v PTUJSKA GORA / OB 1 00. OBLETNICI SMRTI
MAKSIMILJANA KOLBEJA
Prazniine slovesnosti
v avgustu se bo na Ptujski Gori zvrstilo veliko prireditev,
posebej slovesno pa bo 14. in 15. avgusta, ko se bodo spom-
nili smrti Maksimiljana Kolbeja in praznika Marije Vne-
bovzete, ki jo je Kolbej v svojih delih tako častil.
Letos praznujemo 100. obletnico Kolbejeve smrti in v ta spo-
min bodo v soboto, 13. avgusta, ob 19.uri na Ptujski Gori pripra-
vili molitveno uro, v nedeljo bo slovesno bogoslovje ob 10. uri vo-
dil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Na sam praznik Mari-
jinega Vnebovzetja, v ponedeljek, 15. avgusta, pa bodo ponovili
slovesnost nove maše Andreja Šegule, ki je letošnji edini novo-
mašnik z našega področja. Pridigar na slovesnosti bo provincial-
ni minister slovenskih minoritov Maks Klanjšek. Slovesnost bo
neposredno prenašala tudi Televizija Slovenije.
•«■ Tatjana Mohorko
PROF. RUDOLF ČEH / DOBITNIK ZLATE
PLAKETE OBČINE PTUJ
Ni pomemben obseg^
pai pa globina znanja
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ JE PODELILA PROFE-
SORJU RUDOLFU ČEHU, DOLGOLETNEMU RAVNA-
TELJU PTUJSKE GIMNAZIJE, OB 80. ŽIVLJENJ-
SKEM JUBILEJU ZLATO PLAKETO OBČINE
Vstran 6
Na predveier velikega šmarna, 14, avgusta, bodo slovesnosti ob ponovni
postavitvi Marijinega stebra, Zaieli (ih bodo ob 20, uri na Minoritskem trgu,
kjer bo govoril Branko Brumen, predsednik Izvršnega sveta SO Ptuj in
državni svetnik,
o projektu ptujske trojke, v okvir katerega sodi selitev
knjižnice v Mali grad, vrbnitev prvotne podobe minoritskemu
samostanu in selitev pošte, bo govorila Kristina Šamperl-Purg,
članica IS SO Ptuj, dr.Sergej Vrišer pa bo predstavil pomen
Marijinega kipa kot nacionalne kulturne dediščine. Temelje
Marijinega stebra bo blagoslovil dr. Franc Kramberger, mari-
borski škof.
Slovesnosti pa bodo tudi po uradnem delu, saj bodo ob 20. uri in 30.
minut mladinci iz Ptuja in okolice na minoritskem dvorišču zaigrali
liturgično dramsko dogajanje ob 100. obletnici rojstva sv. Maksimil-
jana Kolbeja. Vodenje izvedbe dela je prevzel p. Danilo Holc.
Minoritski trgbo s postavitvijo Marijinega stebra dobil prvotno po-
dobo in novo vrednost.
Tatjana Mohorko
11. avgust 1994- tednl|(
PTUJ / OB PRAZNIKU OBČINE PTUJ V VITEŠKI DVORANI IN MALEM GRADU
Ptuju /e bila v soboto osrednja občinska slovesnost ob prazniku obiine Ptuj, 8.
avgustu. V viteški dvorani na gradu so podelili najvišja občinska priznanja in spo-
minska priznanja predsednika skupščine občine posameznikom, podjetjem in us-
tanovam, v Malem gradu pa so odprli mladinski oddelek knjižnice Ivana Potrča.
Najvišje priznanje občine Ptuj - imenovanje za častnega občana
občine - so podelili primariju dr. Jožetu Neudauerju za izjemne
dosežke na medicinskem področju, zlate plakete Splošni bolnišnici
dr. Jožeta Potrča Ptuj ob 120-letnici, profesorju in ravnatelju ptuj-
ske gimnazije Rudolfu Čehu ter Gimnaziji Ptuj (izročili ga bodo na
osrednji slovesnosti ob njeni 125-letnici konec septembra). Plaketi
občine Ptuj sta prejeli trgovski podjetji Mercator Mip in Emona-
Merkur ob 40-letnici uspešnega dela, spominska priznanja pa Jožef
Bombek za 55 let aktivnega igranja v Pihalnem orkestru Ptuj, Dušan
Grdiša, lastnik gostišča Zlata goska in direktor podjetja Bofrost za
Slovenijo, Peter Vesenjak, tajnik krajevne skupnosti Zavrč, za iz-
vedbo kulturne prireditve črnini rasti žitni klas, Aeroklub ob 40-let-
nici uspešnega delovanja in Društvo za boj proti sladkorni bolezni
Ptuj, ki letos praznuje dvajsetletnico uspešnega delovanja. V imenu
prejemnikov priznanj seje z izbranimi besedami zahvalil častni
občan primarij dr. Jože Neudauer.
Slavnostni govornik na podelitvi
občinskih priznanj je bil predsed-
nik Skupščine občine Ptuj Vojteh
Rajher. Spomnil je na dogodke
pred več kot 50 leti v Mostju, kjer so
v neenaki bitki ugasnila mnoga
življenja, ohranjeni pa so bili čast,
dostojanstvo in življenska sila, ki še
danes omogoča, da Slovenci uvel-
javljamo lastno voljo.
V nadaljevanju je Vojteh Rajher
aktualiziral nekatere dogodke, ki
na novo odpirajo povsem konkret-
na vprašanja za našo lokalno skup-
nost. Med drugim se je vprašal, kaj
pomeni to, da vlada Republike Slo-
venije nenadoma spreminja smeri
avtocestnih povezav in izloča iz na-
cionalnega programa navezavo
Ptuja in širšega okolja na avtocest-
ni sistem. "So tendence državnega
organiziranja nam v prid in bodo
sprostile ustvarjalno sposobnost
ljudi v našem okolju ali bomo le
uresničevalci volje odtujene fi-
nančne moči - bodisi da ta razpola-
ga z javnimi bodisi zasebnimi
sredstvi, vendar pa upravljalskim
kapitalom? Kaj pomeni pod-
taknjena ideja o strukturiranem
policentrizmu. ki skozi stranska
vrata, mimo ustave Republike Slo-
venije, vnaša pojme o dežel nem sis-
temu in podeljuje status širših re-
gionalnih središč le tistim, ki imajo
Uprave za notranje zadeve? Zakaj
se poskušamo odmakniti od uvel-
javljenega policentrizma, ki je
sprostil ustvarjalno energijo v sko-
raj sleherni vaški, krajevni ali širši
lokalni skupnosti - občini?" Kljub
tem in drugim vprašanjem, ki jih
ima naša skupnost do države, pa je
sobotno praznovanje občinskega
praznika potekalo v prijetnem
vzdušju. Za to so zaslužni Ptujski
kvartet in sopranistka Vera Mlej-
nikzvioločelistom Milošem Mlej-
nikom ter Tone Potočnik, ki ju je
spremljal za klavirjem, saj so
poskrbeli za izbrane glasbene tre-
nutke v viteški dvorani ptujskega
gradu.
TEDNIK,e naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga je us-
tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de-
javnost
RADIO -TEDNIK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in
glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo-
vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo
dani, Majda Goznik, Darja Lukman Žunec.
Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Dušan
Sterle, Vida Topolovec in Milena Zupanič
(novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič.
PROPAGANDA: Oliver Težak.
n 776-207
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6. 62250
Ptuj, p.p.95, tr (062) 771-261, 779-371,
771-226: faks (062)771-223.
Celoletna naročnina 3.640tolarjev. za tujino
7.280 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Re-
publike Slovenije št. 23158-92 z dne
12.2.1992 se Sre/e Tednik za izdelek infor-
mativnega značaja iz 13. točke tarifne
številke 3. za katerega se plaču/e davek od
prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.
Prejemniki priznanj občine Ptuj V letu 1994.
Z otvoritve v IVIalem gradu.	Foto: Kosi
MLADINSKA IN
POTUJOČA KNJIŽNICA
Nadaljevanje sobotne osrednje
slovesnosti ob občinskem prazniku
je potekalo na dvorišču Malega
gradu, kjer je za prijetno počutje
skrbel Ptujski pihalni orkester.
Ključe za nov mladinski oddelek in
potujočo knjižnico knjižnice Ivana
Potrča je od Vojteha Rajherja,
IJranka I3rumna in Branke Jurce
simbolično prevzela ravnateljica
Lidija Majnik in se ob tej pri-
ložnosti zahvalila za novo pridobi-
tev v imenu delavcev knjižnice in
bralcev. Pri tem je izrazila pre-
pričanje, da bo ptujska skupnost
uspela zbrati dovolj denarja tudi za
opremo potujoče knjižnice in glav-
nega objekta Malega gradu, da se
bo do leta 2.000 knjižnica lahko v
celoti preselila v staro mestno je-
dro. Želijo pa si tudi konkretno
pomoč države, ki jim doslej na nji-
hove vloge še ni odgovorila.
Silva Novljan iz Narodne in uni-
verzitetne knjižnice Ljubljana je
Ptujčanom ob prazniku izrekla ve-
liko pohvalnih besed. Dejala je, da
je malo krajev v Sloveniji, ki bi tako
simbolično proslavili svoj praznik
kot Ptujčani - z odprtjem nove
knjižnice. Preteklost so povezali s
mladostjo.
V imenu izvršnega sveta SO Ptuj
je na otvoritvi mladinskega oddel-
ka knjižnice Ivana Potrča govoril
predsednik Branko Brumen. Pou-
daril je, da je nova pridobitev doka-
zala, daje Ptuj odprto mesto za iz-
menjavo kulturnih, poslovnih in
drugih dobrin. Čestital je delavcem
knjižnice, bralcem, dobitnikom
občinskih priznanj in vsem
občanom ptujskeobčineobprazni-
ku.
Tudi pisateljica Branka Jurca,
vdova pisatelja Ivana Potrča, je ob
predaji ključa čestitala delavcem
knjižnice ob odprtju mladinskega
oddelka in dejala, kako bi bil vesel
še Ivan Potrč, če bi dočakal odprtje.
Odprtju novih prostorov je sledil
ogled le-teh in sprejem za vabljene
goste. Na ptujskih ulicah in trgih pa
so se Ptujčani zgosti in drugimi pri-
jatelji veselili še pozno v noč.
•»MG
PTUJ / ZAPLETENE RAZMERE V TFV-JU
Sindikat pelje
v stečaj?
Kronologija dogodkov sega v februar 1994, ko je
Sklad za razvoj kot lastnik ptujskega Agisa prodal del
tega podjetja - Tehnično in fizično varovanje - novima
lastnikoma Marku Baniču in Vladu Karažincu. Ta sta
se za ceno 5300 nemških mark obvezala, da dve leti
iz podjetja ne bosta odpuščala delavcev.
Kot vse kaže, pa so se
predvsem v zadnjih dveh mese-
cih stvari zapletle. Vsaj tako so
poudarili na odprti seji, ki jo je
prejšnji teden sklical Svobodni
sindikat SKEI Agis, katerega
člani so tudi delavci TFV-ja.
Predvidevajo, da se v podjetju
dogajajo stvari, ki niso v skladu z
Zakonom o delovnih razmerjih in
kolektivno pogodbo. Najbolj pri-
zadeti so zaradi nerednega iz-
plačevanja zajamčenih plač, nado-
mestil za malico, prevozne stroške,
regres, neplačevanja dodatkov za
izmensko, nočno in praznično
delo, sumijo pa tudi, da se ne odva-
jajo vsi zakonski in osebni odteglja-
ji, ter ugotavljajo, da se plačilni listi
ne ujemajo z dejanskim stanjem.
Hkrati so izrazili nestrinjanje s po-
litiko države in njeno neprizade-
tostjo ob takšnih in podobnih pri-
merih. Menijo, da bi morala poka-
zati več zanimanja za nekoč svoje
imetje ter v že lastninjenih podjetj-
ih vsaj za nekaj časa vzpostaviti in-
strument nadzora.
Veliko očitkov je padlo tudi na
račun lastnikov podjetja TFV
Baniča in Karažinca, ki se seje nista
udeležila, saj sta imela ta dan že
vnaprej dogovorjene naloge in sta
o tem sindikat pravočasno obvest-
ila, vendar pa je slednji menil, da
gre zgolj za zavlačevanje in prido-
bivanje časa.
Bivši direktor TFV-ja Maks Me-
noni je podrobneje orisal nekatere
dogodke oziroma nepravilnosti, ki
sta jih povzročila lastnika. Brez
njegove vednosti sta spremenila
številko žiro računa, odnesla doku-
mentacijo, štampiljke podjetja ter
v kratkem času dosegla, da je Me-
noni odstopil, njegovo mesto pa je
prevzel solastnik Banič.
O vseh zaznanih nepravilnosti so
prejšnji mesec obvestili tudi
inšpektorja za delo. Uveden je bil
inšpekcijski pregled, vendar ugo-
tovitveni postopek še zmeraj teče,
saj še nisobili pridobljeni in prever-
jeni vsi potrebni podatki, ki pogo-
jujejo ukrepanje inšpekcije dela.
Prizadeti delavci pa so, če se
stvari ne bodo nemudoma začele
razreševati, za 17. avgust najavili
ponovno stavko, s tem da bodo
opravljaji le najnujnejše varovanje.
Seveda je to le ena plat medalje.
Drugoje dan po seji pojasnil solast-
nik in sedanji direktor TFV-ja
Marko Banič.
Pravi, da v zadnjih treh tednih
zaposleni niso izrazili večjega ne-
zadovoljstva, zato ga je vsa stvar s
sindikatom presenetila. Meni, da
je sindikat tisti, ki nagovarja neka-
tere delavce k stečaju podjetja.
Grožnje s stavkami samo pripomo-
rejo k temu, zato je potrebnoob nji-
hovem pojavu delo takoj organizi-
rati drugače, sicer je izgubljeno.
Vendar do stečaja najverjetneje ne
bo prišlo, saj gre za dejavnost, ki je
kontinuirana in družbi potrebna.
Kar zadeva neredno izplačevan-
je zajamčenih osebnih dohodkov
ter drugih dodatkov, zatrjuje, daje
to posledica nerednega plačevanja
opravljenih storitev TFV-jevega
bivšega podjetja Agis, za katerega
se opravi največ dela. Delavci zas-
lužijo med 70 do 80 odstotkov svoje
plače prav tu.
Banič pojasnjuje, da mora TFV
najprej priti na zeleno vejo, saj je
bilo podjetje že ob nakupu za-
dolženo, šele po tem bo možno
poravnati vse obveznosti do delav-
cev. S tem so se, kot pravi, delavci
na enem od sestankov tudi strinjali.
Banič je še povedal, da sta s
Karažincev kot solastnika TFV-ja
zainteresirana za uspešno vodenje
podjetja ter za povečanje obsega
dela, vendar pa brez sodelovanja
zaposlenih tega očitno ne bo moč
doseči.
Razvidno je, da ima vsa stvar več
plati inda ima vsaka stran svoj prav
in narobe. Ostaja pa odprto
vprašanje, kako in kje se bo usoda
TFV-ja dokončno razpletla.
c^D. Sterle
Za uveljavitev strateških tiljev Ptuja
OGROŽENA TEMELJNA RAZVOJNA PRIZADEVANJA IN USMERITVE # BODO TEMELJNE
PROMETNE POTI PTUJ OBŠLE?
Od 15. julija, ko je ptujski izvršni svet sprejel sklep vlade Republi-
ke Slovenije, da naj bi v enem mesecu podal pripombe na odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročenga plana Republike Slvoenije, so v ptujski občini izved-
li vrsto aktivnosti ne samo v okviru občinske vlade, temveč tudi v
predsedstvu občine, strankah in občinah, s katerimi Ptuj interesno
sodeluje in se tudi povezuje.
V ptujski vladi, predsedstvu,
strankah in poslanskih skupinah
namreč ocenjujejo, da bi sprejem
odloka o spremembah in dopolnit-
vah prostorskih sestavin omenje-
nih planov v predloženi obliki imel
za nadaljnji razvoj ptujske občine
in širšega območja katastrofalne
posledice. Odlok spreminja zasno-
vo državnega prometnega omrežja
ter poleg državnega opredeljuje
različne stopnje regionalnih in lo-
kalnih središč. Ker bistveno posega
v pravice državljanov in drugih
oseb, so v ptujski občini mnenja, da
bi ga lahko sprejemali le z zako-
nom.
Ptuj je po svoji velikosti in vpliv-
nem območju na osmem mestu v
Sloveniji. Z uveljavitvijo struktu-
ralnega policentrizma, s katerim
naj bi v bodoče v Sloveniji uveljavili
tri deželna središča, pasoogrožena
temeljna razvojna prizadevanja in
usmeritve, s katerimi je opredelje-
na vloga Ptuja kot središča širšega
regionalnega pomena. Na ta status
je vezana tudi gradnja pyhrnske av-
tomobilske ceste in Panonike, kjer
se prav takobrezslehernih študij in
utemeljtiv skuša izigrati Ptuj. Pri
Panoniki naj bi obveljala severna
varianta, ne več južna. Ptuju se tudi
s tem poskuša odvzeti status
tisočletnega križišča povezave se-
ver -jug, ki naj bi ga prenesli na av-
tomobilsko vozlišče v Mariboru.
Če bodo temeljne prometne poti
v bodoče Ptuj obšle, potem je nere-
alno računati z načrtovanim razvo-
jem. V Ptuju med drugim gradimo
carinsko izpostavo, projekt je bil
podprt tudi na državni ravni, sedaj
pa ga dokumenti na državni ravni
ne vključujejo.
Na četrtkovi razširjeni seji občin-
ske vlade, na kateri so sodelovali
predstavniki parlamentarnih
strank in poslanskih skupin ter
predsedstva skupščine občine, so
podprli strateške cilje Ptuja ter
osnutek pripomb na odlok o spre-
membah in dopolnitvah prostor-
skih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Republike
Slovenije z dopolnitvami, ki jih
bodo udeležencem pogovora pred-
ložili v prihodnjem tednu v podpis.
Dogovorili so se. daje potrebno na-
rediti vse, da bodo ptujske pripom-
be, ki jih bodo poskušali uveljaviti
tudi v širšem prostoru, sprejete; od
tega je namreč odvisna bodočnost
Ptuja in širšega območja.
•»MG
BOSNA IN HERCEGOVl.
NA:BosanskiSrbisopopetkoveij)
letalskem napadu vojaških sil zvg.
ze Nato v soboto vrnili vseh pet ko.
sov težkega orožja,pred temodpei.
janega iz vojašnic sil Združenih
narodov. Bosanska vlada Alij^
Izetbegoviča pa jih je obtožila, jg
so v zaščiteno območjeokrog Sara- i
jeva skrivaj pripeljali veliko nove- ■
ga težkega orožja. Tudi vlada 2R
Jugoslavije je že pretrgala ves
plačilni promet z Republiko
Srbsko, obenem pa dosledno izva.
ja odlok o zaprt ju meja proti Bosni
ki je bil sprejet 1. avgusta. Vodja
bosanskih Srbov Karadžič pravi
da bo vojska Republike Srbske
sama nadaljevala boj "proti vsem
svojim sovražnikom".
RUAND A-ZAIRE: Člani med-
narodne organizacije
brez meja opozarjajo, da begunske
krize še zdaleč ni konec. Zdi se, kot
da se število smrtnih žrtev
zmanjšuje, vendar pa je to le navi-
dežno. V juliju so našteli že okrog
50.000 mrtvih. Predstavniki
UNHRC-ja se bojijo novih poho-
dov beguncev iz Ruande v zairska
varnostna območja. 22. avgusta
poteče francoskim vojakom v Ru-
andi dvomesečni mandat v člove-
koljubni akciji, s katero naj bi
zaščitili civilno prebivalstvo. V
okviru operacije Gabrijel jih bodo
nadomestili britanski vojaki, ki
bodo poskrbeli za logistično pod-
poro in za zagotavljanje tehnične
in zdravstvene pomoči prebival-
cem.
HAITI: Po državnem udaru na
Haitiju jegeneral Raoul Cedras de-
jal, da bo po njegovem mnenju vse-
kakor prišlo do ameriške invazije
na Haiti, hkrati pa napovedal, da
bo terjala ogromno žrtev. Iz ame-
riških vladnih virov pa prihaja
vest, da ameriškega posredovanja
vsaj do sredine septembra še ne bo.
Haitska vlada je še sporočila, da je
proti odstavljenemu predsedniku/
Aristidu sprožila sodni postopek,\
v katerem ga obsojajo veleizdaje na
podlagi pisma, k i ga je poslal sekre-
tarju ZN Butrosu Galiju gledepos-
redovanja tujih vojaških enot na
otoku.
KUBA: Skupina ljudi, ki je ho-
tela v havanskem pristanišču
ukrasti čoln ter brez ustreznih
dovoljenj zapustiu državo, je ubila
dva policista, zatem pa je prišlo do
večjih nemirov, kjer se je s policijo
spopadlo več sto ljudi, ki so de-
monstrirali zaradi slabih živl-
jenjskih razmer v edini realsocia-
listični državi na zahodni polobli.
Kubanski predsednik Fidel Ca-
stro je izjavil, da so demonstracije
del "strategije ameriškega impe-
rializma, ki skuša uničiti kuban-
sko socialistično revolucijo".
JAPONSKA: Pred 49 leti je nad
Hirošimo padla jedrska bomba.
Udeleženci komemoracije v
hirošimskem spominskem parku,
med njimi tudi japonski premier
Tomiči Murajama, so pozvali vse
države sveta, naj se odpovejo jedrs-
ki oborožitvi. Menijo, da bi morali
vsi ljudje spoznati, da pomeni po-
sedovanje in izdelovanje jedrske-
ga orožja zločin proti svetovnemu
miru in človeštvu.
V japonskem pristanišču Joko-
hama pa se je začel deseti svetovni
kongres o aidsu. Šestdnevne kon-
ference se udeležuje več kot U
tisoč znanstvenikov in prizadetih
iz približno sto trideset držav. To
je prva tovrstna konferenca v Aziji-
Na tej celini se virus aidsa ta čas
najhitreje širi, zato predvidevajo,
da bo v 21. stoletju bolnikov z aid-
som v Aziji več kot v Afriki.
ZDA: Organizatorji jubilejne-
ga ročk koncerta na prostem, ki naj
bi obudil znameniti hipijevski
duh iz Woodstocka leta 1969, so se
očitno ušteli. Nekaj dni pre^^
pričetkom enega od dveh predvi-
denih koncertov Bethel '94 v zvez-
ni državi New York so od vseh
50.000 vstopnic prodali le 1650-
Nostalgija se torej slabo prodaja-
Pripravil: D.Sterle
ifgDNIK -11. avgust 1994
poročamo, komentiramo -3
PTUJSKI DAN NA SEJMU V CELJU
Pri Območni obrtni zbornici Ptuj se trudijo, do bi v okviru letošnjega 27.
nnednorodnega obrtnega sejnna v Celju, ki bo od 9. do 18. septem-
bra, organizirali ptujski dan. Tudi letos se bodo predstavili v takšnem ob-
jggu kot v letu 1 993. Dvajset obrtnikov se je odločilo za predstavitev v
p|(viru zbornice, nekateri pa bodo imeli svoje prodajne in razstavne stoj-
nice.
Za 27. mednarodni obrtni sejem v Celju vlada veliko zanimanje doma
invtujini. Ng listi čakajočih je še 1 75 razstavljalcev Skupno je bilo na
voljo 55 tisoč m razstavnih površin, od tega 30 tisoč m pokritih. Razstav-
ni prostor bo razporejen tako, da se bodo kar najbolj približali zasnovi
specializiranih razstavnih enot.
ROMAN TOMANIČ V OBRTNI ZBORNICI SLOVENIJE
Roman Tomanič, predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj, je tudi v
novem mandatu član izvršilnega odbora Obrtne zbornice Slovenije;
vpreteklem mandatu je bil podpredsednik izvršilnega odbora. Od njego-
ve aktivnosti bo v veliki meri odvisno, kako se bodo v republiškem merilu
uveljavljali predlogi ptujskih obrtnikov.
PRIPRAVE NA SEJEM MODA POMLAD POLETJE ^95
Od 21. do 24. septembra bo na ljubljanskem sejmišču že 42. slovenski
sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene konfekcije in ga-
lanterije, obutve, modnih dodatkov, kozmetike in nakita MODA POM-
LAD POLETJE '95. Poleg uveljavljenih domačih tekstilnih podjetij se ga
bodo udeležila tudi tuja. Ker Slovenci sejem mode potrebujemo, bo že
jesenski potekal v duhu ostrejših kriterijev. V času sejma bodo organizirali
več srečanj in posvetov s področja menedžmenta v modni industriji, mar-
ketinga, designa in proizvodnje. Bolj pa naj bi se na letošnjem sejmu
predstavila sekcija tekstilcev pri Obrtni zbornici Slovenije. Predstavili se
bodo tudi tradicionalni udeleženci sejma Društvo modnih delavcev Slo-
venije, pričakujejo pa tudi strokovne srednje šole.
CROSS INTERNATIONAL UREJA V PTUJU
_PROMOCIJSKI CENTER
Pelniška družba Cross International namerava v opuščeni gramoznici
Gradbenega podjetja Ptuj zgraditi zabaviščni park ter sočasno voditi
promocijske aktivnosti. Ker za to dejavnost potrebuje primerne prostore,
ji je ptujski izvršni svet z neposredno pogodbo za eno leto dodelil v najem
bivše prostore delavnice AMD Ptuj na Cvetkovem trgu 4 v Ptuju. Objekt je
v kareju 9, ki se ureja z ureditvenim načrtom, in je predviden za rušenje,
zato je najem časovno omejen.
REKORDNO ŠTEVILO OBISKOVALCEV
_PTUJSKE NOČI
Tradicionalno zabavno prireditev Ptujska po/etno noč je obiskalo okrog
27 tisoč Ptujčanov, veliko pa jih je bilo tudi od drugod. V petek jih je
bilo okrog sedem tisoč, v soboto pa kar dvajset tisoč. Dober letošnji obisk
je organizatorje navdušil, tako da bodo že lahko pričeli priprave na pri-
liodnjo noč - v stilu 1 7. stoletja.
V PRVEM TEDNU AVGUSTA MANJ PRENOČITEV
Potem ko je bilo zadnji teden julija ustvarjenih 1 054 nočitev, jih je bilo
v prvem avgustovskem tednu nekoliko manj, 666. V tem času je v Ptu-
ju in okolici po razpoložljivih podatkih prenočevalo 252 gostov (nekateri
gostinci se namreč vztrajno izogibajo dajanju podatkov), od tega 193
domačih. V muzeju se jih je ustavilo 81 7, informacije pa jih je v turis-
tičnoinformativnem centru iskalo 232.
PTUJ V ITALIJANSKEM VODNIKU PO SLOVENIJI
Izšel je prvi italijanski turistični vodnik po Sloveniji, v katerem so pred-
stavljeni tudi lepote Ptuja, njegova izrazita mestna struktura in kurenti.
NA SREČANJU MEST SREDNJE EVROPE
Ptujski turistični minister Peter Vesenjak bo aktivni udeleženec medna-
rodnega srečanju mest srednje Evrope, ki bo v organizaciji Nacional-
nega turističnega združenja 13. in 14. oktobra v Ljubljani. Referenti in
udeleženci bodo iz dvanajstih držav, Peter Vesenjak pa bo govoril o mar-
ketinškem načrtovanju turizma v mestih ob primeru Ptuja. Sodelovanje
predstavnika Ptuja na tem srečanju je še eno priznanje Ptuju in njegovim
načrtom razvoja turizma.
Pripravila: MG
JflDEM PRI PTUJU / PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA
Tudi v Halozah kulturno^
turistiino društvo
'krajani videmske krajevne skupnosti bodo letošnji krajavni
Pfaznik praznovali posebej slovesno, saj se bo ves avgust in sep-
'^mber zvrstilo veliko prireditev.
^ečja slovesnost bo že v soboto, 13.
'"gusta, ko bodo odprli prenovljeno
'Srišče malega nogometa. Ob deseti
Se bo pričel pozivni turnir za slo-
^^nski revialni pokal, nastopilo pa bo
J^^et ekip v treh skupinah. Ob 16. uri
osta zaigrali še ekipi Videm in Po-
^^žjevekshibicijski tekmi,
^adaljevan je slovesnosti bo v domu
■^ianov Soviče-Dravci, kjer tam-
'^nje kulturno-turistično društvo
"Poreč pripravlja veliko zabave ob
Prtju novih prostorov v domu kra-
J^ov. v soboto ob 20. uri bodo nasto-
'' ljudski godci in pevski zbori iz
^'fl^ulan, Leskovca, Podlehnika in
'drna. Obeta se torej prijeten kultur-
"'večer.
■p
■ ^di nedeljsko popoldne bo za kra-
, ® Sovič in Dravcev slovesno, saj
jj^ ° odprli opremljene prostore
krajanov. Objekt so zgradili
krajani s prostovoljnim delom in de-
narnimi prispevki. Pri nakupu no-
tranje opreme so pomagali številni
sponzorji, na razpolago pa bodo imeli
dvorano,sejno sobo in drugeprostore,
ki jih bodo uporabljali mladi pri
ohranjanju kulturnega življenja in
haloških običajev. Predstavili bodo
tudi bilten Halo, Haloze. Pripravlajo
še padalske skoke, gasilsko vajo gasil-
cev Vidma, Tržca in Leskovca ter
modno revijo in predstavitev modnih
pričesk.
Slovesno pa bo tja do konca septem-
bra, saj pripravljajo videmski kultur-
ni delavci srečanje z gosti v vaškem
domu Pobrežje 10. septembra, v dru-
gi polovici meseca bodo slovesno
odprli novo šolo in športu namenili
odprtje prenovljenega nogometnega
igrišča za veliki nogomet.
Tatjana Mohorko
PTUJ / ZELENI PTUJA OPOZARJAJO
Poletnje je ias dopustov, ki trajajo teden, dva ali tri, 5
tem se seveda zmanjša učinkovitost razliinih služb, ki
skrbijo za naravo. Posledita tega je seveda, da takrat
priinejo delati najrazliinejši "teroristi na naravo".
Tako smo v zadnjih dneh dobili na številko zelenega
telefona 062/773-816 pri Zelenih Ptuja vei prijav, ki
so se nanašale na teroristiine posege v okolje. Naj
opišem le dva takšna primera: opušiena gramozniia
Draženii in ribnik Turnišie.
•••
Na gramoznico Draženci so nas
opozorili domačini, ki so nam po-
vedali, da že več kot teden dni iz nje
vozila podjetja Tampon odvažajo
gramoz v različne smeri, med dru-
gim tudi za gradnjo igrišča na Ptuj-
skl Gori. Po ogledu kraja smo
lahko ugotovili naslednje: v sever-
nem delu gramoznice je nastala
luknja velikosti 25 krat 20 metrov,
katere globine nismo mogli
določiti, predvidevamo pa lahko,
daje globoka do 6 metrov, saj je bil
zraven nje delovni stroj podjetja
H ING iz Maribora, ki lahko naredi
tako globoko luknjo. Odvzemno
mesto gramoza je bilo v celoti na-
polnjeno z vodo, kar pomeni, daje
bil poseg narejen v podtalnico.
Po iskanju informacij pri odgo-
vornih službah in institucijah za iz-
dajo dovoljenj pa smo izvedeli nas-
lednje:
Sekretariat za varstvo okolja in
urejanje prostora: O posegu ne
vedo nič in tudi nobne vloge niso
dobili. Po nekajdnevnem iskanju
se je le našla vloga za priglasitev
manjših gradbenih del v gramozni-
ci, ki jo je vložil vaški odbor
Draženci (bila je brez žiga) in jo je
podpisal g. Pavlica. Po najdeni vlo-
gi je bil opravljen ogled terena,
opravil gaje g. Palčič, in bila izdana
negativna odločba.
Inšpekcijske službe: o delu na
tem terenu ne vedo ničesar. Po ob-
vestilu so takoj reagirali in ustavili
vsa nadaljnja dela z ustno odločbo.
Po iskanju potrebne dokumentaci-
je so ugotovili naslednje: zemljišče
je last Sklada kmetijskih zemljišč
Slovenije in je bilo dano v najem za
pašnik.
Tampon, d.o.o.: Sklenili so po-
godbo z vaškim odborom
Draženci, v imenu katerega je
prišel k njim g. Pavlica. Zaupali so
mu, daje dokumentacija urejena,
zato niso zahtevali, da jo predloži.
Svoja vozila so takoj umaknili. Po-
godba je bila sklenjena za ureditev
okolice vaškega doma. Plačilozato
njihovo storitev bi jim vas poravna-
la zgramozom, ki so ga zato vozili iz
omenjene gramoznice.
KS Hajdina: Krajevna skupnost
je tista, ki zastopa tudi vaški odbor.
Z dogajanji ni bila seznanjena. Do-
bili pa so v vednost vlogo, ki je bila
posredovana na SVOUP. V vlogi
se sklicujejo na zbor občanov, za
katerega na KS ne vedo, saj niso
dobili nobenega zapisnika.
Slednjega so po prejeti vlogi zahte-
vali. Tajnica KS nam je vlogo tudi
prečitala in iz tega je razvidno, da bi
na tem področju uredili ribnik in
nogometno igrišče.
Sosedje: O sestanku ne vedo nič.
Vedo samo to, kar so videli, to pa so
vozila, ki so odvažala gramoz.
POVZETEK: Izvsega tega lahko
hitro ugotovimo, da je šlo za kla-
sičen primer terorizma nad okol-
jem, ki ni imel podlage v papirjih,
kot se to velikokrat zgodi. Na
državi pa je, da akterje tega dejanja
primerno kaznuje.
• ••
Dan za tem ponovno telefon in
prijava, da iz ribnika Turnišče
izpuščaje vodo in da se suši. Klicali
so lovci in želeli vedeti, kdo je to na-
redil in ali so kakšne osnove za to.
Inšpekcije: Z dogodkom so bili
seznanjeni nekoliko pred nami,
zato so že reagirali in zaprli zapor-
nice pri iztoku vode. Dobili so tudi
informacijo, daje to naredil lastnik
ribogojnice Berlek v Pobrežju, ki
naj bi imel ribnik v najemu.
Ribogojnica Berlek: Ribnik Tur-
nišče so s pogodbo vzeli v najem od
Sklada kmetijskih zemljišč Slove-
nije. V njem želijo vzgajati mladice
za ribogojnico Medvedce. Vodo so
izpustili, ker želijo pripraviti sana-
cijski načrt za ribnik; pripravili ga
bodo skupaj z Vodnogospodar-
skim birojem iz Maribora. Po
krajšem pogovoru se dogovorimo,
da se voda iz ribnika ne bo več
spuščala brez nadzora pristojnih
služb in da se v začetku septembra
sestanemo vsi, ki imamo interese
pri kompleksu Turnišče.
Zavod za naravno in kulturno
dediščino Maribor: ne vedo nič,
kaj se pravzaprav dogaja, pa bi mo-
rali, saj je to vendar del zaščitene
naravne dediščine.
PredsednikIS SO Ptuj: "Saj to ne
more biti res!"
Sklad kmetijskih zemljišč Slove-
nije - izpostava Ptuj: trenutno so
na dopustu, v naslednjem tednu se
lahko sestanemo.
Ribiči: Ne vedo točno, kaj se do-
gaja. SO Ptuj jim je dala s pogodbo
v upravljanje vse vodne površine v
občini injih ni nihče vprašal za dov-
oljenje za poseg. Že dalj časa pri-
pravljajo sanacijski načrt za ribnik.
POVZETEK: Dejanje, ki ne
more imeti opravičila, bi lahko ob
počasnem reagiranju ljudi imelo
velike posledice. Ni pa nam jasno,
kako lahko spomenik oblikovane
narave, ki je bil zavarovan z repu-
bliškim odlokom (Ur. I. LRS 21/51)
in občinskim odlokom (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj,
14/79), kratko malo preide v posest
Sklada kmetijskih zemljišč in ga le
ta daje v najem preko razpisa v
Kmečkem glasu za intenzivno
kmetijsko proizvodnjo, kar vzreja
ribjih mladic prav gotovo je.
Zeleni Ptuja upamo, da se
takšna teroristična dejanja nad
naravo ne bodo več dogajala, če pa
se bodo, naj tisti, ki to poskušajo,
vedo, da ljudem ni vseeno, kaj se z
naravo dogaja.
Stanko Žunec,
Zeleni Ptuja
PTUJ / KREPITEV POVEZAV V SLOVENIJI_
Mesfo uveliavlia odprtost
Predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher in predsednik
IS SO Branko Brumen sicer ne potujeta v tujino, zato pa toliko
intenzivneje obiskujeta sosednje in druge občine v Sloveniji. V
prejšnjem tednu sta bila na primer v Kranju in v Ljutomeru.
"Vse skupaj izhaja iz nove pozici-
je Ptuja in iz tega, da je Ptuj odprto
mesto za izmenjavo kulturnih, pos-
lovnih, športnih in drugih dobrin.
Širi prijateljstvo v okviru interesov
funkcionalnega povezovanja (re-
gionalizacije) med slovenskimi
mesti in prostorom. V tem okviru
sta že nastali skupnost obmejnih
občin in skupnost starih mest, ki že
pridobiva vlogo programskega lo-
bija. Po dogovoru z ministrom za
okolje in prostor dr. Gantarjem je
skupnost dobila pooblastilo za iz-
delavo dela nacionalnega progra-
ma stanovanjske gradnje, ki se
nanaša na prenovo starih mestnih
jeder. Gre za to, da bi z državnimi
sredstvi podprli prenovo starih
mestnih jeder. Temu naj bi name-
nili enega prihodnjih razpisov sta-
novanjskega sklada. Na tem po-
dročju delamo v interesu vseh sta-
rih mest in drugih, čeprav v bistvu
delujemo kot lobi. Pogoj za sodelo-
vanje pa je, dabodo imela mesta ce-
lovite projekte revitalizacije starih
mestnih jeder, ki zagotavljajo tudi
spremembo infrastrukture, kultur-
ne, poslovne in socialne strukture v
starih mestnih jedrih.
Za vključevanje vskupnost starih
mest obstaja veliko zanimanje. Ta
je odprta za vse, ki so pripravljeni
sodelovati, če razpolagajo s celovi-
timi načrti prenove in želijo aktiv-
no sodelovati v uveljavljanju po-
mena starih mest v slovenski nacio-
nalni strategiji.
Obiski predstavnikov ptujske
občine so predvsem interesnega
značaja. Pri tem sozlasti v ospredju
vprašanja prenove starega mestne-
ga jedra in turistične strategije, to-
rej področij, na katerih je ptujska
občina v prednosti pred drugimi. V
slovenskem prostoru iščemo part-
nerje, ki so Ptuju enakovredni,
čeprav država Ptuju njegove nove
vloge še ne priznava. Poleg mest v
okviru obeh skupnosti, ki ju še kre-
pimo, sodelujemo s Kranjem, Lju-
tomerom, Novo Gorico, pa tudi z
Novim mestom, Celjem in nekate-
rimi drugimi. Našjeciljje,daplete-
mo mrežo prijateljev Ptuja v Slove-
niji. S tem želimo spremeniti viden-
je Ptuja iz Slovenije, ki še vedno
vidi Ptuj kot malo lepo mesto na ru-
ralnem območju. Po vseh podatkih
pa mu pripada 8. mesto v Sloveniji,"
je o obiskih predstavnikov ptujske
občine v drugih mestih in o pleten-
ju mreže prijateljev Ptuja v Sloveni-
ji na osnovi interesov povedal
predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Ptuj Branko
Brumen.
•»MG
TOVARNA EMI POUCANE
Težavam ni videti Ironcci
Pisali smo že, da je pred dobrim mesecem prevzel vodstvo
nekoč cvetoče poljčanske tovarne svetil EMI Franc Jug. Še
pred njegovim prihodom je firma tonila čedalje globlje, izgle-
dov, kljub velikemu optimizmu novega direktorja, ki je imel
veliko idej, kako podjetje rešiti, je vse manj.
Vzrok je prezadolženost in nikjer ni nikogar, ki bi jim bil pripravljen
še posojati denar. Najhuje pa je, da delavci še do sedaj niso dobili iz-
plačanih niti aprilskih plač in zato stavkajo. Žal podjetje ne izpolnjuje
tudi nobenega od pogojev za republiško pomoč pri klasični sanaciji
podjetja.
Po m nenju Franca Juga se bo usoda 160-članskega kolektiva najhitre-
je razpletla s skorajšnjo uvedbo in izvedbo stečajnega potopka, saj čas
ne dela v njihov prid. Delavci pa očitno ne verjamejo direktorju, da bi
lahko z dokončanjem začete proizvodnje v kratkem zagotovili dve
mesečni plači.
^VT
4 • PO NAŠIH KRAJIH
11. AVGUST 1994 TEDNl|t
SVETINJE / USPEŠNO ČETRTO SVETINJSKO POLETJE
Letošnje četrto Svetinjsko poletje se je prievesilo v drugo polovico. Do sedaj so opravili že
štiri raziskovalne tabore: ekološko, biodinamično kmetijstvo, ohranjanje socialno-etno-
loškega izročila, urejanje kulturno-izobraževalnega centra Svetinje, konec minulega tedna
pa so sklenili prvo Pogačnikovo delavnico zdravljenje Zemlje.
v tem tednu poteka že lansko leto začeti raziskovalni tabor bio-
turistična vas Bukovica. Do izpolnitve njihovega programa pa je
ostala v drugi polovici avgusta samo še druga Pogačnikova delav-
nica zdravljenja Zemlje, ki bo tokrat v Tolminu, ter v drugi polovici
septembra delavnica VVilliama Blooma z naslovom Pokrajina,
duše in angeli.
Gostje raziskovalnih taborov so
bili mladi iz vseh vetrov, je pouda-
ril Goran Sester, direktor Mikro-
kosmosa iz Ljutomera, pod kate-
rega sodi Svetinje. Tiste iz zahod-
ne Evrope in Amerike posebej za-
nima življenje v teh krajih, zato so
enega izmed taborov posvetilki
nadaljnjemu urejanju in oživljan-
ju nekdanje šolske stavbe.
Svetinje sem obiskala v času, ko
je bil tam Marko Pogačnik z ude-
leženci svoje delavnice. Zmotila
sem jih pri uglaševanju treh kam-
nov, ki so jih postavili med sve-
tinjsko cerkvijo in staro šolo in
imajo tudi sicer svojstveno vlogo.
Zanimivo je bilo videti to pisano
druščino, od rosno mladih dija-
kov srednjih šol in študentov do
ljudi med petdesetimi in šestdese-
timi leti, ki so si na robu nekdan-
jega šolskega igrišča postavili
šotore. Med njimi je bila samo ena
tujka - alzaška Francozinja, drugi
pa so, po govoru sodeč, prišli iz
raznih krajev Slovenije.
"Zdravljenje Zemlje je aktivni
in ustvarjalni odnos vsakega ude-
leženca do Zemlje, kraja, kjer
smo, in krajine. Učimo se novega
odnosa, predvsem pa spoznavam-
no, kaj je bistvo krajev, kaj pome-
nijo za deželo, kaj dajejo deželi in
ljudem, ki tod prebivamo. Pri tem
pa spoznavamo tudi globlje, ne-
vidne življenjsko-energijske raz-
sežnosti, duhovne dimenzije kra-
jev, njihovo povezanost z vsebino.
S pomočjo umetnosti, kot je petje,
z zdravljenjem z barvami in dru-
gim se potem ukvarjamo z nekate-
mi problemi, ki jih kraji imajo,
odkar ljudje ne znamo več na har-
monični način ravnati z njimi," je
povedal Marko Pogačnik. V slo-
venjegoriški pokrajini okoli Sve-
tinj in Jeruzalema se vsakič lotijo
nekaterih preprek, ki jih je
predvsem v novejšem času človek
prinesel v pokrajino, in jih po-
skušajo odstraniti.
Med kraji, ki so jih v tednu dni,
kolikor je delavnica na Svetinjah
trajala, so obdelali tudi ormoški
grajski park. "Park je čudovit, s
krasnimi drevesi. Posebej me je
presenetilo, ker je zelo ohranjen.
Čestitam krajanom, da se tako bri-
gajo zanj. Udeležencem želim po-
kazati točke v parku s posebno
energijo, zdravilne za človeka. Na
teh mestih bomo poskušali okusi-
ti njihovo kvaliteto in jih tako raz-
likovati med seboj. To bo za nas
posebno dobra šola," je pojasnil
Marko Pogačnik.
Druga delavnica bo potekala v
Posočju, kjer bodo obiskali tudi
"svete kraje". Radovedna sem bila,
kateri so ti kraji v Prlekiji in na
Primorskem.
"Izraz sveti kraj jemljem dobe-
sedno. To so kraji, ki 'svetijo', ki
premorejo posebno energijo in
predstavljajo duhovne in energij-
ske centre za deželo. Iz njih se
dežela napaja, so kot nekakšni po-
membni organi. Takšni kraji so
pogosto označeni z romarskimi
Marko Pogačnik
cerkvami. Ljudje so imeli v prete-
klosti poseben sakralni odnos do
teh krajev. Mi skušamo na mode-
ren, sodoben način razumeti to sa-
kralnost. Najbližji nam je Jeruza-
lem, tudi Ormož na robu dravske
vdolbine, park v Murski Soboti,
Bogojina, šli bomo tudi na
Srebrni breg ter sveto Trojico pri
Lendavi," je razložil Marko
Pogačnik.
Preden sem se poslovila od pri-
jaznik udeležencev Pogačnikove
delavnice ter od Marka, sem raz-
mišljala, da se jim prihodnje leto
pri taboru pridružim še sama, kaj-
ti radovednost je velika.
Vida Topolovec
Udeleženci Pogačnikove delavnice ob oglaševanju kamnov med šolo in
cerkvijo.
Ogenj in €erkev
Ljubljanski nadškof in me-
tropolit dr.Alojz Sušter je ob
nedavnem pogovoru z delega-
cijo ljudskega krila Slovenskih
krščanskih demokratov (vodja
Ivan Omen) izrazil svojo
zaskrbljenost "nad sedanjim
stanjem v naši družbi". Uradno
sporočilo sicer ne precizira, za-
radi česa je nadškof še posebej
zaskrbljen.
Vsekakor pa je zanimivo, da
so se prav zadnji čas pojavila v
javnosti povsem določna nami-
govanja tudi v zvezi z neureje-
nimi odnosi med slovensko
državo in slovensko Cerkvijo.
Vlada je sicer že pred dvema le-
toma ustanovila posebno
mešano vladno-cerkveno ko-
misijo (predsednik Lojze Pe-
terle), ki naj bi proučila in raz-
rešila vsa odprta vprašanja med
Cerkvijo in državo in hkrati
pripravila pogoje za sklenitev
meddržavnih sporazumov med
Slovenijo in Vatikanom. Ven-
dar pa se pri delu te komisije
marsikaj zatika, to pa je bilo
zelo očitno tudi ob nedavnem
televizijskem nastopu glavne-
ga vladnega predstavnika v tej
komisiji Lojzeta Peterleta (zu-
nanjega ministra in predsedni-
ka Slovenskih krščanskih de-
mokratov) in glavnega pogajal-
ca s strani Cerkve dr. Antona
Stresa. Po vsem sodeč v komisi-
j i ravno ne prevladuje spoznan-
je, da je potrebno po obdobjih
različnih skrajnosti tudi (nove)
odnose med državo in Cerkvijo
urejati na obeh straneh strpno,
premišljeno in tako, da bi se
izognili kakršnimkoli novim
ekstremizmom in rešitvam, ki
bi verne in neverne kakorkoli
postavljali v neenakopraven
položaj. Tega b i se mogla še po-
sebej zavedati Cerkev, ki je bila
kot pogosto poudarja, sama
žrtev takšne politike v prete-
klosti. Cerkev zdaj zelo pogosto
opozarja, da država prepočasi
in neučinkovito rešuje odprte
probleme (in zahteve) Cerkve.
Pri tem bi bilo seveda treba
ločiti, ali gre za počasnost zato,
ker glede posameznih odprtih
vprašanj in dilem še ni povsem
jasnih odgovorov in
soglasja v družbi, ali
pa za zavestno zav-
lačevanje. Vsekakor
pa ne bi kazalo hiteti
s (enostranskim) vsiljevanjem
rešitev (ne glede na to, s katere
strani prihajajo). Sicer pa se
glede hitrosti tudi Cerkev rav-
no ne more pohvaliti s kakšno
posebno učinkovitostjo pri
vzpostavljanju prepotrebne (in
edino logične) popolne "slove-
nizacije" cerkvene oblasti v
Razkrižju.
VERONAUK ALI KAJ
DRUGEGA
Poznavalci razmer opozarja-
jo, da je Cerkev najbolj nezado-
voljna zaradi počasnosti in raz-
lik pri reševanju financiranja
cerkvenih dejavnosti, mesta
Cerkve v javnih šolah in zaradi
oklevanj pri izvajanju danacio-
nalizacije, po kateri naj bi Cer-
kvi pripadlo kar precejšnje pre-
moženje, še zlasti kakšnih
24.000 ha gozdov. Cerkev tudi
opozarja, da se ustavni princip
o ločitvi Cerkve od države v
Sloveniji napačno pojmuje in
tolmači kot nekakšno izkl-
jučevanje Cerkve iz javnega in
političnega življenja. Cerkev
meni, da ta definicija pomeni
samo dva samostojna in avto-
nomna strokovna subjekta, ki
se lahko med seboj dogovarjata
in sporazumevata.
Veliko dilem in pritiskov je
bilo doslej glede pouka verou-
ka, ki po nekaterih "civilnih"
predstavah naj ne bi bil klasični
verouk v rokah Cerkve, ampak
poučevanje o religijah, ki ne bi
bilo nujno zgoščeno zgolj na en
poseben predmet. Cerkev ima
glede taga drugačno mnenje.
Mile Šetinc v komentarju v Re-
publiki opozarja, da se Cerkev
zavzenma za "vstop v laičnešole
prek obveznega izbirnega"
predmeta, ki sicer ne bi bil ve-
rouk v pravem pomenu te bese-
de, pač pa kakšna njegova aka-
demizirana inačica, ki bi Cer-
kvi omogočila prikriti mono-
pol nad poučevanjem etike v
šolah. Predmet naj bi poučevali
med rednim šolskim poukom,
in to kar od predšolske vzgoje
do zaključka srednje šole ..."
Šetinc (ki pripada Drnovškovi
Liberalni demokraciji) v zvezi
s tem izraža vrsto dvomov in
strahov, da se skuša slovenska
Cerkev (znova) povzpeti na po-
sebno odločujoče mesto v slo-
venski državi. Izhodišče za
Šetinčev komentar je "upor"
odbora za šolstvo Liberalne de-
mokracije, ki se je uprl "kom-
promisarstvu" svojih mini-
strov v mešani vladno-cerkve-
ni komisiji v zvezi z uveljavl-
janjem verouka v šolah. Libe-
ralni ministri so namreč v tej
komisiji podprli predlog iz cer-
kvenih krogov o uvedbi "izbir-
nega predmeta" o religijah z
učitelji, ki bi jih usposabljala
Teološka fakulteta, predlagali
pa bi jih škofi in nadzorovali
cerkveni krajevni ordinariji.
Šolski odbor Liberalne demo-
kracije v zvezi s tem med dru-
gim meni, da lahko predmet o
religijah poučujejo samo laični
strokovnjaki, ki si bodo prido-
bili ustrezno kvalifikacijo na
laičnih fakultetah. Odbor pou-
darja, "da je novi predmet lahko
samo izbiren in nekonfensio-
nalen"!
"Upor" znotraj Liberalne de-
mokracije napoveduje še zaple-
tene težave pri usklajevanju
med državo in Cerkvijo, hkrati
pa to predstavlja tudi novo do-
datno breme za predsednika
vlade in predsednika Liberal-
ne demokracije dr. Janeza
Drnovška.
ZAKAJ GORI?
Konec preteklega tedna so
uradno sporočili, da je uspelo
pogasiti gozdne požare na Pri-
morskem, ki so uničili več kot
1.000 ha gozdov. Začetna
neučinkovitost pri gašenju teh
požarov bi morala biti resno
opozorilo. Na slovenski televi-
ziji so skušali največ grehov in
kritike za neučinkovitost pri-
pisati predvsem lokalnim ga-
silcem in lokalnim dejavni-
kom. Vendar ne gre samno za
to. Presenetljivo in skrb zbuja-
joče je, da slovenska država kot
celota ni pokazala pripravlje-
nosti in sposobnosti, da se hitro
in učinkovito upre takšni na-
ravni katastrofi.
Preprosto ni moč verjeti, da
je bil razplet nekajdnevne
požarne drame odvisen od raz-
ličnih kompentenčnih in dru-
gih sporov med lokalnimi in re-
publiškimi organi. Prav never-
jemo je, da se je republiški štab
za civilno zaščito sestajal
Ljubljani in odlašal, kot dal
bila Primorska nekaj sto kili
metrov oddaljeno območi'
Obiski in izjave obrambnej
ministra na mestu požarov f
so delovali bolj kot propagan'
ne parade kot pa poskus zaf
koordinirane akcije. Sicer pa^
se mnogi spraševali, kje je i"
tranji minister, kje so drui
pristojni organi. Ob koncu tu'
vlada kot celota ni poskrbela^
detaljnejšo analizo vseh vrok"
in vseh odgovornih za požaf"
katastrofo.
Gre preprosto za to, dal*
morala samostojna slovens''
država tudi ob različnih naf^'
nih katastrofah dokazov^'
svojo učinkovitost in organiz"
ranost. Kako je mogoče,
Sloveniji vlada ni sposobna,
bi v primeru potrebe - in ta P"
treba je tokrat na Primorsk«;
očitno obstajala - organiz*^
in mobilizirala potrebno št^*^,
lo gasilcev, vojakov in drug'
Zakaj je na primer ni
va gasilstvu z drugih slo^f,
skih območij, da bi se vkli''^^
reševanje težav na Pri"'
skem?
c»JakKoprf^
Življenje je, pa čeprav brez dogodkoi
v ponedeljek je v ptujskem gledališču Gledališče ZATO. v režiji Sama Streka p^
mierno uprizorilo lonestovo Plešasto pevko.
Moč umetnosti je v njenem učinkovanju ne glede na prostor in
čas in resnica umetnosti je prav zato bolj resnična od resnice zgo-
dovine. Ne velja le za tebe, tu in zdaj, pač pa za vse, vedno in povsod.
Čeprav v Plešasti pevki
spremljamo Angleže - prav nanje
je namreč francoski dramatik leta
1948 "obesil" svojo prvo antidra-
mo - in so tokrat igrali Angleže
slovenski igralci, je lonescova ali-
as Strelčeva resnica udarila ptuj-
ske gledalce. Ne sicer takoj, saj do-
gajanje na odru ni vzbujalo
sočutenja in s tem povezane katar-
ze, pač pa predvsem smeh in
aplavz. Resnica je prišla nekoliko
kasneje.
Da smo v resničnosti te resnice
vsi enaki, posredno povesta že lo-
nescova zakonska para Smith in
Martin, ko si pripovedujeta o
svojih znancih, ki se vsi enako
pišejo, nosijo enako ime, vsi so
trgovski potniki in so tudi sicer
povsem enaki.
Ker v tekstu ni usodnega zaple-
ta (saj se pogovori spletajo okoli
bizarnih, po drugi strani pa tako
filozofskih vprašanj, kot je: ali je
zmeraj, ko pozvoni pri vratih,
nekdo tam in želi vstopiti ali je to
povsem drugače), seveda ni moglo
biti odrešujočega razpleta in prav
zato gledalec ni mogel vzpostaviti
nikakršnega čustvenega razmerja
do likov in igralcev na odru. Toli-
ko bolje. Zdi se, da je želeni
občutek, ki naj bi ga dosegla upri-
zoritev pri gledalcu, tako ali tako
prav občutek odtujenosti.
ŠMARTNO NA POHORJU
Sreianie
muzikantov
in peviev
v nedeljo se obeta v Šmart-
nem na Pohorju prijeten popol-
dan: na ploščadi pred osnovno
šolo bo potekalo družabno
srečanje, popestreno z
domačimi, že skoraj pozablje-
nimi običaji ter petjem va-
berških fantov in igranjem god-
cev pihalne godbe iz Frajhaj-
ma.
Kot nam je povedala Brigita
Hren, umetniški vodja va-
berških fantov in avtorica ne-
deljskega srečanja, bodo izku-
piček prireditve porabili za nove
uniforme frajhajmske godbe.
<=&■ Vida Topolovec
Služkinja Maša Židanik in Po-
veljnik gasilcev Gorazd Jakomini
sta s svojim razgaljenjem in
tuširanjem v poletnem nalivu ob
koncu predstave vzbudila vedenje
o tem, da sta čista, iskrena in edi-
na čustvena v nasprotju z zakonci
Smith in Martin, ki so prav zato še
toliko bolj izpraznjeni. Eden od
zunanjih znakov njihove iz-
praznjenosti je tudi množica be-
sed, ki pravzaprav ničesar ne po-
vedo.
Zanimivo je, da sta v obeh parih
dominantni ženski, ki ju igrata
Tadej Toš in Gregor Geč. Domi-
nantni sta že zaradi svoje korpu-
lentnosti, pa tudi zato, ker "imajo
ženske vedno prav, pa četudi ni-
majo prav". Ženske imajo v viden-
ju Sama Strelca očitno mnogo
močnejšo vlogo (spomnimo se
lanskoletne uprizoritve Sartrovih
Zaprtih vrat), kot si to moški do-
volijo priznati v vsakdanjem živl-
jenju. Da ženske igrajo moški, je
tako na nek način celo absolutno
prav, odrski vlogi pa da dodaten
čar.
Nešo Tokalič je kot Gospod
Martin zaigral "pravega" Angleža.
Brez posebnega izpostavljanja je v
podrobnostih izdelal vlogo v na-
sprotju z Vojkom Belšakom kot
Gospodom Smithom, ki je imel več
opraviti s samim seboj in vsem
okoli sebe in je tako morda prj^
nil nase več "pogledov". ^
Prvo prijetno preseneče«.
predstave je bila zamisel glasb^^
opremljevalke in koreograf^
Vesne Tomšič, in sicer kratek nj^
top Pevke Stanke Vauda, ki jesj^j
di občinstva prezentno zapelj|^
se nato "umaknila" iz predstav^
Svoj glas pa je prispeval še igrj]^
Igor Samobor.
Tisti, ki jih na odru ni bilo vid,
ti, so pa k predstavi bistveno prjj
pevali, so dramaturginja Romat
Ercegovič, kostumografinja G^,
dana Gašperin, lektor Aljoi
Arko, odrski mojster Andreje
zerl, lučni in zvočni mojstj
Tomaž Bezjak, frizer in mask;
Sašo Fenos, fotograf Stanko I
bec, tajnica Iris Zupane in sevei
scenografinja Mirjana Koren.
Pri scenografiji bi se veljalo
za hipec ustaviti. Scenski eletne
ti, kot so dež, bazenček, premic
rolete in ne nazadnje avtomob
so za ptujski in tudi za marsikati
drugi oder predvsem zaradi sv(
zahtevnosti dokaj neobičajni,
življenju odtujeni drami in odsi
nosti zgodbe pa so za sodobne
človeka skoraj nujni, saj leta
lahko uvidi, da je s svojimi pn
meti povezan bolj kot s samim
boj in svojimi bližnjimi. Če
režiser Samo Strelec z aktualiza
jo lonescove Plešaste pevke ho
povedati tudi to, mu je povsi
uspelo.
Milena Zupanu
LENARŠKE NOVICE
..............■yMHm>m
NOVA BENCINSKA ČRPALKA
Ob magistralni cesti Počehova - Ihova pri lenarški hladilnici na»
nova Petrolovabencinskačrpalka. Izvajalec del jegradbenopodjetjeKoi
struktor iz Maribora.
Zraven črpalke bo trgovina z okrepčevalnico ter avtopralnica, vulkan
zerstvo in avtomehanična delavnica. Kot nam je povedal vodja gradbiši
Andrej Šeško, dela potekajo po načrtu in jih bodo končali do konca sej
tembra.
VODE ŽE ZMANJKUJ
V nekaterih lenarških krajevnih skupnosti že zmanjkuje pitne vode
jo morajo dovažati s gasilskimi cisternami. Največje pomanjkanje jei
območju Jurovskega Dola, Voličine,Ščavnice in Cerkvenjaka.Česebos
dan je sušno obdobje nadaljevalo, pričakujejo, da bodo usahnili tudi nek
teri vodni viri, iz katerih se napajajo vaški vodovodi.
BRESKVE DOBRO OBRODIl
Sadjarstvo iz Lenarta je zadovoljno z letošnjo letino breskev, saj sod
bro obrodile. Prodajajo jih v lenarški hladilnici. Maloprodajna cena zal
logram je 140 tolarjev, in kot nam je povedal vodja hladilnice Božidar K
lar, je med kupci zanje veliko zanimanja.	Marija Slodnjak
f<0DNIK -11. AVGUST 1994
IZ NAŠIHKRA.IEV -5
'JjioJA DEŽELA / LEPA, UREJENA IN ČISTA
fkrb za okolje -
skrb za kvaliteto iivlienja
Urejenost kraja je sestavni del turistične ponudbe nekega območja. Tega se še
posebej zavedajo v vseh slovenskih krajih, ki se vključujejo v tekmovanje Moja
Ježelo - lepa, urejena in Usta.
Letos se v to akcijo Turistične
^eze Slovenije, ki poteka pod po-
l^rovitcljstvom ministrstva za ok-
oljein prostor, vključujejo tudi po-
ljj.ijske postaje, vojaški objekti,
l^opališča, Mercatorjeve prodajal-
ce, Slovenske železnice, gasilski
(joniovi, bencinske črpalke, med-
narodni mejni prehodi terosnovne
jp srednje šole. Iz ptujske občine se
22 naslov najboljše šole v Sloveniji
potegujeta dve osnovni šoli.
Ocenjevanje krajev v prvem kro-
gu je pokazalo, da se izboljšuje ka-
i;ovost življenjske ravni ljudi. Ko-
misija Turistične zveze Slovenije si
je ogledala vse kraje, ki so v pristoj-
nosti republiške komisije, šole,
zdravilišča, izrazito turistične kraje
in večja mesta. V prvem krogu je
ocenila 45 krajev. Podelitev priz-
nanj najboljšim bo predvidoma 25.
novembra.
V	skupini "večja mesta" vodi po
prvem krogu ocenjevanja Maribor,
kije zbral 8739 točk, drugi je Kranj,
tretja pa Nova Gorica; Ljubljana je
šele sedma. Med izrazito turis-
tičnimi kraji vodi Kranjska Gora,
drugi je Bled, tretji pa Radenci.
Med srednjimi šolami za gostinst-
vo in turizem je na prvem mestu
ljubljanska, sledita mariborska in
radenska šola. Pri večjih zdravi-
liščih so prvi Radenci, druge Mor-
avske Toplice in tretje Terme
Čatež. Pri manjših zdraviliščih vo-
dijo terme Topolšica, drugi je ter-
malno klimatski center Zreče, tret-
je pa Terme Ptuj.
V	Ptuju si zelo prizadevajo, da bi
tudi letos zmagali med turističnimi
kraji. V turističnem društvu sproti
odkrivajo napake v okolju ter z nji-
mi seznanjajo odgovorne, da bi jih
čimprej odpravili. Ptuj sodi med
najlepše ocvetličena mesta v Slove-
niji tudi po zaslugi svojih prebival-
cev. Kljub prizadevanjem večine
pa je v mestu še prisotno one-
snaževanje: na ulicah je še vedno
najti cigaretne ogorke kljub števil-
nim posodam za odpadke. Zato ne
bo odveč ponovno spomniti, da je
stanje v okolju v največji meri od-
visno od prebivalcev samih. Manj
bo onasneževanja, večja bo kako-
vost življenja. V razmislek tistim, ki
še vedno prosto odmetavajo ciga-
retne ogorke, pa podatek, da en ci-
garetni ogorek okuži 40 litrov pitne
vode.
•^MG
Danieli V spomin
Skoraj leto dni je minilo, od-
kar smo se v Hildnii, mestecu
blizu Dilsseldorfa v Nemčiji,
poslovili od Danile Vindiš, 24-
letne mladenke, kije dolga leta
delala v^ tamkajšnjem sloven-
skem društvu.
Bila je hčerka ustanovitelja in
dolgoletnega podpredsednika
društva, soorganizatorja slo-
venske šole in vodje ansambla
Statenberg, rojaka iz Leskovca
pri Ptuju Ernesta Vidoviča. Je
torej kaj nenavadnega, da je Da -
niela že od najzgodnejših
otroških let razveseljevala Slo-
vence, zbrane na prireditvah v
Nemčiji, s svojim igranjem in
petjem in da je tudi pozneje so-
delovala pri društ\>enem življen-
ju?
Daniela je obiskovala
nemško in slovensko osnovno
šolo, v času nemških počitnic je
hodila tudi na OŠ Breg v Ptuju,
nato pa se je izučila za poklic fri-
zerke. V Sloveniji - v Lenartu se
je odločila za družinsko življen-
je, a ga žal ni uživala dolgo, saj je
kmalu neozdravljivo zbolela in
po treh letih mučnih medicin-
skih poskusov, da bi ji vrnili
zdravje, umrla. Od nje smo se
poslovili znanci in prijatelji v
Hildnu in Lenartu. Daniela pa
še vedno živi v spominu vseh, ki
nas je osrečevala.
SKŠD" Maribor" Hilden
Kazen za neposlušnost?
Ko spremlja podatke o letošnji
prodaji ribeza in drugega jago-
dičevja, se človeku vprašuje, v
kakšni državi živimo, da se tako
obnaša do pridelovalcev. Mnogi
so letos lep pridelek pustili gniti v
nasadih, saj bi s stroški obiranja
bila njihova škoda še večja.
Vsi, ki so pred leti sadili ribez, so
sklenili večletne pogodbe s prede-
lovalci, ki še veljajo, vendar jih
nihče ne upošteva. Slovenjego-
riški kmetje so prav te na.sade sadi-
li pod okriljem države in z denar-
jem iz sklada za demografsko
ogrožena območja. Danes pa so
razočarani in tudi zmedeni, saj jim
ta ista država očita, zakaj so tako
trmoglavi ter ne posekajo ribeza,
ker je to nedonosen pridelek. Po
njihovem mnenju namreč zahod-
noevropski kmetje tako dobro
živijo zaradi tega, ker se vedno
znova prilagajajo razmeram na
trgu. Ponudbi in povpraševanju.
Seveda nam stvari postanejo
bolj jasne, ko primerjamo stand-
ard slovenjegoriškega polkmeta
ali pa avstrijskega, ki ima dovolj
denarja, da preko raznih zavaro-
valniških družb lahko svoj pride-
lek zavaruje proti toči ali drugim
naravnim katastrofam. Dobi pa
tudi ustrezno odškodnino, če ga
kljub kvaliteti ne more prodati na
domačem trgu.
Da pa naši niso tako "zavrti", kot
jih imajo nekateri od odgovornih.
ki bi jim morali prav v taki situaciji
priskočiti na pomoč, pove tudi to,
da tudi oni zahtevajo od države
odškodnino. 26. člen ustave Repu-
blike Slovenije namreč govori, da
so v primeru, ko pride do izpada
dohodka, pridelovalci upravičeni
do posebnega nadomestila. Ko
smo ministra za kmetijstvo Jožeta
Osterca povprašali o tem nado-
mestilu, nam je ogorčeno povedal,
da resorno ministrstvo nima nalo-
ge prodajati kmetovih pridelkov.
Nadomestilaza gnili ribez ne bodo
dobili, pa tudi če o tem govori člen
v ustavi, saj so že lani vsem pridelo-
valcem ribeza povedali, da ne
bodo subvencionirali odkupne
cene. Na našo pripombo, da pa no-
beno ministrstvo ne dovoli uvoza
pridelka, kateregaje prevečdoma,
pa je dodal, da tudi pridelovalci v
Nemčiji in drugod že opuščajo na-
sade ribeza, ker ni dobička, saj v
nekaterih državah zaradi cenene
delovne sile pridelajo cenejši ri-
bez. Država Slovenije namreč
nima denarja, da bi ga takole raz-
metavala. Minister pa nam ni po-
vedal nič konkretnega, kaj naj
kmetje nasadijo na sedanjih plan-
tažah ribeza, da bi bilo bolj dono-
sno in bi lahko prodali.
Nismo se mogli znebiti grenke-
ga občutka.da v Sloveniji ne boveč
kaj pridelovati. Miniter je tudi pre-
pričan, da ustrezne kmetijske sve-
tovalne službe dobro opravljajo
svojo delo na terenu in da trmasti
kmetje pač plačujejo davek za svo-
jo neposlušnost.
Marija Slodnjak
Idriartu ob rob
Osrednji poletni glasbeni dogodek ob letu glasbe na Ruju je za nanni.
Ob raznolikih in zelo kvalitetnih nastopih ljudskih pevcev, godcev in ple-
salcev na dvorišču Minuritskega samostana, ob nastopu enninentne
harfistke v proštijski cerkvi, nato znane interpretatorke srednjeveških
slovenskih pesmi v palaciju na ptujskem gradu ter ob vrhunskem kon-
certu simfoničnega orkestra (člani iz Hamburga in Ljubljane) s solistom
Miho Pogačnikom, znanim violinskim virtuozom, je bilo na sporedu tudi
zelo slikovito predavanje dr. Ive Curkove o zgodovini Ruja z duhovne
plati.
Opravičilo tistim, ki ste na Borlu bili nekaj časa žejni. Uro koncerta je
zaradi akustičnih efektov zamenjal g. Miha Pogačnik, ob dogovorjeni
uri pa je bilo zelo zanimivo predavanje o Parsifalu. Po zagotovilu ude-
ležencev (cca 500) in generalnega organizatorja sta bili organizacija in
hrana več kot zadovoljivi.
Hvala vsem sodelujočim iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, Centra inter-
esnih dejavnosti, Turističnoinformacijskega centra in Sekretariata za
gospodarstvo občine Ptuj in opravičilotistim, ki so nenamerno izpadli iz
vabil.
Kristina Šamperl-Purg
OS OLGA MEGLIC / PLANINCI NA POCITNICAH
Planinski tabor Soniek
Uiemi - planinti iz Osnovne šole Olge Meglii so se s svojo mentorico, učiteljico
Lainovo, dogovorili, da bodo del počitnic preživeli na Planini po Bogatinom. Na-
jeli so prijetno kočo, last Planinskega društva Srednja vas v Bohinju, in v njej
preživeli osem nepopisno lepih dni.
Od tod so planinarili na vse strani
(Komna, Mahavčck, Lanžcvica, Boga-
tin, Krnska in Scdmcrajczcra). Na iz-
letih ni šlo zgolj planinsko hojo, saj so
sc mladi planinci ob druženju naučili
lepega vedenja, tovarištva, petja, opa-
zovanja narave. Skratka učili so se gle-
dati naravo s srcem, ne le z očmi.
Ob večerih so učenci skrbno pisali
svoje planinske dnevnike, se pogovar-
jali, peli, se igrali ob prijetno zakurjeni
peči.
Dneve so preživljali kot ena velika
družina in otroci so zadnji večer pri-
pravili prav prijeten in duhovit kultur-
ni program.
Ob začetku pouka bodo izdali tudi
brošuro Sonček.
Pomembnejšj profesorji in dijaki ptujske gimnazije
VII.
. SOVRE, Anton 12. 1885
Sai'na peč pri Zidanem Mostu - 1. 5.
Ljubljana). Klasičnifilolog in pre-
''"plecizgrščinein latinščine. NaDiina-
j'ije končal Filozofsko fakulteto. Po prvi
■^''etofni fojnije sliižboi>al na ptujski
S'iiiHaziji, bil urednik Ptujskega lista in
članke o zgodovini Ptuja. Prevajal
grške in latinske klasike ter velja za
""šega najboljšega starejšega prevajalca.
številni prevodi so prave mojstro-
''"if. Ukvarjal se je s problemi šolstva,
Poiika in slovenskega jezika ter ima na
'""I področju precej zaslug. Bibliografija
"Jf^oi'//) delje dokaj obširna terobjavlje-
>'a u 64.gimnazijskem izvestju.
ŠAF AR, Franc 12. 1914 Nova
Ptuju). Šolnik in prevajalec terpi-
ruskih učbenikov. Gimnazijo je
končal vPtuju,slavistiko vUubljani. L.
je začel poučevati v Črnomlju, po
"ojiii i> Ljubljani, bil inšpektor za
^'&ino, predavatelj na VPŠ in od 1966
'"'(dnik DZS za znanstvene in strokov-
izdaje. Članke o pouku ruskegajezika
objavljal v Popotniku, Sodobni peda-
o Lermontovuje pisal v Novih ob-
^oijih ij^ pi^^jje spremne besede terpre-
^'"M iz ruščine, srbskega in hrvaškega ter
"'"kedonskega jezika. Izdalje več ruskih
"'"^!>icin čitank.
ŠEGULA, Franc (^2/. 8. 1860
Moškanjci- 15.5. 1938Maribor). Čas-
nikar in nabožni pisec. Gimnazijo je
obiskoval v Ptuju in Mariboru, bogoslov-
je v Mariboru in Gradcu. Služboval je v
Ilatzendorfu pri Fenringu, Gomilici,
Lučanah, Radgoni, pri Sv. Duhu na
Ostrem Vrhu, Sv. Roku na Sotli in v
Mariboru. Prevzel je uredništvo Suedst.
Posta in ga preinienoval v Suedst. Presse.
Verske, potopisne, stanovske, leposlovne
in kulunne prispevke je objavljal v Sonn-
tagsbote. Voditelju za bogoslovne vede,
KMD, Sued. Presse, Slovenskem gospo-
darju, Slogi, Novem Slovenskem Štajer-
cu, Literarische Anzeigerjii, Internatu,
Literaturberichte, Mladiki, Književnem
glasniku MD idr. Dela: Die Intercalar-
rechnung(1892), Die Maiandacht eines
ferusalemspilger (1890), Šmarnice ro-
marjajeruzalemskega (1909), Novi pri-
digar (Pragersko 1915), Naš gospod
(Pragersko 1915), Za svetovno razso-
dišče (Lj 1913) idr
ŠENTJURC.Igorf^J/. 1. 1927
Slovenj Gradec - živi v Ildringsdotfu pri
Landshutu v Nemčiji). Pisatelj. Sin
ptujskega učitelja. Obiskoval ptujsko
gimnazijood 1931 do 1943, kovizvestj-
ih ni več o njem podatkov. Z leposlovni-
mi, zlasti proznimi deli je sodeloval v Be-
sedi, Tovarišu, LjP, Naši sodobnosti.
Novem svetu, NO idr., dokler ni pobeg-
nU v Nemčijo. Njegova dela so pisana v
nemščini ter prevedena vsaj v 13 jezikov.
Največje pisal zgodovinske romane.
ŠIFRER, Tone (8.6.1911 Žab-
nica na Sorskem polju - 20. 4. 1942
Mauthausen). Pesnik, kritik, esejist in
pisatelj. Osnovno šoloje obiskoval doma,
gimnazijo v Kranju in slavistiko v
Ljubljani. Kot suplent je služboval v
Ptuju in M. Soboti. Za rad i.sodelovanj a z
OF soga odpeljali v .Mauthausen ter
ustreliU kot talca. Pisal je pesmi, prozo,
eseje in kritike. Sodelovalje vZiki in LZ.
V Zbranem delu je posnulno izšel nedo-
končan roman iz Ptuja Vrnitev meščana
(Mladost na vasi 1971), poezija v prozi
pa v delu Kmet in stvari (1947).
TAVČAR, Marijan (20. 12.
1912 Ljubljana - 27. 11. 1981 Škofja
Loka). Prevajalec in publicist. Diplomi-
ral je iz klasične fdologije. Pred vojno je
služboval v Črni gori in Celju, po vojni v
Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju,
Murski Soboti, Poljanah nad Skofjo
Loko kot profesor. Prevajal iz no-
vogrščine, starogrščine in madžarščine v
slovenščino ter iz slovenščine v angleščino.
Pisal je literarnozgodovinske članke in
razprave.
TURK, Alojz (6. 6. 1893 Verdun
pri Stopičah - 1.8. 1944 Novo mesto).
Literarni zgodovinar. Gimnazijo je obi-
skoval v Šentvidu nad Ljubljano in No-
vem mestu, slavistiko, germanistiko in
klasično filologijo na Dunaju. V Ptuju je
služboval kot profesor ptujske gimnazije.
Kot dijak je pisal pesmi in povesti, natoli-
terarnozgodovinske sestavke v LZ,
ČZN. ŽiS, Kroniko idr. Zlasti je zbiral
gradivo za življenjepisJaneza Trdine.
VOŠNJAK, Mitja fj. 2. 1923
Mestni Vrh pri Ptuju - živi v Lj.). Pisa-
telj, publicist in politik. Osnovno šolo ter
7 razredovginmazijeje obiskoval v Ptu-
ju, 8. razred pa v Ljtd)1jani. L. 1943je
odšel na Rog v partizane, po vojni pa bil
direktor in diplomat. Pii;atije začel med
vojno, urejal partijski list Mladino idr.
Glavna dela: roman o ptujski gimnaziji
Naša velika matura (1948), Črna kri
(1961), Onkraj ceste se spet pričenja
življenje (1963), Zid na mejni reki Se-
lan (1964), čnice Kri in vino (1963), Po-
tovanje pod Triglavom ( 1969), Častna
pionirska (1980), Veleposlanikovi za-
piski (1984), (Propolis, l.izd. 1977).
VOŠNJAK, Sergej (6. 10. 1924
.Mestni Vrh - živi v Lj.). Pisatelj in poli-
tik. V Ptuju je obiskoval gimnazijo. Po
vojni je opravljal razne političnefunkcije.
Pisalje članke, pesmi, skeče in čnice s par-
tizansko tematiko. Samostojna dela:
Fant s črnimi lasmi (1964), Bomo ostali
taki? (1979) idr
VOZLIČ, Pavel (14. 6. 1923
Zamušani). Prevajalec in slavist. Gim-
nazijo je obiskoval v Ptuju, na FF v
Ljubljani pa slavistiko. Služboval je v
Ljid}ljani. Prevaja iz nemščine in ruščine
v slovenščino.
ZADRAVEG, Franc (27. 9.
1925 Stročja vas pri Ljutomeru - živi v
Lj.). Slavist in literarni zgodovinar.
Osnovno in meščansko šolo je obiskoval v
Ijutomeru,gimnazijo v Ptuju in po vojni
v M. Soboti, slavistiko v Ljnbljani. Kot
profesor je poučeval v M. Soboti in nato
na FF v Ljubljani. Raziskuje novejšo li-
terarno zgodovino. Dela: Miško Kranjec
(1963), Slovenska besedna umetnost v 1.
polovici 20. stoletja (1974), Literarni
teoretik in kritik Josip Vidmar (1976),
Elementi slovenske moderne književnos-
ti (1980), Umetnikov "Črni piruh"
(1981), Alojz Gradnik (1981), Poet
prekmurskih ravnin (1988), soavtor
skupaj z J. Pogačnikom Zgodovine slo-
venskega slovstva (1970-1972) idr.
ŽNIDARIČ, Tone (8. 7 1913
Nova vas pri Ptuju- 18. 12. 1944 Rada-
toviči v Beli krajini). Pisatelj in pesnik.
Gimnazijo je obiskoval vPtuju, bilzara-
di komunizma izključen in natoseješolal
na visoki politični šoli v Beogradu, bil
španski borec, od tu šel v Francijo in v
Nemčijo. Pomagal pri organizaciji parti-
zanstva po Štajerskem, imel več vodilnih
fumkcij in umrl pri preizkušanju orožja.
Pesmi in noveleje pisal v ptujski gimna-
zijski list Rast ter v LZ.
2. ARHEOLOGI IN ZGO-
DOVINARJI
BRATANIČ, Rudolf (^/2. 8.
1887Ptuj -29.1.1962Ptuj) - D. in P.
FERK, Franz (16. 11. 1844 Go-
niilica v Avstriji - 12. 11. 1925 Gradec)
-P
HERNJA-MASTEN, Marija
(12. 11. 1950 Ptuj)-D.
ILEC, Rudolf (29. 3. 1914
Krčevina in ne 1913 Grajena, kot nava-
jajo nekateri publ. - 14.9. 1970 Mari-
bor))-D.
JARC, Janko (^25. 12. 1903 Črno-
melj)-P.
KLASINC, Antonf/. 5. 1908
Dragonja vas pri Cirkovcah - 13. 6.
1979Mb., pok. vCirkovcah)-P.
KLEMENC,Josipf4. J. 1898
Ljubljana-28. 9. 1967 prav tam)-P.
KOVAČ, Andrej (^23. 3. 1908
Klanec pri Sežani-25. 11. 1960Ptuj)-
P.
MAUČEC,Jožef7. 5. 1907 Bo-
gojina- 19.3. 1977Ptuj)-P.
OSOLE, Franc f/. 10. 1920 Cel-
je)-D.
PIRCHEGGER, Hans (1975
Vrhovci- 1.10. 1973 Gradec)-P.
ROJIC, Vida 6. 1913 Žužem-
berk)-D.
SARIA, Balduin (5. 6. 1893 Ptuj
-3.6. 1974 Gradec)-D.
SKRABAR, Viktor (14. 2. 1877
Ptuj- 12. 7. 19380rmož)-D.
SMODIČ,Antonf?9. 1. 1905
Gradec - 15. 5. 1960 Visoko v Bosni) -
D.
-Nadaljevanje prihodnjič-
6 > naši kraji in ljudje
11. avgust 1994- TEDNlb
PROF. RUDOLF CEH / DOBITNIK ZLATE PLAKETE OBČINE PTUJ

SKUPSCINA OBČINE PTUJ JE PODELILA PROFESORJU RUDOLFU CEHU, DOLGOLETNEMU RAVNATEUU
PTUJSKE GIMNAZIJE, OB 80. ŽIVUENJSKEM JUBILEJU
Rudolf Čeh je sicer rojen v Avstriji, vendar je že osnovno šolo
pričel obiskovati v Lenartu, nato pa ga je pot skupaj s starši in ka-
sneje samostojno vodila po raznih krajih. Tako je v Ptuju pričel
obiskovati nižjo gimnazijo, zadnji letnik opravil v Mariboru, štu-
diral romanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se po štu-
diju s štipendijo francoske države še leto dni izpopolnjeval v
Franciji. Službovati je pričel leta 1940 v srbskem Leskovcu, kma-
lu pa ga je usoda vojne namestila za profesorja romanskih jezi-
kov v avstrijskem Gradcu.
Slovenska šolska oblast gaje po
vojni najprej razporedila za profe-
sorja v Lendavi, nato Gornji Rad-
goni, pa zopet v Lendavi, nato na
Ravnah in končno leta 1952 na
gimnaziji Ptuj. Do leta 1958 je
poučeval francoščino, angleščino
in latinščino, nato pa je bil imeno-
van za ravnatelja te šole in jo vodil
do upokojitve leta 1976.
31 LETŽIVUENJAV
PTUJSKI GIMNAZIJI
s ptujsko gimnazijo ste bili pove-
zani polnih 31 let; najprej 7 let kot
dijak, nato pa 24 let kot član profe-
sorskega zbora, od tega ste kot rav-
natelj kar 19 let vodili kolektiv.
Predvsem v tem času ste ptujsko
gimnazijo močno sooblikovali in ji
vtisnili osebni pečat...
Prof. Rudolf Čeh: "Ko je bila leta
1958 preoblikovana 8-letna gimna-
zija v 4-letno, nastala pa je 8-letna
osnovna šola, kljub častitljivi sta-
rosti skoraj stotih let ni bilogotovo,
ali bo ptujska gimnazija sploh ob-
stala. Nove šole so namreč morale
pridobiti verifikacijo, za katero so
zahtevali predvsem dva pogoja:
ustrezen profesorski zbor in pri-
merno poslopje. Profesorski zbor
smo imeli, poslopje v Prešernovi pa
so sprejeli z zadržki, saj ni imelo
specializiranih učilnic. V nas-
lednjih letih smo brez dodatnih
sredstev uredili učilnice za fiziko,
kemijo, tehnični pouk in knjižnico,
nato pa vse učilnice parketirali in
napeljali centralno kurjavo. Tako
smo končno dobili verifikacijo. To
je bila v veliki meri moja zasluga in
seveda zasluga celotnega kolekti-
va."
NE VELIKO ZNANJA. PAČ
PA POGLOBUENO
Kaj naj bi šola po vašem mnenju
dala dijaku?
Prof. RudolfČeh: "Približnoena-
kovredna sta znanje in vzgoja. Me-
nim, da ni pomemben obseg, pač
pa globina znanja. Ali po latinsko:
Non multa,sed multum. Neveliko,
pač pa poglobljeno. Posameznosti,
ki jih v življenju potrebuješ, dogra-
juješ sproti. Naše šole pa so usmer-
jene ravno obrnjeno: čim več, ven-
darvse le približno."
Zakaj prihaja do tega?
Prof. RudolfČeh: "Sodobnoživl-
jenje je nekako usmerjeno v to, da
mora posameznik čim več poznati.
Vendar je za uspešnost v življenju
pomembno, kako se poglobiš v eno
samo področje. Zdi se mi, daje zu-
nanji znak te razpršenosti v tem, po
čemer smo Slovenci žal znani: da
ne znamo govoriti. To vidimo že v
intervjujih, recimo na televiziji, ko
se sogovorniki, ki sosicer strokovn-
jaki, lovijo pri pripovedovanju, za-
tika se jim, misli preskakujejo.
Kako misel preliti v lepo govorjen-
je, bi se Slovenci morali naučiti.
Zato bi morali gojiti vsaj nekaj re-
torike že v srednjih šolah, več pa na
fakultetah. Za izobraženca je go-
vor izredno pomemben."
Čemu pripisujete neveščost go-
vora Slovencev?
Prof. RudolfČeh: "Gotovoje to
pogojeno z zgodovino nesamostoj-
nega naroda. Menim, da gre za
neke vrste manjvrednostni kom-
pleks, ki je vrojen v nas."
DO 20. LETA PRIDOBI
ČLOVEK NAVADE ZA VSE
ŽIVLJENJE
V svojem času ste ptujski gimna-
ziji vtisnili svoj osebni pečat.
Kakšna naj bi bila podoba srednje
šole?
Prof, RudolfČeh: "Idealnoje, da
ima šola približno 60() dijakov, to je
20 oddelkov. Vsak oddelek bi mo-
ral imeti svoj prostor, torej razred,
v katerem bi imeli učenci večino
pouka, ki bi bil 'njihov' tista štiri
leta, ko obiskujejo šolo, zanj bi
skrbeli, ga urejevali. Tako bi bili
navezani na 'svoj' razred, na 'svojo'
mizo. Menim, da je ta in še vrsta
drugih stvari pomembnaza pripad-
nost neki šoli, neki skupini. Seveda
se morajo seliti v specializirane
učilnice, vendar morajo vedeti, kje
je njihov prostor.
Napačno je, daje na Ptuju pet šol
prepletenih med seboj, saj bi mora-
la imeti vsaka šola svoje značilnos-
ti, povezane s kasnejšim življen-
jem. Zamisel ob gradnji SSC je bila
izenačevanje vseh učencev, vendar
bodo živeli na primer strojniki v
drugem okolju, svetu kot trgovci ali
gimnazijci. In del tega okolja se
mora vzpostaviti že v srednji šoli.
Šole bi med seboj morale biti
ločene."
Rekli ste, daje zelo pomebna
tudi vzgoja...
Prof. RudolfČeh: "Menim, da
življenjski stil, ki ga mlad človek
privzame do 20. leta, v bistvenih
potezah ohrani vse življenje. Orga-
nizacija pouka bi zato morala
upoštevati bioritem. Pouk bi moral
bitisklenjen, naprimerodS. do 13.
ure. Učenci bi tako pridobili delov-
ne navade tudi za življenje. V ptuj-
skem SŠC pa, kot kaže, žal pouk ne
more biti izpeljan tako. Učenci v
času prostih ur hodijo po mestu, pi-
jejo kavo pa tudi alkohol v lokalih,
kadijo, sedijo na tleh pred šolo. In
menim, daje tudi nasmetenost
okoli blokov, v katerih živim, že
posledica tega nereda, neurejenos-
ti, skozi katerogre mlad človek. Se-
veda pa je ponovna ločitev šol po-
vezana z ogromno denarja."
NI SLABO, KAR JE STARO,
IN DOBRO, KAR JE NOVO.
Vse vaše življenje je povezano z
mladimi. Se mladi kaj spreminjajo
iz generacije v generacijo?
Prof. Rudolf Čeh: "Na to
vprašanje je zelo težko odgovoriti.
Generacija, ki se je šolala v petde-
setih letih, je bila še bolj pod vpli-
vom prejšnjih obdobij: bila je bolj
disciplinirana, zadržana, morda je
bilo nekaj manj znanja, a je bilo to
bolj urejeno. Naslednje desetletje
je bilo že bolj sproščeno, kar je bilo
tudi dobro, saj so se lotevali več
stvari, živeli so z manj predsodki,
vendar menim, daje senčna stran
ta, da so izgubili discipliniranost in
urejenost."
Kako gledate na pogoste spre-
membe v šolskem sistemu?
Prof. RudolfČeh: "Ni narobe, da
so leta 1958 priključili štiri razrede
gimnazije osnovni šoli, pomembno
bi bilo, da bi ohranili karakter
srednje šole, da bi imeli enako ra-
ven kot prej nižja gimnazija. Ko se
to ni zgodilo, sem bil zelo prizadet,
čeprav sedaj mislim, da dajejo
osnovne šole kar precej znanja. Po-
vedati želim, daje pomembno, da
se stvari izboljšujejo. Tradicional-
nost ima sicer svojo težo, a pre-
prečuje hitro prilagajanje sodob-
nemu svetu. Svet pa se nenehno
spreminja in je zelo nemiren.
Ni pa nujno, daje vse, kar je staro.
slabo, in vse, kar je novo, dobro
Vedno moraš izbrati."
Znani ste bili tudi po poučevanji
latinščine. Menite, daje ta pred.
met v srednji šoli nujno potreben)
Prof. RudolfČeh: "Latinščinajt
predmet, ki za življenje neposred-
no ne daje ničesar ali zelo malo,
Vendar menim, da presega mate
matiko, saj te nauči misliti, sklepati
in gledati poglobljeno. Zato je Ij
tinščina za splošnoizobraževainc
šolo, kot je gimnazija, zelo dobei
predmet.
Sicer pa v času ravnateljevanji
nisem veliko poučeval, v tem časi
sobilivPtujuznaniprofesorjizala
tinščino profesor Klasinc in drugi,
V POKLICU SEM BIL
SREČEN
Nekoč ste z veseljem igrali violi
no. Ali še igrate oziroma ka,
počnete sedaj, ko ste že dolga leli
upokojenec?
Prof. RudolfČeh: "Violinaji
moja ljubezen, vendar sem imelv
zadnjem času dvakrat zlomljeno
roko in nimam več prijema. Zf.:
rad imam tudi planine, pa tudift
njih več ne morem. Nasploh zelo
rad hodim, sicer pa veliko tudi be-
rem in pišem. Objavil sem že pri-
bližno 40 člankov, pa tudi sedaj ne-
kaj pripravljam."
Vam je kateri od vaših dijakoi
ostal posebej v spominu?
Prof. RudolfČeh: "V poklicu sen
bil zelo srečen, imel sem ga rad
Šolo imam še danes rad, čutim si
povezan z njo. Nekatere dijake sen
pozabil, veliko sem si jih zapomnil
Ne bi našteval imen. Zelo srečenpi
sem, ko se s katerim srečam, pa rrn
pozdravi in se začneva pogovarjati
Takrat zaživim."
Milena Zupanič
Prof. Rudolf Čeh: "Sedaj predvsem berem in pišem.
Prof. Rudolf Čeh: "Za zlato plaketo
sem izvedel v bolnišnici in bil sem zelo
vesel. Občini se najlepše zahvaljujem."
Nedavno tega so se srečale
sošolke ptujske meščanske šole.
Njihova srečanja so tradicionalna,
žal pa se njihove vrste vse bolj
redčijo, kajti od tedaj, ko so se za
njimi zaprla šolska vrata, je minilo
že več kot šestdeset let.
Med samimi ženskami se je
znašel tudi Peter Šegula, njihov
sošolec, in s seboj poleg dobre volje
prinesel zajeten šopek vrtnic kar z
lastnega vrta. Ni pozabil povedati,
da mu je šopek skrbno pripravila
njegova boljša polovica.
Dan je bil skorajda prekratek, to-
liko so si imeli zbrani povedati. Na
žalostne trenutke svojega življenja
niso niti kaj dosti pomislili; o tem
včasih, ko so osamljeni, mislijo
doma. No, res pa je, da se mnogi
nekdanji sošolci tudi še drugače
med letom obiskujejo, saj samota
ljudi ubija.
Franjo Hovnik
Nekoč so bile zlate učenke, danes pa so zlate tete, babice, varuške
Nikomur nisem povedal, kaj
sem videl. Nikomur. Tudi tis-
tim, ki so me tisto noč peljali tja.
Nekako se je vseeno razvedelo
in vila je postala za vaščane pre-
povedano področje. Verjamem,
nove generacije mulcev so pred
njo preizkušale svoj pogum. Ko-
liko majhnih dečkov je požiralo
debele cmoke in se treslo! Nihče
pa se ni zares približal. Niso go-
vorili, da v hiši straši ali kaj po-
dobnega, vile sploh omenjali ni-
smo. Vas jo je izbrisala iz spo-
mina. Ni je bilo, razumeš? Vem,
morali bi iti tja, požgali vse sku-
paj. Kolikokrat sem po-
mislil na to - a ta vsak-
danjost, tako uspava-
joča, tako mirna. Kar
lahko preložiš na jutri, je
neškodljivo.
Postal sem vodja tiste
skupine mulcev, skupaj
smo se kot mladeniči javi-
li za prostovoljce in se
med drugo svetovno voj-
no borili za zaveznike.
Sam sem kasneje živel kot pro-
fesionalni vojak. Kaj pa naj bi
bil drugega?
Dobil sem celo kopico medalj,
še sedaj jili imam nekje v preda-
lu. Preživel sem vse. Vse. Pogu-
men sem bil le zato, ker sem ho-
tel umreti. Skozi, vseskozi sem
slutil, da se bom moral nekoč
vrniti sem in obračunati s tis-
tim, kar sem videl kot otrok. Am-
pak nisem imel poguma! Bal
sem se! BAL! Zato sem bil vedno
v prvih linijah, na najbolj izpos-
tavljenih položajih. Zato. Dobi-
val sem rane in odlikovanja, ni-
kakor pa odveze za svojo
dolžnost. S prvimi je Bog rado-
daren, zadnjo pa najtežje daje.
Enkrat vmes, ko sem bil na
višku moči, med korejsko vojno,
sem si celo želel, naj se pošasti
vTnejo tisti trenutek. Čutil sem,
da me ne bodo usl išale injih bom
srečal v trenutku svoje slabosti.
Verjameš v Boga?"
"Jaz? Ne. Nikoli nisem niti po-
mislil ..."
"Tako sem bil
vzgojen. Po tis-
tem, kar sem vi-
del takrat v kleti,
sem veliko raz-
mišljal o Bogu. Pravzaprav sem
nekaj časa razmišljal le o njem.
Takole je, mislim. Stik z njim
imamo le med spanjem. In sanje
so obramba našega telesa, naša
zemeljskost, ki nas skuša spel-
jati proč od njega. Če se jim
upremo in jih prebijemo, pride-
mo v stik z Njim. Temu pravimo
mora. Bolj je grozna, bližje smo
Mu. In zato v vsakdanjem živl-
jenju ni važno, ali verjameš v
Boga ali ne: ko pa se prične živl-
jenje spreminjati v moro, takrat
je to edina stvar, ki te lahko
odreši. V stiku z Bogom ni
odločitve. Tam ni svobodne vol-
je. In ravno to napravi moro
strašno. Stvari se ti dogajajo.
Grozljivka je molitev te dobe."
"Kaj pa hudič?"
Prezirljivo je siknil:
"Eh, imena!"
Nato pa odkimal.
"Izustiva to, zašel sem. Vesel
sem, da te imam ob sebi. Sam bi
znorel od strahu. To je prednost
vojske, nikoli nisi sam. Vedno
imaš koga ob sebi in jaz sem tak
človek, pojim se iz tujega strahu
in z njim zadušim svojega. Pus-
tiva tudi to. Pogovoriti se mora-
va o tistem tam zunaj, kar gre
sedaj proti kampu. Tja ne sme
priti! Ne sme! Prinesel jim bo
norost in pokol, tako kot je storil
z vami. Nakar bo šel v vas. Jutri
spet pride trajekt in stopil bo
nanj. In tako naprej. Uničiti ga
morava! Tu! Nocoj!"
"Otroka?"
"NE! TO NI OTROK! Otrok je
umrl pred mojimi očmi. To je ne-
kaj, kar... opravlja nalogo, za
katero so ga naredili. Nikoli ne
pozabi! Ni otrok! NI! Tudi živ ni!
NI! Stroj je in takega so naredi-
li! Bil sem vojaški inštruktor in
povem ti, tudi jaz sem izdeloval
take stroje, po svojih najboljših
močeh in s sredstvi, ki so mi bila
na razpolago."
"Ja, ampak..."
"Povedal ti bom stvari, za ka-
tere sem le slišal in se nocoj ure-
sničujejo. Ko sem hodil po sve-
tu, sem se dosti pogovarjal z
ljudmi. Spoprijateljil sem se z
vojaki iz indijskega regimenta.
Slišal sem o sekti, katere
svečeniki zbirajo imena, in ko
bodo zbrali vsa, bodo utelesili
Boga. Bog se je namreč pri
stvarjenju sveta razdelil med
vsa živa bitja, tako verjamejo.
In slišal.sem le namige, govori-
ce, o odpadnikih te sekte, ki so se
odcepili že pred davnimi leti in
trdijo, da imena, ki se jih za svo-
jega življenja spomni, najde ali
zapiše svečenik, niso imena lju-
di, marveč njegova imena. Da
mora vsako zapisano ime izvi-
rati iz pravega, živega človeka
in takemu mora biti vzeto. Čudi
me, da so ga pustili tukaj in ne
kje v Ameriki, tam imajo za vsa-
ko stvar ime. Bog se je razdelil
med stvarstvo. In vse, kar ob-
staja, ima ime. Nove stvari ni-
majo imena in zato najprej vsi
pohitijo z imenovanjem. Kajti če
se pojavi nekaj novega, zares
popolnoma novega, tisto ne izvi-
ra iz Boga, ker nima imena. Zato
mnogi trdijo, da se kaj zares no-
vega sploh ne more pripetiti. Če
se kdaj bo, potem Boga ni. Bitje
iz vile sprašuje ljudi po imenih.
Slišal si, kako tvoj sošolec Max
neprestano vpije, da nima več '
imena, pa tudi tisti Lojze je re-
kel nekaj takega. Ampak vse to,
vse to je razglabljanje. Mogoče
ni res in ti pripovedujem
izmišljotine. Tudi te so boljše
kot nič."
V Rafu seje zbudila nejevera,
ki seje takoj razpršila pred spo-
minom na režeči Lojzetovobraz:
"Toraj ta o... - nekaj... hodi
naokoli in zbira imena?"
"Da. Obedve žrtvi do sedaj je
vprašal po imenu in povedali sta
mu. Kaj seje zgodilo z njima, si
videl sam. Pazi, obadva sta ome-
nila, da ni odpiral ust."
"Ja, sem opazil."
"To me najbolj skrbi. Te nje-
gove sposobnosti. Ne vem, vsaj
na blizu lahko bere misli in boj-
im se, da ga bova morala uničiti,
ne da se mu preveč približava,
ali pa ga nekako zamotiti, ujeti v
past."
"Nimava..."
"Nimava. Pištola je izgublje-
na in ne moreva čakati do dne.
Samo ta nož imava in načrt. O
njem ti bom govoril kasneje. V
vasi pa čaka nečakinja, ki bo ob
dveh zbudila prijatelje."
"Tista z ladje?"
"Ja. Oni bodo..."
"Kakojije..."
"Ni časa, pustiva to. Prijatelji
bodo prišli in imeli bodo orožje
Bodo pa prepozni in bitje bo svo-
jo nalogo v kampu že opravilo,
zato se na njih ne smeva
zanašati. Mogoče sploh ni bilo
pametno, da sem jih poklical
Pričakovali bodo pošasti in nf'
leteli na nekaj, kar je videti kol
otrok. Če jih vidiš, jih niora^
opozoriti."
"Kako..."
"...jih boš spoznal? O, to pa nf
bo težko. Slišal jih boš že, k"
bodo krenili, in prišli bodo s lir"'
poni. Se spomniš upokojene^
na klopci?"
"Tistih?"
"Ja, to so oni."
Rafu je glava kar klonil!':
Štirje upokojenci, štirje senil"'
starci, ki se celo življenje pr?'^
gujejo in jamrajo ter razpra^''
jajo o svojih boleznih, ti bo^'"
reševalna ekipa.
Aco se je nasmehnil:
-Nadaljevanje prihodnjič"
^^DNIK -11. avgust 1994
naši kraji in ljudje - 7

l^gj tremi prejemniki zlatih plaket obiine Ptuj ob letošnjem obiinskem prazniku
, fytli Splošna bolnišnica dr, Jožeta Potria Ptuj, ki letos praznuje 120-letnico
uspešnega delovanja,
ptujska bolnišnica je ime in stavbo dobila 1874. leta, že mnogo
^^jpaje obstajalo neke vrste bolnišnično zdravljenje v meščanskih
f.pjtalih". V Ptuju je takšpital leta 1315 ustanovila viteška rodbina
^^jpodov Ptujskih, ki so od leta 1132 do svojega izumrtja leta 1438 v
[nenu salzburških nadškofov upravljali njihovo obširno posest
Ptuj^' l-^^tii 1874 je imela bolnišnica 55 postelj v 19 sobah, na
Ifto pa se je v njej zdravilo povprečno 600 bolnikov in so ostali na
;dravljf"j" povprečno 21 do 30 dni in ustvarili 16 tisoč bolniško-
jslabnih dni. Danes ima ptujska bolnišnica 285 postelj na štirih te-
meljnih oddelkih. Letno sprejme okrog 10 tisoč bolnikov in ustvari
0 tisoč bolniškooskrbnih dni ob povprečni sedemdnevni ležalni
V specialističnih ambulantah pa je letno 70 tisoč obiskov.
pred več kot sto leti sta bolnike v
ptujski bolnišnici zdravila dva
^jravnika, danes pa zaposluje ta
-tujska zdravstvena ustanova 53
jelavcev z visoko izobrazbo; med
njjnii je 43 zdravnikov, od tega pa
kar 33 specialistov, 7 specializan-
:ovin4 pripravniki. Poleg njih je še
elo vrsto drugih strokovnjakov,
prež katerih taka ustanova ne more
jspešno delovati.
Ob jubileju ptujske bolnišnice in
ob prejemu zlate plakete občine
smo se pogovarjali z vršilcem
dolžnosti direktorja dr. Lojzetom
Arkom.
Tednik: Kateri mejniki v 120-
letnici delovanja ptujske bol-
nišnice so po vaši oceni najpo-
membnejši?
Dr.L. Arko: "Težko bi postavljali
Jatumsko točno določene mejnike
:azvoja. V 120-letnem obstoju bol-
iišnice se je zvrstilo več generacij
nvsaka je prav gotovo imela svojo
Mzijo razvoja. Ob tem na smemo
mabiti na strategijo razvoja slo-
enskega zdravstva, saj je država
mino pazila, v kakšnem obsegu in
Matere strokovne ravni seje na
Mameznih področjih zdravstvo
iflijalo. Zaradi tega do nekaterih
Kcialnosti nismo bili upravičeni,
^lislim, daje bila s tem narejenega
apaka, saj nas danes to že tepe:
•vojim zavarovancem predvsem s
"tujsko-ormoškega območja žal ne
"loremo zagotoviti celovitega bol-
iiišničnega zdravstvenega varstva."
INVESTICIJE PREDVSEM
IZ AMORTIZACIJE
Tednik: Po mnenju mnogih so-
ditemedambicioznejšedirektorje.
Brez dvoma je tudi po vaši zaslugi
prišlo v zadnjem obdobju do več
pomembnejših investicij v bol-
"išnici. Do kod segajo vaše ambici-
jf oziroma ali so v kolektivu vedno
dobro sprejete? Nekateri so pre-
pričani, da jim s tem, ko seodločate
nove investicije, v bistvu
^•nanjšujete osebne dohodke, ki so
'«tako slabi.
Dr. L. Arko: "Vzadnjih letih smo
dobili nekaj laskavih pohval za
fazvoj bolnišnice. Na področju in-
^ssticij naj omenim gradnjo oziro-
do ^"^^P^^cijo dializnega oddelka,
Sraditev in posodobitev rent-
^^^■^skega oddelka, gradnjo toplot-
: Povezave s centralno kotlovnico
1(1 riL
"oriovo lastne kotlovnice,
^ijo novega porodnega oddel-
^ Pomočjo tretjega občinskega
samoprispevka ter adaptacijo in
preureditev starega porodnega od-
delka za potrebe otroškega odelka.
Posebno pozornost pa v zadnjih le-
tih posvečamo vlaganjem v nakup
in posodobitev medicinske opre-
me, saj se zavedamo, da bomo le na
ta način lahko šli v korak z drugimi
zdravstvenimi ustanovami v Slove-
niji in pripevali k razvoju sodobne
medicinske znanosti. Na področju
kadrovske politike smo posebno
pozornost posvetili predvsem viso-
kemu in višjemu kadru. V zadnjih
desetih letih se je vskupnem številu
vseh zaposlenih povečal delež del-
avcev z visoko izobrazbo z 9 na 12
odstotkov, še bolj pa delež delav-
cev zvišjo izobrazbo-z 8,5 na14od-
sotkov.
Vsi vemo, da je slovensko
zdravstvo v veliki krizi in da se iz te
krize še ni izkopalo. Želim pa reči,
da kljub vsem težavam v ptujski
bolnišnici nismo nikoli omejevali
strokovnega izpopolnjevanja, saj
smo se zavedali, da za kakovostne
storitve potrebujemo tudi kako-
vosten kader.
Moje ambicije v razvoju ptujske
bolnišnice tečjejo po točno
določeni osi razvoja, ki pa mogoče
žal tudi ni vedno sprejeta z naj-
večjim navdušenjem. Os razvoja pa
ne pomeni samo višjih osebnih do-
hodkov, je pa to naš cilj, pač pa po-
meni, na kakšen način v Ptuju
obdržati takšno institucijo, kot je
bolnišnica, in ji pridati novo ime v
smislu kakovostne vrhunske
zdravstvene ustanove. Zato je pov-
sem neupravičen očitek, da se na
račun novih investicij zmanjšujejo
osebni dohodki. Celotni prihodek
bolnišnice se deli na osebne do-
hodke, prispevke delodajalcev,
materialne stroške in posebej
zaračunljiv material, amortizacijo
in skupno porabo. Vse to je točno
določeno s strani Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Sloveni-
je, s katerim podpisujemo letno po-
godbo za financiranje naših stori-
tev. Prizadevalisibomo,dabidose-
gli čim boljši izhodiščni položaj
tudi na področju osebnih dohod-
kov, vendar se moramo zavedati,
da vse ni odvisno samo od nas v bol-
nišnici, saj smo vezani na kar tri ko-
lektivne pogodbe o plačah in na za-
kon o plačah. Vemo, kdoje podpis-
nik kolektivnih pogodb in da se za-
koni sprejemajo v parlamentu, v
bolnišnici smo le izvrševalci zakon-
skih določil. Vendar bi rad posebej
poudaril, da so bile vse investicije v
zadnjem času v ptujski bolnišnici fi-
nancirane predvsem iz sredstev
amortizacije, nikakor pa ni prišlo
do prelivanja sredstev iz naslova
osebnih dohodkov, takoda naši de-
lavci zaradi tega niso bili oškodova-
ni."
ŠIRITEV
GRAVITACIJSKEGA
OBMOČJA
Tednik: Ptujska bolnišnica je
ena manjših, leži pa med dvema
večjima - murskosoboško in mari-
borsko; tudi zato se morate ne-
nehno dokazovati. Koliko ste
lahko uspešni v konkurenčnem
boju z drugimi podobnimi slvoen-
skimi bolnišnicami? S katerim de-
lom se želite predvsem uveljativiti
na trgu?
Dr. L. Arko: "Če pogledamo
mrežo bolnišnic v Sloveniji, ugoto-
vimo, da so v severovzhodnem delu
dokaj na gosto. Na tem prostoru
delujejo mariborska bolnišnica in
murskosoboška bolnišnica, psihia-
trična bolnišnica Ormož in Splošna
bolnišnica Ptuj. Kaj to pomeni v
slovenskem prostoru? Povedati
moram, da imamo v Sloveniji 12
splošnih in 12 specializiranih bol-
nišnic, skupaj torej 24. Mislim, da
ni toliko pomembna oddaljenost
bolnišnic, pomembnejši je poda-
tek, koliko prebivalcev neka bol-
nišnica 'pokriva'. Ne smemo poza-
biti, da je bila ptujska bolnišnica
prvenstveno ustanovljena za po-
trebe ptujsko-ormoškega
območja. Ocenjujemo, da s so-
sednjimi občinami pokrivamo pri-
bližno lOO.OOOprebivalcev. Našcilj
je, da se gravitacijsko območje ne-
nehno širi, zato se moramo iz dne-
va v dan dokazovati in zavarovance
prepričevati, da smo s svojimi sto-
ritvami kakovostni. V konkurenci z
drugimi bolnišnicami smo na po-
dročjih, ki jih pokrivamo, več kot
konkurenčni. Žal pa moram po-
novno izpostaviti, da ne pokrivamo
celotnega bolnišničnega zdravst-
venega varstva. To pa je pomanjkl-
jivost ptujske bolnišnice. Poudaril
bi, da želimo na posameznih po-
dročjih nekatere specialnosti raz-
viti do samega vrhunca, tako da ne
bi bili zanimivi samo za domače za-
varovance, temveč za zavarovance
cele Slovenije, in če nisem preveč
skromen, tudi zunaj naših meja, saj
je naš cilj, da uvedemo v zdravstvu
tudi tržne elemente gospodarjen-
ja-"
Tednik: Kakšna je lahko in
mora biti prihodnost ptujske bol-
nišnice?
Dr. L. Arko: "To sta pravzaprav
dve vprašanji. Prvoje, kakšna mora
biti prihodnost. Že samo ime
splošna bolnišnica pove, da bo naše
poslanstvo v tem, da bomo tudi
vnaprej nudili pacientom, ki se
bodo zdravili pri nas, vse storitve iz
našega delokroga. Drugo
vprašanje pa je, kakšna je lahko
naša prihodnost. V viziji razvoja
naše bolnišnice nameravamo prav
na vsakem oddelku nekatere speci-
alnosti pripeljati do samega vrhun-
ca, tako da bili po tem znani tudi zu-
naj naših meja bolnišnice. Moram
povedati, da na nekaterih po-
dročjih že zelo dobro uspevamo,
predvsem kar zadeva laparoskop-
sko kirurgijo, kjer nismo več nez-
nanka v slovenskem prostoru."
V BOLNIŠNICI DELAJO
PRIJAZNI LJUDJE
Tednik: Kako ustvarjate in
skrbite za celostno podobo bol-
nišnice?
Dr. L. Arko: "Za podobo bol-
nišnice skrbimo že ob samem vho-
du v bolnišnico. To pomeni urejen
vhod, čistoča, urejena signalizacija
... Vse to naj prepriča naše paciente
in obiskovalce, da prihajajov ureje-
no, dobro organizirano ustanovo -
ustanovo, kjer delajo dobri stro-
kovnjaki in prijazni ljudje. Gotovo
paje,dasi lahko podobo bolnišnice
ustvarimo le s kakovostnimi storit-
vami in primernim odnosom dopa-
ceintov, tako da bi se tudi v bodoče
zveseljem vračali in jo imeli za svo-
jo bolnišnico - bolnišnico, v kateri
so zadovoljni s storitvami in ki ji
zaupajo, da jim bo povrnila zdrav-
je."
Tednik: Letošnje leto je v zna-
menju 120-letnice, ki še posebej
obvezuje. Koliko bo ta jubilej od-
meval v slovenskem zdravstvu in
prostoru?
Dr. L. Arko: "Odločili smo se, da
bomo častitljivi jubilej praznovali
delavno. Vse prireditve, ki bodo
potekale med letom od januarja do
decembra, bodo v znamenju te
obletnice. V ta namen smože orga-
nizirali računalniški posvet v
zdravstvu, junija smo odprli pre-
novljeni otroški oddelek, v jeseni
pa načrtujemo strokovni del prika-
za dela v naši bolnišnici in izdajo
monografije ptujske bolnišnice.
Prav gotovo je bilo odprtje
otroškega oddelka osrednja prire-
ditev in sočasno nova delovna zma-
ga v razvoju ptujske bolnišnice, ki
je bila dokaj odmevna tudi v slo-
venskem prostoru. V posebno čast
smo si šteli, da so prišli na odprtje
najvišji predstavniki slovenskega
zdravstva z ministrom doc. dr.
Božidarjem Voljčem na čelu. Tega
dne je bilo v Ptuju tudi več kolegov
izdrugihbolnišnicširom Slovenije;
večina jih je bila prvič na obisku v
ptujski bolnišnici. Niso skrivali
navdušenja nad organiziranostjo
in opremo. Skoraj vsi so zaprosili,
ali se lahko tudi njihovi sodelavci iz
bolnišnic, ki jih tistega dne v Ptuju
ni bilo, oglasijo in si ogledajo neka-
tere specialnosti. Mislim, da smo
dosegli cilj s prikazom opreme in
dnevom odprtih vrat in da smo bili
dokaj odmevni v slovenskem pros-
toru."
ZA DIAGNOSTIČNO
PLAČEVANJE STORITEV
Tednik: V ptujski bolnišnici se
letno zdravi 10 tisoč bolnikov, ki
ustvarijo 90 tisoč bolniškooskrb-
nih dni, pregledov v specialističnih
ambulantah pa je 70 tisoč. Kaj po-
menijo te številke? Nekateri pravi-
jo, da niso spodbudne.
Dr. L. Arko: "To je realnost
današnjega časa. Te številke se
praktično pojavljajo že nekaj let.
Priznati moram, da v zadnjem času
celo nekoliko naraščajo. Tisti, ki
pravijo, da te številke niso spod-
budne, mislijo predvsem na urad-
no slovensko politiko, ki pripo-
roča, da naj se čim bolj omeji bol-
nišnično zdravljenje, ki je najdražja
oblika zdravljenja. Vendar so vsi
pacienti v našo ustanovo napoteni
z napotnico, to se pravi, daje lečeči
zdravnik ocenil, daje potrebno
bolnišnično oziroma specialistično
zdravljenje. Glede na to, da si pa
prizadevamo, da bi gravitacijsko
območje ptujske bolnišnice razširi-
li, pa seveda prihaja na ta račun v
našo ustanovo več pacientov.
Seveda gre za visoke številke, če
samo pomislimo, kaj pomeni
90.000 bolniškooskrbnih dni v bol-
nišnici in čez 70.000 pregledov v
specialističnih ambulantah! To je
velika obremenitev za 450-članski
kolektiv, da vse to opravi kakovost-
no in s tem ustvarja dobro ime ptuj-
ske bolnišnice v širšem slovenskem
prostoru. Vendar si v bolnišnici
prizadevamo, da bi s pomočjo so-
dobnih diagnostičnih metod in so-
dobne opreme skrajšali ležalno
dobo, kar pa je v razkoraku s fi-
nančnim poslovanjem bolnišnice,
zato si prizadevamo, da bi prišlo do
tako imenovanega diagnostičnega
sistema plačevanja storitev,
plačevanja diagnoz in da bi se de-
jansko stimulirala nezasedena,
prazna postelja v bolnišnici."
Tednik: Ali po tem, ko ste odprt-
je novega otroškega oddelka zau-
pali republiškemu ministru za
zdravstvo doc. dr. Božidarju
Voljču, lahko pričakujete večjo
materialno podporo ustanovitel-
ja?
Dr. L. Arko: "Ustanovitelj in last-
nik vseh slovenskih bolnišnic na se-
kundarni in terciarni ravni je
država oziroma Ministrstvo za
zdravstvo Republike Slovenije. Z
ustanoviteljstvom pa prevzemajo
tudi nekatere obveznosti, saj mora-
jo poskrbeti za razvoj bolnišnic in
ga tudi financirati. S tem, daje novi
otroški oddelek odprl minister za
zdravstvo, nismo pričakovali pol-
nega žaklja denarja, pač pa je bil
naš cilj, da najvišjim predstavni-
kom slovenskega zdravstva pred-
stavimo bolnišnico kot celoto, svo-
je delo, opremo, prostore, da bi
tako bile v bodoče bolj razumljive
naše zahteve po novih investicijah,
po posodobitvi medicinske opre-
me. Naši cilji sojasno začrtani. Tre-
nutno ocenjujemo, da v bolnišnici
ne potrebujemo več novih prosto-
rov, pač pa jih imamo še precej, ki
so nujno potrebni posodobitve: gi-
nekološki oddelek, fizioterapija,
diabetološki dispanzer, pralnica...
Posodobiti moramo tudivsodotra-
jano opremo, da ne omenjam na-
kupov nove, sodobne opreme. Tre-
nutno pri Ministrstvu za zdravstvo
kandidiramo na nakup aparata CT
(computer tomografija). Z naku-
pom te aparature bi bistveno na-
rasla kakovost dosedanjega dela.
In če smo ministra za zdravstvo dr.
Božidarja Voljča ob obisku uspeli
prepričati, potem smo cilj dosegli."
NAJVEČJI NEUSPEH JE
NEZADOVOLJSTVO
PACIENTOV
Tednik: Objubileju ponavadi iz-
postavljamo uspehe. Kaj pa neu-
spehi?
Dr. L. Arko: "S stališča dela, ki ga
opravljam, moram odkrito prizna-
ti, daje zame največji neuspeh ne-
zadovoljstvo pacientov. Nezado-
voljstvo pa se lahko kaže na dva
načina: zaradi slabega strokovnega
dela in zaradi odnosa. Zveseljem
moram povedati, da praktično pri-
tožb zaradi slabega strokovnega
dela ne dobivam, občasno pa pride
kakšna pritožba zaradi neprimer-
nega odnosa oziroma gre bolj za
pritožbe svojcev. Vsako pritožbo
skrbno preučimo in poskušamo
rešiti nazadoovljiv način, kajti naše
stališče je, da ima pacient vedno
prav. Ljudje so občutljivi, če pa so
bolni, pa toliko bolj, in ni razloga,
da ne bi imeli do pacientov primer-
nega, spoštljivega odnosa. Zato je v
naši bolnišnici ena izmed glavnih
nalog, kije napisana na prvem mes-
tu, spoštljiv odnos do pacienta,
svojcev in sodelavcev. Res pa je, da
so dostikrat pritožbe predvsem s
strani svojcev neutemeljene in žal
pacienti vedo ceniti naše delo ko-
maj po povratkuizdrugih bolnišnic
v Sloveniji, ko lahko primerjajo
delo. Prav od teh pacientov smo že
dobili nešteto laskavih ocen. To se
pravi, da dobivamo tudi pohvale, ki
pa žal v današnjem času - času afer -
niso tako odmevne kot kritike."
Tednik: Kakšno je vaše spo-
ročilo občanom ptujske občine ob
jubileju? Zlata plaketa občine
Ptuj obvezuje.
Dr. L. Arko: "Zlato plaketo
občine Ptuj je naši bolnišnici dode-
lil ptujski parlament, prek poslan-
cev pa vsi občani ptujske občine,
zato ima za nas toliko večji sijaj in
pomeni veliko priznanje kolektivu
ptujske bolnišnice za vse dosedan-
je delo, ki smo ga opravili. Seveda
pa je to sočasno tudi spodbuda za
nadaljnje delo, ki nas zavezuje, da
bomo tudi v bodoče vztrajali na
poti razvoja, da bi lahko pacientom
nudili čim kvalitetnejše storitve.
Ob raznih praznovanjih ponavadi
drug drugemu zaželimo obilo
zdravja. To so tudi moje želje ob
občinskem prazniku občine Ptuj
vsem občanom občine. In da vsi
skupaj naredimo nekaj več za svoje
zdravje, ki je osnovni pogoj za
srečno in ustvarjalno življenje."
Pogovarjala se je Majda Goznik
Dr. Lojze Arko
Ptujska bolnišnica nekoliko drugače • iz zraka
f^^ujski bolnišnici so v zadnjem času kupili veliko nove sodobne
'^^icinske opreme	Foto: Langerholc
8-od tod in tam
11. avgust 1994 TEDN|||
DONACKA GORA /NA OBISKU PRI RADIOAMATERJIH
OtuS VMLVf^ ijOb
fuiilitannstliliidi
Ob svoji 40-lefnici sta radiokluba Ptuj in Cirkulane pripravila odpravo, ki je pre-
hodila kar 45 kilometrov težko dostopnih haloških poti. Mladi radioamaterji - v
odpravi je bilo pet fantov in eno dekle -sov desetdnevnem oddajanju želeli kar
najbolje predstaviti Haloze in njene lepote z razliinih Ul-lokatorjev,
Na sobotni dan, ko sva s Frenkom obiskala odpravo na Donački
gori, je bilo vroče in soparno. Odprava je imela opremo in šotor
na vrhu Donačke gore, zato je bil potreben tudi manjši vzpon.
Radioamaterji so zveze vzpostavljali kar zapovrstjo, saj so žele-
li, da tudi drugi radioamaterji o Halozah izvedo kar največ.
Jernej, vodja odprave, je svoje pripovedovanje strnil v prijeten
pogovor.
Pot smo začeli v Cirkulanah, od
koder tudi prihajamo. Na pot smo
se podali Nada, Matjaž, Tone,
Boštjan, Lojze in Jernej prek
Zgornjega Huma in Medribnika,
kjer smo prvič taborili in vzposta-
vili pr\'o zvezo z Ljutomerom. Za
Nado je bil to prvi poizkus. Na tem
vrhu smo postavili tudi obe zasta-
vi, slovensko in našo radioamater-
sko, ob odhodu pa smo pozabili na
svoj tranzistor in nam je na poti
kar nekako manjkal.
V	ponedeljek zjutraj smo krenili
proti turškemu klancu, kjer nam je
pri prenosu opreme pomagal Bo-
jan, nekaj težav pa smo imeli pri
postavljanju tabora zaradi gozda.
Noč smo prespali pri Lojzetu, ki je
poskrbel tudi za vse drugo.
V	torek zjutraj smo pot nadalje-
vali proti Sv. Avguštinu, prek Po-
horja, Malega Okiča in se ustavili v
Slatini, kjer se nam je pridružil še
Tone, ki je dobro poznal pot do Sv.
Avguština. Hrib je visok kar 503 m
in daleč naokrog smo imeli lep
razgled. Tudi tamkajšnji prebivalci
so nas že dobro poznali, saj so vsak
dan dobili informacije o naši poti
prek medijev. Z vzpostavitvijo zvez
ni bilo težav.
Najtežja je bila naslednja pot čez
Brezovo goro, preko Gruškovja do
Debelega Vrha, na katerega se ni-
smo povzpeli zaradi težko prehod-
nega terena. Pot pa smo nadaljeva-
li proti Stari Gorici, kjer je Lojze
kot vedno tudi tokrat našel naj-
boljšo lokacijo za postavitev ante-
ne," pripoveduje o odpravi radioa-
materjev Jernej.
Vsak dan so prehodili kar nekaj
kilometrov, najtežje pa je bilo
nošenje opreme in agregata, ki je
tehtal več kot 50 kg.
"Naslednji dan smo se napotili
skozi Žetale proti Reseniku, tabor
pa smo postavili v Medgorah. V
Žetalah so nam pomagali prijazni
ljudje, pri njih smo se tudi osvežili
in zapolnili nahrbtnike s hrano in
pijačo. Zadnji naš vzpon je bil na
Donačko goro, ki je po novih me-
ritvah visoka 950 m. Tam smo že v
petek postavili tabor. Tukaj so nas
obiskali tudi domačini in tisti, ki
nas poznajo. Vsak večer je bilo ve-
selo in nepozabno doživetje," je po-
vedal Jernej.
Sicer pa so sobotni dan izkoristili
za počitek in pripravo za naslednji
dan, ko so na tem griču pripravili
tekmovanje v Alpe-Adria Contes-
tu. Vsak dan so imeli okrog SOzvez,
torej v vsaki minuti eno, in vednoje
bilo veliko vprašanj drugih radioa-
materjev iz Slovenije in tujine. To-
rej so glas Haloz, lepota in prijaz-
nost ljudi zaokrožili lepoto, ki jo še
premalo poznamo.
Odprava ima tudi mednarodno
obeležje, saj so zveze vzpostavili
tudi s tujino - z radioamaterji iz Av-
strije, Madžarske, Češke, Italije in
Hrvaške. Vsakdan pasobili nazve-
zi s Fritzem iz Avstrije.
Nedelja je minila v delovnem
vzdušju, saj se je na Donači gori
zbralo veliko radioamaterjev in po-
skušali so vzpostaviti čim več in čim
daljše zveze. Rezultati bodo znani
šele čez mesec dni, ko bodo vse zve-
ze potrjene. Skozi vse ovire in
motnje so naši radioamaterji po-
skušali narediti kar največ,
pričakujejo pa na rezultat okrog
zgornje tretjine.
Celotna odprava je svoje delo
dobro opravila, torej bodo izkušnje
in končni rezultati tisto vodilo, ki
ga bodo lahko uporabili v pri-
hodnje. Mlada generacija radioa-
materjev tudi v prihodnje ne ostaja
brez načrtov in idej.
Tatjana Mohorko
Radioamaterji so prehodili Haloze
Ob koncu odprave ostajajo izkušnje in lepi spomini
Potrebne več pazljivosti
Suho leto in več požarov nas opozarja, da se moramo pravočasno seznaniti, kaj
vpliva na nastanek in razvoj požara.
• Gorljivost materialaje tem večja, čim manjša je njegova speci-
fična teža, površina in vlažnost. Suha trava, listje, stelja in
grmičevje poleti nudi vse pogoje, da ob najmanjši iskri zagori s
plamenom, ki lahko preide v uničujoč požar.
V poletnih dneh si ob odprtem ognju
radi pripravimo razne dobrote. Trenu-
tek nepazljivosti se lahko hitro prelevi
v nesrečo. Če že moramo zanetiti
ogenj v naravi, izberimo ustrezen kraj:
kamnit, betonski, z izkopano trav-
niško rušo in suhljadjo ali pa vsaj
žarišče obdamo s kamenjem. Šele ko
z nasipom vlažne zemlje ali polivan-
jem 2 vodo preprečimo, da se plamen
pojavi, zapustimo prostor.
Z odlokom požarne inšpekcije je kur-
jenje v naravi trenutno prepovedano,
požiganje travinja pa je v kmetijski in-
tenzivni rabi sploh neupravičeno, saj
s požiganjem nadzemnih delov rastlin
uničimo rastišče trav, detelj in korist-
nih zeti, s tem pa travno rušo osiro-
mašimo.
Pri skladiščenju sena in slame lahko
pride do samovžiga, če sta seno in
slama premalo posušena. Res je, da
so v teh vročih dneh ti proizvodi dovolj
suhi, toda pleveli, ki niso dovolj
posušeni, lahko omogočijo nadaljnje
delovanje mikroorganizmov, ti pa
povzročajo nastajanje toplote. Ta se
še težje izloča pri baliranju. Samovžig
poteka razmeroma počasi. Nevaren
čas je med tretjim in desetim tednom
po skladiščenju. Zaznamo ga po
spremembi barve in značilnem vonju.
Uspešno ga preprečujemo z živilsko
soljo.
Ko smo napolnili senike in skednje, se
izogibajmo garažiranju od dela vročih
motornih vozil in drugih delovnih stro-
jev v prostorih za skladiščenje slame.
Gospodinjski plin, zaprt v posodi, se
širi, konaposodavplivavirtoplote. Če
posoda ne vzdrži več tlaka, se razleti.
Jeklenke s plinom skladiščimo na ne
preveč sončnih in od sonca ogretih
mestih. Veliko pozornost pa moramo
nameniti prevozu polnih jeklenk, kajti
v zagretih osebnih avtomobilih je tem-
peratura zelo visoka.
Ko spremljamo katastrofalne požare
in ko se zavedamo njihovih posledic,
upoštevajmo pozive in nasvete ter s
pravilnim ravnanjem z ognjem pripo-
morimo k ohranitvi naravne
dediščine, objektov in očuvajmo živl-
jenja.
Predsednik preventivne komisije
ZGD občine Ruj:
Zvonko Glažar, ing.
Pad cerftvKO matokra*
mtidaa steza?
Krajane Podlehnika je poleg poletne vročine napadla še eno
nevšečnost: hrup. Na hribčku pod terkviio, le nekaj metrov od hiš,
namreč pričel trenirati motokrosist. Morda bi krajani hrup, ki ga seve.
da povzroča motor, minuli konec tedna z nekoliko stisnjenimi zobmi
prenesli, a kaj, ko so prav te dni obdelali celotno stran hribčka še z b^
dožerji, saj nameravajo Fridlovi s Hajdine, ki so lastniki zemljišča, boj,
da tam zase napraviti motokrosistično stezo.
"Prizadeli so kulturnozgodovinski spomenik, prizadeli so
zemljo in krajane. Zakaj bi prelepe Haloze onesnažil hrup, za-
kaj bi morali sredi Podlehnika voziti motokros in ne nazadnje:
v cerkev gredo ljudje molit, tu se izvaja obredje ob pomembnih
mejnikih v življenju, tudi ob smrti. Ne bomo dovolili, da bi tik
pod cerkvijo nastal športni objekt," je ogorčen Ludvik Maučič,
predsednik krajevne skupnosti Podlehnik.
Hribček, še samo pred nekaj
dnevi lepo obraščen s travo, je se-
daj ves razrit, pod njim pa sta pri-
pravljeni jami, ki naj bi postali rib-
nik, so povedali krajani. Krajani so
poklicali na pomoč Zavod za varst-
vo naravne in kulturne dediščine in
inšpektorje, saj sami proti hrupne-
mu sosedu ne morejo prav veliko.
Zaenkrat niso dali soglasja za po-
seg v prostor, sicer pa jih tudi nihče
ni vprašal zanj. Pričakujejo, da
bodo ustrezne službe ustrezno
ukrepale. "Ali pa lahko vsakdo
počne, kar se mu zljubi?" se
sprašujejo.
Zavod za varstvo naravne in kul-
turne dediščine je v Podlehnik že
poslal svojega strokovnjaka, prav
ob našem obisku pa sije približno
20 arov razritega zemljišča ogledo-
val tudi občinski inšpektor Zvonko
Furman. "Zaenkrat ugotavljam, da
gre za nedovoljen poseg v prostor,
v nekaj dneh pa bomo izdali tudi
ustrezno odločbo," je dejal v Poj
lebniku.
Tudi če bo inšpekcija zahteval
vrnitev v prvotno stanje, bo toij
redno težko doseči. Hribček jež
iznakažen in ostaja le še vprašanj,
ali bo tukaj v resnici motokrosj;
tična steza ali pa si bo lastnik s Ha
dine le omislil kakšno Halozai
bolj prijazno dejavnost.
•oA/cZ
Pred tednom dni zelen hribček sredi Podlehnika je danes razrit z buldožerjem
bojda pripravljen za motokrosistične podvige.
fCDNIK 11. AVGUST 1994
ODTOD IN TAM-9
^soboto popoldne so v okviru krožne vožnje po Priekiji v Ptuj prihrumeli oldti-
inerji Prieškega društva la ohranjanje tehnične kulture in dediščine "Johann-Ja-
fCt P^fk" ii Ljutomera.
Ljubitelji starih vozil so svojo j
^giti\o začeli v Ljutomeru že v
dopoldanskih urah. Pot jih je vo-
jila do Jeruzalema, kjer so si pri- j
yoščili kratko pavzo in zajtrk, j
^^to p3 so nadaljevali do
Ormoža. Tam so svoje "kon-
jičke" dali na ogled Ormožanom,
^gd vožnjo do Ormoža pa so
opravili še tako imenovano
"prieško preizkušnjo" (= potu-
jočo degustacijo). Naslednja
postaja krožne vožnje po Priekiji
jjbilo letališče v Moškanjcih,
|(jer so si privoščili daljši posta-
nek z malico iz nahrbtnika, za-
tem pa so pripeljali v Ptuj.
Karavano starih motociklov in
avtomobilov je pred Mestno hišo
pozdravil predsednik Izvršnega
sveta Skupščine občine Ptuj
Branko Brumen, gostje pod
vodstvom predsednika Izvršnega
sveta občine Ljutomer Ludvika
Bratuše pa so se zadržali v
krajšem pogovoru.
Nazdravili so prazniku obeh
občin, ob čemer je B. Brumen v
spomin na ta dogodek Ljuto-
tnerčanom izročil miniaturo ku- |
renta, L. Bratuša pa se je zahvalil
za sprejem, čestital ob prazniku
ter predsedniku izvršnega sveta v
dar predal lončeni pladenj.
Sprejema so se udeležili tudi
številni gostje, med njimi župana
Kranja in Škofje Loke ter Jirži
Hrastek, predstavnik češkega
mesta Fulnek, ki je pobrateno z
lintomerom. Slednji se je zahva-
ilpovabilu ter zbrane nagovoril z
bedami: "Tam, kjer imajo dobro
rino in dobre konje - tam je tudi
dobro srce!"
Gostje so si v Ptuju ogledali še
vinsko klet, pokusili izbrana vina
ter nadaljevali vožnjo po "velki
cesti" proti Polenšaku. Tam so si v
kratkem postanku, za zdravje in
hrabrost, privoščili t.i. "Puchov
eliksir", nato pa se preko Tomaža
odpeljali proti Ljutomeru.
Srečanje, ki je bilo že drugo, je
po pohvalni oceni obeh predsed-
nikov izvršnih svetov v celoti
uspelo. Zato organizatorji že raz-
mišljajo o podobnem v pri-
hodnjem letu, potekalo pa bo
hkrati z organizacijo Puchove ko-
lesarske dirke.
•>D.Sterle
ipre/em v mestni tiisi v ftuju
Stari Puchovi motodkli Ptujčanom na ogled
PTUJ / Z RANCAMI PO DRAVI
letiBS am^iam ittfefežb«
Ousarji, Mažoretke, Brez vesel, Podurkaži, Sveži in naravni & Co. Ne, to niso ime-
na kakšnih novo ustanovljenih podjetij, pač pa nekaterih ekip, ki so se minulo so-
boto udeležile drugega tradicionalnega tekmovanja Z rancom/po Dravi, ki ga je
v okviru občinskega praznika pripravila sekcija za veslanje Brodarskega društva
Hama Ptuj.
Prijavilo se je kar 17 ekip, ki so
starostno variirale od mladincev
pa vse tja do sivih panterjev. Za
Veslaško progo od restavracije
I^ibič do Ranče v Budini so potre-
Wali od 11 do 16 minut. Na cilj
so uspešno priveslali vsi, le eni
^l^ipi se je uspelo potopiti, toda k
Sreči za ciljno črto.
Zmagala je ekipa Črni baron iz
^alečnika pred Rancarskim
''fuštvom Malečnik in Mažoret-
'^ami - 730. učni center iz Ptuja.
Zmagovalcem so podelili poka-
'^in nagrade, drugim sodelujočim
P® priznanja. Nato so zmagoslavje
^^lili še s šampanjcem ter skokom
^ Dravo.
Po razglasitvi najboljših nam je
Predsednica veslaške sekcije BD
'^anca Lidija Baši povedala, da je
Prireditev lepo uspela, sploh zato
je bila udeležba veliko večja
lani (le 5 ekip), in da v društvu
^^'ijo nadaljevati tekmovanje tudi
Prihodnje. Upajo, da bo postalo
|'"3dicionalno ter da ga bodo uspe-
/azširiti v smislu ohranjanja sta-
navad in običajev. Radi bi, da
' Preseglo lokalne okvire in pre-
l^slo v še kaj več. Obenem se je za-
^alila vse sponzorjem, ki so pri-
^^'^ogli k prireditvi.
rt
Priprava veslaških ekip na start
Veterani - 730. učni center na cilju. Izmučeni, mokri, a še zmeraj dobre volje.
Poto:DJterle
LJUTOMER / OB 120-LETNICI KASAŠKEGA ŠPORTA
aoiSkSbse^Jlmai
PRIREDITEV OB VISOKI OBLETNICI IN OBČINSKEM PRAZNIKU USPELE 0 KLJUB 3.
MESTU LEONE V DERBIJU UUTOMERČANI ZADOVOLJNI I SEPTEMBRA EVROPSKO PRE-
VENSTVOPEGAT
Po sobotni razstavi konj se je v nedeljo na hipodromu v Ljutome-
ru zbrato kakih 4000 privržencev kasaških dirk in si ogledalo še
zadnje dejanje ob praznovanju 120-letnicekasaštva v Priekiji in 38.
občinskega praznika. Med pomembnimi gosti je bilo v častni loži
novozgrajene tribune moč zaslediti tudi predsednika slovenske
vlade dr, Janeza Drnovška in ministra za kmetijstvo dr. Jožeta Os-
terca. Prireditvi pa so prisostvovali še župani vseh sosednjih občin
ter gostje iz Češke in Avstrije.
Obiskovalci so si lahko ogledali
kar osem dirk, v katerih je nasto-
pilo okrog 90 konj iz domala vseh
slovenskih klubov ter nekaj iz so-
sednje Hrvaške. Prvih pet dirk je
bilo bolj ali manj nezanimivih,
vendar je napetost iz dirke v dirko
rasla. V šesti, v kateri so tekmovali
3- do I2-letni kasači, se je najbolje
odrezal šestletni domači žrebec
Duras in povsem zasenčil prvega
favorita Albatrosa.
Seveda je bila največja pozor-
nost namenjena sedmi dirki,
četrtemu slovenskemu derbiju, ki
v konjskem športu pomeni najpo-
membnejšo dirko v dirkalni sezo-
ni in v življenju konja. Na 2600
metrov dolgi stezi se je pomerilo
12 štiriletnih kasačev, med kateri-
mi so bili trije favoriti, največ
možnosti pa so tako domačini kot
strokovnjaki	pripisovali
domačinu Slavku Makovcu s ko-
bilo Leono, ki je v letošnji sezone
že dosegla odlične rezultate. Ven-
dar se pričakovano ni zgodilo. Z
odlično, taktično zrelo vožnjo in
izrednim finišem je slavil Lojze
Gorjanc (KK Brdo) s kobilo Jaso,
ki se pred tem iz neznanih razlo-
gov več kot dva meseca ni pojav-
ljala na tekmovanjih in je bila pra-
va neznanka. Pokazalo se je, da je
odlično pripravljena, in je zas-
luženo slavila. Presenetil je še
Franc Koletnik (KK Ljubljana) s
Tinamy, ki je bil drugi in je ob
koncu tekme dejal, da bi lahko ob
bolje pripravljeni progi tudi zma-
gal. Največji up Ljutomerčanov
Leona je bila šele tretja.
V zadnji dirki, v kateri so nasto-
pili 3- do 12-letni domači, tuji in
uvoženi kasači, je zanesljivo zma-
gal domačin Janko Makoter s šest-
letnim žrebcem Soulmenom,
pričakovanega rekorda steze pa
žal ni dosegel.
Ob zaključku nam je predsed-
nik Kasaškega kluba Ljutomer
Janko Slavič povedal, da so prire-
ditelji izredno zadovoljni s pote-
kom dvodnevne prireditve in upa-
jo, da jim bo z njo uspelo povrniti
vsa v dogradnjo hipodroma
vložena sredstva. Hkrati jih zelo
veseli in si štejejo v čast, da je svo-
je zanimanje zanjo pokazala tudi
slovenska vlada.
Ljutomerčani so tako uspešno
zaznamovali visoko obletnico
kasaškega športa in se že pripravl-
jajo na evropsko prevenstvo ama-
terskih kasačev - FEGAT, katere-
ga gostitelji bodo v septembru.
•fr D.Sterle
Številni gostje na častni tribuni
Lojze Gorjanc z Jaso ob zmagoslavju na četrtem slovenskem derbiju
Fotografski spomin na prijetno srečanje.	foto: Štefan HozYan
Zadnjo julijsko soboto so se sestali člani slovenskega Prosvetnega društva Plani-
ka iz Malmdja na Švedskem in predstavniki ormoške občine z županom dr.
Jožetom Bešvirjem. V vinotoču Hlebec na Kogu so govorili o medsebojni povezavi.
Globlji stiki med ormoško
občino ter slovenskim društvom
iz Malmoja segajo v vojno 1991.
leto. Med prvimi so Ormožanom
poslali denarno pomoč ob škodi,
ki jo je povzročila JA, ravno slo-
venski izseljenci iz Švedske, med
obojimi pa je bila ves čas prisotna
želja po globljih medsebojnih sti-
kih. To so Ormožani tudi storili
ter sodelovanje oziroma pobra-
tenje med slovenskim PD Planika
in ormoško občino potrdili s skle-
pom občinske skupščine.
Člani slovenskega PD Planika
iz Malmoja, v katerega so včlanje-
ni tudi pripadniki drugih naro-
dov, med njimi Švedi, največ pa je
seveda Slovencev, bodo letošnjo
jesen praznovali dvajsetletnico
delovanja. Ob tej priložnosti šved-
ski izseljenci želijo, da jim
Ormožani pošljejo na njihovo
proslavo enega izmed domačih
ansamblov.
Na pikniku so se pogovarjali
tudi o drugih medsebojnih pove-
zavah ormoške občine s švedskim
Malmojem.
Vida Topolovec
10 - pisma bralcev
11. avgust 1994- TEDNilt
Zakon karme
Karma /e zakon vzroka in posledic; je žetev tistega, kar je bilo posajeno. Namen karme ni
kaznovanje, temveč nas učiti in nam pomagati, da živimo v harmoniji z vesoljem.
Zakon vzroka in posledice je vesoljni zakon. Vsaka akcija ali vzrok
ima odziv ali posledico. To je nespremenljivo in zunaj našega nad-
zora. Nadzorujemo lahko le akcijo in naš odnosa do odziva. Naš od-
nos je tisto, kar določa, ali je karma nekaj negativnega ali pozitiv-
nega. Karma sama po sebi ni dobra niti slaba. Karma preprosto je.
Duša si je morala pri svojem ses-
topu v nižja področja stvarstva nade-
ti razum. Razum je sam po sebi
mrtev, a dokler črpa življenjsko moč
iz duše, ji služi kot posrednik za de-
lovanje na nižjih nivojih. Povezuje
jossvetom.Nagrobem fizičnem ni-
voju deluje skozi čutila. Duša je
prvotno vladala razumu, razum pa
čutilom. Med svojim bivanjem tu-
kaj pa se je proces obrnil. Čutila so
zasužnjila razum, slednji pa dušo.
Razum zdaj nemočen teka za čutni-
mi užitki in posvetnimi predmeti,
duša pa trpi posledice vsega, karkoli
stori razum. Med seboj se usodno
prepletata.
Modreci in jasnovidci temu svetu
pravijo "polje dejanj". Mohamed ga
je imenoval polje, na katerem seje-
mo prihodnost, indijski modreci pa
mu pravijo karma. Zakon opisujejo
že najstarejši indijski spisi in epi, kot
Ramayana in Mahabharata. Celoten
svet je podrejen temu zakonu - kar-
koli kdo stori, mora požeti sadove.
Tudi Sveto pismo oznanja: "Kar bo
človek sejal, bo tudi žel." (Ga-
lančanom 6:7)
KOLO ROJSTEV IN
SMRTI
Svet je prostrano polje akcij in re-
akcij. Dejanju sledi posledica, ki je
že vzrok novega dejanja. Veriga de-
janj se odvija kot poteze na šahovnici
- poteza pogojuje naslednjo potezo.
Posledice nosimo za vsa dejanja, ki
jih storimo - dobra ali slaba. N e gle-
de na dobra ali slaba dejanja mora
duša ostati v nižjih področjih
stvarstva, dokler ne požanje vseh sa-
dov ali pa doživi prosvetljenje. Kar-
mični zapis o vseh dejanjih se hrani v
razumu. Duša se mora ponovno
utelesiti, da poravna dolgove. Vrti se
v krogu ustvarjanja novih dejanj in
poravnave starih iz preteklosti, v
krogu vzroka in posledic. Hinduisti
imenujejo ta pojav samsara ali kolo
rojstev in smrti. Duša se glede na
svoje karme utelesi, živi življenje,
umre in se znova rodi v skladu z ust-
varjeninmi karmami. Temu pravi-
mo transmigracija ali preseljevanje
duš. Dogaja se v nižjih področjih
stvarstva, v materialnem in misel-
nem, ki podlegata t. i. mayi ali iluziji.
Karmični zakon tako vlada nivoju,
kjer se duh prepleta z materijo.
Vsakdo žanje sadove svojih karm:
moški in ženska, bogati in revni,
kralji in berači. Življenje slehernega
živega bitja sestavljajo veselje in
žalost, sreča in nesreča. Običajno je
več slabega kot dobrega. Lahko smo
rojeni pod še tako srečno zvezdo,
toda v sebi bomo občutili nemir in
osamljenost, kajti neprosvetljena
duša je ločena od svojega/2wra.
Tudi razum, ki je po svoji sestavi fi-
nejša materija, se nahaja v svetu gro-
be materije in je ves čas pod vplivom
čutil. Razpršenost misli povzroča
nemir. Nemir in ločenost od/2wra
blažimo s kratkotrajnimi posvetni-
mi užitki, ki pa se nemalokdaj
končajo s še večjim občutkom nemi-
ra in neizpolnjenosti. To je iluzija ah
svet lažne pojavnosti. Dokler
usmerjamo tokove zavesti proti sve-
tu grobe materije, si pletemo mrežo,
v katero se kasneje sami ujamemo.
MEHANIZEM KARME
Včasih delovanje karme oziroma
posledice svojega ravnanja začutimo
že po nekaj minutah, urah ah dne-
vih. Nekatere posledice naših rav-
nanj iz vsakdanjega življenja se
vračajo šele čez nekaj let, druge pa
požanjemo šele v naslednjem ze-
meljskem življenju ali celo po več
življenjih. Zakaj prihaja do tega
čakanja, ki je vposameznih primerih
lahko zelo dolgo? N ekatere naše ak-
cije so včasih tako radikalne, da ne
morejo priti takoj do izraza. Zato
ljudje za seboj nosimo maso karme,
ki se je nakopičila v mnogih življenj-
ih.
Ko so okoliščine primerne, se bo
ena od teh posledic uresničila. Tako
na primer lahko živimo zemeljska
življenja, v katerih se ne bodo razvile
okoliščine, ki bi nas privedle do
mračnih posledic naše karme. Po
drugi strani pa lahko doživljamo
življenja, v katerih smo nenehno iz-
postavljeni nesreči in trpljenju, ki sta
seveda posledica težke usode,
kakršno smo si sami izoblikovali.
Zato lahko vidimo, kako nekateri
ljudje na videz živijo brezskrbno
življenje kot ugledni državljani in
poslovneži ter zavzemajo visoke
družbene položaje. Zdi se, kakor da
jim vse uspeva: nikoli niso bolni, ni-
majo ekonomskih težav, skratka
življenje jim je naklonjeno. Toda
nekega dne nakopičena masa pov-
ratnih posledic in mračne usode
dobi priložnost, da se prebije v uso-
do tega posameznika. To se lahko
zgodi v primeru vojne, ki izbruhne v
deželi. Takrat je posameznik lahko
hudo prizadet s trpljenjem in
mučenjem. Nek takšen ugleden
državljan lahko prispe v zloglasna
koncentracijska taborišča, kjer je z
drugimi ljudmi enake usode
trpinčen in mučen do smrti. Posa-
meznik lahko doživi "maščevanje"
usode tudi na drugačen način: z ni-
zom nesreč, neuspehov, težkih oko-
liščin, žalosti in bolezni, s siro-
maštvom in bedo.
PRINCIP
"ODPUŠČANJA
GREHOV"
Povratnega učinka delovanja ni
možno ustaviti, toda lahko se spre-
meni dojemljivost posameznika za
povratne akcije, ki jih je sam sprožil.
To se zlasti nanaša na dojemljivost
povratnih posledic grozodejstev:
umorov, trpinčenj in drugih oblik
nasilja. Dojemljivost za maščevanje,
ki se vrača kot polsedica takšnih gro-
zodejstev, je lahko povsem odstran-
jena. To se zgodi zaradi t.i. "principa
odpuščanja grehov", ki deluje kot
"božja milost". Kdaj se to zgodi?
Bitje doživlja težko usodo kot
posledico svojega "grešnega" rav-
nanja tako dolgo, dokler še naprej
"grešno" živi. Torej tako dolgo, kot
je še sposobno ubijati, sovražiti,
krasti, lagati, zavidati in se predajati
nizkim strastem ega. Ko se huma-
nost pri posamezniku razvije do te
mere, da le-ta ni več sposoben delati
zla, ga negativna karma ne doleti več,
ne glede na to, koliko je je še ostalo
neizpolnjene. Tedaj je posameznik
zaščiten pred posledicami lastnega
nepravilnega ravnanja, saj se je
naučil lekcije plemenitosti in uni-
verzalne ljubezni.
C e tega principa ne bi bilo, bi ljud-
je živeli v "temi" in trpljenju mnogo
dlje, kot je to v resnici potrebno. Pri-
marni cilj življenja ni nesmiselno
trpljenje človeka. Posameznik se na
podlagi trpljenja "šola" in razvija v
višje ter humano bitje, prežeto z ve-
soljno ljubeznijo do vsega stvarstva.
Tam, kjer je človek spoznal svojo
napako, ampak ne samo teoretično,
temveč z vsem svojim bitjem, bi bilo
nesmiselno vztrajati pri žetvi nes-
rečne usode. Bog ni sadist, ki bi člo-
veka nesmiselno mučil. Trpljenje,
ki ga človek žanje, je posledica ne-
poznavanja kozmičnih zakonov in
nepoznavanja smisla življenja, ki vsa
bitja vodi k vedno novim in višjim
duhovnim stanjem ter oblikam bi-
vanja.
Prihodnjič: Reinkamacija v praksi
•»Slavko HALOZAM
Ifrifizirgf I» S|>ge|gmflg
DIALOG S SILVESTROM VOGRINCEM, PISCEM FEUTONA O NEW AGEU
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Vera v Jezusa Kristusa, ki je umrl na križu, je za kristjane svetin-
ja. Ko govorim v njihovem imenu,nikakor ne želim ogroziti svobode
resnično znanstvene ga dela, niti vnaprej cenzurirati mislih drugi ljudi ali
obsoditi namene new agea, saj to sodi v njihov okvir in domet: new
age newagevcem kakor tudi npr. filozofija filozofom ... Vendar
Jezusova smrt ni v lasti nezoagevcev, ampak v lasti brezštevilne
množice njegovih učencev, najsi bodo živi ali mrtvi. Sprašujem
pa se, ali se bo našlo dovolj mož in žena na Ptuju, ki bodo občutljivi za
pravice drugih in tako razumeli, da nas kristjane vsako prilaščanje in
neznanstveno iznakažanje Jezusove podobe - Kerstenovi in po njem Vo-
grinčevi dokazi, da je Jezus preživel križanje, ne vzdržijo resne kritike -
žali v našem dostojanstvu?... Svoboda posameznika temelji na spošto-
vanju drugih. Čas je že, da vsaj to razumemo.
Glede "nepristranskosti" in "ob-
jektivnosti" gospoda Silvestra in za-
radi poštenosti do samega in drugih
pa je danes že prav, da rečemo bobu
bob: vedno bolj se mi zdi, da gospo-
du Silvestru ni mar za resnico, ki
osvobaja, ne za občestvo in napre-
dek, temveč za nekaj drugega. Nje-
gova pisanja so poučevanja od zgo-
raj, vsiljevanje ne njegovega, ampak
tujega mnenja in nasilno ter nepre-
mišljno "pobijanje" drugih. Names-
to razlogov, utemeljitev in skupnega
iskanja resnice gre pri njem za ideo-
loške napade in obrambe oz. proti-
napade. Tak "dialog" nipovor, teveč
razdor, o katerem je že globokoum-
no zapisal sestavek dr. Adolf Žižek.
Pogovor, za katerega sem se zme-
raj zavzemal in se bom, dokler bo to
imelo smisel s kakšno osebo, mi po-
meni ustvarjalno življenje in ne ne-
reflektirano šopirjenje, za katerim se
skrivajo nedialoškost, nevoščljivost
in provincionalizem, ki nekritično
posrka vse, kar pade s tujčeve mize.
Takšen pristop me sili v razmišljanje
o siromašenju zdrave pameti, toda
tudi o tem kdaj drugič. Skratka, dia-
log mi pomeni izmenjavo mnenj med
enakopravnimi (in ne med "znanst-
venimi" in "kulturnimi" newagevci
ter krščanskimi "inkvizitorji", ki so
nestrpni in sanjajo o oblasti, zraven
tega pa so še nekulturni in protipa-
peški), kolikor toliko zrelimi in kul-
turnimi ljudmi, ki sami samostojno
razmišljajo in si ustvarjajo svoje sod-
be, jih znajo tudi dovolj jasno in ra-
zumljivo posredovati tudi drugim in
jih utemeljiti. Za ploden in ustvarja-
len pogovor je potrebno neko skup-
no izhodišče in prav tako neki skup-
ni cilj. Pri popolnem razhajanju in
različnosti vprašanja, načina mišljen
in izražanja bi imeli namesto dialoga
le naštevanja različnih stališč brez
notranje zveze, torej monologe v
množini. I^er pa so vsi popolnoma
istega mnenja, je dialog tako popol-
noma odveč. Samo ponavljanje go-
spoda Silvestra tega, kar je že napisal
nezvagevec Kersten, še ni noben pogo-
vor, temveč ali izraz popolne enotnosti
(ne le edinosti) ali pa znamenje nesa-
mostojnosti. Dialog torej živi od raz-
ličnosti v edinosti in od edinosti v
različnosti. Pristen dialog, ki je vre-
den tega imena, je merilo človeške
zrelosti, osebne plemenitosti, du-
hovne kulture in odprtosti ter
spoštovanja do sočloveka v družbi.
Dalje, zdi se mi, da gospod Silves-
ter brani že vnaprej postavljena sta-
lišča in ne dopušča nobenih vprašanj
in tako se nam pokažejo misli newa-
gevca Kerstena kot tabu tema, ki se je
očitno "nazadnjaški, srednjeveški in
inkvizitorski" teologi katoliške Cer-
kve ne smemo niti dotakniti, kaj šele
znanstveno preveriti. Kakšen ab-
surd, saj današnja svetovna komuni-
kacijska kultura kar zahteva, da se
moramo upreti simptomom getov-
ske in sektaške mentalitete in s tem
tudi volji do izključevanja krščanst-
va z mnogimi že zgodovinsko
izčrpanimi in ponavljajočimi banal-
nostmi, ki se mi včasih zazdijo pre-
neumne celo za raven pogovora v
duhu nizkih instinktov in arhaično-
gostilniških predsodkov. Kritično
vredotenje je in ostaja bistvena sestavi-
na demokracije. Gotovo ve tudi go-
spod Silvester, da kjer udeleženec so-
govornika sploh ne posluša, nima pos-
luha za njegove utemeljitve in mu niza
njegovo mnenje niti toliko mar, da bi
ga vzel na znanje, je v najboljšem pri-
meru monolog, morda retorično in li-
terarno močan, morda povezan s
posebno težo avtoritete nekoga -
konkretno nevvagevca Kerstena, a
prispevek k dialogu ni.
In še na nekaj bi nas rad spomuji^
da je za dober dialog potrebno za^
panje v človeka m njegovo dohrohoi
nost, pa čeprav je ta človek duhovnj],
ali atomski fizik. Kjer so sogovornii^j
že vnaprej zastrupljeni z nezaupa^
jem, češ da ne mislijo iskreno, in^j
med seboj podtikajo celo slabe na.
mene ali potvarjajo izjave in spr^,
minjajo pomen besed ali jih trgajo^
celote, tam se razodeva huda kriz-
dialoga, ki lahko vodi tudi do krize,,
medsebojnem družbenem sožitju
saj v drugem vidimo le nasprotnik^
če ne celo sovražnika, kar je bilo tudi
že izrečeno v dialogu z gospodo^
Silvestrom. Strah pomeni vedno na.
silje nad iskrenostjo, pomanjkanji
iskrenosti pa skazi dialog v laž in hi.
navščino. Resnična dobrohotnost it
temeljna človeška poštenost pri po.
govoru pa računata tudi s tem, da j(
morda to in ono nepopolno in neu-
strežno povezano, nedorečeno,
manj posrečeno izraženo ali napisa-
no, da pa je vendar za tem dobra vol-
ja, plemenit namen, iskanje resnice
in odkrivanje boljše poti v prihod-
nost.
Takšen je moj pogled na dosedan-
je odzive gospoda Silvestra na moje
in pisanja obeh doktorjev. Zelo pa
upam, da sem se na veliko zmotil ic
moj pogled na njegove članke ni do-
cela pravilen, kar pa nam bo gospod
Silvester gotovo še lahko dokazali
svojimi naslednjimi članki.
Spoštovanemu gospodu Silve-
stru bi rad ob tej priložnosti položi!
na dušo in sreče samo še tole: upam,
da bodo v tem članku zbrane misli
spodbuda k nadaljnjemu raz-
mišljanju najprej osebno meni,obe-
ma doktorjema in tudi njemu. Pre-
pričan sera, da bo le tako pošten ir
dobronameren bralec, ki je na dovc
visoki kulturni stopnji, doživljala
sničnost besed, ki jih je povedali
vatikanski koncil v izjavi o verslc
svobodi: "Resnica ljudi ne sili k priz-
navanju drugače kakor z močjo resni-
ce same, ki blago in hkrati krepko pro-
dira v duhove." S to mislijo si osebno
želim in bom zelo vesel dialoga tako
z obema doktorjema kakor tudi z
njim! In le tako se bomo lahko sku-
paj prebijali v domovino svobode ic
naredili iz svojega življenja nekaj le-
pega in plemenitega! Govor na Gor
in Jezusova največja zapoved ljubez-
ni naj ne ostaneta samo v naših zapi-
sanih besedah.
Slavko Haložan
Sonja Javornik
Silvesier Vogrine€ -
apostol »nove dobe«
z najboljšo konjsko vprego, sodobni
človek nekako ne more pomagati.
Treba je dajati vedno nove in popol-
nejše razlage, prilagojene zdajšnje-
mu utripu življenja.
G. Vogrinec nam skozi svoje član-
ke pomaga dojemati ustroj sveta,
razlaga nam kozmične zakone ter
poskuša razbliniti meglo iz svetopi-
semskih zgodb. S tem nam odpira
vrata v duhovni svet, ki je za topega
materialistapravo novo in presunlji-
vo doživetje. Vsekakor sem pre-
pričana, da človek s tolikšno zalogo
"novodobnega" znanja, kot ga ima
omenjeni gospod, ne sme in ne
more biti tiho. In veseli me, da je
tako.
Ne le duhovni učitelji, ki imajo
nalogo pomagati človeštvu, tudi
druge osebe, ki se duhovno prebuja-
jo, imajo danes pomembno nalogo
in dolžnost služenja in dajanja
pomoči ter duhovne opore nepre-
bu jenim osebam. N e s silo, kot so to
delali v zgodovini, temveč z dokazi
dobrega in z lastnimi zgledi je
mogoče narediti velik korak naprej.
Duhovno usmerjene osebe imajo
tudi nalogo z besedami in dejanji
usmerjati vsa gibanja tako, da se
zmanjšuje prepad med dvema sve-
tovoma. Pri tem so naše misli izred-
nega pomena.
POMEMBNOST
NAŠIHMISLI
Zakaj je pomembno, da govori-
mo, predvsem pa mislimo pozitivno
o duhovnosti? Misel je energija, ki
vibrira z določeno valovno dolžino.
Misel, ki jo odpošljemo v prostor, se
nam krožno vrne ter iz okolja priteg-
ne identično energijo. Kdor misli na
nekaj grdega in odvratnega, kar
lahko drugemu povzroči bolečino v
duši in na telesu, je aktiviral negativ-
ne sile, od katerih bo tudi sam prejel
delež. Enako velja v obratni smeri,
ko gre za pozitivne misli.
V krajih, kjer sta izbruhnila vojna
in nasilje, se je to pripetilo zaradi na-
kopičenih oblakov negativne mise'"
ne energije, zato tudi pravimo, das^
vsaka vojna najprej zgodi v glavati
ljudi.
Za mirno, sončno prihodnost
Ptuja je zato zelo pomembnO)
kakšne misli gojimo. Ali se bom"
predajali destruktivnim, negati^'
nim mislim kot gospodje Žiže'';
Haložan, Krajnc, ali pa bomo prosf'
za notranji mir ter višjo duhovnos'
kot g. Vogrinec. Priporočam, naj
vsakdo premišljeno odloči, na ka'^'
ro pot bo stopil. Je to svet, kjer sre^
pomeni bogastvo, prestiž, zunafll"
podobo, nazive, ali pa svet enos"'
čiste ljubezni, svobodePKo se enkr^'
odloči, naj živi to z vsem svojim t"'"
jem, vsak trenutek, toda ne zaprj*
sobi, temveč skupaj z drugimi- ^^
bova to počela dva, se bo poridru^
še tretji; če trije, jih bo prišlo še pe^'"
enajst in še ... Toda nekdo mo^^
začeu.
Sonja Javornik
Po večletnih yoga praktikah je
bilo prvo, kar sem občutila,
rahločutno vibriranje energij
v svojem telesu in neposredni okoli-
ci. To me je spočetka plašilo, a sem
sčasoma dojela, da je ves naš svet de-
jansko svet energij, valovanj in
kroženj.
Svet se trenutno razvršča v dve
skupini. Ena, ne da bi bila kakorkoli
zlobna, vibrira s starimi energijami
dobe rib. Sem spadajo konzervativ-
ne, reakcionarne sile (g. Haložan,
dr. Krajnc, dr. Žižek). Druga, doba
vodnarja, je dojemljiva za nove
energije in se trudi kvaliteto teh
energij tudi izraziti (g. Vogrinec).
Med obema skupinama seveda nas-
tajajo trenja, konflikti. N a eni strani
so tisti, ki se trudijo ohranjati status
quo preživelih oblik in navad, na
drugi tisti, ki želijo na temeljih stare-
ga graditi naprej.
Vsakdo prisluhne novim stvarem
z nekimi pričakovanji in predsodki.
Vemo pa, da smo ljudje nagnjeni k
temu, da slišimo le tisto, kar želimo
shšati ali pa smo vajeni slišati. Zato
so gospodje Krajnc, Haložan in
Žižek tako pretreseni ob sporočilih
nove dobe; svet so vajeni gledati
samo skozi prizmo materialistov in
biblijskih pismoukov. V življenju je
potrebno biti odprtega duha. Tako
vsaj dopustiš možnost, da je nekaj
novega, drugačnega lahko res - četu-
di nisi prepričan.
KAKŠNO JE POSLANSTVO
G. VOGRINCA
Ko je g. Vogrinec pred dvema le-
toma začel pisati članke o kozmični
ekologiji, radiesteziji in zmajevih
črtah Ptuja, se je že zavedal ali pa tudi
ne, da opravlja ključno poslanstvo za
naše mesto. Ptujčane je začel opo-
zarjati na nevidno, duhovno kom-
ponento mesta in na kozmične
energije, s katerimi smo povezani z
vesoljnim svetom.
Č eprav g. Vogrinec pri oznanjan-
ju "nove" duhovnosti v Ptuju ni sam
(gospa Tonka Krajnc je napisala za-
nimivo kniigo Iskanja in ima du-
hovno posvetovalnico; v Ptu j u delu-
jeVOGA DRUŠTVO itd.), ga je
svet okoliščin postavil za apostola
nove dobe v našem mestu, saj se je s
svojim delovanjem najbolj izposta-
vil.
DUHOVNA PREOBRAZBA
JENUJNA
Svet je v globoki krizi. O tem tukaj
ne kaže izgubljati besed, saj so dejst-
va več kot očitna. Vendar pa lahko
trenutno dogajanje na političnem,
gospodarskem, socialnem in eko-
loškem področju jemljemo kot zna-
menje, da je napočil čas, ko postaja
duhovna preobrazba posameznikov
in človeštva življenjska nuja.
Prožnost katerekoli klasične vere
je bila(in trenutno je še) mnogo pre-
majhna, da bi lahko sledila intelek-
tualnim in predvsem duhovnim po-
trebam sodobnega človeka. Znanje
se namreč tudi stara, z zastarelim
znanjem (pa naj bo to znanstveno
potrjeno ali ne) pa si, prav tako kot ne
fEDNIK -11. avgust 1994
prejeli smo -11
povest o neraiumevaniu €050
^pGOVOR GOSPODU LESJAKU - TEDNIK, 28. JULIJA 1994
g New age (nova doba ali nova duhovnost) je nagnjena poenos-
tavljanju in pretiravanju. To je razvidno tudi iz članka
"Haložan-Krajnc-Žižek ali povest o nerazumevanju časa" v
Tedniku 28. julija izpod peresa gospoda Matjaža Lesjaka, ki
očitno poskuša polemizirati s p. dr. Krajncem, gospodom
Haložanom in menoj. Večina njegovega članka, ki še zdaleč ni
polemičen, saj ne vsebuje protiargumetov, pač pa bolj sodi na
področje obrekovanja, je namenjena obema teologoma. Ven-
dar dvomim, da bosta nanj odgovorila, saj gre bolj za podtikan-
je kot za argumentirano polemiko.
jsfe vem, od kod gospodu Lesjaku
idejS) da sem jaz vodja nekakšne "na-
leze". Gospoda Haložana sem pred
meseci mimogrede srečal na neki
gl^rogli mizi, patra dr. Krajnca pa
osebno ne poznam. Naša "naveza" bi
niorala biti gospodu Lesjaku ra-
zumljiva, saj newageovci najbolj
tolčejo prav po krščanstvu in po zna-
nosti.
V odgovor na Lesjakovo pismo bom
zapisal nekaj misli, ki pa niso samo
[noje niti materialistične, nanašajo pa
se na novo duhovnost, kakor se tudi
imenuje new age, in govore o vlogi
znanosti v njej.
Obstoj mističnih okultnih sil,
nadčutnih sposobnosti, ekstaze, in-
tuicije, kar je vsebovano v novi duhov-
nosti, še ni garancija za svetovni mir,
bratstvo med ljudmi, za ljubezen in
drugo, kar nam obljubljajo nevvageov-
ci. Lahko postanejo osnova za prav
nasprotno: za manipuliranje, izkl-
jučujočnost in totalitarizem, za dema-
gogijo in divjanje nezavednega - ka-
kor nas je že večkrat grobo poučila
zgodovina.
Novodobci postavljajo geslo: "Ali
evolucijski skok v višjo obliko zavesti
ali samouničenje človeštva". Seveda
šezdaleč ni gotovo, da bi tak skok člo-
veka osvobodil in naredil srečnega,
bolj verjetno je, da bi ga razosebil in
razčlovečil.
New age je nagnjen k patetiziranju
in samozaverovanosti. Tudi alterna-
tivna znanost je zelo občutljiva za ne-
doslednosti drugih, vendar slepa za
svoje lastne, rada poenostavlja, ideo-
logizira in magizira. Skoraj nedostop-
na je za kritični strokovni dialog, ne-
preverjene h ipoteze rada povzdiguje v
obsežne "teorije", kar je vse značilno
za newageovsko sceno.
Kritiki "ortodoksne" znanosti iz
vrst newageovcev si prizadevajo, da bi
obstoječo elito nadomestili z novo eli-
to, to je seboj, le da to prikrivajo z viso-
koletečo govorico, neizmerljivimi
obljubami in pretiranimi pričakovan-
ji-
Nevvaeovci jemljejo novo znanost
kot "sintezo" znanosti, nove mistike
in religije. Takšna nova znanost naj bi
oblikovala prihodnost človeštva in si
spet pr idob ila veljavo, ki jo j e v svojem
kriznem obdobju izgubila znanost.
Znanstveniki, ki se za takšno "zna-
nost" odločijo, si morajo nadeti alter-
nativno preobleko. Pri tem pa je treba
zavreči osebnega Boga, saj je newage-
ovski bog le poganski magični obra-
zec, ki posvečuje neosebno energet-
sko vrtinčenje kozmosa, imanenco
dvigne v "višje" sfere, ji nadene videz
transcendence, s tem pa ustvari vtis,
da "znanstveno" odgovarja na večno
človekovo vprašanje o smislu življen-
ja in sveta.
Seveda bi bilo napačno, da bi alter-
nativno znanost vseprek odklanjali in
se oklepali le obstoječih znanosti, ki
so pogosto nagnjene k samozado-
voljstvu in se zato večnerazvijajo. Od-
piranje novih vprašanj, novih razgle-
dov, področij, metod itd. jepozitivno.
Prepih, ki ga v obstoječo znanost pri-
našajo alternativne znanosti, je zato
koristen. Sevedase bodo z razrešitvijo
problemov, ki jih nakazuje današnja
alternativna znanost, pokazali novi,
ki jih današnja alternativna znanost
ne obravnava. Takšne so pač zakoni-
tosti razvoja znanosti. Čez določeno
obdobje bo tudi večina mejnih zna-
nosti spadala v etablirano znanost.
Če pa alternativna znanost meni, da
bo z njeno pomočjo nastal svet, kjer
problemov sploh več ne bo, se dela za
novega boga, presega svoja pooblasti-
la in se slepi z vero, da zmore več, kot
more. Alternativna znanost nav-
dušeno slikaprihodnost z naivno vero
v "končno dobroto" kozmičnega pro-
cesa, kar nas bo odrešilo in ustvarilo
raj na zemlji. Krščanstvo, ki ga new
age (poleg znanosti) proglaša za glav-
nega krivca današnjega stanja na
zemlji, je realistično in se zaveda, da
trpljenja na tem svetu ni mogoče po-
polnoma odpraviti; če to po vsej sili
hočemo, ga le stopnjujemo.
Ko se znanost religizira ali religija
poznanstveni, grozi nevarnost politi-
zacije in totalirizacije. To so dokazale
številne religiozno strukturirane
ideologije, ki so terjale vse najvišjo
znanstvenost, od rasistične "znanosti"
nacizma do "znanstvene teorije"
marksizma. Vemo, kako so nas
odreševale in odrešile. Očitno se iz
zgodovine nismo ničesar naučili, saj
želimo hoditi dandanes sicer po dru-
gi, vendar podobno strukturirani
poti.
•o-AdolfŽižek
P.S.: Pričakujem od tistega, ki bo
polemiziral s tem mojim člankom, da
bo nastopil z argumenti in ne samo z
nekakšnimi posplošenimi izjavami o
moji staromodnosti, mojem nerazu-
mevanju časa ipd.
Brone Golob
Šlaianie jpo spominih
JUBILEJ FESTIVALA.
SLOVENSKE DOMAČE
ZABAVNE GLASBE - 7
S tarokom smo
nadaljevali bolj na
silo kot zares, ne-
nadoma pa se vsi
bolj kot valata raz-
veselili Dušana
Drolca z ogrom-
nim obližem čez
levo oko, ko se je
zarežal:
"Hvala bogu, ne bom oslepel!" je
olajšano povedal in najbolj razbre-
menil skrbi Branka Šomna, ki se je
že na Borlu za večne čase skregal s
kajenjem, sploh pa s primitiviz-
mom, kot so žveplenke!
Po protokolu je bil popoldne na-
povedan obisk Haloz in Kmetčeve
zidanice, vmes pa še kosilo in koli-
kor toliko priložnosti za vsa mogoča
srečanja. Za prekrvavitev otrplih
udov in možganov pa je naravnost
izzivalo novo avtomatsko kegljišče,
kjer so nekateri udeleženci festivala
že s pridom nabirali izkušnje.
Po pravici povedano smo se po-
trudili, da bi uresničili vsaj del za-
jetnega programa; morda bi načrt
uspel celo v celoti, če ne bi spet
vskočil s svoj imi presenečen j i FF.
Pohvalil se je, da odkar smo se
razšli, igra non stop in da ga nosijo
na rokah. In ne le to: celo vozijo ga!
S triciklom! In da so to njegovi pri-
jatelji in da poznajo vse najboljše
punktel
Njegovo navdušenje je bilo tako
sponatano in iskreno, da si mu mo-
ral verjeti. Fant je bil resda nekoliko
hripav in najbrž bi se mu prilegla
tudi kakšna minuta postelje, toda
neomajno je vztrajal v elementu. Se-
veda je imel največkrat na ustih
"Ljubico", ki bi jo ponjegovi zaslugi
mirno lahko izbrali za festivalsko
himno ali pa vsaj za avizo, pa tudi
drugih poskočnic se ni ravno ote-
pal.
Neuradno se je še med festivalom
razvedelo, da je Fleretova vesela ka-
ravana prekrižarila Ptu j v vseh sme-
reh: od minoritov do Ribiča, pa do
Rozike in hotela ter naprej tja do
Borla. Vse bi bilo čisto prijetna
družabna epizoda, če se ne bi zgodi-
lo tisto, kar se nekateri s strahom
pričakovali že po prvi festvalski
noči - da bo sicer na videz kremenit
mladec med veseljačenjem omagal.
Franci Flere se je po neprespani
in razposajeni drugi noči nekaj ur
pred finalom sesul. S harmoniko v
naročju in z zateklo levico, kot bi
mu jo opikali sršeni, se je zgrudil v
nezavest. Po nekaj urah intenzivne
nege je s pomočjo injekcij prišel k
sebi in uspešno nastopil v fmalu ter
si skupaj z Ottaviem Brajkom raz-
delil nagrade za najboljšo izvedbo v
triu.
Pred napovedano ekskurzijo v
Haloze se je izkazalo, da tarok za
kondicijskepripraveni najbolj pos-
rečena rešitev. Veliko bolj so ga
pihnili tisti, ki so pretegnili ritne
kite na kegljišču in tako po izdat-
nem kosilu pridelali vsaj nekaj
prostora za gostijo pri Kmetcu. O
njen so namreč že dva dni z naj-
boljšimi besedami pripovedovali
udeleženci generalke, prirejene
pred uradnim začetkom festivla po-
sebej za direktorij in strokovno ko-
misijo. Vsi so bili tako polni prijaz-
nih vdsov in opisovanja dobrot, ki
so jih pripravili gostitelj Tona, nje-
gova Marija in Tonetov prijatelj
Zvonko Bombek, da smo potem
poslušalci dobili pred Halozami kar
nekakšno strahospoštovanje.
Kajetan Zupan je, denimo, žarel,
da je vse krasno in super, ampak še
boljša kot dobra pa je ciganska
pečenka.
"Doživetje! To se ne da opisati,
tako je krasno! Kaj gozba, gurman-
ski obred!!!" je dopovedoval, med-
tem ko se je čakajočih lotevala
nestrpnost. Nekoliko nas je s svojim
prihodom pomiril direktor festiva-
la (spet urejen s kravato, brez oble-
ke, v enobarvni srajci s kratkimi ro-
kavi), ko je sporočil, da je za prevoz
v obe smeri urejeno ter da bo Tona
zdaj-zdaj tu, pred hotelom.
In tako se je tudi izšlo. Tona je
pribrzel celo nekaj pred napoveda-
no uro. Z značilnim nasmehom in
pozdravom "Kmetec, Jugoslavija!"
je dal znak za vkrcavanje in vozilo je
bilo v trenutku do stropa naloženo,
četudi je bila zasedba dodobra raz-
redčena. Radijci in televizijciso bili
zaradi zadržanosti na festivalskem
prizorišču - tonska vaja z ansambli
in priprave TV kamer za snemanje -
prisotni le z delegati, pa tudi novi-
narsko-strokovna ekipa zaradi pos-
ledic pretekle noči ni bila komplet-
na. Vseeno je bilo ljubiteljev narav-
nih lepot ptujskih goric in Haloz
dovolj, da proslava ni odpadla in da
je pred odhodom Tona zvito
vprašal, ali ne bi raje namesto kom-
bija vzel kaj večjega.
Kakorkoli že. Tona je odrinil, za
njim pa se je v svojih vozilih za-
prašilo vsaj še enkrat toliko prijatel-
jev, kolikor jih je vozil on. Za
družbo torej ne bo skrbi.
PRI KMETCU
Na Borlu smo streljaj pred gra-
dom zavili desno in se potem skozi
gozd povzpeli med griče, zasajene z
brajdami. Kakšen pogled!
Do Tonetove zidanice je vodila
dobro zvožena poljska pot, kar je bil
samo dokaz več o prometnosti in
priljubljenosti teh sicer pozablje-
nih krajev.
In potem prizor za bogove: na te-
rasi pred poslopjem ogromno
pogrnjeno omizje z dobrotami vseh
sort. Potice in sladkarije s sadjem,
narezki s svežimi in prekajenimi
specialitetami, pa pečenka in cvrtje
ter vse tisto, kar gre zraven iz vrta in
iz sodov.
Človek si je moral pometi oči, da
jeverjeljdanesanja.Kotdaboalipa
jebilaohcet!
- prihodnjič naprej -
12 - reportaže, zanimivosti
11. avgust 1994- tednik
km fivrofil
S.del: Slovaška - šesttisoči kilometer # Še malo, pa sva doma.
Poljsko-slovaškomejosva prestopi-
la pri kraju Chyžne, od tam pa kolesa-
rila čez daljše, ve ndarptiložne klance.
Težave nama je povzročal dež, ki ni
dobro del najinima kolesoma, saj sta
bili po skoraj 6.00() kilometrih popol-
noma uničeni. l.abko sva si le želela,
da bi srečno prevozila Tatre. Igor seje
nenebnobalzasvojoškripajočogonil-
ko, ki mu je zaradi napačnega navoja
že mnogokrat odpadla. Težave sva
imela tudi z zadnjimi plašči, ki so bili |
že precej iztrošeni, tako da sva jih pre- j
montirala na prednje kolo.	j
Končno sva v daljavi zagledala Ta-
tre, ki so se kot velika želva raztezale
po obzorju. Že pred dnevi sva se psi-
hično dovolj dobro pripravila in ko-
maj čakala, da zagrizeva v klanec, ki
pa ni in ni hotel priti,saj svase le počasi
dvigala.
Srečala sva nekaj kolesark, ki so
nama nekaj časa delale družbo, nato
pa odhitele naprej. Nisem si mogel
kaj, da jih ne bi povprašal o izidu Tour
de France, ki ga žal nisem mogel
spremljati. Sem namreč vnet
spremljevalec dogodkov v profesio-
nalnem kolesarjenju. Zelo meje zani-
malo, ali je spet zmagal Indurain, ven-
dar si nobena ni zapomnila imena
zmagovalca.
Z Igorjem sva še nekaj časa ugibala
o zmagovalcu, nato pa hipoma utihni-
la, saj sva zagledala zelo težak klanec.
Izpustila sva nekaj vrtljajev, potem pa
pritisnila na pedale, kolikor je šlo. V
slabi uri sva prilezla na tisočak Dono-
valy, ki je bil hkrati prvi in zadnji na
Slovaškem.
Na vrhu sva se malo razgledala po
lepih turističnih objektih, potem pa
pričela spust, najino najljubšo disci-
plino. Postavila sva se v aerodina-
mično držo in odbrzela. Zaradi blagih
ovinkov sva dosegala hitrosti do 80
km/h. K toliki hitrosti je pripomogla
tudi težka oprema, ki je v ovinkih na-
redilakolozelostabilno,takoda svase
počutila kot na motorju.
V neki vasi sva zaslišala vaški radio,
ki naju je s hrupno koračnico
spremljal skoraj tri kilometre, saj so
bili zvočniki postavljeni vsakih dvajset
metrov. Nisva mogla veijeti, da kaj ta-
kega še sploh kje obstaja. Spraševala
sva se tudi, kako to vpliva na tiste, ki si
želijo poslušati kakšno drugo glasbo,
nato pa ugotovila, da imajo praznik.
Naslednji dan sva se že precej pri-
bližala madžarski meji. Ko sva bila od
nje oddaljena še samo trideset kilo-
metrov, mi je Igor povedal, da sva
pravkar prekolesarila šesttisoči kilo-
meter. Ustavila sva se in s fotografijo
proslavila najin zadnji tisočak na poti.
Na madžarski meji sva po dolgem
času zaslišala "domači" radio RMl, ki
seje razširilže vse do Madžarske. Spet
svaimelapriložnost slišati obilodobre
glasbe, ki sva jo med potjo večkrat po-
grešala. S sabo sva namreč imela
majhna radia na sončne celice. Z nji-
ma sva si večkrat, posebej na osamlje-
nih cestah skrajnega severa, pričarala
domačnost.
Takoj za mejo naju je popadel
smeh, ko sva zagledala znak, na kate-
rem šoferje opozarjajo, da se vozijo
čez žabjo "transferzalo". Prav nič
smešno pa se nama ni zdelo vreme, saj
je že drugi dan deževalo. Spoznala
sva, da ssončnim prihodom domov, ki
sva si ga vso pot želela, ne bo nič.
Počasi sva se bližala Budimpešti in
spet so naju znaki podili sceste. Nisva
se ozirala nanje, saj so kolesarske ste-
ze vedno daljše, neurejene in polne
pešcev. Prikolesarila sva v center.
u me je začelo močno stiskati v
pljučih. Očitno sem se odvadil slabega
mestnega zraka. Kombinacija živčnih
hup in dežja mi je šla kmalu tako na
živce, da bi najrajši kar pobegnil iz
mesta. Igor, začuda, ni imel podobnih
problemov.
Po nekajurnem tavanju po mestu,
sva se znašla na enem izmed
mogočnih mostov čez Donavo. Lep
razgled meje takoj spravil v dobro vol-
jo. Se dežje ponehal. Kar strmel sem,
medtem ko je Igor vneto fotografiral.
Žal naju je začela priganjati tema in
morala sva čimprej iz mesta, da si še
pravi čas poiščeva primeren prostor
za kampiranje. Kot že tolikokrat na
tej poti sva spet sklenila, da se v Bu-
dimpešto kmalu vrneva in si jo po-
drobneje ogledava.
Iz mesta sva odkolesarila v svojem
stilu, po avtocesti. Mogoče se čudno
sliši, vendar so se nama zdele zaradi
širokih odstavnih pasov še najbolj var-
ne. To pojasnilo pa očitno ni bilo do-
volj prepričljivo za madžarske policis-
te, ki so naju pozdravili s svojo sireno.
Z resnimi obrazi so naju podučili, da
se to ne dela. Na vsak način so hoteli
najina potna lista, pa jih seveda nisva
hotela dati, saj sva ta film že gledala.
2^vedala sva se, da brž ko izročiva
potna lista, postaneva podrejena in ni-
mava več nikakršnih možnosti za po-
gajanja. Ževnaprej namajebilojasno,
da ob plačilu kazni ne bova prejela no-
benega računa in da si bodo denar raz-
delili. Zato sva "odigrala" že utečeno
sceno: preprostosvasedla in malicala,
medtem ko so oni razglabljali, kaj naj
počno z nama. Videli so, da se jih ne
bojiva, saj sva bila že nekajkrat v bolj
kočljivih situacijah, kjer sva se naučila
pogajati.
Po kakšni urici smo se sporazumeli
za 20 DEM. Nisva hotela komplicira-
ti, saj sva se zavedala prometnega
prekrška. Poleg tega nisva bila več
tako odvisna od denarja, saj sva vede-
la, da bova v dveh dneh že doma.
Naslednji dan sem se kopal v Blat-
nem jezeru, ki ga poznavažesprejšnih
kolesarjenj. Igorju seje zdela voda ne-
koliko prehladna, zato je raje počakal
na udobno kad, ki gaje čakala doma.
Balaton je prav gotovo eno izmed naj-
lepših in najdražjih področij Madžar-
ske.
Ob tolikšni bližini doma nama je
srce že močno razbijalo in morala sva
priznati, da imava močno domotožje.
Pedale sva poganjala, kolikor je šlo.
Zadnje kilometre nama je spet zagre-
nila nesrečna gonilka Igorjevega ko-
lesa, ki je nenehno odpadala, tako da
sva se že bala, da ne bova prilezla do
doma.
Kljub temu sva nekako uspela pri-
kolesariti na Hrvaško, od tam paše do
Ptujaoziroma Korene, kjerstanujeva.
Števec je pokazal 6.500 prevoženih ki-
lometrov.
^
/^V /JV /fv
če zdaj potegneva črto pod opravl-
jenim potovanjem, sva kar zado-
voljna. Spoznala sva, da bi se morala
temeljiteje pozanimati o kultumih
znamenitostih, kijih ne smeva spreg-
ledati. Za temeljito branje vodnikov
zaradi drugihskrbinisvaimelazadosti
časa. Psihično in fizično sva pot dobro
prestala. Domov sem prišel celo težji
za dva kilograma, medtem ko je Igor
izgubil kilogram.
Dobro, da sva se na pot odpravila
brez prave predstave, kaj vse naju
čaka, saj drugače verjetno ne bi zmo-
gla tolikšnih naporov. Bili so dnevi, ko
sva mislila, da se nama je najhujše že
zgodilo, vendarsvavednoznova ugot-
avljala, da muke šele pridejo.
Vso pot so naju spremljale težave,
na račun katerih se zdaj večkrat na-
smejiva. Z dežjem, močnim vetrom in
mrazom res nisva imela sreče, saj so
naju kot senca spemljali vso pot. Raz-
dalje sva pričela gledati s stališča kole-
sarja. Na poti sva se veliko naučila in
nabrala izkušenj za prihodnje podvi-
ge, ki naju čakajo.
Zahvaljujeva se vsem sponzorjem
za zaupanje, prijateljem za podporo
terstaršem za razumevanje. Na koncu
bi svetoval vsem, ki jim je v življenju
kdaj dolgčas, naj se vsedejo na kolo.
Morda se srečamo.
-Konec-
Pokroviteiji projekta S kolesmo 6500
km po Evropi: Cesta, d.o.o. - g. Otmar
Gaiser, Slovenske novice, SKB, dd.,
Gradbeno podjetje Poštrak, Askot,
d.o.o.,inLipa
N<Kno življenje v Vršavi
Šesttisoči kilometer
ZGORNJE SAVINSKO / CESTA, PODOBNA KLANCU
Hakm nateguiep halmm
ZgQinieg,a Snuinskegci
že skoraj deset let je stara pobuda krajanov Zgornjega Savinskega, enega izmed
zaselkov na me/f med ptujsko in slovenjebistriško obiino, da bi testo Ptujska Gora
- Šikole asfaltirali oziroma jo uredili znosno za promet, saj je, ieprav sodi v obiin.
ski rang, samo malo boljši klanet. A vedno naletijo na gluha ušesa občinskih
upravnih organov in predstavnikov majšperške krajevne skupnosti. Dogovorili so
se o ustanovitvi gradbenega odbora, ki bo poskušal navezati stike z Direkcijo za
gospodarsko infrastrukturo občine Ptuj. 1992. leta so se prvič sestali z Milanom
Pavlico, referentom za ceste na tej direkciji. Po njegovih zagotovilih je 1993. leta
cesta prišla v občinski plan za asfaltiranje, vendar od krajevne skupnosti
Majšperk ni bilo pravega odziva.
v letošnjem letu so se ponovno do-
govorili za informativni sestanekinse
pogovorili, da bo cesta v dolžini treh
kilometrov ponovno v občinskem pla-
nu. Ko so se s krajani že dogovorili, da
pričnejo podpis pogodb, je gospod
Pavlica nenadoma spremenil mnen-
je, češ daje potrebno asfaltirati naj-
prej cesto Šikole - Sestrže. To pa je
letošnjo zimo povzročilo veliko raz-
burjenja med krajani Zgornjega Sa-
vinskega, kajti zadnjih deset let jim je
bilo vedno rečeno, da se bo asfaltirala
cesta do Sestrž, potem cesta Ptujska
Gora - Savinsko in dalje proti Šiko-
lam.
Ker se s krajani Sestrž in Milanom
Pavlico nikakor niso mogli dogovoriti
o asfaltiranju, so 19. januarja letos v
gasilskem domu Medvedce ponovno
sklicali širši sestanek. Več kot petde-
set krajanov, Milan Pavlica, Rudi
Krapše iz krajevne skupnosti Makole
ter predsednik majšperške krajevne
skupnosti Jože Robar se tudi tokrat
niso uspeli dogovoriti o poteka asfalti-
ranja, zato so sklenili, da ustanovijo
dva gradbena odbora - za Sestrže in
Zgornje Savinsko, tako da bodo
sredstva, kijih nameni občina Ptuj za
ureditev teh cest, razdelili na dva ena-
ka dela: za poldrugi kilometer ceste
jih bodo dobili Sestržani, ostalo
Zgornje Savinsko.
Krajani Zgornjega Savinskega so se
uprli sofinanciranju ceste proti Cir-
kovcam, saj se na polskavskem mostu,
slab kilometer od Sestrže, končuje
majšperska krajevna skupnost in se
prične bogatejša KS Cirkovce. Na po-
budo gradbenega odbora Zgornjega
Savinskega je krajevna skupnost
Majšperk sprejela sklep, da lahko
predsednik krajevne skupnosti pod-
piše pogodbo z Direkcijo za gospo-
darsko infrastrukturo samo do meje
majšperške krajevne skupnosti. Na
osnovi zagotovil krajevne skupnosti,
da se bo tako dogodilo, so krajani šli v
podpis pogodb. Predsednik
majšperške krajevne skupnosti in
predstavnik Direkcijaza gospodarsko
infrastrukturo občine Ptuj sta zagoto-
vila že ob podpisu pogodbe marca le-
tos, da se bo cesta gradila v dveh eta-
pah: prvaetapa Sestrže-Šikole, druga
do Zgornjega Savinskega. Na osnovi
dogovorov so krajani zbrali pri 66
podpisnikih pogodb 42.000 DEM.
Težave pa so se pričele, ko je bilo
potrebno podpisati pogodbo za izva-
janje v začetku julija, ko je predsednik
majšperške krajevne skupnosti pod-
pisal pogodbo za cesto Šeste rže - Šiko-
le z obrazložitvijo, da za smer Ptujska
Gora - Savinsko še ni pripravljenega
predračuna za izvajanje gradbenih
del. Na posredovanje predsednika
gradbenega odbora Zgornje Savinsko
Stanka Hernja, zakaj še ni podpisana
pogodba, je gospod Pavlica izjavil, da
letos ta trasa ne pride v poštev, ker ni
dovolj sredstev, kljub temu da mu je
prejšnji dan predsednik majšperške
krajevne skupnosti zagovotil, da bodo
v naslednjem tednu podpisali pogod-
bo za drugo etapo.
"Občinsko vlado sprašujem, kako
lahko gospod Pavlica v isti sapi izjavi,
da finančnih sredstev ni, kljub temu
da je bila podpisana pogodba za
gradnjo več kot štiri kilometre ceste
Si kole - Sestrže, karse vidi iz zakol ičbe
na trasi. V pregledu porabe na po-
dročju cestnega gospodarstva v letu
1994je 25. marca navedena točna tra-
sa ceste Ptujska gora - Šikole prek
Majšperka do Cirkovc v dolžini treh
kilometrov s predračunsko vrednost-
jo 21 milijonov tolarjev. Sprašujemo
se, kako lahko pride do tako grobega
kršenja sklepov občinske skupščine.
Če so sredstva resomejena, potem naj
bodo omejena za vse ali pa pravilno
razdeljena, kajti vsi občani smo dav-
koplačevalci," je ogorčen Stanko
Hernja.
Pogodbe, ki jo je podpisal Jože Ro-
bar, krajani Zgornjega Savinskega
oziromagradbeniodborše ni uspel vi-
deti, zato ne morejo trditi, daje v re-
snici podpisana tako, kot se trdi. Me-
nijo pa, daj i m ne kaže nič drugega, kot
da so nekoliko bolj ostri, saj se po vseh
nategovanjih počutijo kot drugoraz-
redni občani ptujske občine in drugo-
razredni državljani Republike Slove-
nije.
Resnično se sprašujemo, kdo bi se
želel voziti po cesti iz Zgornjega Sa-
vinskega proti Majšperku, saj je ob
letošnjih neurjih voda cesto dobesed-
no zrila. Še dobro, da so v Majšperku
pokrivali župnišče in so lahko s staro
opeko zasuli udame jame, pravijo
domačini.
Naj večj a i ron ij a j e, da so svoj t retj i n-
ski delež denarja že zbrali, pa ga bodo
vračali. Kaj se bo zgodilo prihodnje
leto, če bo končno prižgana zelena luč
za asfaltiranje? Bodo ljudje pripravl-
jeni ponovno seči v denarnico? Tako
daleč razmišljanja vodstva
majšperške krajevne skupnosti in
pristojnih na Direkciji za gospodar-
sko infrastrukturo občine Ptuj brez
dvoma ne sežejo.
Daija Lukman - Žunec in
Vida Topolovec
Domačini poskuša jo najbolj nevarne luknje zakrpati-tudi s staro opeko...
Foto:DlŽ
CIRKULANE / SEDEŽ SKUPNOSTI SREČANJE?
Po podatkih slovenske Karitas naj bi v Sloveniji tri lokacije imele potrebna sogh'
sia za izvaianie programa skupnosti Srečanie, ki /e eden od dveh verificiranih pro'
gramov zdravljenja in rehabilitaciie zasvojenih oseb v Sloveniji. V ptujski občini
nai bi ga Karitas izvajala v starem zapuščenem župnišču v Cirkulanah, za katere'
ga že imajo potrebna soglasja krajevne skupnosti Cirkulane, Skupščine občine
Ptui in države.
Tajnik slovenske Karitas Imre
Jerebic je povedal, da je cirkulan-
ska lokacija po njegovem mnenju
izredno primerna za izvajanje
programa zdravljenja in rehabili-
tacije zasvojencev, da pa jo mora
potrditi še italijanski duhovnik
don Pierino Gelmini, ki je tudi
pobudnik organizacije terapevt-
ske skupnosti Srečanje. V Slove-
nijo bo predvidoma prišel 17. sep-
tembra, ko bo v Stični mladinsko
srečanje.
•o MG
Staro zapuščeno župnišče v
Cirkulanah.	Poto:JOS
ifEDNIK IL AVGUST 1994
ŠPORT-13
ŠPORTNI PORTRET / KOLESARSTVO
Kolesarstvo spada med najbolj garaške športe. Vseeno, kateri letni čas je - kole-
$aria spremljajo nenehne vremenske spremembe - od pripeke do vetra, snega in
dežja* Slovenija je vedno spadala med dežele, kjer so bili dobri kolesarji. V Ptuju
pa je bilo veliko ljudi, ki niso verjeli trdemu in športno trmastemu Reneju Galvni-
|(U, predsedniku KK Perutnina Ptuj. Zmajevali so z glavami: Kakšno kolesarstvo
ga Ptuju? Vendar jim je v KK Perutnina Ptuj uspelo vzgojiti dobre mlade kolesarje,
Ifj so razbili tradicionalni kolesarski blok. Dva iz Ptuja? Dajte no! Vendar je Mitju
IVIahoriču in Miranu Kelnerju uspela uvrstitev v slovensko mladinsko kolesarsko
reprezentanco, ki je letos nastopila na svetovnem prvenstvu v Ekvadorju.
Kako se vama je uspelo uvrstiti
yreprezentanco Slovenije?
jVliran: "Najprej je bilo potrebno
(jobro trenirati. V letošnjem letu
sem prevozil okrog 12.500 km.
Ključ za uvrstitev v mladinsko re-
prezentanco pa so bili rezultati v
lanskem in letošnjem letu."
Mitja: "V reprezentanco sva
prišla po dobrih rezultatih. S tem
pa je povezano trdo delo. Do sve-
tovnega prvenstva sem prevozil
okrog 13.500 km."
Kakšno je bilo vzdušje v repre-
zentanci?
Miran: "Dobro smo se razumeli
lerse veliko pogovarjali o dirki in o
progi."
Dosegla sta različna rezultata:
Mitja 22. mesto, za Mirana pa je
bila prva informacija, da je odsto-
pil in ostal brez uvrstitve.
Miran: "Padec ni bil hud. Do cil-
ja sem prišel kot 85. tekmovalec od
180 kolesarjev, ki so nastopili na
120-kilometrski progi. Imel sem 30
minut zaostanka. Za to je bila kriva
okvara na kolesu. Zamenjal sem
\iilo, vendar ni bilo pravega preno-
sna kolesu. Verjetno bi bilo dru-
gače, če do tega ne bi prišlo."
Mitja: "Za začetek je to uspeh. Z
Miranom sva bila prva ptujska ko-
lesarja, ki sva se udeležila tako veli-
kega tekmovanja. Pogoji za kole-
sarja so bili težavni, prav tako pro-
ga. V vsakem krogu je bilo 10 kilo-
tega pa sem prinesel nekaj spomi-
nov."
Mitja: "Res ni bilo veliko proste-
ga časa. Tudi jaz sem prinesel nekaj
stvari za spomin. Za kolesarske pri-
jatelje pa sva prinesla nekaj majic."
Po napornem prvenstvu bo ver-
jetno kajpočikta?
Miran: "Počitka bo malo. Pričel
bom z rahlim treningom. Pred vra-
ne Ptuj še naprej tako uspešni. Do-
sedanji rezultati kažejo, da lahko to
pričakujemo. Tudi dobra organizi-
ranost in kvalitetno delo v KK Per-
utnina Ptuj to omogočata. Za pri-
hodnost ptujskih kolesarjev se ni
bati. Poznajo samo dve besedi:
TRDO DELO.
Danilo Klajnsek
Mitja Mahoričin Miran Kelner pred sprejemom v ptujski Perutnini
Sprejem za mlada kolesarja
Po vrnitvi s svetovnega mladinskega kolesarskega prvenstva v
Ekvadorju so za mlada ptujska kolesarja Mirana Kelnerja in Mitjo
Mahoriča v prostorih Perutnine Ptuj pripravili sprejem, na katerem
sta jima za dosežen uspeh čestitala predsednik izvršnega sveta
skupščine občine Ptuj Branko Brumen ter predsednik Perutnine
Ptuj dr. Roman Glaser in jima ob tej priložnosti izročila spominska
darila ter zaželela še veliko športnih uspehov v prihodnje.
Obema se je za vzpodbudo in pomoč zahvalil predsednik kolesar-
skega kluba "Perutnina" Ptuj Rene Glavnik ter izrazil željo po na-
daljnjem sodelovanju. Povedal je tudi, da za kolesarje ni počitka, saj
jih v bližnji prihodnosti že čaka državno prvenstvo.
•>D.Sterle
nietrov klanca, skupno pa 60 km
vzpona. Morali smo kar zavzeto
vrteti pedala. Zaostal sem v tretjem
'^fogu, ko se je pojavila manjša kri-
Zaostanek pa se je nabiral iz kro-
v krog. Na koncu sem osvojil 29.
''lesto in za zmagovalcem zaostal
'^^vet minut. Bil pa sem drugi naj-
''olje uvrščeni Slovenec."
Kakšna je bila vzpodbuda tre-
■^^na pred dirko?
Miran: "Trener nas je nekako po-
'°lažil. Rekel je, da gremo na vse ali
'''č in da poskušamo doseči čim
''oljši rezultat."
Mitja: "Vzpodne besede trenerja
nas opogumile. Osmo mesto
aljavca je velik uspeh, pa tudi dru-
nismo razočarali, saj smo bili ne-
'^^ko skupaj."
Kakšni pa so vtisi o mestu in
f^vi, kjer ste bili nastanjeni? Je
kaj časa za oglede mesta ?
Miran: "Časa za oglede ni bilo ve-
I Kolikor smo videli, je bilo
Hrana ni bila všeč, ker pač ne
rib. Zanimivo pa je ime nji-
valute -tojecuker. Nekaj sem
^ Prinesel tudi domov. Zraven
ti so namreč nove dirke."
Mitja: "Po lažjih nekaj treningih
pride zopet garanje. Tukaj so nove
dirke. Potrebno bo biti dobro pri-
pravljen."
Po tem letu se bosta razšla. Mi-
ran ostane v mladinski kategoriji,
Mitja pa prestopi med člane.
Kako naprej?
Miran: Nekoliko slabšo uvrsti-
tev s svetovnega prvenstva bom po-
skušal naslednjo sezono popraviti.
Vsekakor pa želim ostati v sloven-
ski reprezentanci. Potrebno bo za-
vihati rokave in izboljševali rezul-
tate."
Mitja: "Po letošnji sezoni bom
prestopil v člansko konkurenco.
Težko bo, vendar se bom trudil, da
bi dosegal čim boljše rezultate. Z
Miranom se bova v članski konku-
renci srečala čez nekaj časa. Lepo in
lažje je, če nas je več. Upam na naj-
boljše."
***
Biti slovenski reprezentant v ko-
lesarstvu iz 'nekolesarskega' kraja,
kot je Ptuj, je velika čast. Upam
lahko le, da bodo kolesarji Perutni-
HOČKO POHORJE / NAMIZNOTENIŠKI KLUBI NA KONDICIJSKIH PRIPRAVAH
Vadba - osnova za
uspešen zaietek sezone
Na Hoikem Pohorju so se kondiiijsko pripravljali igralii mladinske in pionirske
sestave Namiznoteniške zveze Slovenije, Sedem dni, kolikor so trajale, je bilo za
zaietek tehniino-praktiine vadbe izredno pomembnih.
Kot je povedal Ivo Pšajd, trener in glavni organizator priprav, so
kondicijske treninge na Hočkem Pohorju pripravili že tretje leto za-
povrstjo vokvirutriletnepogodbe. Udeležili so se jih igralci iz sedmih
slovenskih klubov: Tempo Era Velenje, Moravske Toplice Murska
Sobota, NTKPetrovče, NTKŠampionka iz Nove Gorice, N1K Jeseni-
ce, NTKRakek in nosilec NTKPetovia Ptuj.
V mladinski in pionirski skupini
je bilo kar 42 igralcev, med njimi
tudi igralci reprezentance Sloveni-
je. Uroš Slatinšek izTempoEra Ve-
lenje je bil udeleženec evropskega
prvenstva v Parizu, prisotni pa so
bili še republiški kandidati za novo
tekmovalno sezono: Tadej
Vodušek iz velenjskega kluba ter
Strašek, Mojsilovičeva in Janžeko-
vič, vsi iz kluba Petovia.
Udeleženci priprav so bili
nameščeni v prelepem okolju koče
Planinka, ki jo obiskujejo že tri
leta. Kot je povedal Ivo Pšajd, se v
tem okolju zelo dobro počutijo in
število interesentov za priprave
narašča, zato bo verjetno v nas-
lednjih letih selekcija med igralci
večja.
Vadili so trikrat dnevno, pričeli
pa so že ob 7. uri in 30 minut z ju-
tranjim tekom, vadbo nadaljevali s
prvim treningom ob 12. uri in dru-
gim ob 16. uri in 15 minut. Na raz-
polago so imeli kar 300 metrov te-
rena okrog koče, tek pa so pripravl-
jali po okoliških gozdovih.
Kot je povedal strokovni vodja iz
kluba Tempo Era Velenje Alfred
Vodušek, so bili po teh kondicij-
skih vadbah vedno uspešni, kar so
pokazala dobra tekmovanja in re-
zultati. Poudarek vadbe je na moči
in eksplozivnosti, za vzdržljivost
pa so potrebne že poprejšnje pri-
prave. Kondicijskim pripravam
sledijo še tehnične. Alfred
Vodušek je še dodal, da so se te vaje
v prejšnjih letih vedno pokazale
kot pomembne in so osnova za
začetek uspešne sezone.
Da pa bi bilo vse urejeno tudi na
zdravstvenem področju, je
poskrbela dr.Klinkonova, ki je ob
obisku povedala, da večjih
poškodb ni bilo, tiste manjše pa so
hitro pozdravili.
Dobro sodelovanje je tudi z
upravnico koče Planinka Rozino
Tole, saj mlade igralce in njihove
vodje spremlja že tri leta. Kot nam
je povedala, je s skupino zelo zado-
voljna, saj nikoli ni bilo nerešenih
vprašanj med njo, njenimi sodelav-
ci in klubi. V koči so poskrbeli, da je
bil jedilnik pester, dobro hrano pa
sem okusila tudi sama. Tudi v pri-
hodnje si v koči Planinka želijo
takšno sodelovanja, saj so pre-
pričani, da je to delček, ki prispeva
k celotnemu uspehu.
Denar za priprave so prispevali
starši, finančno in s svojimi izdelki
pa so pomagale še delovne organi-
zacije Perutnina Ptuj, Lekarna,
Mlekarna Ptuj, Orinoko in Era.
Tatjana Mohorko
Mladi igralci na pripravah na Pohorju
PTUJ / NOVICA, KI JE ŠOKIRALA PTUJSKE ŠPORTNE DELAVCE
Slovensko športno javnost, posebej pa tudi ptujsko je pre-
senetila novica, ki so jo objavili vsi slovenski mediji: Hedvi-
ka Korošak, ptujska atletinja, naj bi na pokalu Bruno Zauli
bila pod vpihfom poživil. Kontrola A je pokazala 0,19 enot,
kontrola B pa 0,20 enot. To pa pomeni, da je Hedvika bila
pod vplivom prepovedanih požhril. Skladno s tem jo je At-
letska zveza Slovenije suspendirala in ji sledi kazen.
Obstaja še (skorajda samo teore-
tična) možnost, da dokaže, da nje-
no telo samo proizvaja prepoveda-
ni testosteron, a to bo sila težko.
Norveški atletinji Tini Hakgestet
je to sicer uspelo, kako bo s Hedvi-
ko, pa se bo pokazalos. Zaradi od-
sotnosti ptujske atletinje in njene-
ga trenerja ni bilo možno dobiti iz-
jave do zaključka redakcije. Vseka-
kor samo onadva namreč vesta pra-
vi odgovor.
Poskušalo smo dobiti več infor-
macij na Atletski zvezi Slovenije,
vendar so bili sila zadržani in skopi
pri informacijah. Vsekakor še
dopuščajo možnost, da bi medicina
dokazala, da telo samo proizvaja
prepovedani anabolik. To je pov-
sem razumljivo, saj bi v nasprot-
nem morala ženska atletska repre-
zentanca v nižji razred evropskega
pokala. To pa bo hud udarec za slo-
vensko atletiko.
Ravno tako je bil presenečen
predsednik Atletskega kluba Ptuj
Franc Ivančič. Dejal je da je sez-
nanjen z rezultati kontrole, vendar
dopušča možnost, da medicina
ovrže trditev preiskav. "Skorajda
pa ne bi verejel, da bi Hedvika je-
mala prepovedana sredstva," je de-
jal. Če pa je to res, bo to vsekakor ve-
lik madež za slovensko in seveda
ptujsko atletiko.
•••
Najlažje je obsoditi in člveka ožigo-
sati. Tako je bilo že pri slovenskem
skakalcu v daljavo Borutu Bilaču, ki
so mu vrnili medaljo z evropskega
prvenstva v Splitu. Dokazovanje na-
sprotnega je težko, saj je atletska ev-
ropska zveza pri dopingu nepopustlji-
va. Nekateri mediji so res šli preko vsa-
ke mere dobrega ukusa. Niso dopustili
možnosti, da je Hedvika nedolžna -pa
naj bo ta samo teoretična.
Kontrole so res pokazale prisotnost
prepovedanega sredstva. To pa lahko
pomeni konec atletske kariere sicer
uspešne ptujske atletinje, kije osvojila
več naslovov v mladinski in članski
konkurenci tako v nekdanji Jugoslavi-
ji kot samostojni Sloveniji.
Danilo Klajnsek
Se je Hedvikina športna pot končala?
Foto: Arhiv Tednika
Prireditev slovenskega
pomena
Zadnjo julijsko nedeljo se je predsednik države Milan
Kučan v Ptuju nameraval sestati z organizatorji teka ob
meji Slovenije in dobrodelne prireditve tekznasmehf ki je
bila letos sestavni del tradicionalnega teka ob meji. Zal so
zaradi drugih dogodkov in pomanjkanja časa, saj se je
madžarskemu gostu mudilo drugam, srečanje prestavili za
nedoločen čas.
Predsednika države želijo orga-
nizatorji podrobneje seznaniti s
konceptom humanitarne priredit-
ve, ki bo poslej tradicionalna, in kar
je najpomembneje, vseslovenska.
Povezala naj bi vse - podjetja, insti-
tucije in posameznike -, ki so pri-
pravljeni pomagati vsaj enkrat let-
no, in to za konkreten namen, za
katerega se bodo dogovorili. Lan-
ski izkupiček dobrodelnega kon-
certa v Bohinju je bil namenjen
družinam, ki so izgubile svojce v
slovenski vojni pred tremi leti,
letošnja prireditev vPtuju pa jebila
namenjena zbiranju denarja za ul-
trazvočno napravo za potrebe ma-
lih bolnikov, ki so zboleli za rakom,
in za dokončno ureditev novega pe-
diatričnega oddelka ptujske bol-
nišnice. Čepravorganizatorji urad-
no še niso predstavili obračuna
letošnjehumanitarneprireditve,je
bolj ali manj znano, da ječisti izku-
piček znašal 1,5 milijona tolarjev.
To sicer ni veliko, jepa pomembno,
da je prireditev vzbudila v Sloveni-
ji veliko zanimanje in da so se šte-
vilni že "prijavili" za sodelovanje
prihodnje leto.
Bolj kot finančni izkupiček jepo-
membna moralna podpora, ki je je
bila deležna prireditev. Na njej so
že letos želeli sodelovati številni
znani Slovenci, ki so tudi ambasa-
dorji našedržavev tujini. Tako se je
med drugim za vabilo za sodelo-
vanje zahvalila smučarska moška
reprezentanca Slovenije s
Tomažem Cerkovnikom načelu, ki
je bila v času prireditve na rednem
treningu, zato niso mogli priti v
Ptuj, organizatorjem in udeležen-
cem pa so zaželeli najboljše. Moral-
ni podpori se bo v prihodnjih letih
gotovo pridružil tudi večji finančni
učinek. Veliko je sedaj odvisno
tudi od Ptujčanov, ki so se pri orga-
nizaciji in izvedbi letošnjega teka
za nasmeh izredno potrudili, pose-
bej še v Turističnoinformativnem
centru, kjer so kljub kratkemu času
uspeli opraviti veliko delo. Zahvala
pa gre tudi vsem sponzorjem prire-
ditve, ki so bili hkrati donatorji.
Ker je Ptuj pokazal veliko pripravl-
jenost za sodelovanje, naj bi tek za
nasmeh ostal v Ptuju in postal os-
rednja slovenska humanitarna pri-
reditev in bo povezala vse, ki želijo
pomagati tistim, ki pomoč potre-
bujejo v takšni ali drugačni obliki.
Tudi v prihodnje jo bodo
vključevali v tek ob meji Slovenije.
•♦MG
14 - ZA RAZVEDRILO
11. AVGUST 1994- TEDNIH
Boks je šport, ki polagoma prihaja. Slovenski boksarji v nekdanji Jugoslaviji niso
mogli priti do veljave, kljub temu da so dosegli nekaj uspehov. Z osamosvojitvijo
pa so se pokazale nove možnosti uveljavitve boksa.
Starejši ljubitelji se vsekakor spomnijo, daje Ptuj bil in seveda je
še prvi boksarski center v Sloveniji. V pretekli tekmovalni sezoni je
boksarjem BK Ptuj za las spodletelo - samo točka jih je delila od
naslova državnih prvakov in bili so samo drugi za ekipo Slovenske
Bistrite. O delu, uspehih in načrtih smo se pogovarjali z Jankom
Gabrovcem, predsednikom BK Ptuj.
Tednik: Gospod Gabrovec, kdaj
ste prevzeli mesto predsednika BK
Ptuj?
Janko Gabrovec: "To je bilo 28.
maja lani. Zraven menesobiliše Sašo
Omeragičkot podpredsednik, Darko
Krajnc, tehnični vodja, glavni trener
Albin Mere, pomočnik trenerja VlaT
do Bauman in računovodkinja Darja
Galun. Klub smo prevzeli v dokaj
neurejenih razmerah, le nekaj je bilo
opreme z ringom, pa 306.326,00 dol-
ga, ki naj bi ga pomagali sanirati stari
člani kluba. Dosedaj smo nekaj dolga
poravnali že mi."
Tednik: Marsikje, tudi na
skupščini BZ Slovenije je bilo slišati,
da velja BK Ptuj za dobro organizi-
ran, zraven pa bogat klub?
Janko Gabrovec: "V klubu smo se
organizirali, skrivalnic nimamo, pos-
lujemo vse preko SDK. Mogoče je
novost, da smo boksarjem povrnili
potne stroške in izgubljene kalorije.
Da pa je boksar za vsa tekmovanja v
pretekli sezoni dobil okrog 30.000
SIT, to pa je znesek, ki se bi ga v mar-
sikaterem drugem športu sramovali.
Pokrili smo najnujneše stroške."
Tednik: "V medijih seje pojavilo
vprašanje tujcev in češ da ti veliko
stanejo.
Janko Gabrovec: "V Zagrebu je
prijatelj našega trenerja Albina Mer-
ca, še iz časov, ko je aktivno nastopal.
Ta je povedal, da ni problem urediti
boksarje. Seveda smo jim dali za pre-
vozne stroške in prehrano, tu in tam
pa sem osebno kateremu dal kaj ma-
lega. Je pa razumljivo, da če prihajajo
iz Zagreba, je topovezanosprevozni-
mi stroški in prehrano. Vsi pa so do-
bri fantje."
Tednik: V prvem prvenstvu sloven-
ske boksarske lige ste osvojili drugo
mesto s samo točko zaostanka za eki-
po Slovenske Bistrice.
Janko Gabrovec: "Moram poveda-
ti, da če bi startali na prvo mesto, bi
vsekakor imeli veliko prednost pred
drugouvrščeno ekipo. Boksarji s tre-
nerjem Albinom Mercem so se res
potrudili, pa tudi uprava je vsaj malo
zaslužna za uspehe."
Tednik: Govori se o vključitvi ekip,
ki delujejo v Galetovi skupini. Ali
povečanje lige z vključitvijo novih
ekip pomeni kakšno nevarnost za BK
Ptuj?
Janko Gabrovec: "Novica o
vključitvi je zame nova. Sicer pa se z
dobrim delom nebojimokonkurence
in to ne pomeni kakšne rezultatske
nevarnosti za nas".
Tednik: Kako bi primerjali sloven-
ski boks z boksom pri naših sosedih,
ki ste ga spoznali, ko ste organizirali
prijateljsko srečanje z avstrijskim
prvakom iz Gradca?
Janko Gabrovec: "Imamo nekaj
dobrih boksarjev, ki bi dokaj enako-
vredno lahko boksali s sosedi, in smo
že dali pobudo zvezi, da bi se predsta-
vili tudi navzven."
Tednik: Kdo je najbolj zaslužen,
da ste postal boksarski delavec in
predsednik BK Ptuj?
Janko Gabrovec: "Vsekakor ima
največje zasluge Albin Mere, ki meje
tudi predlagal. Rekel pa sem, da če bo
Albin zraven, bom pristal."
Tednik: Na prijateljskem srečanju
z Avstrijci in pred bistrojem, kjer je
bilo eno kolo boksarske lige na pros-
tem, smo opazili, da poskušate po-
magati boksarjem z gibi in vzpod-
budnimi klici.
Janko Gabrovec: "Res je, včasih
gre roka karsama in hoče nekako po-
magati boksarjem ob ringu. Včasih
me boksar sliši, velikokrat pa ne, še
posebej ko je borba izenačena in di-
namična."
Tednik: Kaj pa bi rekli o občinst-
vu?
Janko Gabrovec: "Na prijatelj-
skem srečanju smo imeli zares malo
občinstva, tudi zato, ker je bilo hkrati
nekaj drugih večjih prireditev. Dru-
gače pa je bilo, koje bil BK Ptuj orga-
nizator ligaškega srečanja. Imeli smo
ga na prostem in brez vstopnine. Tu
pa je že bilo drugače, saj je veliko ljudi
prišlo vzpodbujat svoje boksarje."
Tednik: Veliko se govori, da imate,
kar se tiče dela v BK Ptuj, vse niti v
svojih rokah.
Janko (Jabrovec: "V klubu delamo
homogeno in na prijateljski osnovi.
To se vidi tudi v odnosu boksarjev.
Imamo dobrega trenerja Albina
Merca. Zraven tega pa poskušamo
nekako pomagati mla|šim.saj mora-
jo biti najprej dobri učenci, šele ka-
sneje dobri boksarji. Glede tega smo
dobili tudi nekaj pohval."
Tednik: Želja BK Ptuj v naslednji
tekmovalni sezoni ni ohranitev dru-
gega mesta.
Janko Gabrovec: "Mislim, da v nas-
lednji sezoni ne bo nobenega kluba,
ki bi se nam lahko postavil po robu. Še
bolje bi bilo, če bi lahko boksala ekipa
proti ekipi, žal pa v Sloveniji še ni klu-
ba, ki bi imel dovolj boksarjev za
takšen sistem. Predlagali smo tudi
boljše delo skupaj z BZ Slovenije, da
bi še kvalitetneje zaživelo delo v klu-
bih."
Tednik: Na skupščini BZ Slovenije
smo slišali predloge, da bi Vi prevzeli
mesto direktorja reprezentance. Ta-
krat ste to odklonili. Kaj pa menite o
tem danes?
Janko Gabrovec: "Takrat sem re-
kel, da bi prevzel to mesto, če se
določi tričlanska komisija, ki bo ime-
la pregled nad podpisanim računom.
, Nisem za to, da bi predsednik BZ
izključno odgovarjal in razpolagal s
sredstvi. Ne gre za korenite spre-
membe. Vsekakor sem imel skoraj
I soglasno podporo vseh za mesto di-
I rektorja reprezentance. Potreben
! nam bi bil tudi selektor in smo ga že
i predlagali. V zvezo pa bo potrebno
i pripeljati nove moči, predvsem Slo-
j vence, ki bodo pripravljeni delo pel-
jati malo drugače kot sedaj."
•••
Boksarski klub Ptuj je res osvojil
samo drugo mesto, a v letu dni so ga
! postavili na zdrave temelje. Želijo si
j sodelovanje, dobro in kvalitetno
i delo. Sošportnookoljezjasnimi pog-
! ledi naprej. V klubu imajo precej
I kvalitetnih boksarjev in dobro stro-
1 kovno vodstvo. Janko Gabrovec je
I samo en člen v sistemu kluba, ki -eli
I naprej. Veliko dela je še pred njimi.
! Želijo si nove prostore, klubsko sobo
I in predvsem dobro sodelovanje z
Boksarsko zvezo in drugimi boksar-
skimi klubi.
Danilo Klajnšek
Jani(o Gabrovec, predsednik BK Ptuj
Boksar Boris Horvat in trener Albin Mere
Boksarski klub Breg Ptuj po končanem tekmovanju v ligaški konkurenci ni prenehal aktiv,
nosti. V svojem "koruzjaku" so kar pridno delali. Gonilna sila BK Breg Ptuj Ivan Pucko je^
svoje vrste povabil priznanega boksarskega strokovnjaka Slobodana Anželica z Rijeke.
Anželič je prenehal aktivno boksati v 27. letu zaradi preloma čel-
justi in seje z vso resnostjo predal vzgoji boksarjev. V svoji dolgo-
letni trenerski karieri je treniral znana beograjska moštva, s tem
pa tudi znane boksarje. Višji boksarski trenerje postal na fakulteti
v Beogradu. 1981. leta seje preselil na Rijeko in takmajšnji boksar-
ski klub popeljal iz najnižjega ranga tekmovanja. Trenutno živi na
Reki, trenira pa boksarje ljubljanskega kluba Savoy. Pot gaje pri-
peljala tudi v Ptuj, kjer je delal s prespektivnim boksarjem Deja-
nom Zavcem in z nasveti pomagal trenerju Ivanu Pučku.
#	Kakobi ocenili boks v Sloveniji?
Slobodan Anželič: "V Sloveniji je
boks šport, ki prihaja. Vedno večje
klubov, žal pa se strokovno ne dela
dobro. Premalo je strokovno podko-
vanih trenerjev, kijih potrebujejo
mladi slovenski boksarji."
#	Kaj bi rekli o slovenski boksar-
ski ligi, ki seje pričela v lanskem
letu?
Slobodan Anželič: "To je za boks
vsekakor pozitivno. Dobro bi bilo, da
bi vsak klub pripeljal vse boksarje, ki
jih imajo. Mislim pa, da bi bilo po-
trebno dodelati sistem, da se posa-
mezni boksarji ne bi srečevali na vsa-
kem turnirju, pač pa da bi boksali z
vsakim v isti kategoriji."
#	(lovorilo seje, da tujci v sloven-
skem boksu niso potrebni.
Slobodan Anželič: "Menim, da ni
tako. Dobri tujci so v.sekakor potreb-
ni, saj se potem mlajši boksarji lažje
učijo in posnemajo nekatere elemen-
te boksa. Vsekakor prinašajo pozitiv-
ne elemente boksa."
#	Kje je slovenski boks v primer-
javi s sosedi?
Slobodan Anželič: "Poudaril bi, da
je boks v Sloveniji mlad šport, ki pola-
goma prihaja. Vemo, da v nekdanji
Jugoslaviji slovenski boksarji niso
prišli do izraza. Rekel bi, da se sloven
ski boks labkoprimerjasbrvatskirnip
avstrijskim - mislim predvsem na re
prezentanco. Klubski pa zaostaja
Viden pa je napredek."
#	Kaj pa bi rekla o delu v Ptuju7
Slobodan Anželič: "Pri IJK Brgo
Ptuj imajo dobre pogoje za delo, pj
tudi Ptuj ima veliko športne danosti
Občinstvo pa je potrebno vzgajati
Večje kot je število boksarjev in klu^
bov, večje gledalcev, to pa je potreb,
no pozdraviti."
#	In kam vas vodi trenerska pot?
Slobodan Anželič: "Sem trener
ljubljanskega kluba Savoy. Živim na
Reki, kjer zaradi vojne in še čega ni-
mam stika z boksom. Rad sem se
odzval vabilu g. Ivana Pučka. Moti pa
me, da se nekateri trenerji niso
odzvali Ivanovemu vabilu, da bi
lahkobili prisotni pri delu in izmenja-
vi informacij. Roka jim je bila ponu-
jena. Žal..."
Danilo Klajnšek
Tudi v Izvršnem svetu SO Ptuj smo prebrali komentar novinarja
L. Kotarja pod naslovom Probankinapopotnica Mirku Vindišu. Ver-
jetno bo komentar novinarja, ki je obenem odgovorni urednik jav-
nega zavoda Radio-Tednik, dolgoletni aktvni športni delavec in ne
nazadnje oče izjemno talentirane altetinje, dobil več odzivov.
Če je namen g. Kotarja vzpodbudi-
ti tudi javna mnenja o razmerah in
novih odnosih v športu in do športni-
kov v naši skupnosti in širšem pros-
toru, potem je po naši oceni (pre)kri-
tičen pristop upravičen.
Primer Mirka Vindiša, našega emi-
nentnega športnika in občana, je do-
volj tipičen, daje ob njem mogoče
spregovoriti o razmerah v športu, do
športa in športnikov tudi širše.
RAZVOJNO PODROČJE
V	naši skupnosti smo v razvojni
strategiji namenili športu vlogo ene-
ga prioritetnih strateškorazvojnih
področij. Temu smo sledili s spreje-
mom usmeritev na področju športa
do leta 2000, ki sta jih leta 1993 spre-
jela Izvršni svet SO Ptuj in Skupščina
občine Ptuj pod sloganom: "Prijetno
je sodelovati, važno je zmagati". Pri
pripravi usmeritev, kije trajala več
kot leto dni, so aktivno sodelovali in
bili vabljeni k sodelovanju Športna
zveza, klubi, športni delavci pedago-
gi, športniki ...
Na osnovi tako sprejetih in
družbeno verificiranih usmeritev
(politika in strategija razvoja ši^orta)
so bile v tem času dejavnost predvsem
na:
1.	sistemsko-organizacijskem po-
dročju:
V	sodelovanju s Športno zvezo je
realiziran in ustanovljen javni zavod
za šport, ki bo v odnosih znane lastni-
ne (javna - državna ali občinska, za-
sebna in mešana) upravljal z občin-
skim premoženjem (nepremičnina-
mi) na področju športa in prekosveta
zavoda, v katerem so udeleženi pred-
stavniki športne zveze (kot zveza
društev - klubov, kot interesnih
združenj fizičnih oseb), javnost in us-
tanovitelja, pripravljal strokovne
osnove in skupaj z IS SO Ptuj vodil
politiko na področju športa. Če ne bi
ustanovili javnega zavoda, bi jutri, ko
občina ne bo več komuna - državica,
to vlogo za nas opravlja nekdo v
Ljubljani, Mariboru ali kje drugje.
Ob tem smo zmanjšali število zapos-
lenih v Športni zvezi s7 na 5 in v šport-
ni dvorani Centers4,5 na 3.
2.	strokovno - športnem področju:
Pripravljen in sprejetje bil pravil-
nik o razvrstitvi športnih panog v
občini Ptuj in osnovah financiranja v
skladu z novimi pravili Športne zveze
Slovenije (predsednik g. Dr. Rajko
Šugman je sodeloval pri pripravi). Na
podlagi pravilnika se financirajo
športni klubi in njihova zveza, ki
združuje okrog 60 klubov.
3.	finančno-proračunskem po-
dročju:
3.1.
Na podlagi usmeritev IS SO Ptuj
zagotavlja za financifanje športa let-
no sredstva v višini 1 mio DEM v to-
larski protivrednosti, kar poteka pre-
ko Športne zveze in deloma direktno
preko klubov, pri čemer kaže upošte-
vati, daje Ptuj še vedno proračunsko
podcenjena občina z evidentnim raz-
vojnim zaostankom na mnogih po-
dročjih, ki ga nadomeščamo.
3.2.
Uvajamo t. i. razvojni sklad za na-
grajevanje izjemnih športnih
dosežkov na višji državni in medna-
rodni ravni (pravilnik za stimuliranje
in nagrajevanje vrhunskih dosežkov
na področju športa v občini Ptuj), ki
se dodeljujejo na podlagi javnih raz-
pisov, za kar se zagotavljajo posebna
sredstva v okviru proračuna.
3.3.
V okviru proračunske postavke
"proslave in prireditve" vzpodbuja-
mo in sofinanciramo ustvarjalnost na
področju organiziranja športnih pri-
reditev državnega in mednarodnega
nivoja, za katera IS in SO prevzemata
tudi pokroviteljstvo.
4. investicijskem področju:
Po (pre)dolgih letih neinvestiranja
v športne objekte v občini Ptuj so bile
v teh letih izvedene ali sov izvajanju
naslednje večje investicije:
-	prenova in širitev športne dvora-
ne Mladika zaradi akutnega po-
manjkanje pokritih športnih objek-
tov
-	prenova atletske steze na stadio-
nu ŠC Drava in objekta za nastope
N K Drava v državni ligi,
-	izgradnja ali prenova telovadnic
OŠ (Cirkulane, Videm)
-	v letošnjem letu je predvidena še
ureditev karting asteze v Hajdošah,
pristajalne steze na letališču v
Moškanjcih inteniškegabalonavTK
Ptuj, pri čemerbodojavnasredstva le
del finančne konstrukcije, preostali
del bodo zagotovili sposobni športni
delavci, klubski management in pod-
jetniki.
Znano je, da ob opisanih aktivnos-
tih za omogočanje pogojev za delo
športnikov in klubov najvišji pred-
stavniki občine Ptuj s svojo prisot-
nostjo na prireditvah, sprejemi v
Mestni hiši in sodelovanjem v častnih
in organizacijskih odborih dajemo
čast, moralno in politično podporo
skupnosti najuspešnejšim posamez-
nikom in klubom.
Takšen odnos ima našaskupnost še
posebej do našega najboljšega šport-
nika zadnjih let Mirka Vindiša. Izra-
zita naklonjenost mu je bila že pred
leti izkazana z omogočanjem
reševanja temeljnih življenjskih po-
treb, z dodelitvijo stanovanja in pos-
lovnega prostora na eminentni loka-
ciji v starem mestnem jedru Ptuja.
Najemnino za poslovni prostor
plačuje obrtnik Mirko Vindiš v skla-
du s sklepom o oblikovanju najemnin
za poslovne prostore (Uradni vestnil
št. 1/91). Po triletnem zmanjšanju
jemnine v skladu z navedenim sklt
pom zaradi lastnih vlaganj v poslovni
prostor, na katerem ima ob morebit-
ni prodaji predkupno pravico, znaša
najmenina 40-50 % tržne najemnine
na primerljivi lokaciji na Ptuju kot za
druge najemnike poslovnih prosto-
rov v skladu s politiko vzpodbujanja
malega gospodarstva v občini Ptuj.
Za svoje odlične rezultate je ob
sredstvih, ki mu pripadajo na podlagi
pravilnika Športne zveze, dobil tudi
sredstva razvojnega sklada za izjem-
ne športne dosežke, ki ga uvajamo,
kar je povedal tudi na tiskovni konfe-
renci Probanke ob odhodu Mirka na
evropsko prvenstvo predsednik IS
SO Ptuj in mu v imenu občine zaželel
odličen rezultat in prvenstvu in
uspešno zastopanje Ptuja in Sloveni-
je-
Naš vrhunski športnik si glede na
svoje odlične rezultate tak tretmas
strani skupnosti zagotovo tudi zas-
luži in ga bo deležen tudi v bodoče.
Zato smo ponosni in veseli, da je Mir-
ko Vindiš naš občan in da zastopa
barve Ptuja in Slovenije širom Evro-
pe in sveta, ter upamo, da bodo stra-
hovi pred Mirkom Vindišem, če ob-
stajajo, odpravljeni pri izvoru.
Upamo, da bo klubski manage-
ment v skladu z usmeritvami za šport,
ki pravijo, da je vrhunski tekmovalni
šport predvsem naloga klubov, ki so
nosilci tekmovalnega športa in sov
svojem delu samostojni, sledil odno-
su skupnosti in da bodo Mirkovi re-
zultati tudi pri sponzorjih zadosten
garant, da bodo v njih videli poslovi'
interes. Samo kombinacija odličei^
rezultat - sposoben klubski manage-
ment-poslovni interessponzorjevbf
namreč v novih družbenoekonoiTi'
skih in družbenopolitičnih odnosf^
garant za optimalne pogoje razvojf
športa in športnikov. Vloga skupnos-
ti je pri tem jasno definirana: ne zag''"
toviti, temveč omogočiti.
Verjamemo, da sta tak pristop
politika IS SO Ptuj in Športne zvez^
prispevala k odličnim rezultate'^
naših športnikov in klubov v državi'
in mednarodni konkurenci terti^
smo se Ptujčani izkazali kot odlič"'
organizatorji športnih prireditev naJ'
višjega ranga na Ptuju.
IS SO Ptuj:
predsednik Branko Brumen
PoliškiŠpik-Sv. Višarje
(zahodni Julijcijtalija)
Planinsko društvu Ptuj prireja 27. in 28. avgusta pohod v za-
hodne Julijce, in sicer na Poliški Špik ter Višarje.
Odhod avtobusa je ob 5. uri zjutraj z avtobusne postaje Ptuj. Vzpon bo
potekal iz Ovčje vasi po zavarovani poti, via amalia in sestop na Nevej-
sko sedlo. V Ovčji vasi se udeleženci razdelijo na dve skupini. Prva se
bo povzpela na Poliški Špik, druga bo obiskala Sv. Višarje ter prespala
v Tannarju, naslednji dan pa preko Vršiča in Predela na Nevejsko sedlo.
Vrnitev donnov v večernih urah.
Stroški: prevoz 2.500 SIT, prenočišče Tamar 750 SIT, prenočišče Stu-
parič 10.000 lir, žičnica Sv. Višarje 13.000 lir.
Za Poliški Špik je obvezna planinska oprenna za visokogorje - poletne
razmere.
Rok prijav: 19. avgust. Prijave s plačilom navedbo skupine v pisarni
PD Ptuj v torek ali v petek od 16. do 18. ure.
Vodili bodo: Janez Vertič, Tone Purg in Vlado Korbar.
Odbor za informiranje
in propagando pri PD Ptuj
NOGOMET / PRIJATELJSKO SREČANJE
Dravinja - Caissa Aluminij 2:3
Nogometaši Caisse Aluminija so se v prijateljskem nogometnem
srečanju v Slovenskih Konjicah pomerili z domačim drugoligašem,
ekipo Dravinje. Domačini so se kvalitetno okrepili ter v medijih na-
povedovali uvrstitev v vrh drugoligaške konkurence.
Tokrat so jih nogometaši iz Ki-
dričevega zasluženo premagali. Na
igrišču je bilo videti boljšo igro ki-
dričevskega tretjeligaša, ki je zzadet-
ki F. Fridla, Kmeteca in R. Hojnika
zasluženo premagal domače igralce.
Igralci Caisse Aluminija niso ponovi-
li slabe igre, kakršna je bila proti Ru-
darju, Mariboru Braniku in Steklar-
ju.
Danilo Klajnšek
f CDNIK -11. avgust 1994
šport -15
IVAN GOMILSEK / PREDSEDNIK RK DRAVA
irstop w lUtutifk patre&aegci
irel utteresii iama^it
l letos osvojenim 4. mestom v državni ligi ter za las zgrešenim vstopom v evrop-
ske pokale so se v RK Drava Ptuj ponovno porodila vprašanja o perspektivi in pri-
hodnosti tega kluba, V vodstvu kluba kaže glede tega največjo zaskrbljenost nje-
gov predsednik Ivan Comilšek,
0 Kakšni so bili pogoji dela v
času, ko ste postali aktivni v
vodstvu RK Drava?
Ivan Gomilšek: "Moj prihod v
rokomet se je začel februarja 1988
in takratni položaj je bil precej
težak - prostorski, kadrovski in še
posebej finančni. Prvi sestanek
upravnega odbora je bil v kletnih
prostorih bivšega hotela Petovio,
drugi pa v prostorih Obrtnega
združenja Ptuj. Uvideli smo, da to
kluba ne pelje nikamor, in si zadali
zelo resne naloge tudi kar zadeva
pridobitev ustreznih prostorov. K
sreči so našim željam prisluhnili v
bivši stanovanjski skupnosti in
nam dodelili manjši prostor v
Dravski ulici, v starem mestnem
kopališču.
Ko smo prostore uredili, smo se
lotili kadrovanja. Pri tem smo se
nenehno srečevali s finančnimi
težavami, saj zagotoviti sredstva za
nabavo opreme igralcev, za trenin-
ge in tekmovanja ter za prevoze ni
mačji kašelj. Toda skupaj smo bili
močni in uspehi so bili vidni. Ta-
krat smo največ poudarka dali žen-
ski ekipi, ki je tekmovala na nivoju,
ki ga danes predstavlja 1. državna
liga, in mlajšim kategorijam, ki
prav tako kažejo izredne rezultate.
Seveda nismo mogli mimo moške
ekipe, ki je bila nekaj časa v popol-
nem razsulu in vržena iz občinskih
prioritet, vendar so se stvari začele
pčasi urejevati. Menili smo nam-
reč, da je moški rokomet Ptuju po-
treben, zato smo pripeljali nekaj
kvalitetnih igralcev iz drugih klu-
bov in ekipo okrepili. Ta se je po-
tem podala na vse prej kot lahko
pot, če upoštevamo raven rokome-
ta v Sloveniji, in danes smo lahko
nanje več kot ponosni. Z malo več
sreče bi lahko že v naslednji sezoni
nastopili v enem od evropskih po-
kalov."
# Biti na pragu Evrope je vse-
kakor velik uspeh. Ali so s tem po-
vezani tudi načrti za letošnjo se-
zono?
Ivan Gomilšek: "Vsekakor.
Lahko povem, da smo na sezono
94/95 že pripravljeni. Pogodbe z
igralci so podpisane ter bolj ali
manj poravnane. Rahlo jezaškripa-
lo pri trenerskem kadru, a smo tudi
to premostili. V rednem tekmovan-
ju bo nastopilo pet moških ekip in
tri ženske v kategorijah pionirjev,
mladincev in članov. Mislim, da bo
tudi letos ptujska publika gledala
dober rokomet."
#	Ko že omenjate publiko in s
tem javnost, kakšen se vam zdi
njen odnos do rokometa v Ptuju?
Ivan Gomilšek: "Dejstvo je, da
če želiš nekaj doseči, je potrebno za
to nekaj vložiti. Mislim predvsem
na finančna sredstva, ki jih za dvig
kvalitete in dosego vrhunskih re-
zultatov nikoli ni dovolj. V RK
Drava smo se jih trudili zagotoviti,
čeprav ni bilo zmeraj lahko in jede-
nar večkrat šel tudi iz lastnega žepa.
Kar zadeva javnost, pa mislim,
da postaja vse bolj razvajena.
Željna je vrhunskih rezultatov, vse
premalo pa je pripravljena vložiti
zanje. To prihaja do izraza
predvsem takrat, ko je potrebno
najti sponzorje. Ob razmišljanju
sem prišel do zaključka, da je tudi 1.
državna liga previsok rang tekmo-
vanja, da bi ga znali Ptujčani ceni-
ti."
#	Govori se, da nameravate od-
stopiti s funkcije predsednika ro-
kometnega kluba. Kako je s tem?
Ivan Gomilšek: "Kar zadeva
mene osebno in funkcijo, ki jo
opravljam, lahko povem, da sem se
v šestletnem obdobju na račun ro-
kometa odpovedoval marsičemu.
Po drugi strani pa sem vanj veliko
vlagal. Predvsem denarja in časa.
Zdaj, ko je klub na pragu Evrope,
ko imamo dobre igralce, trenerje in
vodstvo, torej zagotovljeno kvali-
teto, le finančnih sredstev je vse
premalo, se mi dozdeva, da je bilo
vloženega truda veliko preveč v
primerjavi s pokazanim interesom
širšega okolja. O razvoju in prihod-
nosti kluba bi morali razmišljati
dolgoročno. Zato že dalj časa raz-
mišljam o odstopu. Sicer sem dal
odstopno izjavo že trikrat, vendar
je drugi niso sprejeli. Pustil sem se
pregovoriti in ostalo je po starem.
Tokrat sem v svoji odločitvi
trdnejši, če se stvari ne bodo začele
spreminjati na boljše.
Mislim, da je ptujski rokomet
sposoben zastopati Slovenijo v Ev-
ropi, za kar pa je potrebno še
kanček več vlaganj. Pa tudi organi-
zacijsko smo sposobni, kar najbolje
potrjujeta mednarodni ženski kva-
lifikacijski tekmi med Slovenijo in
Poljsko ter Slovenijo in Madžar-
sko. Organizaciji teh so znali pris-
luhniti le v izvršnem svetu občine
Ptuj, vse premalo pa je bilo odziva
gospodarskih organizacij ter
Ptujčanov nasploh.
Kako se bodo stvari odvijale v
prihodnje, ta trenutek ne morem
reči. Toda kakorkoli že, za tisto, kar
je bilo storjeno do sedaj, se lahko
osebno zahvalim vsem igralcem,
trenerjem in strokovnim sodelav-
cem, upravnemu odboru RK Dra-
va, kakor tudi vsem sponzorjem,
zvestim navijačem, izvršnemu sve-
tu občine Ptuj, Rokometni zvezi
Slovenije, skratka vsem, ki so pri-
pomogli k uspehu kluba."
•<yD.Sterle
Ivan Gomilšek, predsednik RK Drava Ptuj.
Foto: Kosi
SAH / DRŽAVNO PRVENSTVO
Orzovff O prvenstvo
za članice
Šahovsko društvo Lipa Ptuj bo od 13. do 21. avgusta
skupaj s Šahovsko zvezo Slovenije organizator 4.
državnega šahovskega prvenstva za članice.
Kot je povedal predsednik or-
ganizacijskega odbora in pred-
sednik društva MM Danilo Po-
'ajžer, bo to eno najmočnejših
Prvenstev, saj so svojo udeležbo
Potrdili vse najboljše slovenske
šahistke. To sta MM Milka An-
'^erst in Anita Ličina, FM Narci-
sa Mihevc in Kiti Grosar, M
^ataša Krmelj, Mira Vošpernik
Simona Orel ter številne iz
''mlajše generacije, kot so MK Pe-
^ra Ipavec, Lea Števanec, Helena
'^ižnar, Janja Krivec ... Verjetno
Se bo seznam končal pri več kot 30
Udeleženkah, kar bo prav gotovo
"■^kord dosedanjih državnih
Prvenstev.
Prva državna prvakinja za sa-
mostojno Slovenijo jebila leta 1991
Anita Ličina, ki bo imela to-
''st ostro konkurenco, saj bodo
obrane vse kandidatke za sloven-
sko reprezentanco, ki bo decembra
nastopila na olimpiadi v Solunu.
Letošnja državna prvakinja pa bo
naslednje leto nastopila tudi na
conskem turnirju za izzivalko sve-
tovne prvakinje.
Uradna otvoritev prvenstva bo v
soboto, 12. avgusta, ob 15.30 v mo-
telu Podlehnik, kjer bodo tudi red-
na kola vsak dan od 16. do 23. ure.
Silva Razlag
Anita ucina tio imela tokrat
močno komkurenco. Foto: Kosi
PREJELI SMO
Skupščini, predsedstvu in pred-
sedniku ŠZ Ptuj
ODSTOP S FUNKCIJ V ŠZ PTUJ
Spoštovani g. predsednik in člani
predsedstva!
Sporočam vam, da sem se odločil
odstopiti s funkcij člana pred-
sedstva Športne zveze Ptuj in člana
Komisije za selekcijski vrhunski
šport ŠZ Ptuj. Razlogov je veliko.
Vem, da so poznani predvsem vam
in tudi širši športni javnosti, zato
jih ne bi želel ponavljati.
Glede na dejstvo, da se način dela,
komuniciranje s člani predsedstva
in klubi - člani ŠZ Ptuj ni spreme-
nilo, je nesmiselno, da še vztrajam
na navedenih položajih.
Torej odstopam na podlagi načel-
nosti in se tistim, s katerimi sem
dobro sodeloval, iskreno zahvalju-
jem. Vsem korektnim športnim
delavcem pa želim obilo športnih
uspehov.
Športni pozdrav!
Zvone Zinr^h
ATLETIKA
Priietek evropskega
prvenstva
v nedeljo se je v glavnem mestu
Finske Helsinkih pričelo evropsko
prvenstvo v atletiki. Prvi dan so od
Slovencev nastopili Miro Kocu-
van, Helena Javornik in Nataša Er-
javec. Edina, ki je uspela, je Nataša
Erjavec, saj se je uspela uvrstiti v fi-
nale v suvanju krogle, Javornikova
in Kocuvan pa sta se poslovila od
nadaljnjega tekmovanja.
Ptujski maratonec Mirko Vindiš
bo v Helsinke odpotoval jutri. Vsi
skupaj bomo držali pesti za čim
boljši rezultat atleta, ki se je vedno
dobro odrezal. Več o Mirku in nje-
govem nastopu pa, ko se vrne z ev-
ropskega prvenstva.
c^DK
NOGOMET/TURNIR
Caissa Aluminij drugi
NK Pragersko Je organiziral močan nogometni turnir, na katerem
so zraven domačinov nastopili še Steklar iz Rogaške Slatine, Kovinar
iz Maribora in Caissa Alunminij iz Kidričevega.
Kljub veliki vročini so igralci
prikazali kvaliteten nogomet. Ki-
dričani so nastopili s kombinirano
ekipo. V prvem srečanju so pre-
pričljivo premagali domačines 4:0.
V tem srečanju je dva zadetka dose-
gel Damjan Mohorko, po enega pa
Mario Prelčec in Teodor Novak.
V finalnem srečanju so v enako-
vrednem srečanju bili nekoliko
boljši nasprotnik igralci Steklarja
in premagali igralce Caissa Alumi-
nija s 3:1. Zadetek za Caisso Alumi-
nij je dal Jože Šmigoc. Tretja je bila
ekipa Kovinarja iz Maribora, četrti
pa so bili domačini.
Danilo Klajnsek
_KOLESARSTVO / POKAL FRUTABELA_
Zakljuiek pokala
Po 13 dirkah se je končal Frutabela za dečke za leto
1994. Tekmovalci KK Perutnina Ptuj so se tudi letos
odločilno odrezali, saj so se uvrstili med najboljše
tako pri ekipah kot pri posameznikih.
Matej Marin jenaslovu državne-
ga prvaka dodal še 2. mesto v poka-
lu Frutabela med posamezniki in
to kljub temu, da se ni mogel ude-
ležiti vseh dirk, saj jezastopal barve
Slovenije na mednarodni ekipni
dirki na Češkem.
Med ekipami se je KK Perutnina
Ptuj uvrstil na zelo dobro tretje
mesto za Krko in Rogom. Ta uspeh
so dosegli tekmovalci Matej Marin.
Miha Žohar, Marjan Kelner,Jernej
Finžgar, Iztok Kovačec in Matic
Potočnik.
Končni rezultati pokala Fruta-
bela: posamezniki: 1. Matevž
Šuštarič - Krka Novo mesto, 2. Ma-
tej Marin - Perutnina Ptuj, 3. Go-
razd Divjak - Zalokar - Master
Team Krško; ekipno: I. Rog
Ljubljana, 2. Krka Novo mesto, 3.
Perutnina-Ptuj.	c»SP
NOGOMET / OSMINA POKALA NZ SLOVENIJE
Olimpija v Kidriievem
Nogometaši Caisse Aluminija so pričeli priprave na novo sezono 4.
julija nekako tiho. Ekipa ni veliko izgubila. Mirno so se pripravljali
na srečanje v šestnajstini nogometnega tekmovanja z ekipo Papir-
ničarja iz Radeč in ga tudi dobili.
Pri žrebanju za osmino pokala pa
je najboljši slovenski igralec vseh
časov Branko Oblak imel - lahko
rečemo - srečno roko za Kidričane,
saj je izvlekel najbolj atraktivnega
nasprotnika, ekipo SCT Olimpije
iz Ljubljane. Srečanje z
Ljubljančani bo 31. avgusta na sta-
dionu Caisse Aluminije.
Mogoče je boljše, da se bodo no-
gometaši Caisse Aluminija pome-
rili s kakovostno ekipo ter poskrbe-
li za nadaljnjo promocijo nogome-
ta v Kidričevem in ptujski občini,
kot da bi igrali proti manj atraktiv-
nemu nasprotniku pred manj gle-
dalci in povrh tega še izgubili
srečanje. Pa naj ne bo razumljeno
narobe: v pokalnih srečanjih, kjer
se igra samo eno srečanje, je vse
mogoče.
Danilo Klajnsek
JADRALNO LETENJE / EVROPSKO PRVENSTVO
Kolariiu dnevni bron
v italijanskem Rietiju se je končalo evropsko prvenstvo v
jadralnem letenju, ki se ga je udeležila tudi slovenska re-
prezentanca pod vodstvom Mirana Ferlana, Tekmovanje je
bilo zelo naporno, saj so organizatorji pripravljali dolge
flicfintiHt* v rfirmttrnmn mm^ft^nlh vrt»mt»H€lfih rtirm^mh.
Slovenski reprezentanti so bili
ob koncu razočarani, saj se v skupni
razvrstitvi po 11 tekmovalnih dneh
ni nobenemu uspelo uvrstiti pod
20. mesto. Najsvetlejši točki slo-
venskega leten ja stabili drugo mes-
to Leščana Boštjana Pristavca
zadnji dan in tretje mesto Ptujčana
Igorja Kolariča v začetku tekmo-
vanja. Sicer pa sta seomenjena tek-
movalca uvrstila na 20. mesto v
standardnem oziroma Kolarič na
28. mesto v petnajstmetrskem raz-
redu.
Letošnji evropski prvaki so v
standardnem razredu Nemec Fi-
scher, v petnajstmetrskem Italijan
Ghiorzo in v odprtem Nemec Gan-
tenbrink.
c^McZ
NOGOMET / PRED PRIČETKOM PRVENSTVA
Drava vŠmartnem
Nogometaši ptujske Drave bodo v prvem kolu državnega prvenstva
v II. slovenski nogometni ligi na svojem prvem gostovanju zaigrali v
Šmartnem proti domači ekipi, ki se je za letošnjo sezono močno okre-
pila tako igralsko kot trenersko. Prav tako je bilo nekaj okrepitev pri
ptujskih nogometaših.
Verjetno rezultati v pripravljal-
nem obdobju niso pravo merilo
forme moštva, vsekakor pa si vsi
ljubitelji nogometavptujskiobčini
želijo dober start v drugoligaški
konkurenci in bodo držali pesti za
svojega novopečenega drugoligaša.
Po igralski zasedbi niso nič kaj
slabši od drugih tekmecev, a dru-
goligaško tekmovanje je nekaj dru-
gega kot igranje v tretji ligi, zato od
nogometašev ptujske Drave
pričakujemo borbeno igro. Trener
Ptujčanov bo prav gotovo izbral
ekipo, ki po poskušala presenetiti
starega drugoligaša Ero Šmartno.
D. Klajnsek
STRELSTVO
Ma jcenovič zadovoljen,
veliki obeti za v prihodnje
Minuli teden se je s prvega svetovnega prvenstva v
streljanju za invalide v avstrijskem Linzu vrnil Srečko
Majcenovič, eden treh članov slovenske selekcije, ki
se je udeležila tega tekmovanja.
Majcenovič je nastopil v treh disciplinah za posameznike v streljanju z
zračno puško in dosegel naslednje rezultate: v ležečem položaju 17. mesto
(580 krogov), stoje 14. mesto (587 krogov) ter v kombinaciji leže, stoje in
kleče 17. mesto (1165 krogov). V vseh treh kategorijah mu je, kot sam pra-
vi, uspelo izboljšati svoj najboljši rezultat in je glede tega zadovoljen, kjub
vsemu pa je pričakoval boljše uvrstitve, kot jih je dosegel.
Pravi tudi, da je bila organizacija prvenstva na dobri ravni, da pa je še
zmeraj precej stvari, ki bi jim morali organizatorji tekmovanj za invalide
posvetiti več pozornosti.
Objavili smo že, da se namerava Majcenovič v prihodnje udeležitiev-
ropskega prvenstva invalidov, ki bo leta 1995 v Španiji, ter olimpijskih
iger leta 1996 v Atlanti, ZDA, načrtuje pa tudi udeležbo na drugem sve-
tovnem prvenstvu, ki bo v Sidneyu v Avstraliji.
D.Sterle
16 - ZA RAZVEDRILO
11. AVGUST 1994- TEDNIH
Danes bomo pripravili jabolčne rezine iz krhkega testa in
ledeno kavo.
JABOLČNE REZINE IZ
KRHKEGA TESTA
Za testo potrebujemo:
-	60 dog moke (pol ostre, pol
mehke ali namensko),
-	ščep soli,
-	1/2 pecilnega praška,
-	40 dog margarine,
-	1 celo jajce,
-	20 dog sladkorja,
-	1 dl (slab) belega vina,
-	margarina za pekač (okrog 7
dag),
-	jajce za premaz,
-	sladkor za potresanje.
Nadev:
-	1,5 kg jabolk,
-	10 dag sladkorja,
-	cimet,
-	6 dag rozin,
-	15 dag marmelade (marelična).
Testo: Med presejono moko
zmešamo sol in pecilni prašek,
dodamo sesekljano margarino,
jajce, sladkor in vino. Vse na hitro
pognetemo v testo. Iz njega obli-
kujemo štruco, jo pokrijemo z
vlažno krpo in damo za pol ure na
hladno. Med tenn časom naredi-
mo nadev. Jabolko olupimo in jih
narežemo no lističe ter dušimo v
lastnem soku, da se zmehčajo,
dodamo sladkor, rozine in
začimbe, dobro premešamo in
ohladimo. Testo razdelimo na tri
dele in ga enakomerno rozvaljo-
mo. Testeno krpo položimo no
dobro pomozan pekač (velikost
pekočo 35 X 25) in v srednje vroči
pečici napol spečemo. Po napol
pečenem testu tanko namožemo
marmelado in razdelimo 1/3 na-
deva. No nadev položimo rozvol-
jono drugo testeno krpo in zopet
nekoliko zopečemo. Postopek z
marmelado in nadevom ponovi-
mo. Po vrhu pa v obliki mreže na-
devamo zadnje testo - testo po-
prej narežemo no trakove -, pre-
mažemo z jajcem in pečemo še 30
- 40 minut pri temperaturi 1 80
stopinj C. Sladico lahko ponudi-
mo hladno ali toplo, pred servi-
ranjem po jo potresemo s sladkor-
jem v prahu.
lEDENAKAVA
Za 1 osebno potrebujemo:
-	1 kepico vanilijevega sladoleda,
-	7 dl črne kave,
-	sladko smetano,
-	čokoladne mrvice
-	holip.
V visok kozarec damo najprej
sladoled, prilijemo dobro ohlaje-
no pravo kavo, nanjo nabrizgomo
tolčeno sladko smetano in potre-
semo s čokoladnimi mrvicomi. V
smetano zataknemo holip.
Nada Pignar, učiteljica kuharstva
KRVODAJALCI
26. JULIJ - Helena Kokot,Miha-
lovci 58, Ivanjkovci; Drago Kokot,
Mihalovci 58, Ivanjkovci; Franc
Zaje, Sela 34, Lovrenc na Dr. polju;
Branko Ivančič, Lovrenc na Dr.
polju; Marjan Cajnko, Nova vas
100/b, Ptuj; Alojz Cajnko, Kajuho-
va 11, Kidričevo; Leon Pišek,
Apače 299, Lovrenc; Bojan Petek,
Tibolci 34, Gorišnica; Anton Ce-
nar, Mezgovci 55; Emil Sagadin,
Mihovce 59/a, Cirkovce; Srečko
Cajnko, Flegeričeva 3, Ptuj; Oto
Fabjan, Mlinska c. 2/a, Ptuj; Dušan
Menoni, Lovrenc na Dr. polju; Ra-
dovan Mesarič, Slape 17, Ptujska
Gora; Ivan Strelec, Zg. Hajdina 78,
Hajdina; Damir Kosi, Lancova vas
46/b, Videm; Majda Zmazek, Bu-
kovci 87/a, Markovci; Emil Mun-
da, Strnišče 27, Kidričevo; Andrej
Planinšek, Apače 298, Lovrenc;
Stanko Draškovič, Cankarjeva 2,
Ptuj; Marko Planinšek, Apače 298,
Lovrenc.
28. JULIJ - Silva Auer, Pobrežje
151/a, Videm; Evgen Muhič,
Gorišnica 46; Milan Belšak, Kaju-
hova 11, Kidričevo; Dušan
Potočnik, Slape 3/a, Ptujska Gora;
Alojz Podvršek, Kraigherjeva 17,
Kidričevo; Sonja Cujnik, Finžgar-
jeva 10, Ptuj; Janez Čeh, Krčevina
69, Ptuj; Leopold KroŠl, Draženci
88/a, Hajdina; Štefan Pesek, Ul. 5.
prekomorske 12, Ptuj; Alojz Purg,
Stranske Makole 4; Anton Grego-
rec, Mestni Vrh 104/a; Bojan Ver-
bančič, Reševa 29, Ptuj; Jože Turk,
Ptujska Gora 103/a; Franc Lende-
ro, Apače297, Lovrenc; Anton Pla-
ninšek, Zupečja vas 2, Lovrenc;
Marija Emeršič, Golobova 5, Ptuj;
Vilko Turk, Lovrenc na Dr. polju;
Cvetko Šprah, Kraigherjeva 16,
Ptuj; Ivan Bilanovič, Ul. 25. maja 7,
Ptuj; Frančka Zajšek, Ptujska Gora
l/a; Jožef Rajh, Apače 294, Lov-
renc; Stanko Janžekovič, Prarad
40, Polenšak; Marija Vajdič, Rim-
ska pl. 1, Ptuj; Avguštin Ros,
Plajnsko 7, Majšperk; Kari Horvat,
Drstelja 43, Destrnik; Stanko Jus,
Ptujska Gora 2; Bojan Cimerlajt,
Tomaž 16; Ivan Ogrinc, Skorba 35,
Hajdina; Dušan Rižnar, Kraigher-
jeva 26, Ptuj; Marija Gregorec,
Mestni Vrh 104/a, Ptuj; Ivan Jelen,
Kraigherjeva 22, Ptuj; Jože Kole-
nič, Finžgarjeva 19, Ptuj; Alojz
Kurbus, Prepolje42, Starše; Dušan
Grimšič, Krčevina 131, Ptuj; Slav-
ko Burjan, Hajdoše 53/a; Marjan
Kunej, Zlatoličje 52, Starše; Robert
Širec, Reševa 27, Ptuj; Franc Fe-
konja, Hajdoše 3/d; Hajdina; Stan-
ko Rodošek, Cirkovce 30; Franc
Bobnarič, Nova ul. 12, Sp. Duplek;
Mihael Jerebič, Moravci 136, Mala
Nedelja; Marjan Hlušička, Ob Gra-
jeni l,Ptuj.
L AVGUST - Marjeta Krajnc,
Mejna c. 33, Ptuj; Srečko Krajnc,
Mejna C. 33, Ptuj.
V	SADNEM VRTU je zmeraj prijetno in lepo,
najlepše pa spomladi, ko sadno drevje cveti, in
jeseni, ko z zadovoljstvom obiramo žlahtno sad-
je. Ob velikem šmarnu, 15. avgusta, pravimo, da
je vsak sad zrel in za uporabo, ob tem pa nam naj
bov korist nekaj napotkovzapravočasnoobiran-
Ločimo drevesno in uporabno užitno zrelost
sadja. Drevesna postane takrat, ko dozori seme,
kije običajno v obliki peške ali jedrca, in je spo-
sobno za nadaljnje razmnoževanje in vzdrževan-
je rastlinske vrste; uporabna ali užitna pa posta-
ne, ko se plod zlahka loči od drevesa, ko doseže
popolno za sorto značilno barvo in lastnosti užit-
nega ter ko je dosežena največja stopnja sklad-
nosti med sladkorjem, kislinami, rudninskimi,
aromatičnimi in drugimi snovmi. Drevesna zre-
lost mora biti dosežena na drevesu, uporabno ali
užitno zrelost pa dosežemo s primerno hrambo
ali dodelavo.
Stopnjo zrelosti sadja dosledno upoštevamo
glede na rabo sadja. Za takojšnjo rabo in prede-
lavo počakamo na užitno zrelost (zlastio pri
zgodnjem sadju, koščičarjih in jagodičevju), poz-
no sadje pa, ki ga v večini namenimo za hrambo,
nam bo bolje vzdržalo, če ga obiramo že v dreve-
sni zrelosti. Sadje za hrambo naj bo dovolj čvrsto,
s komaj dozorelim semenom, še ne popolnoma
obarvano, značilno barvo pa doseže z dozore-
vanjem v shrambi. Pecelj plodu naj se z lahkoto
loči od veje.
Način in čas obiranja sadja sta enako zahtevna
kot vsa druga opravila v sadnem vrtu, žal pa si
čestokrat z neprimernim in nepravočasnim obi-
ranjem naredimo škodo, ki se kaže v kakovosti
pridelka in poškodbah na sadnem drevju.
V	OKRASNEM VRTU je avgusta in septem-
bra najugodnejši čas za sajenje in presajanje
okrasnih iglavcev. Medtem ko okrasne iglavce,
vzgojenevvsebnikih,lahkosadimavvsakem let-
nem času, razen kadar so tlazamrznjena ali v njih
zastaja voda in v suši, je sajenje v poznem poletju
najugodnješe zato, da se korenine do zime še do-
volj obnove in razrastejo ter rastlino utrdijo za
prezimitev. Za iglavce ne smemo pozabiti, da so
to zimzelene rastline, ki v asimilacijskem smislu
nimajo dobe mirovanja; pozimi pri njih preneha
le rast, zato jih pri sajenju ali presajanju ne sme-
mo enačiti z listavci, ki jih sadimo le v fazi zimske-
ga mirovanja.
Mlade okrasne iglavce iz drevesnice in mlajša
drevesa sadimo ali presajamo s koreninsko gru-
do. Ta mora vse do položitve v sadilno jamo biti
strnjena in se zemlja ne sme osipati s korenin. Po
velikosti mora gruda ustrezati velikosti rastline.
Široka naj bi bila polovico premera krošnje. Dre-
vesničarji znajo mladi sadiki okrasnega iglavca
spretno izdelati ovoj korenske grude, da sta
transport in rokovanjeobsajenjuvarna predraz-
sutjem. Ko pa iz kakršnih koli razlogov presaja-
mo že nekoliko odraslo rastlino v domačem vrtu,
skopljemo50 cm od debla 20 cm širok jarek. Ko-
renine, ki segajo v jarek, gladko porežemo. Jarek
mora biti globok, kolikor globoko segajo koreni-
ne. Če je zemlja dovolj strnjena ob koreninah,
rastlino s koreninsko grudo previdno premesti-
mo v movo sadilno jamo, da se zemlja ne osiplje,
sicer pa jo v sipki in rahli zemlji predhodno obil-
no zalijemo, nato pa ovijemo z vrečevino in
povežemo z žico. V novi sadilni jami rastlino za-
sipljemo z vlažno šoto in to dobro zahodimo, da
se bodo korenine lažje vraščale. Po potrebi pre-
sajenemu drevesu damo oporo, vse do konca
septembra pa ga obilno zalivamo.
V ZELENJAVNEM VRTU presajamo sadike
zeljevk in kolerabic iz setvene na gojitvene gre-
de. Kapusnice, sajene v sredini avgusta, bodo
dale za pozno rabo v jeseni, za predelavo ali zim-
sko hrambo obilen in kakovosten pridelek.
Sadike v vročinskih in sušnih dneh zalivamo,
vse dokler se na novem rastišču ne vkoreninijo.
Pri zalivanju in negi moramo v začetku presadit-
ve z vlago v tleh ravnati gospodarno. Pretirano
pogosto zalivanje ni tako učinkovito kot bolj po-
redko, a takrat dobro napojeno zemljo plitvo
okopljenom in preprečimo zaskorjenost tal. Z
rahljanjem preprečujemo izhlapevanje vode in
tal. Če le mogoče, zalivamo vrtnine v jutranjih
urah in s postano vodo enake temperature kot
zrak. Hladna voda iz vodovoda v večernih urah,
ko so rastline še razgrete zaradi dnevne vročine,
je zanje šok, ki jim škoduje, ne pa da bi jih
osvežila.
Kjer smo kumare dovolj škropili pred okužbo
z glivičnimi bolezn imi, so še krepke za obilni rod.
Vse do zaključka vegetacije krajšamo glavne po-
ganjke, da se bodo razvijali stranski. Odstranju-
jemo moške cvetove, ki za razvoj plodov in žen-
ski cvetov niso več potrebni.
Pri paradižniku odstranjujemo zalistnike in
spodnje liste, ki se suše oziroma so prenehali asi-
milacijo. Če pa je rastlina že dosegla vrh opore
(1,30 m), ji vrh odstranimo. Iz cvetov, ki se bi iz
vrhov šele razvili, letos ni mogoče več pričakova-
ti kakovostnega pridelka.
Ko poberemo z gredic še poslednje grme
zgodnjega krompirja, je na to mesto primerno
saditi por, ki bo izvrstna sveža zelenjava preko
zime in spomladi, saj prezimi na prostem.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi
rastline, kijih pridelujemo zaradi lista, 7. in od 14.
do 16. avgusta, plodov od 7. do 10. ter od 16. do 19.
avgusta, korenike od 10. do 12. avgusta in zaradi
cvetov ter zdravilna zelišča 13. in 14. avgusta.
Najprimernejši čas za sajenje okrasnih iglavcev, o
čemer je govor v tem prispevku, je po biokoledarju
med 5. in 15. avgustom ter od 30. avgusta in ves sep-
tember.
•> Miran Glušič, ing. agr.
f CDNIK -11. avgust 1994
za kratek cas - 17
Info - glasbene novice!
Inffo-kviz
Ali s te ugan ili, kateri pevec je na sli-
ki? Izrežite sličico, vpišite njegovo
ime, in če vam bo sreča naklonjena,
vam bodo v prodajalni Tehnika
Emone Merkurja Ptuj podarili la-
sersko ploščo.
Prejšnj i teden jebila na sliki Sinead
0'Connor. CD prejme Brigita
Trol, Stanečka vas 15. Potrdilo o
nagradi ji bomo poslali po pošd, po
nagrado pa mora v Tehniko v Ptu-
ju.
Odgovore pošljite (ali prinesite)
na: Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95.
Rok: ponedeljek, 15. avgusta. □
odlična plošča
dobra plošča
^-solidna plošča
Najuspešnejša švedska sku-
pina Abba je po enajstih letih
posnela dve novi skladbi: Dre-
amivorld in When I loatch you
in your Sleep. Pesmi je odpela
nova pevka Josephine, plošča
pa se je pojavila le na švedskem
tržišču, tako da najnovejših
skladb skupine Abba še nisem
uspel slišati!
Prince ali Symbol (ki pred-
stavlja moškega in žensko
združena) je v duet povabil
Nono Gaye, hčerko žal že
umrlega ameriškega legendar-
nega pevca Marvina Gayea.
Skupaj sta posnela skladbo
Love Sign	ki bo na
Prinčevem novem albumu 1-
800-New-Funk!
Ročk legende Fink Floyd so z
zadnje velike plošče The Divisi-
on Bell povzeli tretjo skladbo
HIGHHOPES
stari rockerji se spominjajo
benda Whitesnake, ki ima novo
Greatest Hits ploščo. Na novo
so fantje posneli skladbo Is
This Love	hkrati pa
tudi novo pesem z naslovom
Sweet Lady Luck .
Steve Perry je bil prej član
ameriške ročk zasedbo Jour-
ney, sedaj pa se Steve podaj a na
solo pot s skladbo You Better
Wait(**).
Najuspešnejši country izva-
jalec 90. Garth Brooks je prire-
dil pesem skupine Kiss z nas-
lovom Heart Love Woman
v country balado.
Lenny Kravitz se osvežuje v
tem vročem poletju s sokom,
Saj se njegova najnovejša pe-
sem imenuje Juisce (¥**).
Avstralski band INXS je za
soundtrack Beverly Hills Cop 3
(Eddie Murphy) posnel sklad-
t>o Keep The Peace
^^ prodajalna ^^
TEH Ml K A
Emona merkur d.o.o.
L	ptuj
Status Quo pripravljajo ma-
terial za najnovejši album, ki se
bo imenoval Thirsty World. Z
njega so izdali za pokušino prvo
pesem z naslovom I Didn't
Mean It
Tudi skupina Level 42 igra
odlično glasbo, kar so dokazali
na albumu Forever now in sin-
glu Love In A Peaceful World
Reppeiji bi rekli Yo!, jaz pa
jim predlagam, da si nabavijo
najnovejšo uspešnico skupine
Public Enemy, ki nosi naslov
Give It Up
Dve svetlolaski sestavljata
duo Shampoo, pojeta pa pesem
Trouble (**), ki me po stilu
glasbe spominja na ročk ob
začetku 80.
Zmeraj bolj popularno glas-
bena zvrst pa postaja reggae,
katerega predstavnik je skupi-
na Red Dragon, ki prepeva ko-
mad Compliments Of Your
Kiss
Najboljša ameriška dance
skupina leta 1992 C&C Music
Factory ima novi komad Do
You Wanna Get Funky	.
Babica ročka Tina Turner je
bila v studiu in priredila sklad-
bo Proud Mary	ki je
zelo razpoloženjska, saj je prvi
del pesmi miren, drugi pa zelo
udaren ročk komad!
David Breznik
1. LoveisallAround- WetWetWet
2.ISwear-AII40ne
3.MeettheFlinstones-
TbeBC52's
4.	Summerin the City - Joe Cocker
5.	Love ain 7 here anymore -
Take That
6.	GamesPeopleplay-
InnerCircIe
7.Everybody-D.J.Bobo
8.	Love is Strong - Rolling Stones
9.	Hits fAediey - Gypsy King
10.Don'tturnAround-
Lestvico POPUL\RMH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj
(med 20. in 23. uro).
^Mladi dopisnih
MOJA DRUŽINA
Bilje pomladni dan leta 1983, ko
sem prijokala na svet. S tistim tren-
utkom sta dobila moja mama in oče
otroka in nastala je družina.
Moja družina šteje tri člane. Živi-
mo v naselju Barislovci. Mama dela
v Projekti inženiringu, oče pa v Per-
utnini Ptuj. Na delo se vozita vsak
dan z avtomobilom, zaradi tega os-
tanem sama doma in se moram
zbuditi za pot v šolo. V začetu sem
imela težave, sedaj pa sem se priva-
dila in vedno se zbudim.
Ko še nisem hodila v šolo, sem s
svojimi starši živela pri starih
starših. Življenje je bilo pestro in za-
nimivo, saj sem na domačiji dožive-
la velikih lepih trenukov. Z babico
sva se dobro razumeli. Tukaj sem
vzljubila domače živali, še danes
imam doma dve muci, kiju imam
zelo rada. Z očetom sva jima dala
obema ime Pika.
Medtem ko smo živeli pri mami-
nih starših, smo si nedaleč vstran
zgradili hišo in v njej danes živimo.
Tukaj sem zelo rada, saj imam med
drugim svojo sobo, v njej se lahko
mirno učim, igram in povabim svoje
sošolke in prijateljice.
Pri učenju mi pomagata tudi
mama in oče.
Rada imam Haloze. Tam smo si
namreč v okolici gradu Bori nasadi-
li vinograd. Tam živita tudi moj bra-
tranec in sestrična, z njima se dobro
razumem in se skupaj igramo.
Občudujem tudi jesen v Halozah,
najraje pa imam trgatev v vinogra-
du. To je čas, ko si privoščim sladko
grozdje.
V tem spisu sem odkrila le majhen
del svojega življenja v družini. Osta-
lo je še dosti nenapisanega, toda
marsikaj bo ostalo še kot snov za
nova razmišljanja in nove spise v
prihodnje.
Mojca Galič, 4. r., OŠ Sela
MOJ HERBARU
v našem razredu smo želeli na-
brane travniške cvetice ohraniti za
dalj časa. Učiteljica nam je dala na-
tančna navodila za ureditev herba-
rija. Herbarij je zbirkasuhih rastlin.
Vsak od nas je dobil nalogo, da
uredi svoj mali herbarji. Čakalo me
je veliko dela. V knjižnici sem si iz-
posodil zanimivo knjižico o trav-
niških rastlinah. Odpravil sem se na
travnik in s seboj vzel vrečko in lo-
patko. Bilo je sončno vreme. Izbral
sem lepe rastline in jih izkopaval s
koreninico. Pri tem sem pazil, da jih
ne poškodujem. Veliko rastlin sem
prepognil, ker je pomembno, dajo
ohranimo celo, kakšna je v naravi.
Doma sem rastline pazljivo zložil
v papir. Pole papirja sem obtežil s
kupom knjig. Rastline sem prešal
nekaj dni in skrbno mernjaval liste
časopisnega papirja. Časopisni pa-
pir dobro vpija vlago rastlin.
Matej Zajsek, 1. a, OŠ Podlehnik
Posušeno in stisnjeno rastlino sem
položil na liste belega papirja in za-
lepil s salotejpom. V desnem kotu
papirja sem napisal ime rastline,
kraj in rastišče ter dan, ko sem rast-
lino nabral. Učenjaki poleg sloven-
skega imena rastlin vedo še latin-
sko ihie. Naredil sem še platnice iz
trdega kartona, med katere sem
položil liste s posušenimi cvetica-
mi. Herbarij je bil končan. Bil sem
ponosen na svoje viliko delo.
David Pintarič,2.d,OŠ(). Meglič
DOMIŠLJIJA BREZ MEJA
Na tekmovanju Project English v
organizaciji založb Oxford Univer-
sity Press in Cankarjeva založba
smo se Maja, Katka, Tina in jaz uvr-
stile na šesto mesto. Sedmega juni-
ja smo bile povabljene na podelitev
nagrad v Linhartovo dvorano Can-
karjevega doma.
V Ljubljano smo potovale s svojo
mentorico gospo Vesno Hazdovac.
Že sama pot z Zelenim vlakom je
bila zanimiva. Po prihodu v Ljublja-
no je sledil kratek ogled mestnih
znamenitosti v centru in nato
počitek ob dobrotah v Zmajčko-
vem butiku. Nato smo se sprehodi-
le ob Ljubljanici in malicale v zna-
menitem Fast-Food-Dairy-Queen.
Čas nas je že preganjal in pohitele
smo v Cankarjev dom, kjer je bilo
zelo vpliko ljudi.
MarkoTurkJ. a, OS Podlehnik
Prireditev, imanovana Domišljija
brez meja, se je začela ob enajsti uri.
Program je bil zelo pester in je pote-
kal v angleščini. Osnovnošolci so
nas zabavali z veselimi igricami,
skupina srednješolcev panamje za-
pela nekaj lepih pesmi. Prisrčni
pozdravni govori so bili v angleščini
in slovenščini. Moje znanje
angčeščine je zadostovalo, da sem
vse povedano razumela. Ob koncu
prireditve smo dobile diplome in
darila: knjigo Railway Children in
majico Oxford Center. Trud, ki smo
ga vložile v izdelavo projektov, je bil
tako poplačan v naše veselje in po-
nos šole. Srečne smo odhitele na
vlak in se vrnile domov, na Ptuj.
Ta dan mi bo ostal še dolgo v spo-
minu in rada se bom še naprej učila
angleščine.
Mateja Lapuh, 5. c,OŠ Ljudski vrt
CVETJE JE NAJLEPŠE V
NARAVI
v šoli smo se učili o travniku.
Učiteljica nam je povedala mnogo
zanimivega o njem. Reševali smo
tudi učne liste.
Najprej smo odšli na travnik, da bi
si ga ogledali. Cvetice so me očara-
le. Nabrala sem tudi majhen šopek.
V njem so bile: ivanjščica, kukavičja
lučca, travniška kadulja, kozja bra-
da, travniški grintavec, zvončica,
ripeča zlatica in detelja. Najlepša
mi je bila zvončica svojimi nežno
modrimi zvončastimi cvetovi. Cvet
ivanjščice ima okoli bele cvetne lis-
tiče, v sredi pa je rumen. Kozja bra-
da ima dolgo steblo, cvet pa je ru-
mene barve. Travniški grintavec
ima cvet sestavljen iz večjih in
manjših lističev, ki so vijolične bar-
ve.
Na travniku so tudi zdravilne rast-
line. To so: dolgolistni trpotec,
šentjanževka in bela kopriva.
Cvetice s svojimi barvami in vonji
privabijo pisane metulje in čebele.
Ko čebelice letajo od cveta do cve-
ta, oprašujejo cvetice. Tako nasta-
ne seme, da lahko drugo leto spet
zraste nova rastlina. Kadar trgamo
cvetje, naberemo le majhen šopek,
ker je cvetje najlepše v naravi.
AnjaVičar,2.d
OŠ O. Meglič
•uostpH>| "P9JBN 'Z 'ua;o|/M g 'ussjv 'S 'uiApg >
'inpqv •£ 'BUJ|Bd 'U8J0>| • i :v>INVA3rN10dZl VN39SV10 VN
- OVNV • Mo6 {lu 90JS :n>IAVlS A OVNV • 3Ail§3a
LORENZOLAMAS
do Sutton, Saltzman Sclmarz
8967SiinsetBlvd.
LosAngeles, CA
90069
USA
KIMB.ASINGER
do Creative Artists Agency
9830, WilshireBlvd.
Beverly Hills, CA
90212-1825
USA
18 - ZA RAZVEDRILO
11. AVGUST 1994- TEDNIH
f EDNIK -11. AVGUST 1994
POSLOVNA SPOROČILA - 21
22 - poslovna sporočila
il avgust 1994-TEDN|)(
fCDNIK -11. avgust 1994
oglasi in objave - 23
Ne samo ceste, tudi nezavarovani železniški prelazi v ormoški občini prispevajo vsako leto k večjemu
številu nezgod. Med najbolj kritičnimi so v Osluševcih, Cvetkovcih, Pušencih, Ivanjkovcih (na obeh sta
lansko leto ugasnili dve življenji) ter Žerovincih. Poleg teh je še vrsta tistih, kjer se z železniško progo
križajo poljske ceste. Največjih je med Ormožem in Središčem ob Dravi ter dalje proti Hrvatski. Tod
je vidljivost najslabša v poletnem času zaradi visokih poljščin.
Težko bi rekli, kateri od omenjenih nezavarovanih cestno želez-
niških prelazov je nevarnejši. Verjetno v Ivanjkovcih, saj je skoraj
sredi naselja, v neposredni bližini osnovne šole, kjer progo prečka
dnevno veliko število otrok, prek njega pa poteka tudi živahen av-
tobusni in avtomobilski promet. Pri Slovenskih železnicah mi mo-
rali pričeti razmišljati o njegovem zavarovanju.
£etos se na srečo na prelazih v
ormoški občini še ni zgodilo
nič hujšega, lansko leto pa sta v
Ivanjkovcih in Pušencih ugasnili
dve človeški življenji.
"Opozoril bi še na dva prehoda,
ki sta sicer zavarovana s polzapor-
nicami in svetlobnimi prometnimi
znaki, vendar ocenjujem, da ta
oprema ni zadostna. Gre za prelaz v
Mihovcih in zaravovani prelaz v
Pušencih, kjer v popoldanskem in
večernem času, ko zahaja sonce,
voznik težko opazi utripajočo luč
na semaforju. Na obeh mestih bi
bilo potrebno prehoda dodatno
opremiti s semaforji in dodatno
signalizacijo," je pojasnil koman-
dir ormoške policijske postaje
Stanko Ivanuša.
Na ormoški policijski postaji so
nam povedali, da so zadnji dve leti
na razne instituciji poslali več
poročil, kjer opozarjajo na vse bolj
perečo problematiko na tem
območju. Tako so poročila prejeli
na Republiškem prometnem
inšpektoratu v Ljubljani, Repu-
bliški upravi za ceste, UNZ Mari-
bor in raznih občinskih instituci-
jah, a odziva žal ni bilo - ne ustnega
in ne pisnega.
Pri urejanju nezavarovanih cest-
no železniških prelazov so se poja-
vile, kot je navada, težave zaradi so-
financiranja. Slovenske železnice
se izgovarjajo, da ni denarja, kajti
po njihovem omenjeni prelazi niso
potrebni takšnega zavarovanja.
Vse se torej prične in konča pri
denarju, vsi pa pozabljajo na posle-
dice in škodo, ki nastaja, predvsem
pa na umrle udeležence v prometu;
s tem pa se mnoge tragedije šele
pričnejo.
c» Vida Topolovec
Vidlilvost na prehodu poljske ceste čez železnico v Grabah je izredno slaba
Sprememba prometnega režima v Slovenski Bistrici s tremi
semaforji, ki so jih postavili na najbolj kritičnih križiščih, je
vnesla med vozniki, predvsem domačini, ki bi lahko prevozili
Bistrico kar z zavezanimi očmi, veliko nemira. Semaforji, ki so
jih sicer postavili dobro desetletje prepozno, povzročajo mno-
gim voznikom precej preglavic: Bistričani, navajeni voziti po
glavni ulici s kakšno stotko na uro, spregledajo rdečo luč in jo
mahnejo skozi križišče. A lipa pozabijo na semafor, imajo mor-
da težave z barvami ali morda menijo, da so situacijo na cesti
dobro precenili - kdo bi vedel?
Mogoče pa so semaforji rešili Bistrico težkih tovornjakov, ki
imajo zaradi semaforjev nekaj več težav z vožnjo skozi mesto
in gredo raje na Sloveniko že v Račah. Tisti domačini, kipa
nočejo imeti težav z rdečo lučjo, imajo že prave pravcate obvoz-
nice po mestu...
Besedilo in posnetek: Vida Topolovec
&mmamimtba
v ponedeljek zjutraj so vozniki kar hiteli skozi semaforizirana križišča
Za vsakogar nekaj bi lahko v
kratkem opisali živahno
vrvenje po ptujskih ulicah
na Ožboltovem sejmu minuli
petek. Čeprav so prodajalci
tožili, da ni nič prida ne pro-
dajo, in kupci, da je vse dra-
go, je bila sklenjena marsika-
tera kupčija. Veliko so tokrat
pobrali prodajalci od drugod
- včasih so po sejmih krožili
Ribničani in še kakšni
domači obrtniki, danes pa je
zmeraj več Ljubljančanov in
Gorenjcev, mnogo pa je bilo
tudi Hrvatov in Poljakov.
Ob ogorčenju domačih pro-
dajalcev, seveda.
•>McZ
TRČILA TOVORNJAK IN
MOPEDIST
v torek, 2. avgusta, nekaj po 10.
uri sta na magistralni cesti pri Lenar-
tu trčila tovornjak, ki gaje vozil Alojz
F. iz Sp. Dupleka, in mopedist
Avguštin Z. iz Zg. Porčiča pri Sv.
Trojici v Slovenskih Goricah. V nez-
godi je bil 69-letni mopedist hudo
ranjen in so ga prepeljali v maribor-
sko bolnišnico.
MOPEDIST PADEL IN SE
HUDO RANIL
Po lokalni cesti skozi Lešnico pri
Ormožu se je vtorek, 2. avgusta, ne-
kaj po 17. uri peljal na kolesu z mo-
torjem Ivan H. iz Loperšlc. Med
vožnjo je izgubil oblast nad krmi-
lom, padel in se hudo ranil. Prepel-
jali so ga v ptujsko bolnišnico.
HUDO RANJEN VOZNIK
TRAKTORJA
v petek, 5. avgusta, okoli poldne-
va je Franc Ž. iz Jurišne vasi pri Slo-
venski Bistrici s traktorjem, ki ni imel
varnostnega loka, trosil gnoj na
domači njivi. Med delom je traktor
začel drseti po pobočju in se
prevrnil. Voznik traktorja je bil v nez-
godi hudo ranjen in so ga prepeljali
v mariborsko bolnišnico.
MOTORIST HUDO RANJEN
Po lokalni cesti skozi naselje Hla-
ponci, KS Juršinci, se je v soboto, 6.
avgusta, nekaj pred 18. uro peljal z
motornim kolesom BMW A. R. iz
Veržeja v ljutomerski občini. Med
vožnjo je v Hlaponcih padel in se
hudo ranil. Prepeljali so ga v ptujsko
bolnišnico, kjer je ostal na zdravl-
jenju.
NEZGODA NA KARTING DIRKI
Na tradicionalni'karting dirki v
Hajdošah se je vsoboto, 6. avgusta,
ob 15.15 hudo poškodoval tekmo-
valec iz Avstrije Herbert Zegg. Vozil
je 125-kubično vozilo in je v drugi
dirki prvega kroga pripeljal v ostri
desni zavoj s preveliko hitrostjo. Vo-
zilo je zaneslo in obrnilo na bok.
Zegg se je skotalil na desno stran
tekmovalne proge. Pri tem si je zlo-
mil levo ključnico in štiri rebra. Takoj
so ga prepeljali v ptujsko bol-
nišnico, kjer so mu nudili strokovno
medicinsko pomoč in ga obdržali
na zdravljenju.
EKSPLOZIJA V MURETINCIH
V nedeljo, 7. avgusta, zjutraj ob
4.44 je na parkirnem prostoru KZ
Gorišnica v Muretincih nastala eks-
plozija na tovornjaku, last zasebne
firme KO Trans, katere lastnik je M.
K. iz Male vasi, KS Gorišnica. V eks-
ploziji so bili poškodovani tovornjak
in dve drugi vozili, ki sta bili parkirani
v bližini. Nastalo škodo so ocenili na
okoli dva milijona tolarjev. Oko-
liščine so kazale, da je v bil vozilo
podtaknjen eksploziv, zato so kri-
minalisti začeli preiskavo. Doslej so
ugotovili, daje med šasijo in kolek-
torjem tovornjaka eksplodiralo eks-
plozivno telo. Preiskava še teče.
POSKUS ILEGALNEGA
PREHODA MEJE
Prejšnji teden so policisti iz
Gorišnice na lokalni cesti v Zavrču v
zgodnjih jutranjih urah ustavili voz-
nico osebnega avtomobila Biso T.
iz BiH. Ugotovili so, da je skupaj s
sopotnico Mevljudo Š. in dvema
mladoletnima otrokoma ilegalno
prišla v Slovenijo, zato so na mej-
nem prehodu v Zavrču omenjene
ilegalce predali organom R
Hrvaške.
'O F F
RODILE SO - ČESTIT^JJ^
Jožica Zelenko-Flajjp. ■!
Janežovski Vrh 14, Destrnji':
deklico; Klavdija Vukai ■
Kočice 18, Žetale - Sabino; f
rinka Vajda, Veličane !
Ivanjkovci - Urško; if.
Gašparič, Podgorci 68 - Deja«'
Jožica Vidovič, Soviče 23, y
dem - deklico; Brigita Kolaru
Formin 10/a, Gorišnica - dgi^j,
co; Milena Kupčič, Ul. hero'^
l^cka 5, Ptuj - Tanito; Bernard
Lipovac, Lovrenc na Dr. poljub
- Vaneso; Ana Topolove
Prešernova 16, Ptuj-dečka; V],'
jeta Letič, Videm 64 - Urško; ft
serka Kralj, Mali Okič 3, Ciritj,
lane - Zdravko; Darja Lah, Žaiy
jak47, Ptuj - Mihaela.
POROKE: Zdravko Majcen
Sveti Tomaž 58, in Milena Kor,
par, Osluševci 29; Letonja Fran
in Branka Grabrovec, Belavšei
39; Franc Tuš in Irena Lo«
renčič, Sakušak 68; Ivan Milojj
in Terezija Hojski, Jablovj
56/a; Vojko Ilec in Manja Bensj
Gregorčičev drevored 3, Ptuj
Drago Čeh, Juršinci 39, in Ren,
te Čeh, Segovci 44/a.
UMRLI SO: Franc Bezjak.P,
radiž33, 1921,131 .julija 1994;
Kristina Paušner, roj. Herga|
Ritmerk 10,1911, t 28. julij,
1994; Leopoldina Vtič, roj. Kj.
menšek. Dol pri Stopercah 5, t
1920,11. avgusta 1994; Jožef Os-
terc, Gabrnik 38, 1936,130. ju.
lija 1994; Katarina Vindiš, roj.
Cafuta, Ljubstava 4, 1920, t Z
avgusta 1994; Ana Vaupotič, roj
Petrovič, Hrastovec 87,1908,1
2. avgusta 1994; Jožef Arkliniž,
Stojnci 50,5;: 1923, umrl 4. avguj.
ta 1994; Ivan Marob, Tržeč 48/^
ii: 1928, t 4. avgusta 1994;
Frančiška Novak, roj. Nemec,
Gabrnik 34, 1919,13. avgusti
1994.
•	ŠMARTNO NA POHORJU
- V nedeljo, 14. avgusta, bo ob 18.
uri na ploščadi pred osnovno lob
Šmarmo družabno srečanje. Nas-
topili bodo godci frajhajmskegoi
be na pihala ter vaberškipevci.j,
•	MARKOVCI - V nedeljo, 11
avgusta,seboobl5.uriv MarkoV'
cih pričela 11. velika folklorna
vija. Nastopili bodo: godba napi'
hala iz Spuhlje, otroška folklona
skupina OŠ Markovci, folklorna
skupina Rožmarin iz Dolene, fol-
klorna skupina in ljudske pevkeiJ
Lancove vasi, harmonikar Primož
Kelenc iz Formina, folklorne sku-
pine z Destrnika, Korene, Pod-
gorcev, Dolene, Beltincev in sku-
pina Anton - Jože Štrafela iz Mar-
kovcev, ljudske pevke iz Stojnce*
in Zabovcev, Trio Škorci iz Slo-
venje vasi ter pevci kosci iz Mar
kovcev.
•	PTUJ - V organizaciji ZKC
bo v ptujskem Narodnem domi
od 22. do 26. avgusta med 16. in 22
uro seminar za gledališčnike ii
plesalce. Udeleženci bodo spozna
li osnove biomehanike po Meyer
holdovi ruski šoli. Prvi del bo vO'
dila Mira Mijačevič, drugega p«
plesalka Nina Meško. Za član(
skupin ZKO kotizacije ni, za zu-
nanjepa 1000 tolarjev.____
■Lmarkej
i^amfori*
^r g 778-69^
PTUJ
771-635
sos telefon
za otroke
in odrasle
v stiski
v ponedeljek
in četrtek
od 18. do
20. ure