO OSEBI. e Godba bode igrala pod vodstvom g. F. Butal za stare in mlade, na poskok in počasni valček, staro-kranjsko in Ameriško. Vabi najuljudneje li druge etranl. dcfyu&ku: "Vsprieo tega manifesta je mogoče omeniti samo to, da se bo iskoro videlo: ali bo ruska vlada in ruska vojska [očah in kaplana Ilča v V interpelaciji, so nato sledeči škandali za ča-eskortacije, zlasti sledeči iji: Božine, Bračiča, Mur- sPreie,a ta neprikriti apel n* »eca, Peterča, Škofa, /dalje danski čut solidarnosti, da /upnika Ozmeca in kaplana ^ijet^/mir. kaferegia imore gav$la. j :j Rusija skleniti vsak trenutek •Zanimiva je izjava poslanca .z srednjimi silami. Avstrija ........ - •• ■ ' ne ibo nikoli dopustila, da se spravi avstrijsko narodnostno Roštkarja, ki Ije trii sam zaprt in ki slika žalostno stanje v zaporu,, v katerem st> se nahajali mladi dtijaki in^flvi sjar-ci. ljudje vseh poklicev, učitelji, duhovni, narodni poslan-.ci, uradniki, med njimi je bil celo en ministerski uradnik. , Med zaprtimi železniškimi uradniki so našteti: Ivan Kej-žar, Ivan, Badiura, Josip Gre-gorič, Pran Oset, Ivan Petje, Ivan Gjui;tč in Ivan Pičinin. iNeobihodino potrebno -je, da izvejo vsi naši rojaki nalo-igo te komisije. Morda bodo -znova Zaslišani ter naj fore z strahu in brezobzirno ipovejo vso resnico." -INTBRPJJLACACajA POSLANCEV PROTI TEJ KOMISIJI. .(.Slovenec, 5. decembra.)— ' Jugoslovanski bo-loči jugoslovanski državi ze-dinjena vsa jugoslovanska plemena, toraj tudi prekmurski in beneški Slovenci/ Ne eno jugoslovansko selo ne sme ostati pod tujim gospodstvom. Kot preekstavitelji kmečkih občin poživljamo Jugoslovanski iklulb na Dunaju, da takoj osnuje Narodni svet, v kate-trem naj bodo zastopane vse stranke sorazmerno zastopa-Pozivljamo vse slovenske ne. občine, da povzdignejo svoj glas za zedinjeno Jugoslavijo. I Naj ne bo ni ene občine, ki ne bi podala take izjave. Svetovna vojna je nastala, ker je bila narodom odvzeta možnost odločevanja. V s led tega naj vsa jugoslovanska javnost d^juje, v 'clia se demo-kratizira javno življenje. O vojni in miru naj odločuje samo narod. (Slede podpisi občinskih ipredstojnikov z občinskimi pečati.) *• 13r. F. .J. KERN, 6202 ST. CLAIR AVE. SLOVENSKI ZDRAVNIK Zdravi vse moške in žeiske bolezni. - Operacije. Uradna uran 10—12 dopaldaa 2—3 paptldn« 7—a it*«« Urad zaprt sredo in nedeljo popot-dne in x*)ečer. 18 parnikov potopljenih. London, 7. febr. Angleška admiraliteta naznanja, da je bilo potopljenih pretekli teden 10 angleških parnikov, -ki 90 nosili nad 1600 ton in 8 pair-nikov, kot 1600 ton. Čudovita ponudba. Doctor Oowdrtck, ilemi X-Ray Apacljallet nudi evoje akutaje reakl bolni osebi, da Je lahko vsakdo deležen te ftudovtte ponudbe, Mor ee J« bree uspeha zdravil pri drugih zdravnikih ta tno&U denar. Ne plačajte za neuspešno zdravljenje, Moj urad Ima ree potrebne, mo derne ln anaaetrane instrumente m popolno yrefekaro ln edraTl>MiJe bo-keul, M dolco trajajo. Moj naman Je uepeine BdrarlU reakeca bolal-'ka. En eam oMek vmm mr Ma. Ne Aakajte antjesa edramlka, . da tm aatuetl. ampak pridite takoj k aan Ptsebno naznanile* Jat delta, da td IM^kte. Ju leltm, da prtteU te mi raaMRa evoje baleae« ▼ ta*em Jerfka. Peaa**, Jas ikin naradea adraratk; ampak MeciJaUet 1 maefieal leU ekuteja, 4a idravte M kadmr je raia U katera ae Arufl aefaaU Ura-rtk Dalj fiaaa ate bUl belat Mj je capleUai Taia belMea, te« veCje eaalmaaje Imam. Jaz naredim rad kar dragi ako laja aantttl 1m — morale aaredML Ne agubljajte dela. Vae edravljeaje j« prijetne ki ram ae p*rawfia kolett*. Ime« Itevllne Čudovite Kroje w ■dravljeaje raake beleaal. Kadar ee egUaiU pri aaa, ate eprejetl ■ ideje, da kadete eedrarijeai t najkrejdem Gaeu. MoJa rpopotaa preMkara ■ X-Ray ram pere e raiem poiedaju. 6e ae drugi u«UmU1, pridite k meat. Oo-t«re pridete pocaeje, aakaj ae M pri Ali eedaj. Ne rafiuaamo ia naavet la prelakaTe, Ca ee sdravito. Talafant Uradi Ohio Stata Princeton 1*28 W Bali: RoMdala 5033 J Stanovanja: »100 KEMPTON AVE. Talefan: Prlaealan 1911 L Gospodarski služabnik ČE rabi svetilno službo v polni meri, imate najbolj sposobnega služabnika ki vam pomaga pri delu. Svetilna služba opravlja čiste-nje, pranje, likanje za vas in vam prihrani čas in moč* Rabite jo skrbno in spoznate, da zahteva le malo stroškov« THE ILLUMINATING COMPANY ILLUMINATING BLDG, ™BUC SqUARj 2M7 E. 9th St. 4. nadet. —' ■ ■ »i i Uradna DOCTOR COWDR1CK Med Euclid *MlJaJiat. CLEVELAND. O. in PrOffMCt T.> f. ajalraj d. 8. «t. Ob n.d.ljab ad 10 d* 1. DR. L. E. SIEGELSTEIN, '-Tar .,_a^Siik | KRVNE IN maOWlCWE iOLEzSn URA9NI URIi Od t. gjakraj de Ob 4. pep a! aedeUab dee, ed7.de C. ed 10 de 12 it Btdg. 74« Eaelid Ave. aear EutttkSt. Se lahko kupi tokom januaiu ja za in atrije Sam plača nazaj dne 1. januarija 1923 $4.12 $5.00 Vlaitla Zjedinjenih držav je zaprosila ljudstvo v tej deželi zas posojilo $2.000.000.000 tekom leta 1918. Vlada je nareidila r.ačrte, da sprejme ta klenar v malih svotaih, tako da vsak mož, žena in otrolk, v katerih žilah bije patrijotiona kri se lahko po služite te prilike. Vi lahka kupujeta hranilne znamlloe, katerih velja 25 centov vsaika. šestnajst teh hnanilnih znamk, prilepljenih nai hramilno karto, s« lahko zamenja za vojno hranilno znamko na vsaki poslti ali banfloi, in tekom januarja doplačale še 12 centJcxv, nakar doibite za $4.12 iprihnankov od vlaidie ZJjedinjemih držav $5.00. Ta denar je vaš. Nihče drugi ne more dobiti tega denarja. Dne 1. januarja* 1923 "dobite za visakih prihranjenih $4.00 svoto $5.00 od vase vlade. Toda če !bi vi potrebovali denar poprej, JkiaJciar hočete, pojdite na pošto, in. poeta vam izplača kar ste plačali v blagajno strica Sama s'kupaj z obrestmi do onega, časa, ko dvignete denar. Vaš idenar je igararntiram z vsem premoženjem Zj-edinjenih drž&v. Poleig tega pa pomnite, da (je .to vaša vojna — da ohranite s brigal za Anino družbo in tudi opazil ni, s kakim nežnim pogledom se je nanj ozirala. Šel je mehanično v smeri, ki mu jo je knežnja, utrujena od plesa, je- sedela in okrog nje je stala in sedela skupina gospodov in dam iz najvišjih krogov te velikaške družbe. Katarina je bih v živahnem pogovoru s švedskim /poslancem. Govor je bil o Voltairu, maliku osemnajstega stoletja-Katarina, ki se mu jei odkritosrčno klanjjala kot velikemu duhu, ga je ravno branili pred napadi grofa Diviera, v katerem je Andrej takoj spoznal onega znanca, ki ga je bil tako razialjivo meril. Grof Divier ni nikdar opustil huj-skati Katarino, posebno kadar se mu je posrečilo po ovinku ; potegoval se je v pogovoru s švedskim poslancem za Vol-tai-rovega sovražnika Mauper-tuisa in Katarina, ki je slišala pogovor se je vmešala v prepir. Popr^ela se. je te priložnosti tudi zato, da bi pod naslovom gospoda Maiupertu-isa tudi grofu Divietu in obema Šuvalovima za marsikateri njih izzivanje povedala nekoliko popopraniih Ibiesed resnice ; priložnost k temu je bila tem ibolj pripravna, 'ker je bil Ivan Šuvalov osebni prijatelj filozofa Ferneyskega in se niso torej njene besede zdele namerjene naravnost nanj — čeprav je Katarina dobro vedela, da bo Ivan šuvalov instinktivno čutil qjih ost. ''Ah, dragi .grof," jei rekla poslancu, "kar se v prahu plazi, bo vedno sovražilo, kar se dviga v višave. Nobena stvar nežalosti majhnih ljudi tako, kakor njih ničevnost. To je celi temelj prepira med Mau-pentruisom i" Voltairejem. Ta ima samo eno napako, katere mu njegovi nasprotniki ne od-^orim." pustijo — dia je genij1. Čloj*^ štvo se klati (po- temi in noči in če pride blizu nevarnega prepada, tu prižge ibog milo-stljivo svetlikajoč plamen, iz globočine svojega neizmernega bitja pomoli zvezdo vodnico in ljudje -pravijo, da se je narodil velediih. Vendar kresnice, ki pa ,zaradi te vefrke svetlobe zgtubijo tudi svojo ■majhno važnost, se poganjajo in razsajajo nad plamenom škodljivcev — in posledica? Dasi slednjič vendarle opalijo krila." "Upiranje- teh malih muh je naravno, j e pristavila knežnja Gagarinova, dvorna dama velike knežnje, ki se je tudi klanjala VioJtaireju, kakor sovražila hinavskega grofa bolje, nego gospod Černišev sam. Poslušajte, to je skoro majhen roman" . iKnežnja je res položila roke v naročje in je kaaala znake napete pozornosti. "Danes sem videla v tej dvorani." je začela Katarina, "dvoje oči, kakršnih še nisem nikjer videla, niti na sliki ne. Kako naj jih vama popišem? Brala ali morda slišala sem nekoč o dragih kamenih, ki imajo čarovno lastnost, na katere baje mesec vipliva, zakaj njih barva postaja večja in se obenem manjša s spremenljivim sopotnikom naše zemlje, in neki papež, mislim, da Lev X., je baje neprenehoma nosil pri sebi tak moder, dragocen kanieh, ki je pri manjšanju lune popolnoma obledel. fNa te čudov;^ 'kamen^s^^ ni]t^oči, o katerih ravno go- na sta- in hrano, na 1158 Norwood Ro. (18) Naprodaj je posteljna oprava iz fine cickaške orohovine, otročja postelj, nekaj vrat, (storm door), in ograj ne postne ter druge thišne stvari. Proda se radi odlhodia iz mesta. 785 E. 79th St. (17) Dalje prihodnjič. Nemški "Čehi" v Berolinu. Amsterdam, 7. febr. Glasom poročil iz Dunaja so odšli nemški poslanci, ki zastopajo nemško prebivalstvo na Češkem, -v Berolin, da dobijo navodila, kako naj se ravnajo v bodoče naipram 'zahtevam Cehov, ki zahtevajo neodvisno državo. Nemci nemerava-jo ustanoviti nemško provinco na Češkem. 1 p —Katero društvo želi imeti » glas v našem listu, naj naznani imena uradnikov, dan zborovanja in v.se drugo potrebno. Mi bodemo ta oglas priobčili po dvakrat ali trikrat NAZNANILO. Članicam dr. Danica, št. 11