GALERIJA
Jože  Udov ič
Oči, iki !SO ostaile stoletja žive, mlade, gledajo vse dni motno praizmiiiio oči človeških.
Trohnijo kuiiHtizane, na dnu voda mrakoivi razjedajo zaklade in isdepe kipe, iz teh zenic pa se utrinja nedopovedljiva luč mladosti.
Med nji[mi, ki v tišiim jih prisilijo, da postojijoi, odkrivajo s posmehom prikrite vojiskovodje mrakov grozečih, ošinejo s preziram puščav vladarje, za svojiim kratikim s:meho:m skrite, obsojaj oče premerijo brezčutne ječarje isanj.
In v tem večeru
so edine, ki vidijo,
kako pod olknam,
v inaraščajočem mrazu
sveta neslišno
joka kamen.
29