183
Novičar iz austrijanskih krajev.
Iz Siska 31. maja. Koruze se je spet 12.000 va-ganov pokupilo, cena pa ni višje šla, prodajal se jevagan po 3 i 20 do 45 kr. Pšenica pančovska je po 5 fl. 45 kr. do 6 fl. 15 kr., bečkereška po 6 fl. do 6 fl. 25 kr., soršica (napolica) po 4 fl. 15 do 45 kr., oves po 1 fl. 52 kr. do 2 fl. V Kari o ve a bi bili Teržačani veliko pšenice kupili; ker pa jim je cena previsoka bila, je niso veliko vzeli. Da bi žitna cena dolgo stanovitna ostala, ni misliti.    Vreme je prav toplo.
Iz Celovca* C. k. ministerstvo kupčijstva je c. k. sta-viteljskemu deželnemu vodstvu ukazalo, naj prevdari in popiše vse dela, ktere so na Dravi potrebne, da se reka ta odBelaka do Marburga za vožnjo parnih ladij (Dampf-schiffe) pripravna napravi.
Od Svetinj poleg Ljutomera na Štajar. 2. junija. Pri nas je, kar letino zadeva, hvala Bogu! še vse lepo in dobro, in ker dnara pomanjkuje kamor koli se človek oberne, se ljudje tolažijo z obilimi pridelki, ki jih pričakujejo na polji in vinogradih. V vinogradih je le tisti znani mraz precej škodoval, kakor tudi na sadnem drevji; sadja tedaj ne bo ravno obilo, posebno v dolinah ne, — pa da bi le to srečno dozorelo, bomo vendar se zadovoljni.
Kavno taka je tudi okoli Radgone. V mojem vinogradu sem našel na bikih (konjičih) do 18 grojzdičev, — dosti, pa vendar ne preveč, ker je gorica močna. Tudi je povsod zapaziti velika različnost v rasti očesic, nektere pa celo spijo na riznikih kakor na bikih; uni mraz je tega kriv. Ako vendar z božjo pomočjo ostane to, kar je osnov-Ijeno, bi se znalo letošnje leto po obilosti 1343temu ali 49temu primerjati. — Suša je pri nas velika.
Sliši se, da bo od Maribora čez Ptuj skozi Ormuž železnica se napravila. Zna biti potem, da se bo našemu tukajšnemu obilnemu premogu kakošna barantija odperla. Zapazil sem prejšne leto nekod premog; pobaram tedaj vlast-nika, je li ga rabi? Odgovori mi, da ne, in da ga je že veliko na cesto zvozil.    Ko  mu rečem ,   da   mu   za vsako
7                                        v
stoto (cent) 12 kraje. sreb. dam, me debelo pogleda. „Cemu pa vam bo ta kamen?" me vpraša. Kuril si bom ž njim mu odgovorim. „To ni mogoče!" misli želarček. Vendar poskusi tudi on, in ga nanosi 3 košare v svojo peč — pa kako se začudi, ko ta kamen začne tleti in tako vročino dajati, da mu slabo peč razgnati žuga in da mora okna in vrata odpreti. Zdaj še le mi veruje, da je premog za kurjavo. „Ti smerdljiva merha ti! kdo bi bil kaj tacega mislil — pa topla izbica je pozimi veliko vredna" — pristavi.
Jančar.
Od sv. Andreja iz Moravske fare 4. junija. Preteklo nedeljo popoldan *) ob 5. uri so se pridervili sivo-černi oblaki sem od Save, in hipoma se ospesuha, kakor golobje jajca debela toča, ki je v naši fari spet tri soseske: Verh-poljsko, sv. Andreja in spodnje Koseze hudo zadela; začela je nevihta v spodnji in gornji Javoršici in se vlekla čez Verhpolje, Stegne, sv. Andreja, Dvorje, Selo, Goričico, Imenje, Verhe, Gorenje in Hrib. Dosti kmetom je polje tako hudo zdelala, da za sterneno jim ne bo treba serpa v roke vzeti. Strašno je bilo slišati ropotanje toče in šumenje viharja, ki je bil tako silen, da je več kozoleov polomil; po hišah pa je bilo jokanje in upitje, da je bilo joj — zakaj že štiri leta   zaporedoma  so bili hudo glada  ter-
*) Slišali smo,   da ravno ta dan je tudi na Štajarskem Mizo  Celja, toča zlo bila.    Da bi pac to le prazna govorica bila!       Vred.
184
pinčeni in zdej so reveži že komaj ječmena čakali se še enkrat kruha do sitega najesti, pa spet je to upanje preč. Res žalostno je, če pomislimo v 5 letih trikrat tako hudo točo, preteklo jesen pa terdo sJano, ki ste ubogim kmetom skorej ves pridelk pokončale. Kaj bojo zdej reveži s svojo družino počeli? Davki so od več let zastani, dolgov imajo čez glavo, naj potrebneja živina je prodana, kam se hočejo oberniti, s čem plačila odrajtati, ker še za življenje ne bo?    Pač so v resnici živega usmiljenja vredni!
J. Lavrač, župan.