, LIST ZAiLOVENSKI NAROD. __ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILLINOIS, UNDER THE ACT, OF MARCH 3rd 1879._ NOV.~(STEV.) 54? " ~ , 7-.....ČHTČAG(Ž|1L!L7~^R^EK I8. DECEMBERA : VOLUME V: LEIXX Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6, 1917. on the file at ti^Vosl Office of Chicago, 111. _ By the Order or the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. Republikanski senatorji so-xmagali. Vse opravičene (?) zahteve Italijanov, za katere se je senator Lodge toliko navduševal, so morale biti izpolnjene. Zato : mirovna pogodba ni smela biti i potrjena, zato liga narodov ni bi- : h. za nič, zato je VVilsonova poli- i Vika zanič. Jugoslovani, zlasti 1 Slovenci, največja krivica v naši 1 zgodovini se 11am je zgodila. Slo- ' venija je ponižana v revno bera- i čico pred polentarjevimr vrati. Sedaj imajo prismojeni Hrvatje svo- ' Jo Veliko (i?) Hrvatsko, zdaj;\i-nia Republikansko Združuj*' : svoje slovensko morje, sedaj -ima- ' jo socijalisti svoj boljševizem — Sloveniji se je zasadil meč v srce. ' .-— Italija se pa smeje. —< Živio se- . is a t or Lodge! Zivio milijondular-. ,<;ki fond za obrambo našega .Pri- L- ... I morja. _ __-■ ..... fflMOGARSKA STAVKA, Z velikim veseljem je* sprejela cela dežela vest, katero so sporočali 'isti prfctečeni ponck'ljek, končala. Wilson je posegel vmes. Izdal jc poseben poziv na stavkarje in jih pozval naj se vrnejo na delo, celo vprašanje naj pa izroče v rešitev konferenci, katera bode rešila celo vprašanje. Delavstvo je pripravljeno iti na delo tudi z 21. odstotkov povišanjem plače. Lastniki ponujajo samo 14 odstotkov. Tudi 21 bi dali, toda v tem slučaju bi pa povišali cene premogu, da bi se Oškodovali za to svoto. — Tega pa zopet vlada ne dovoli in hoče da bode celo povišanje delavskih plače šlo iz dobičkov lastnikov, kar je seveda edino pravilno. Izvršujoči predsednik premo-garske unije Mr. Lewis je odločno za to, da se rudarji uklonijo Wilsoiiu!-Radikalni elementi so proti temu. Člani te "mirovne" konference, ki naj uredi delavske rudarske' zahteve, naj bi. bili, predsednik Lewis, W. McAdoo in Francis -S. Peabody in še več odličnejših mož. VOJSKA Z MEHIKO. Kritičen jc bil teden tudi za našo deželo. Meksika se je branila Ugoditi zahtevi Ameriške vlade in izpustiti konzularnega^ agenta Jenkinsa. Vendar vlada je pritisnila z vso odločnostjo in Meksika se je udala in Jenkins je bil izpuščen iz zapora. CONEMOUGHSKA JEDNO TA ¥ TEŽAVAH. Po svojem odvetniku je Cone-moughska jednota odgovorila sodišču'8. decembra, da nikakor ne nasprotuje državnim postavam, ako je njih konvencija sklenila, da mora biti" suspendiran vsak - stavkokaz, nasprotno, da je popolnoma Opravičena jednota, ako takega člana suspendira, kajti tak stan se postavi v posebno "nevarno" stališče in je nekako v nevarnosti za svoje zdravje in živ- VBHHHhhSHHHVhHhHI PREDSEDNIŠKE VOLITVE. Prihodnje leto so zopet predsedniške volitve. Pretekli teden se odločevale, kje bodo narodne strankarske konvencije. Iz Chica-ge je šla velika delegacija republikancev v Washington, da bi dosegli, da bi bilo mesto Chicago, kjer bi bila konvencija. Illinois ima namreč svojega kandidata, kateremu bi rado pomagalo do nominacije — Governer Louden. Kar nas; amerikance iz Jugoslavije mora posebno žaliti je to, da bode republikanska stranjka sprejela v svojo kamp-njo proti deinokratski vzlastl točko: ' '-da se je demokratska administracija, t. j. Wilson umešavi. 1 v nutranje zadeve prijateljskega naroda," na kar se misli Italijo, češ,^»a je Wilson uzrok, da je l.klija irtiela težke čase in težave v svoj notranji politiki, ker ni dovolil, bi bila dobila celo Adrijansko* obrežje, celo Slovenijo in celo I")iUnia^ij,o. ■ Radovedni čakamo na t) kampanjo republikanske st^y in prip-Aviioni... d vsake napade na naše pravice branili. Zelo bi priporočali, da bi se po vs^h naseibinah ustanovili takoj politični neodvisni klubi, kamor bi se naj povabilo kandidate te stranjke in se jim povedalo, kaj mislimo mi. O tem bomo še spregovorili. FRANCOSKASEPOGAJA Z VATIKANOM. Francoska se je v tej zadnji vojski veliko naučila. Vzlasti je spoznala lahko, kdo so pravi in edini prijatelji reda, kdo so pravi domoljubi in rodoljubi. Zato so prostozidarji osramočeni. In te dni se vlada pogaja, da stopi zopet v diplomatične zveze z Vatikanom. PRVA POŠILJATEV OBLAČIL ZA JUGOSLOVANSKE OTROKE. V zvezi s pomožno akcijo od American Relief Administration European Children's Fund dobivamo sledeče poročilo od Ameri-:an-Yugo-Slav Relief-a: American Yugo-Slav Relief, 511 Fifth Avenue, New York City, ^e dobil brzojavko od evro-pejskega agenta od American Relief - Administration European Children's Fund, glasom katere je natančen pregled položaja izkazal, da je skrajna potreba preskrbeti vboge razcapane otroke v' Jugoslaviji s sledečo robo: 70,-000 parov čevljev nogavic, 99,-000 yard blaga za oblačila, primerno količino gumbov, cvirna itd. in 4,000 izgotovljenih sukenj. Denarna sredstva, ki jih je A-merican-Yugo-Slav Relief izročil American Relief Administraciji : European Children's Fund, so o-mogočile začetno pošiljate v po-■ trebnega blaga. Ta pošiljatev je bila odpravljena dne 25. novembra;. .Naročilo se ie še več blaga, EVROPSKI PREGLED. Nesrečna Rusija se kar še zvija v velikih notranjih krčih in bolečinah. Strup, katerega je Nemčija brizgnila v ta nesrečni bratski narod, se je zelo zajedel v Ijrvi' in meso naroda. Židovska mogočna propaganda ga drži kot grda pošast v svojih krempljih. Seveda Žid ima denar, danes je pa denar vladar sveta. Kolchakova vojska ni srečna. ' Najbrže Kolchak ni mož na mestu, ki bi mogel navdušiti širše narodne mase in jih navdušiti, jim udihniti novega, upanja in novega poguma za prihodnjost, da bi se ta junak dvignil, stri vse te židovske spone in zanjke in zgra- , bil za vajeti svojega narodnega in državnega voza v svoje roke in se rešil. Poročila iz Rusije so kar še žalostna in motna, tako da si ' je težko ustvariti pravo sliko. Ven dir eno je gotovo! Rusija : se bCjXle. dvignila! Ruski narod 1 bode zopet vstal in ž njim vstane : ki bo odposlano, čim se nabere denar za nakup. Ta način pomaganja stane najmanj in je najbolj izdaten. Vsa o-prema enega otroka, vstevši čevlje, nogavice in volneno oblačilo, ; stane le po,pet dolarjev. Ako bi hoteli poslati tja čevlje na posamezno osebo, ;bi isti sami stali toliko kot cela oprema. Vsa roba je nova in radi tega bo dvakrat bolj trpežna kakor najboljše obnošeno blago. Ako b ihoteli nabirati obnošene stvari od poedincev v A-meriki, bi vse skupaj še ne zadostovalo za to pomožno akcijo. Tako pa se. blago odpošilja, čim e kupljeno, in ni treba čakati, da se nabere in zopet odpremi. Ne pozabimo, da potrebujejo Dtroci oblačila, ravno kakor hra-t ie. Pomagajte jugoslovanskim o-! trokom in s tem najboljše pomagate tudi ostalemu narodu v Jugoslaviji. Prispevki na Americakn Yugo- Slav Relief 51 x Fiftth Ave., New York City do 26. novembra 1919. Poprej naznanjeno (do 19. novembra 1919).......$3°7.335-88 ^ Pittsburška podružni-k ca American Yugo-Slav Relief-a Pittsburgh, Pa.......... 10,000.00 Miss M. L. Emmet, New York Citly..... 2..00 j Dr. F. J. Kern, Clevc- j land, Ohio..........fo17.380.88 i : NAROČNIKOM. r' Dokler bode list "Edinost" te- - dnik, tako dolgo bomo vsaki te- - den sestavili "tedenska porodila" - o vsakej točki svetovne politike 1 in naših domačih razmerah. Ta-. ko bodo naši čitatelji dobivali - vsaki teden kratko toda natan-1 čno sliko svetovnih razmer. Kot i tednik ne more naš list podajati - dnevnih novic, tedveč je njegova - dolžnost, da daje tedenjski pre-e gled, tako da oni, ki ne čita dnev- - nih novic, da ima yendar pregled Jčrez vse važne dogodke sveta. ___________ . 111 NEKAJ ZANIMSIH NOVIC IZ DOMOVINE. li - Nekaj drobnih lovic iz stare domovine: Tržaški škof dr. Kar-lin je odstopil in pvpež ga je spre-, jel v svoj urad. Odstopil je radi preganjanja Italiji nov. Za njegovega namestnika So Italijani postavili Angela $artolomasi. —• Učiteljem v Jugoslaviji se je povečala plača. — Ni Koroškem se je znižala železniška vožnja. — Nov kraljevski dvorec so zgradili v Belgrac;, ker so starega Avstrijci plinoma porušili. — Vlada v Felgradu zahteva od Avs.trije, dr" se izroči nad 600 avstrijskih generalov in častnikov, ki so tekomjvojne počenjali nezaslišane zlobne nad Jugoslovanskim prebivalstvom- Med onimi, katere jugoslovanska vlada zahteva so gen«rali Koevesz, POtiorek in Lib.ori Frank. — "Novice" z dne .19. nov. prinašajo na prvi strani dopis, katerega je poslala Slovenska Narodna Zveza vsem uredništvom ju- gSteSSkOl Jiflb& . SJfiSk. HSfe ljatve živeža in obleke, ki pride v kratkem iz Amerike. Nepopisno veselje vlada že sedaj v domovini. — Za ravnatelja realke" v Mariboru je imenovan Jakob Zupančič, bivši ravnatelj realke v Gorici. — Vojni minister je u-krenil, da se rezervisti ne bodo več pozivali k dvomesečnim vajam. -— Na belgradskem vseučilišču je vpisanih 32S0 dijakov, pač častno število za Jugoslavijo. Ob-1 jednem se poroča, da so dijaki vseučilišča sklenili iti na štrajk, dokler ne dobijo stanovanj. V Belgradu in povsod drugod v Jugoslaviji je pomanjkanje stanovanj. — Francoska, državna banka je dovolila Jugoslaviji posojilo. 100 milijonov frankov. — Izšla je vladna odredba, da je en dinar vreden 3.50 kron. — Regent Aleksander je imenoval za predsednika deželne vlade za Slovenijo sedanjega podpredsednika dr. Gregor Žrjava. — V Ljubljano je dospel italijanski diploma-tični ataše Summoniti, ki ima na-ogo vizirati potne liste Jugoslovanov, ki potujejo v zasedeno o-zemlje. Obiskal je ljubljanskega župana, ki mu je vrnil obisk. Pisarno ima na 31. Dunajska cesta. — Sušak in Vukovar so postala mesta. — Med rudarskimi delavci in lastniki rudnikov je prišlo •do sporazuma. Delavci so se večinoma vrnili na delo. Tudi v Trbovljah so rudarji prenehali štrajkati. — Judeži Iškarjoti so se pojavili med Slovenci. Vojaška oblast v Kranjski Gori je a-retirala tri primorske Slovence, katerih imena se ne imenuje, ker so se dal' premotti. ■■ od italijan, skega zlata m vohunili za Italijo na Kranjskem." Sodila jih bo vojaška oblast. PRVA OBLETNICA PREVRATA V LJUBLJANI. Dne 28. in 29. oktobra t. 1. je praznovala bela Ljubljana mirno in dostojno v spominu na velike dneve lanskega leta, ko je končno -azpadla po zaslugi njenih mno- goštevilnih narodov Avstrija v svoje prvotne sestavine. V torek ob 6. uri zvečer se je vršil po mestu mirozov vojaške godbe, katerega se je udeležilo nebroj prebivalstva vseh stanov. Godba je priredila pred poslopji dravske divizije, deželne vlade, škofijskega dvorca in magistrata podoknice, razni govorniki so nagovorili ljudstvo, spominjajoč se lanskih velikih dni, množica pa je z radostnim vzlikanjem spremljala njihova izvajanja. Ob pol 8. uri . so napravila združena pevska društva serenado. — Ob pol 7. uri zvečer se je vršila v veliki dvorani Mestnega doma skupščina Sokolstva, na kateri sta razložila mnogobrojno zbranim članom g. dr. Oražem in g. Gangl pomen tega slavlja za Slovence. V sredi,; 29. m. m., je ob rani uri priredila vojaška go'dba bud-nico, z Grada pa so zagrmeli topovi,- naznanjajoč obletnico dneva, ko smo otresli naše večstolet-ne verige. Po mestu je vladalo slavnostno razpoloženje, delo y vseh trgovinah in obratih je po-clval^^zjnše £a so plapolale naše jugoslovanske zastave. Ob 9. uri je imel v stolnici prošt Kalan slovesno pontifikalno mašo, katere so se udeležili vsi predstavniki vojaških in civilnih oblasti v Ljubljani. Po maši se je vršila vojaška parada na Vodnikovem trgu. Ob pol 11. uri jt otvoVil župan jubljanski g dr. Ivan Tavčar ve-ik manifestacij ski shod v veliki dvorani hotela "Union." Vsi govorniki, tako dr. Tavčar, kakor dr. Korošec, dr. Ravnihar in Grafenauer so v izčrpnih govorih, taterih žal radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti, očrta-i pomen tega dneva za nas Slovence, kakor tudi za naše ujedi-jenje v enotni državi. Razložili so se tudi vzroki razpada naše zatiralke Avstrije in pozdravili bratski narodi, ki so vztrajali ob naši strani v borbi za svojo svobodo, posebno brati Čehi in Po.-ljaki. SpominjaJi smo se ob tej priliki tudi naše stare zaščitnice Rusije, ki se sedaj vije v težkih notranjih borbah, ter ji želeli, da kmalu preboli sedanjo težko krizo, da bo čimprej zopet zavzela v krogu slovanskih narodov ono mesto, ki ji gre. : Ob zaključku je predlagal g. župan, da se pošlje Njegovemu Veličanstvu kralju Petru uda-nostna pozdravna brzojavka, kar je nebroj zrano občinstvo vseh stanov živahno odobravalo. Na ' tem shodu so bila zastoanpa vsa jubljanska društva in zastopniki vseh Vojaških in civilnih oblasti. Po kpnčanem shodu so zapela združena ljubljanska pevska društva'pod vodstvom ravnatelja g. M. Hubada naše narodne himne, na kar se je občinstvo mirno razšlo. Dne 29. oktobra je bil naš narodni praznik ob katerem pa nismo pozabili tudi naših še neod-rešenih bratov in sester, ki ječe pod tujim jarmom in prisegli smo si, da ne 'bomo prej mirovali, da naše veselje ob praznovanju naših praznikov ne-bo popolno, preden ne bodo tudi oni, najboljši sinovi našega naroda, svobodni v našem krogu. V te svrhe so se prodajali tudi spominski predmeti kot " dar svobode." KDO Si1 Veš kdo si? — Prav5sa!b'ko ti 11» to vprašanje odgovorku, ako mi poveš, katere liste bexes'in 11a katere si naročen. Dober list je . nitj&oSjši človekov prijatelj. Ta prijatelj ima. g® j%ko velik vpliv na nas. Zato je vsak človek tak, kakor-šen je časnik, katerega, naroču-je. Zato, povej mi, ka&ine časnike naročaš in jaz ti povem, kdo Ja si ! To je j ako narswno. EDINOST je Est rstodvisnega slovenskega delavstva, v Ameriki. EDINOST sije ustssiovilo slovensko delavstvo? samo 111 siccr za se, za svoje koristi, «S& jih bode branil proti izkoriščevalci med kapitalisti na mi sfero in med takoznanimi delavskimi voditelji na drugi strani m jih vodil skozi nevarno dobeh seianje sver t ovne krize. EDINOST jc torej test revnega, da, najrevnejadfpt f>roletary»-ta: nima kakega bogataša za se- som in koristim bi Ml v prvi vrsti posvečen. Zato je pa reven list za reveže, zafe pa se mora ^-boriti s tolikimi težavami, da se bode vspel. Ko M držal s kapitalisti na eni strani; en z delavskimi takozvaniiai voditelji na drugi strani/ seveda potem bi sc mu ne bilo treba borili. Ostal bi bil dnevnik in n.jeguv't izdajatelji bi bili dobro plačani za to delo. Todajj nkdar! EDINOST je list revnega delavca, je ceven sam, toda zato pa pošten, hi pa bode nastopil možato m odfečno ra ne-vstrašeno, samo da si ra-ekoliko na noge opomore. Just watch him! " Zato, slovenski' delavec, naroči se na list revrtih delavcev, da pomagaš svajemvt revnemu sloju za pravico in. resnico. EDINOST je amerikanski list in stoji na načelih isaže velike nove domovine. Njena sveta načela so njegova, nafeia. Njene svetinje so njegove' svetinje. Za- . to ga prekucuhi napxtiajo in skušajo uničiti, ker se iioje. Ko bi se ga ne bali, bi. ga prezrli. Kadar kužek začne po. noči lajati, je vselej znamenje da ga jc strah. Le pustima jib: lajati tors j ! Zato, kdor naroča EDINOST, naj ti bode znamenje,, da je dober pošten in zivtfa slovenski delavec, ki ljubi resnico, Iti se zaveda svojih pravic, M se pa tudi zaveda svojih dolžnosti, "ki hoč« zboljšanje sedanjpt delavskih in narodnih razmera SOCIJALNA REFORMA IN SOCIJALNA PKAVIČNOST sta glavna cilja nasejja. dela pri listu "EDINOST;™ To sta pa tudt peagrama vseh vseh velikih max sedanje in pretekle dobe. To je p-rogram ' krščanstva program. Gecwge. 'Washt ingtona, Dr, Kreka, ne- i a/!k velikih mož vseh dob. Kdo si toraj ? Daj si sam odgawsc'i Zato, ako hoces Liti :'.:'••.;•• ■;.','..:. : : •-:.• i..,'.,,, •>.•,; ■;.'.. '•"■'' '■:. s. EDI NOji DEC. 18. j 919 EDINOST. Neodvisen tednik jugoslovanskih delavcev v Aweriki. Naročnina za celo teto..................................$2.61 Naročnina za pol leta...................................$1.00 Can© oglasov na zahtevo. _ _ NASLOV: EDINOST PUBLISHING CO. 184? W. 22nd. St. Chiosfo, 111 Telephone Canal 98. Subscription price per year.............................$2.00 Subscription price per half year.........................?l-0fl ADVERTISING RATES ON APPLICATION. December 18. 1919. — Number (Štev. 54. Velume V. Leto. Issued every Thursday by Edinost Publishing Co., 1847 W. 22nd Street, Chicago, Illinois. Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. * _ _ ................_" ■_"■■"'._ ' ' ' " .■■'"-' ■'■!"" ........"■"-* " "'"'- " u '■' ...... J ' SLOVENCI V POLITIKO! Bliža se zopet viharno leto predsedniških volitev v naši državi. Vse stranke se že pripravljajo na hud in težek boj, na katerega so pripravljene. Obe glavni stranjki si bosti v laseh, kakor še nikdar preje. Vsak glas bode velike važnosti za našo prihodnost. Naši Slovenci so se jako marljivo začeli zanimati tudi za našo notranjo politiko Začeli so se čutiti in zavedati, da so Amerikanci. Tako je prav! V veliki večini bomo ostali tukaj. Ta lepa dežela svobode se nam je tako priljubila, da jo ljubimo odkrito in navdušeno. Zato pa nam ne more biti vse jedno, kdo jo vlada, kdo odločuje njeno pribodnjost, njeno smer, njeno politiko. Zato nam ne more biti vse jedno, kdo je predsednik, kakšen je naš senat, kakšen naš kongres, kakšni so naši župani. To sc pravi poseči moramo v politiko. Republikanska oblika vlade postavlja souvereniteto, to je najvišje oblast na ramena ljudstva samega, zato pa nalaga prav na ta ramena objednem tudi odgovornost, kako se ta oblast Vabi. izvršuje in vodi. Zato je skrajni čas, da stopimo tudi Slovenci s svojo politiko odločno na plan! Ne kot" Slovenci in ne kot demokrati ali kot republikanci, ampak pred vsem kot državljani. Mi smo tako majhni, da se na nas ne bodo ozirali nikjer. Pač pa smo v marsikakem distrik-itt lahko odlociven faktor. Zato, Slovenci, na noge! Ustanavljajmo po vseh naselbinah flgptfvfc p me oaieiwpa asy 4 seibiaaiv* v bližini Chicage naš list rad pomaga z govornikom za ta ko priliko ali z nasvetom ali drugače. Obrnite se na nas. '•■■u-no .slovenski državljani te velike lepe države na noge! POMOČ STARI DOMOVINI. Sin je dolžan materi v stiski pomagati. Tako smo mi slovenski Amerikanci dolžni pomagati svoji stari materi domovini. Pretečeni teden smo priobčili poziv Orlovske zveze iz Ljubljane, kjer nas prosijo denarne pomoči. / Naši prekticuhi pobirajo po Ameriki, da bodo pomagali Trotk-kvju da zasede še Jugoslavijo, da zanese prelivanje bratske krvi še v Jugoslavijo. Bomo mi to mirno gledali? Bomo mi katoliško narodni Slovenci to molče pustili? Nikakor! "Pomagajte nam, katol. ameriški Slovenci!" nam kličejo. In na pomoč moramo. Danes smo ta poziv še enkrat priobčili. Rojaki, prečitajte ga! Kaj pravite na to ? j Prosimo, da bi se oglasili možje i/, raznih naselbin in bi dali praktičnih nasvetov, kako in kaj bi se ukrenilo, da bi bila ta pomoč vspešna? List "Edinost" hode razvil živahno agitacijo.za to gibanje! Čim bogatejši so obedi kakega človeka, tim manjša je njegova slast. * Nekateri ljudje se .igrajo z najsvetejšimi svetinjami, kakor s kako igračo. * Nekaterim ljudem jc vse samo buziness. Strašno so katoliški, .(ko jim to katoličanstvo nese. Ako bi pa to katoličan stvo ne pomagalo njih buzinessu pa po njem! * "Mi bomo komandirali," drugi bodo pa ubogali," jc rekel neki "kralj" v Ulinoisu! pred več leti. Kateri duhovnik st bode drznil Nasprotovati, jo bode pa dobil. —- ln ta "kralj" je strašansko katoliški. Pa ne gre se mu samo za komando, gre se zopet za dobro kupčijo. — Križ je le. da so vsi kralji tako strašno iz mode padli, da je že polna Švica samih "kraljev." Ne gre več tako, kakor je šlo. Mirovna pogodba, katero jc senat zavrgel, da ni hotel o njej sklepati jc sedaj ostala v senatu. Wilson pravi, da je storil svojo dolžnost. Če senat noče o nji sklepati, naj pa pusti. Senat je odgovoren za vse posledice, katere bode imelo tako početje za celo državo, vzlasti za trgovino. Vik''*' ■' .:'.■■ .„' : , ' " . ' * Vlada ima dokaze v rokah, da ves nemir v državi med delavst-stvom ni posledica delavskih razmer, temveč jc to samo sad velike prekucuške propagande ruskih Židov, ki so hoteli pomagati Nemčiji in se zmaščevati nad našo državo. Vendar vlada je stopila krepko na prstf raznim rdečkarjem in pozaprla največje kričače in kmalu bode zopet mir. * Najnovejša poročila poročajo, da je vlada Zdr. Držav odtegnila svojo pomoč in svoje sodelovanje s Kolčakovo vlado. * L. 1910 je bilo v Združenih drž;ivah 6,351.502 farm, 1900 jih 1 bode trotov" na'! 7. milijonov Za 1. 1920 je kongres sklenil, da se nvora natančno > »opisati tudi gozdarstvo. * 18 mesecev dela je bilo potreba,-da se je končal popis 1. 1910. * Natanjčen popis kmetijstva, farmarstva se je izvršil prvič 1840. * Rudarstvo se je prvič popisalo tudi leta 1840. * Za prvo ljudsko štetje se je rabilo 65o oseb. Za ljudsko štetje 1920 se bode potrebovalo 96:000 uradnikov. * Poročilo prvega ljudskega štetja je obsegalo knjižico z stranmi. L. 1910 pa 40.000 strani. Glede ljudskega štetja, Prihodnje leto je zopet desetletno ljudsko štetje v naši državi. ^ lada je že sestavila velik urad z velikim številom osobja, ki že pridno pripravlja, da bode šlo vse v redu. * Prvikrat je bilo ljudsko štetje leta 1790 povstv je po-nladek in bojna organizacija k^.oličanstva na S&»vciWlMiM| v-ic* je u«;ti, 4si ima piih .. ..> .rn-.i jgf* 1 rr^pft- svečati največ pažnje. Rojaki, ki ste v Ameriki tega got >vo ne čut • e, ali vsaj tako ne .kakor mi doma. Da vas o tem obvestimo smo že odposlali "Glasilu G. S. K. Jednote" in " Ainerikanskemu Slovencu" članek v objavo, ki pa menda še ni dospel na svoje mesto. Ko boste brali naše prošnje, storite česar vas prosimo, in kolikor vam je mogoče. Prvo, kar storite: razširjajte orlovsko misel tudi med Slovenci v Ameriki. Pri že razvitem društvenem življenju to ne bo ravno preveč težavno. Druga stvar je, da zbirate denarne prispevke za Orlovski sklad, ki smo ga osnovali v domovini. Denarja nimamo prav nič, zato ne moremo delati, kakor bi radi. Potrkajte na vsaka vrata naših vojakov posebno pa premožnejših poprosite jih prispevka za orlovski sklad, ki nam ga potem dopošljite. Organizirajte pobiranje prispevkov po posameznih društvenih jednotah, javnih prireditvah itd. Dobrodošel nam je vsak najmanjši dar. Pri pošiljanju darov v domovino bi nam morebiti poslali tudi blaga za kroje in rdeče srajce«, telovadne hlače in telovadne čevlje. Vsega tu silno potrebujemo, a ne moremo dobiti od nikoder. Vzorec blaga za kroje gotovo kje dobite, če ne vam ga vpošljemo. Po zmerni ceni bi ga kupili večjo množino. Prosimo poročajte nam o tem natančnejše. Zainteresirajte torej vso našo katoliško javnost za Orla v Ameriki in razložite njegov pomen. Potrebujemo nujne in izdatne pomoči, ki nam jd pa domovina sama ne more dati. Na delo z'združenimi močmi! Ne pozabite ob vsaki priliki razširjati orlovsko misel in zbirati za orlovski sklad! ^ V dneh 29. do 31. julija in 1. avgusta 1920 bo v Mariboru velik slovanski orlovski tabor, in obenem katoliški kongres, kamor pričakujemo tudi večje število rojakov iz Amerike. Obveščamo vas tem potom, da opozorite ljudi na to še pravočasno. Vzdignite se v močnem številu in pridite k nam. Povabite in pripeljite še druge katoličane, Hrvate, Čehe, Poljate, Angleže, Francoze itd., ker to bo svetovni katoliški shod v kolikor mogoče velikem številu Povabite kogar morete in veste ter sporočite nam naslove. Takrat mora slaviti Orel svoj prvi veliki dan, ki ga bo priredil. Nabirajte za nas v ta namen prispevke tudi pri katoliških drugih narodih, sploh storite kolikor morete za nas. Posvetujte se o tem vsem pri odborovih sejah, pišite v liste. Mi željno pričakujemo vaših ukrepov, odgovorov in pomoči. Najiskrenejše pozdrave! Bog živi! Za odbor Orlovske zveze: Jože Stabej, t. č. tajnik. Jos. Pirz, t. č. predsednik. BOŽIČ v stari domovini se zamore veselo in Zadovoljno praznovati samo z Vašo pomočjo in darežljivostjo. Skušajte zadovoljiti svojce v starem kraju ZA BOŽIČ MIRU- POŠLJITE \"< l M DENARNO POMOČ ,kajt z denarjem si zamore j o preskrbeti vse. Kljub temu, da je v starem kraju vse zelo drago, so pa krone tako poceni, da zamorete s par dolarji mnogo pomagati. VAŠI V STAREM KRAJU BODO ZELO VESELI. AKO JIM DOSPE AMERIŠKO BOŽIČNO DAH1LO PRAVOČASNO V ROKE. Dospelo pa tudi bo, in sicer pravočasno ter pod popolnim jamstvom, če ga oupošljete potom naše stare, zanesljive in vsestransko priznane tvrdke: EMIL KISS, Banker 133 Second Ave., New York, N. Y. Prodaja parobrodnih listkov. Menjava denarja. VSTANOVLJENO 1898. Za Božične Pranike. i Starn navada je že, da pošiljajo ameriški ro-raki svojcem v starem kraju denarna darila za v- J sake pranike. Ta darila so bila vedno sprejeta z 1 največjim veseljem, a letos bo to toliko v večji 1 meri, ker je potreba toliko večja. Vsaka pošiljatev potom moje tvrdke je popolno- ~ ma varna pred izgubo n bo dospela na svoje mesto v najkrajšem, pri sedan ji hrazmerah možnem času, too Kron za $ 1.45 50 lir za____$ 5.00 20$ Krn n za 2.85 100 lir za____$ 9.75 500 Kron za 7 00 500 lir za____$ 48.00 1000 Kron za 13.90 100 lir za___95.00 5000 Kron za 66.00 jo.ooo Kron -za 132.OO ^5.000 K'roif " ža J^'CoO " 1 "**" Potovanje v stari kraj. Štrajk v New Yorskem pristanišču je končan. Promet v Evrojo se zbolj-šuje in prihaja nazaj v stari tir. Z 21. novembrom se ima pričeti reden promet na Francoski liniji. Kdor želi biti za božič doma, naj takoj piše ali pa pride na spodaj navedeni naslov. Potni listi. Onim ki nočejo sami imeti tega posla ; preskrbim potne liste v najkrajšem času. LE0 ZAKRAJŠEK 70-9th Ave., New York, N. Y. Izšel je KOLEDAR AVE MARIA ZA LETO 1920. m in smo ga začeli razpošiljati najprej naročnikom ZVE&E KATOL. SLOVENCEV, potem ga dobe drugi naročroft*. Rojaki sezite hitro po njem! Imamo ga le primesema malo število. Naročite ga takoj! Hočete poslati svojim dragim v domovino nekaj zanimivega? Dobro! naročite si koledar "Ave Maria" Cena 50c. To je najcenejši slovenski koledar. AVE MARIA 1852 WEST 22nd PLACE, .. CHICAGO, IbJL. * EDINOST DEC, 18. 19x9 '""S? g &------------—.—.—______________ UKRADENI JEZ0SC1. j" 1 - * II ---I k Rev. J. Piaznik. j s j h Bilo je lepo božično jutra, ko; ste stopali Anica in Marica po p snežnem potu s briba proti oulfi 11 ecrkvici v vasi, ki je bila teli- le ko oddaljena, da sc je slišal cer- o l.v.eni zvon na njih doni Je-te- jJ kadar jeveter vlekel v tisti ii smeri. Bifi pa so ljudje s luiUa. ii kv so prišli o pravem času v cer-. n kftv, .in ne vaščani. Solnce je sijalo in se zrcalilo s p.v s snegom pokritih drevesih, t-1'0 ste stopali proti vasi. Celo naj- n ravnejsa hiša se jima je rdela ve- j( .'.'častna pod debelo snežno ade- z lam na stebru je -sedel, vrabeei l' in čivkal hvalo Bogu: pozabil je j< m miaz in glad, ki ga hosta inor- j( da 'kmalu stisnila. n Tudi otroška srca so bila vesela; ni danes božič, četudi je ubo- " ga mati bolna? n 'Kekoliko ste bile razočarane, d ker niste dobile nobene pimčtke ri v dar; rade bi jo bile pestovale, & posebno, odkar je mali bratec u- n mrl. Ni jima bilo seveda tako P dolg čas, kakor mamici, ki ni Iti-1» od tedaj več taka, kakor prej -Kakor, da bi ne bilo še dovolj žuiosti v hiši, tudi žc dolgo ea~;S sa niso dobili nikakega pisntrt od o«ota, ki je bil na Francoskem. s Ni čuda, da je bila mati vsak dan! |. žjfostnejša in drobnejša, Danes j jc tako slaba, da še v cerkev- nc> more z otročiči. Če bi dobra sose- t da-ne prišla na pomoč, .bi bilo še c dvomljivo, če bi deklici mogli Iti v cerkev. Anica in Marica sta bili zelo -pol'Ozni, kako bi tudi ne bili, keJ v ste imeli tako mater. Pa še za ( l>.. U0110 jc imela ena Marijo, druga pa njeno mater Ano. Mali je v;-: iir a j rekla, če dobi deklico, da j j- 'im« dala Marijino ime, ker ste' f I>> prišli dve deklici, namesto e- j ne, ni mogla dati obema istega, i viCna ; zato je morala drugo ime,-I tiovati Ano. " i lako je bilo vse prav in mati j« biia zadovoljna, četudi jih i,ko-' ■ i razločevati ni mogla in jc naj- l prvo imenovala Anico- Četudi je napravila napako, M;t,jp ji j gotovo ni zamerila, če je imena- . >'.lfa prvo po Marijini materi. ' .Otrokoma jc povedala, naj ,Vnašata tudi na pošti', čc ni mar ( 51* jpoMni vlak ostal v snegu. Jeklici sle sc vseeno odločili, 'M počakate. Ali ni bila materina feftdqja beseda, naj ne pridete do-, tim brez božične pošte? Na jpri-l pfavnejši prostor za čakanje jc cerkev, tam blizu jaslic. ff-ako lepe so bile jaslice. Qdj nekod od vrha doli. je sijal* .jas-; OSt luč, kakor zvezda z ndba, Pal sfcirčki vol in osel sta bila tako-domača. Marija in Jožef sta s talini spoštovanjem gledala na deteta. Otroka sta Ijubcsnjivo in poželjivo gledala nanj celo mašo. Sedaj pa, ko je bila cerkev "tiha »4 prazna, ko otročiček lako mirno tam leži in je tako osamljen, četudi ga častita M arija in /o-ždt, bilo je čisto naravnq, da st«; ©troka prišla bližje. Anica jc bila prva, ki je stopila v sanktuarij, prst na usti h. in s'. Svetim strahom. Marica ji je-seveda sledila, tako je bilo vedno-Kaj je mati večkrat rekla: prva napravi kako neumnost, jo goto-, -,Vo tudi druga. Sčasoma, sami ne veste, .kako tec je to zgodilo, Anica je prva pokleknila in poljubila ročice Je-zuščku; nato je Marica vzela Jezuščka v naročje, ga pestovala, objemala in pritiskala na svoje drobno.Btorko srčece. Kako leoo le tako prazne, odkar je umrl mali bratec. Njeno srce jc bila tako težko in -žalostno, kadarkoli se jc spomnila nanj. Sedaj pa je bilo polno ljubezni in veselja. Uboga mati! Ko bi vsaj mogla priti in držati Jezuščka takole v naročju, morda bi to nadomestilo edinega sinčka. Dvojčka sta občutila materino žalost. Ce bi bil deček živel, bi bil nekoč gotovo imeniten mož, ki bi skrbel zanje in za mater, četudi bi ubogi oče ne prišel nazaj. Maričino malo srce je zopet postalo žalostno, ko se je spomnila na bolno mater doma. Že sama misel na to jo je prisilila, da je še bolj pri vila k sebi Jezuščka. ''Naj ga imam tudi jaz samo za malo časa," je prosila Anica. Po kratkem premišljevanju ji ga je Marica nežno položila v naročje. Ta ga je nežno zayila v suk-njico, "da ga ne bo zeblo." Tedaj je Anica zašepetala: "Kaj če bi ga nesli domu, ubogi materi samo za malo trenotkov, da bi ga mati videla in vzela v naročje, ker ni mogla iti v cerkev? Morda bi ne bila več tako žalostna in osamela?" Pomenljivo je ..pogledala Marico. Maričino srcc je kar poskoči-' Jo in oči so sc ji široko odprle. "Gotovo bi jo ptolažilo," sc je strinjala. Pa se sestrica domisli: "Pa ga ne smeva nesti stran." Gospod bi bil zelo nevo-' tjen, ko bi prišel v »erkev, pa bi Jezuščka ne bilo nikjer. Nekaj ' ljudi bo gotovo prišlo v cerkev iti bodo gotovo najprej šli k jaslicam." "Gospod je pri kosilu in sedaj ne bo nihče prišel v cerkev do . popoldanske pobožnosti. Sedaj so vsi pri kosilu. Bove tekle celo : pot," nagovarja Anica. Marica sc je potolažila in pristavila: "Mati se 'bo tako čudila in imela bo vesel božič, četudi oče me ne pise, t.e ga vzameve, ga boni jaz nesla vso pot 'ali vsaj večji del." i Anica ji je nerada zručila ma-. 2t> -bsrtSme. "-Dokler ne prideva tja do o-gla," je mešetarila; Marica je molče prikimala. Tiho ste šli doli po cerkvi, ka-1 bor dve zarotnici. Jezušček je bil skrit pod Maričino suknjico. V . zakristiji se je začul gospodov ' gias. Govoril je z nekom. Ko o-troka začujeta ta glas, sta se prestrašila, kakor dva zajčka in sko-t _ čila za solio Matere Božje blizu, vrat. Koraki in glasovi so prihajali Mišje. Tujec je govoril s tujim naglasom, vendar se jima jc ta glas zdel tako znan. Otroka sta kar slišala, kako so bila njuna srčeca. Ce bi gospod saj ne šel k jaslicam! Pa poglej! Ravno tja gre. "Tu so jaslice, vidite," je rekel, "zelo lepe za tako malo cerkev, ali ne? Bil sem skoro gotov, da sta otroka tukaj. Tu ste klečali celo mašo in še pred kratkim ste sc vrnili. Gotovo ste bili lačni in ste stekli domu. Škoda da jih ni tu. oho, kaj pa jc to! Gospod je v svojem začudenjU-malo zažvižgal." Kje je Jezušček nialo zažvižgal. "Kje je Jezušček?" je vzkliknil. "Kam pa je šel?" Morda bi se bil gospod še čudil, če bi Anica ne začela jokati. Vse je šlo na slabo; tujčev glas je zvenel skoro, kakor očetov. ICo se je začulo ihtenje, je gospod hitro stopil doli po cerkvi; tujec 11111 je sledil. "Kaj pa je to?" je rekel in se vstavil. Anica je skočila naprej in se vrgla očetu v. naročje. Gotovo bi bila Marica storila isto, če bi ne posvečala vso skrb Jezuščku v naročju. "Hotela sem ga nesti domu materi, ker jc tako sama," je rekla vsa objokana. "Anica in jaz sva ga pestovali in smo dejale,1 da bi ga mati tudi rada imela na rokah, samo za malo časa, potem bi ga pa vrnili," je zagotavljala duhovnika. Toda, gospod ni bil nič jezen. Od srca se je nasmejal, potem zakašljal in se vseknil. Če bi dvojčka ne imela toliko drugih misli, bi bila opazila solze v duhovnikovih očeh. "Ne smeli bi ga vzeti," je rekel duhovnik. "Pa vaju ne bom kregal, ker ste ga hoteli samo pesto-vati. Saj vein, da ga še ni nobeden tako lepo pestoval, odkar je; ležal v naročju svoje blažene matere. Tu je .vajin oče, ki vaju je tsktff potsod:'Hitite z njim domov 11a kosilo. Povejte materi, da ji želim vesel božič, ker ga zasluži in ga bo tudi imela, hvala Bogu!" Segel je očetu v roko. oče je .bil krepkejši in postavnejši, kakor kedaj prej. Dvojčka sta šla v h rib, kakor po zraku. Kako je to, da je oče najprej prišel v cerkev? Ali ni bila sreča, da ju j>-v gospod videl i in povedal očetu? Drugače bi s moral iti sam domu. Ali ne bo i mati vesela, ko boste pripeljali o- i četa samega, namesto pisma! 1 Najbolj čudno je bilo fa to, 1 da je mati imela v. naročju lepe- s ga malega dečka, katerega je do- > bila za božič tačas, ko ste bili de- ' klici v cerkvi. s "Kako radi ga bomo imeli, ni res? Bo že zraslel, če je bož- ' ja volja, četudi še ni tako velik, kakor oni, ki je umrl,"' je rekei '' zadovoljno oče. f _____i« PAUL ZGAGA. [ _______s Gaspud Redahtjer, se jim spjet an krat paklonom inu jih lajpu nazdravili. Samu tulku sni jim h tu 1 povajdat, de sni še živ inu na svajti. Vajste gaspud redahtjer r tulku jm pa tudi povajm, de z ' Vam naj nč. Takti sm se truštou * inu truoštou de buc/m pr jh še en- ^ krat službo dabiu k buojo nove cajtnge začjeli inu an dnevnk vn ^ dajat. Na glih sm se na rajžo pr-pravu inu kufrček inu punkelček ' zavjezu, k pa zvajin, ne bud nč. ' • J Vejste taku se 111 je pa fržmagal da nkoli tajga! Nu Pavle sm djav 1 mislu sisi da imaš lajpo službo s imaš pa ana figa na majst službe. 2 Vajste Pietr tam v Nujork je biu 1 že vs plov vad same jeze inu lov- ' šarije, kje zvajdu. da buova 11 skoraj gvišnti koljegata v tired- s ništvi. Kaj se inajnte Pietr misli, S de ga naj taku kunštnega človaj- c ka kt je von inu le be nobn ne 1 bt še urednik kt saniu von. Vajste ^ - V . £ von je tu fovsarijo po malrm s'lahti paerbou. Pa Sakserju fotrr tem sa su tudi hlačee žje taku tri ^ esle, de je blu kej inu sa taku štapical tam po kurtlcnti s tista jh palčka de-sm se gvišnu že bav ' da jh buo palieman zagrabu inu vodpelu na krvava rilita. Nu van i grejo pa taka našpilat. Vejo de. me je kar spot. Nu ja pa vejo jest duobrga srca inu hiidu galant človek sm se pa že mal patalažu inu patruoštov k vidm de imam žihr še kar tnalu upajne da 1) se znal kar še trtrefit da b jest rajs še Pietrov kolega ratti inu de be jest službo pr jih dabiu. Vajste gaspud redahtjer kar taku naj vngavja de b je spelal srječnu skuzi >vse jirtježenge inu štrapacc inu de b jest pr jh službo dobiu inu le be vaše cajtuge taku ven hodile kukr se za ane krščanske cajtnge šika. Če buoja r.ajs tk ' mene naj nej kar notru zapišeja za luuiročtika inu še.zastupnka al pa clu dapisnka. Veja taku sm sc gor am vzev de b vam kar večkrat spjet pisu kakšn prif. Aja je že rajs skuoraj bi biv.pa-zabu jm povajdat de sva bla s To-nijem skp, Vrejo s Tonijem sva bla srašni prjatla že v vatroških lajtli. Vajste pa se strašim davgti najava vidla. Inu k sm ga zgledu inu vidu pa sm planu k jemu inu sm ga vabjev anu sni ga kjušnu inu sm ga k sjab 11a srcjc pritisnil inu mu djav : "Toni vajš ti s prstč 11a kjust niupja! Le kaku sm se te zvesjelu!" Inu rajs vajste gaspud redahtjer dav sm mu 11a vsaka debela lica an cmak inu i-iaku se m je sturlu k rajvež naj-8m vajdu kakšn je Toni ratu. Pa najnte de je Tony biu kej vesiu? Figa je biu vesjev! Glih taku se c držu kukr piš me v uh na prat-ki. "Tony!" sm ga še enkrat va-gavuru. "Toni, muoj zlati Tuoni, Kej me nč več ne poznaš?" "Bajž p reč, m*je reku inu me je p reč plinu. Ti s zdejavec muoj. Jest te savražm!" Kt b me panov, taku ne jc zadajlu tu jegovo gavare-e. "Tuoni, sm djav, Pa ti tnuorš njem tu reč?" "Muorm muorm nuorm je djav inu strašnu grdil me je pagledu. Kaj mejnš, de ne vajm de ti v tiste cajtnge pišeš, k sa se ustanovle brez mjane inu p čje vo vajdt inu k jh več Idi bjc-•e kt nuioje?" "A taku^Toni, ta-J:u ti misliš, sm djav k sm vidu kam ps taco moli. Vajš Toni tist )a kar tihu buodi. Al s mi pa ti I dej že rjeku de b jest .za te pisu? Ti s biu ankrat fajst fant zdej pa naj s vč zdej s pa foušlivc, Ja sni mu še djav Toni al s pa ti pa-zabu de s me clu napadu k t najsm nč sturu? Vajš Toni sm mu djav kaga pa majnš de si ti? Vajš duondons so vsi krali zgubli sujo velavo pa s je ti tudi, kar je še najsi je pa še buoš. Jest pa tudi najsm toj jablajtr inu najsm" inu sm se vabrnu na .pjati -lajve-; ga eevla inu se zasuku inu sm šou preč. Taku vidte gaspud re-|dahtjer sm si narjedu novga so-, Ivražnka pa za 11Č. Na pa gspud redahtjer vošm in vesjele praznke inu nej za krizmus kaj 11a me misija inu m naj kak pre-zent pošljeja. TaJ< adijc inu z Bugmn naj vastaneja. Vaš Pavle Zgaga. CHIKASKE NOVICE. (Dadaljcvanje z 2. strani.) krat "ta Micasto" in njen naravni, zabil zlepa in kadar se je bode spomnil sc bode zasmejal. V res-' niči ta "Micasta" (Miss Mary Bi-ček) je ta večer prekosila sama 1. sebe. Izvrstna in nadarjena igral- 1 * ______' ■■ , ka je, da je ne bo kdo tako kmalu prekosil. Želimo jo kmalu zopet videti v slični ulogi. Kuharica Fini, Miss Mary Janez je tako iz-borno igrala in se tako uživila v ulogi, da je žela obilo pohvale. Ti dve ulogi sta bili glavni ulogi. 'Enako so jako lepo in fino nastopale tudi ostale igralke, tako Mrs. Svetlin (Miss Mary Gregorič) Tekla (Miss Cecilija Biček) in Mrs. Kati (Miss A. Celer). Vse so bile tako namestu, da si nismo mogli misliti ulog bolje razdeljenih. Vsaka oseba je bila v obnašanju in govorjenju in kretnjah kakor nalašč za svojo ulogo. Kaj čuda, da so vse žele burno pohvalo in odobravanje. Mr. Fr. Mravlja je vodil obe igri in se mu vidi, da je 011 v tetn veščak. iMr. Joe Martuik je spremljal glaso-vir s svojo violino. Med presledkom je nastopil tudi dcyjiač g. župnik in društvu častita! na dosedanjih vspehih kratkega obstanka in v jako šaljivem govoru povedal kako važno je dekliško društvo za vsako naselbino, ter vabil dekleta skupaj. —Cela prireditev je bila v resnici krasen vspeh naše dekliške družbe in de-kletam prav iskreno častitamo! Predstavo je počastil tudi Rev. Jos. Tomšič, slovenski župnik slov. župnije iz Forest City, Pa. za kar se mu iskreno zahvaljujemo ! Skupno sv. obhajilo društva Najsv. Imena mož in fantov pre-tečeno nedeljo je bilo nekaj iz-vanrednega. 192 mož in fantov je bilo ta dan pri sv. obhaliju prt »beh sv. tnašah. Živio možje in fantje! To je bil krasen odgovor na vse novejše spletke proti ka-toličanstvu med nami Chicaškimi Slovenci. Je res veliko izgub in 'propalic" med nami. Je pa Kadi ie' veliko mož in fantov, ki ssoje. cot steber trdni za svoje ptrori-•anje. Rev. Jos. Tomšič, župnik stav. župnije iz Forest City, Pa. aas» c te dni obiskal in bil gost aose-ya g. župnika. Vrača se pofcrcp-čan in pozdravljen iz Sacre»i Heart Institution domov v svoj« župnijo. Častitemu gospoda častitamo na ozdravljenju. Imet jc minulo nedeljo prvo sv. masa ta pomagal deliti sv. obhajilo. Krščeni so bili v cerkvi Sv. Štefana Starišem V ink-., in Jfcsrv Dolsan sin Vincenc Leo. Botri Karol in Johana Bonča. — Starišem Mihael in Joltaiia Knapič sin Mihael. Botri i.o,uis iiit Jfaryr Skerlep. — Starišem A»tow m. A-gata Pengor hči Agata ESbts.be-ta. Botri Mich, in Johana Kjeapič« — Starišem Andrej in Kateeinx Horvat hči Kristina. Botri n Mary Tkalec. — Starišen* Martin in Katarina Httzjan hči Cecilia Botri Martin in Maria Koz-jan. — Starišem Pavel in |«iia-na Horvat hči Cecilija. Bohi Anton 'Vučko in Kat. Raj- — £8ari-ri^em Warren D. Collier i* E» Verbiščar hči Marv Ijojzi. B»sfcr» Anton Verbiščar in Mary Žmgelf. — Starišem John in Mary Ross hči Ana. Botri Stefao in Mary Kozlar. — Starišem Štefan is* Ka-ta Vučko hči Cecilija. Botri Mati ja in Roža Ross. — Starisen* Martin in Tereza Šuštar sia Mac-tin. Botri John in Ana Glavač. » Starišem Paul in Terezija, Orar hčerka Kristina. Botri AtejiJ Mary Savnik. — Župnija sv. Štefana ne bo še izumrla ne. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVENUE se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOoKE OBLEKE po naročilu točno in ©eno. Telefon: Caual 218« Na prodaj hiša v dva nadstropja, zidana iz opeke na Kroll Street-za štiri družine $30.00 na mesec VPRAŠAJ? PRI \ Mr. Capet. Emil C. Basener . 2116 W. 22nd St., Chicago, 111. Društva. društvo Martin Slomšek it. 16 S.D.Z. sprejem* člane v društvo od .16. do to. leta. Bolniška podpora je $5.00, >7.00, $14.00. Posmrtnina $IS0, $300, $500, $tooo, $2000, za kolikor kdo že-ii Dolžnost vsakega poštenega moža da postane član S. D. Z. Pristopite t našemu društvu, dokler ste še zdrav in mlad. Za nadaljnaP'pojasnila se o-fernite na sledeče uradnike: Damijan Tomažin, 109s E. 64. St predsednik, Frank Novak, 6816 Edna ave, tajnik, Leopold Kušlan, 1091 Addiion Rd. >lagajnik. Društvo zboruje vsako drago nedeljo v mesecu ob pol dveh 7 novi šoli »v. Vida. Društveni sdrftTOik: dr. Seliiktr. Drulvo Sv. Frančiška Serar. K. S. K. lednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu 11a 02 St. Mark's Piece, New York, N. Y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalnino 1280.00, $500.00 in $1000.00 in bolniško podporo. Zavedni rojaki, pristopite k temu prekoristnemu društvu, ki je eno izmed najagilnejsih v New Yorku. Društvo Sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. v društvo se sprejemajo člani od IG. do 50. leta. — Posmrtnine se plača $150.00, $300.00, $500.00 in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati.—Ro- ; jakil Ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojasnila vprašajte naše uradnike,—Predsednik: Jos. Zakrajšek, 6215 St. Glair Ave.; podpredsednik: Josip Salamon; tajnik: John Vidervol, 1153 E. 61. St; blagajnik: Anton Bašca, 1016 E. 61st St. Vprašajte lahko tudi nadzornike: Alojz Tomše, Mike Mulec, Viktor Kompare. — Redar: John Pelerin, zastavonoša: Alojzij Somrak, društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliš-kar. Društvo zboruje vsako drugo BlIfiMflWnWffilrMwW -«. - HB — i.t.u 0. O. F. t RED. KAT. BORSTNARJEV. £ Slovenski oddelek Dvor Baraga spre- , joma praktične katoličane od 16. do j 50. leta. Kandidatje sa lahko vpišejo ' pri vsakem članu in pri seji, ki se vrši vsako prvo sredo zvečer in tretjo nedeljo od 1:30 uri v stari šoli 1 Sv. Vida. Podrobnosti daje drage volje odbor in vsak član društva. Nadboratnar Frank Perme 1133 Nor- 1 wood Rd., 1'odborštnar Anton Hlapše 1082 E. 72nd St., Tajnik in zapisnikar Jolm Kikelj 5430 Stanard Ave., Finančni tajnik Lawronce Zupančič 1372 St. Clair Avo„ Blagajnik Jernej ICnaus 6129 St. Clair Ave., — Trustistl: Joe Buko-ec, Anton Skulj in Jotyn Skulj. Društvo Sv. Družine št. 11 D. S. D., Pittsburgh, Pa., laznanja vsem rojakom in rojakinjam med 16. in 50. leti, da je pristop v društvo za nedoločen čas prost. Bolniške podporo izplačuje društvo pq ■ $i na dan. S. D. izplačuje zraven ■ amrtnine, tudi zapoškodnino in raz- " novrstne operacije. Za nadaljna po- • pasnila se obrnite na sledeči, 54 Low ; Road; John Golobic, podpredsednik, ; 5621 Carnegie Ave.; George Wese- t lieh, 1. tajnik, 5222 Keystone street; - Josip L. Bahorich, II. tajnik, 5138 . Dresden Way; Anton Skerlong, bla- - ganik, 6124 Butler Street. Mesečne, :> seje se vrše vsako tretjo nedeljo v " me3ecu ob 9. uri zjutraj v K. S. Do-j mu. — Rojaki Rojakinja! pristopi še j rlnnnft kaUi Jutri ho mOKOč* Drecoz- ® SLO V. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIEA" a Slov. Kat. pevsko društvo Lira, Cleveland, Ohio Preds. John Zulich, 1261 Norwood Rd., Podpreds. in pe-vovodja_ Math. Holmar, 1109 Nor- -wood Rd.; tajnik, John Strle, 0711 Edna Ave.; Blagajnik, Frank-Matja-sič, 6515 Edna Ave.; Kolektorja: Anton Slabše str, in Mary Petrovčič. Pevske vaje so vsaki torek četriek in sobota zvečer ob 7 uri v stari šoli sv. Vida. Seje vsaki prvi četrtek v mesecu. DRUŠTVO ' ^^^^^ SV. VIDA ma redno mesečno sejo prvo uedcl]o ! t mesecu v KNAUSOVI DVORANI.^— Predsednik: A. Grdina, 6127 St. Clair . Ave., tajnik, Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., zastopnik. Jernej Knaus, 6129 ! St. Clair Ave., N. E., društveni zdrav-. nik Dr. J. M. Seliškar, 6129 St. Clair r Ave., N. E. > Člani se sprejemajo v društvo od - 16. do 45. leta. — Postmrtnina je ; $250.00, $600.00, in $1000.00, bolniška * podpora jo $6.00 na teden. Vpišite - tudi svoje otroke v otroški oddelek. Novo vpisani član mora prinesti ' zdravniško spričevalo I. tajniku 14 - dni pred sejo, nakar isto pošlje vrhovnemu zdravniku, in ako ga B nJnlirl crlaciii* Hrualvn nri iirihnilnii Kupite ta teden električni šivalni stroj. Posebna ponudba za dobropo-znani električni šivalni stroj je razpisana za ta teden po veliko Clevelandskih Električnih trgovinah. . The Illuminating Co Illuminating Bldg., Public Square CLEVELAND O, POŠILJAMO DENAR v staro domovino zajamčeno. Naše cene so najnižje ker imamo zveze z največjimi bankami celega sveta. Vlagamo denar na bančne knjižice v katerokoli bssfco v Jugoslaviji. Pišite po podrobnosti. Ako greste ▼ staro domovino in nočete nositi , denarja seboj, pošljemo ga na katerokoli banko io g* »tožimo na knjižico dokler Vi ne pridete tja. KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island Ave, cor. l&thSt, C IU Uradne ure : od gih zjutraj da sih popoldne. V psodel-jek in soboto do 8.30 zvečer. KAPITAL VLOGE IN PREBITEK NAU URADNIKI: W. Kašpar, predsednik Otto Ka4par, podpredsednik Karol Krupka, podpr. Eugene W. Kašpar, podpr. j Emil F. Smrž, blagajnik '4- EDINOST DEC. 18. 19x9 KRIŽARJI ZGODOVIN SKI ROMAN V ŠTIRIH DELIH Spisal: H. S1ENK1EW1CH Poabvenil: PODR/VSK1 < (Dalje.) Dospeli so do pota, ki je držal od gradu v Iiosto. Ni pa to bil pravi pot, marveč rajše široka steza, poteptana tako, da so mogli v slučaju potrebe celo voziti po njej. Na obeh straneh je stala visoka goščava, v kateri so stali sami debeli hrasti. Grmičje je ponekje l>i!o tako gosto, da se je le s težavo dalo prodreti skozi. Zbišek je izbral tak prostor za skrivališče, da jih Nemci, prihajajoči iz mesta, niso mogli videti, niti se postaviti v bojni red. Svoje ljudi je razstavil na obeh straneh steze ter jim naročil počakati sovražnika. Gozdu in lesnim pol>ojem pri vajeni. .Žniudci so se skrili tako dobro za debla in za grmičje ter mlade jelke, da se je zdelo, da so se vdrli v zemljo.-Človek se ni oglasil, niti ni zarezgetal konj. Sedaj -pa sedaj je stekla mimo čakajočih ljudi j kaka večja ali manjša gozdna žival, in ko so se je skoro dotaknili, je plašno zbežala na stran. -Časih je zapihal veter ter napolnil ves gozd s slavnostnim, močnim • šumom — na to pa je čez trenutek zopet vse utihnilo, in takrat se je dalo slišati le oddaljeno kukanje kukavice in bližnje klopotanje detel jev. Žmudci so poslušali radostno te glasove, ker so smatrali detelje za napovedovalce sreče. A teh ptic je bila jako mnogo v tem-gozdu, torej se je to njih klopotanje oglašalo od vseh stranij, podobno klopotanju človeških rok, da se je zdelo, da so imeli ondi svoje kovačnice ter ves dan marljivo delali v njih. Matijcu in Mazir-jem se je zdelo, da čujejo tesarje, ki zabijajo žreblje v deske na strehi, in spominjali so se pri tem svoje domovine. Toda čas je tekel in tekel, vendar pa se ni čulo ničesar, razven enega lesnega trušča in ptičjega petja. Megla v dolini je postala redkejša, solnc.e se je že povspelo visoko ter jih jelo greti — oni pa so še ležali povsem tiho. Končno se je Glavač, kateremu je že presedalo to čakanje, sklonil k Zbišku in mu pošepetal na uho: •'Gospod, ako Bog da, pa nam nobeden od teh psov ne smp uiti ... Ali bi morda ne mogli potem po noči dospeti pod grad, ga iznenadoma obkoliti in vzeti?" "Mar si misliš, da ondi nimajo straž niti gesel?" "Da, oni stražijo in tudi gesla imajo," odvrne Ceh, "toda jetniki nam povedo geslo, ko jim nastavimo nož na vrat. Treba je samo, da dospeino na obrežje, pa tudi grad . . ." Tu nakrat umolkne, ker mu Zbišek položi, roko 11a usta, kajti na stezi je jelo odmevati vranje krokanje. "Molči!"- mu reče. "To je dogovorjeno znamenje!" In čez toliko časa, da bi izmolil dva očenaša, se prikaže Žmud na majhnem konju, čegar kopita so bila povita z ovčjimi kožami, da ni odmeval od njih topot ter niso puščale nikakega sledu za seboj v blatu. Jezdec se je ogledoval bistro na obe strani, in zaslišavši odgovor na svoje krokanje, je izginil v gozdu. Čez malo časa je bil pri Zbišku. "Gredo! . . ." mu je dejal. XIX. Zbišek ga jame urno izpraševati, kako gredo, koliko imajo konjiče in koliko pešcev, a pred vsem drugim pa, ali so še daleč? Iz Žmudčevega odgovora je izvedel, da v vsem oddelku ni več nego kakih sto petdeset bojevnikov, in med temi da je petdeset jezdecev, da jih ne vodi Križar, marveč nekak svetovni vitez, da korakajo v bojnem redu ter spremljajo prazne vozove, nekatere pa ŽC naložene. Dalje je izvedel, da za kaka dva streljaja pred tem oddelkom koraka straža osmih mož, kateri pogostoma krenejo s poti, da pregledujejo hosto in goščavo, in da so še oddaljeni za dobro četrt milje. Zbišku ni bilo posebno po godu to, da so prihajali v bojnem redu, ker je vedel iz izkušnje, kako je v takem slučaju težavno razbiti goste vrste Nemcev in kako se oni na ta način znajo braniti. Vsekako pa ga je razveselila novica, da niso več oddaljeni nego za četrt milje, ker je sprevidel, da so jim oni ljudje, katere je bil poslal naprej, že dospeli za hrbet, da jim torej ne uide niti živa duši. Za nemško prednjo stražo se ni mnogo brigal; ker jo je pa pričakoval, je bil že poprej, zapovedal svojim Žmudcem, naj puste stražo mirno naprej, ako bi pa jela pregledovati hosto in goščavo, naj jih polo ve vse do poslednjega. To se je tudi res zgodilo. Prednja straža ji dospela brez strahu. Za grmovjem skriti Žmudci so zagledali te "knehte," kako so se na ovinku vstavili ter se razgovarjali med seboj. Njih vodja, krepak rudečebradi Nemec, da ostalim z roko znamenje, naj molče ter jame pozorno poslušati. Bilo je oči vid no, da j« omahoval, ali naj ; krene dalje v gozd, ali naj preišče najbložjo okolico. Na to je za- < čul klopotanje deteljev ter si domislil, da bi se ti ptiči ne obnašali 1 tako neskrbno, ako bi bil kdo skrit v gozdu Zato je mahnil z rok i " in odpeljal svoj oddelek dalje. t , Zbišek je počakal, dokler se Nemci niso zgubili v grmičevju, i na to pa se je potihoma približal tesno k poti na čelu nekoliko do- 1 tro oboroženih mož. Med njimi je bil Matija in Čeh, oba plemi- 1 ča iz Lckavice, trije mladi vitezi iz Tehanova ter nekoliko odličnejših in bolje oboroženih žmudskih bojarjev. Daljše skrivanje že ni bilo več potrebno, ker Zbišek je nameraval, takoj ko zagleda Nemce, stopiti nemudoma na sredo poti in jih napasti. \ko se mu to posreči in ako se večja bitka spremeni v borbo med pojedinci, pa je smel računati, da Žmudci pobijejo Nemci. Iz znovič je nastala tišina, katero je predramil samo časih gozdni šum. Toda kmalu začujejo bojevniki, stoječi na vshodni 1 strani pota, človeške glasove. Iz početka pomešani in dovolj odda- I Ijeni, so se čimdalje bolj bližali ter bili glasnejši. , Zbišek je odpeljal svoj oddelek na sredo poti in ga ondi razstavil v podobi klina. Sam ej stal na čelu ter imel t sno za hrbtom Čeha in Matijca. V naslednji vrsti so stali trije vojaki, a potem štirje. Vsi so bili dobro oboroženi, dasi niso imeli dolgih vitežkii sulic, ker te bi jih na pohodih po gozdu le" ovirale, pač pa so imeli kratka žmudska kopja, jako pripravna za prvi napad, ter meče in sekire pri sedlu, jako primerne za borbo moža z možem. Glavač napne posluh, posluša, končno pa reče Matijcu : "Pojo, prokleti . . ." "Samo to se mi zdi čudno, da §e ondi gozd odpira pred nami, al imi jih vendar ne vidimo," mu odvrne/Matija. Zbišek, ki se ni hotel dalje skrivati ali tiho govoriti, se obrne ter reče. "Pot drži preko potoka ter ima mnogo ovinkov. Vidimo se povsem iznenadoma, to pa je še bolje." "A kako oni veselo popevajo!" ponovi Ceh. In Nemci zares niso peli pobožne pesmi, kar se je dalo razbrati že iz samega napeva. Isto tako se je dalo razrali, da poje le nekoliko ljudij, a vsi drugi ponavljajo samo jeden izraz, ki pa se je na-' lik gromu razlegal po hosti. In tako so Nemci šli v smrt, veseli in brezskrbni. "Takoj jih zagledamo," reče Matija. Pri teh besedah se mu nakrat spači lice ter se pojavi na njem nekak volčji izraz, ker ga je jelo žejati po boju in krvi, to pa radi tega, ker ga je mučila zavest, da se še ni bil maščeval za 0110 rano,' ki mu jo je povzročila nemška pušica takrat, ko se je bil napotil s pismom Vitoldove sestre k velikemu mojstru, hote rešiti Zbiška. Radi tega se je pričelo sedaj v njem vpirati srce, in na vso moč se ga polasti želja po maščevanju. "Ne bo se godilo dobro onemu, ki ga prvi sreča," si misli Glavač, ko je pogledal starega viteza. V tem hipu prinese veter do njih povsem razločen klic, ki so ga ponavljali v zboru vsi Nemci: "Tandaradei! Tandaradei!" 111 Čeh začuje takoj besede znane ntu pesmi: ■ . -f,- "Bi den rosen er wol mac, Tandara/lei! Merken \va mir'z houlet lac ..." V tem hipu pa se pesem pretrga, ker se od obeh strani pota oglasi tako močno krokanje, kakor bi v tem delu gozda tičala jata samih krokarjev. Tudi Nemci so se začudili temu, kako je to mogoče, da so vsi ti glasovi prihajali iz zemlje, ne pa od vrhov dreves. Prva vrsta "knehtov" se pojavi na poti ter obstane kakor vkopana v zemljo, ko je zagledala nepoznano , konjico naravnost pred seboj. V tem hipu se skloni Zbišek na sedlu, spodbode konja z ostrigami ter zakliče: "Po njih!" Ža njih pocepetajo vsi drugi. Z obeh stranij. pota se jame razlegati krik žmudskih bojevnikov. Le za kakih/d^e sto korakov so bili Zbiškovi ljudje še oddaljeni od Nemcev, kateri hipoma kakor bi trenil namerijo cel gozd svojih sulic na sovražno konjico, med tem ko se obrnejo daljše njih vrste-v največji naglici s čelom na oba kraja gozda, hote se ubraniti napada sovražnikov od strani. Tej njihovi gibčnosti bi se bili čudili poljski vitezi, ako bi bili imeli čas n -ako bi jh njh konj ne bi nesli mbm mioe- njfme fgab fant in ako bi jih njih konji ne bili nesli na vso moč. proti namerjenim nemškim sulicam. (Dalje prihodnjič.) ŽENA. \ *- Parižanka na obisku. Parižank« posvečuje mnogo časa obisku svojih "dragih" prijateljic, skoraj ravno toliko kakor svojemu "dragemu" krojaču. To se godi navadno med 1". in 19. uro. Obi 1 iski so prišli v modo, ki se je dobro ukoreninila. Ali svoj čas ni bilo bilo tega. Izprava so imeli samo moški dolžnost hoditi v obiske. a ženske so ostajale doma zaprte v svojih sprejemnih sobah. Preteklo je nekaj stoletij, preden so si priborile žene vsekako več nevarnosti kakor užitka. Jako dolgo je že tega, kar so se začeli prvi obiski! Tcokrit nam je o-hranil zbadljive besede, s katerimi so se Sirakužani med seboj nagovarjali pri obiskih, a Rimljan Martial je tožil nad brezobzirnostjo onih hinavskih prijateljev, ki dajo razglasiti, da "niso doma," ko prehodi človek 4000 milj. da bi jih vjdel. Treba je bilo po-, čakati stoletja vljudnosti, namreč stoletja Ludovika XIV., da so se uvedla druga pravila prijaznosti in medsebojne dolžnosti obiskovalcev. V tej dobi so uvedle francoske dame svoj "jour." Najprej je šlo za en dan v tednu, ko so bile prijateljice prepričane, da bo-■ do dobile gospodinja veselega lica. Ali čim bolj so se množile družabne dolžnosti, tem bolj so se množile družabne dolžnosti, tem boj je bilo potrebno podaljšati dobo, tako da je bil na vsakih štirinajst dni ali celo mesec dni samo en dan določen za obisk. Štirinajstemu stoletju se imamo 1 zahvaliti fca izum praktične vizit' i nice. Bila je prehodnlca "joura." , Ko je obiskovalec torej zastonj 5 trkal prijatelju na vrata, je privlekel iz žepa kuverto, napisal • svoje ime in vtaknil kuverto zopet v ključavnico. Tako so se de-. lali v onem času očitki nepravemu prijatelju, ki se je po svojem , povratku zastonj trudil, da bi s , ključem odprl sobo. Celo stoletje so rabili obiskovalci napisane vizitke. Tiskane vizitke so prišle šele pozneje v modo, a posebni slikarji so jih krasili s podpisi in znaki. Ženske ljubijo barve. Vsaka barva se prilega posebnosti značaja tega ali onega človeka, ali si ta ali oni značaj izbere barvo, ki mu je najbolj prikladna. Žive barve izbirajo one ženske, ki so nagle jeze, zamerljive, prepirljive in svojeglavne. Žene z vijoličasto barvo so varljive; še bolj pa one, ki nosijo svetle klobuke. Onih, ki se oblačijo v črno, se je treba ogibati, zakaj črna barva je znak splctkarstva. Belo barvo ljubijo koketke. Rožičasto se oblačijo ženske stare nad 30 let; so pa te ženske vedre, duhovite, Iju-beznjive in vesele. Svetlo modro barvo nosijo "lepotice". Kadar se čutimo srečne, imamo radi ro-žičaste ni modre barve. Če smo nesrečn, se oblačimo v sivo. Vijoličaste barve ljubijo žene, ki so še v starosti ohranile svojo lepo-1 to. Zelena barva se malokomuj prilega. ZA ŠALO IN KRATEK ČAS. i Praktičen zaljubljenec. Nek go spod pripoveduje: Moja mlada nečakinja je dobila od svojega mladega prijatelja zaljubljeno pismo. V pisntu je hvalil ta svoje lepe lastnosti, prosi za ljubezen in obljulja zvestobo. Najlepša pa je na koncu opomba: Če me nimaš rada, pa prosim, da oddaš to pismo svoji prijateljico Nelki." Šale. Pepgek je bil poslan da prinese kozarec vode. Ker mu je pa do vodnjaka predaleč, zajame vodo iz jarka. Soseda: "Fant, te iiii vode ne smeš piti; boš obolel 1 in pa še umrl." Pepček: "Saj je ne bom jaz pil. ampak stris." > Gospod Julček: "Oficirjev ne ' maram. Če me kdo izzivajoče po* gleda, stopim pred njega ter mu ' povem, da sem mu -ha razpolago." Gospodična Julka: "Jaz tudi." " Poslušaj moj sin! Naj danes 1 ko si postal polnoleten, izprego-' vorim resno bSsedo. Kar ti je znano, sem precej premožen.. Mar sikdo je že poskušal izvedeti, kako sem si pridobil svoje premože" i nje, a jaz tega nisem nikomur 1 razkril. Tebi, moj sin, bom zdaj to tajnost razkril. Jaz sem delal noč in dan ter prištedil, kakor največji skopuh. To je tajnost moje sreče." "Hvala, papa, za tvoje zaupanje, a moj ponos mi brani, da bi izrabljal tajnost drugih ljudi. Bodi prepričan, da bom čim prej pozabil, kar si mi zaupal." Šale. Prvi trgovec: Včeraj sem bil tako razburjen, da nisem vedel, kaj govorim. Imenoval sem vas sleparja. Ali ste razžaljeni? Drugi trgovec: Kaj še! Saj sva vendar kolega! MIR! MIR! Mir je klic božične dote. "Mir, dobro zdravje, /mnogo kt" to je vošilo mnogih božičnih pes-k mi. Dobro zdravje je najboljši [dar. Bodimo v miru s svoj »m / črevami s pomočjo Trinerjevega American Elixir of Bitter Wine, ki preganja zaprtje, slab ape fit, glavobol, itd. Proti prehladom in kašlju, ki so na dnevnem ie-du v tej dobi, je Trinerjev Cou^h Sedative najboljše sredstvo! Ako so vaši "tinsils otečeni, grgiaj-te s Trinerjevim Antiputiu. V slučaju, nevralgije, trganja in revmatizma daje Trinerjev Liniment najhitrejo pomoč. Vaš lekarnar ima vse te stvari v /alo;/?. Tam dobite tudi krasen stenski koledar za 1920 zastonj ( Jai «:a toč. od nas po pošti) Joseph Tri-ner 1333 ~34 S. Ashland, Ave. Chicago. 111. Naroitto bl V»8 Istlsek Severova Alna-B«.h» z» Sloveoi'« za WSO od Vateet ti tiar-narjrt ali pa narovuoslod uas. V zastonj. Kašelj }a neprijetna prikazen m povzroJi« mnogokrat mnogo bolečin, trpljenja in skrbi. Nekaj tacega le, kar 10 ne morete iznabiti Viko hitre kakor bi radi. razen Sko storite to, kar je storilo mnogo drugih: Vzerr.it« Severo's Balsam for Lungs? (Severov Balzam za pljuis) v ?t>ra-vljenju kašija, prehlada, hripavosti, v slučajuoteškedenega dihanja, ranjenem vratu in enakomernem pokašljevanju. Poskusite steklenico danes. Dobite ga v Vaši iokaroi. Dobro za otrobe in odrasle. Cene 25c in lc davka, ali 60c in 2c davka. Dalavci podpirajte delavsko podjetje! Ml POŠIJAMO DENAR V STARO DOMOVINO NAJCENEJE IN NAJHITREJE TER ZANESLJIVO. ' Naše cene so naslednje: 100 kron................ za $ 1.45 1000 kron................ za $ 13.85 AKO BI CENE MED TEM ČASOM PADLE, PADLE BODO SEVEDA TUDI NAŠE CENE. t»OSREDUJEMO TUDI ZA PAROBRODNE LISTKE, KDOR ZELI POTOVATI V STARO DOMOVINO, NAJ SE OBRNE NA NAS. "EDINOST" Publishing Company 1847 W. 22nd St., Chicago, 111. Save and Succeed BUVWS.*S. I Telefon: Canal 6319. MATH KREMESEC mesar Priporoča Slovencem in Hrva-tom-mojo dobro in okusno mesnico. Vsaki dan sveže meso, kakor tudi —- prave kranjske klobase — doma delane vedno na razpolago. 1912 W. 22rd St., Chicago, 111. KOLEDARJE TAKOJ! Ne odlašajte za naročitev koledarjev, ker ne veste če jihbodete mogli dobiti pozneje, jaz imam posebne vrste velikih stenskih koledarjev, kateri so prav potrebni za v vsako hišo tukaj posebno pa še za v staro domovino, v mesecu septembru sem poslal nekaterim v Ljubljano in mesec pozneje sem prejel z'ahvalo-zanje in prošenj za druge, to je znamenje da so prišli tja nepoškodovano in. da pošta deljuje zanesljivo.. Naročite si koledar sedaj ter objednem aročite tudi za svojce v staro domovino, poštnina stane jednako, in za mali denar imajo vaši prijatelji celoletni spomin iz Amerike- Da so koledarji vredni več, kakor pa stanejo ni dvoma, vsaka družina, bi ga moral imeti, ter svaka pisarna in trgovina. Pri vsej draginji vas ne stane več kakor 24 centov s poštnino vred. Pišite na: ANTON GRDINA 1053 E. 62nd ST. CLEVELAND, OHIO. 0 D.RS. HOLLANDER & DR. H. O. STERN UentlStS 1355 E. 55th St St. Clair Ave. NAD LEKARNO. Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah popoldne in ob nedeljah. Dr. J. V. Župnik ZOBOZDRAVNIK 6127 St.- Clair Avenue nad Grdinovo prodajalno. Najbolse mogoče zobozdravniško delo za zmerne cene. Kot plačilo se vzame tudi "Liberty BONDE. mrwTTTTTTT'n^fwrm'Tv I NationalDrug Store Slovenska Lekarna . vogal St. Clair in 61 ceste. » Naša lekarna je tekom svojega abstanka postala znana kot naj-joljši kraj, kjer se dobe zanesljiva, jveža in dobrs zdravila. Z vso "krbjo tudi izd^ujemo zdravila po •.dravniških prepisih. Kadar dobiš od zdravnika pred-lis za zdravila, pridi vselej k nara n boš zadovoljen. Naša zdravila so vedno sveža. ■i-tHIH H I I i H -H VASA OBLEKA bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro o-bleko prenaredimo po novi modi. Frank'sDry Cleaning Co. Telefon: Central in Rossfele f(H Delavnic« in urad 1361 EAST 55th ST. naproti Lake Shore Bank«. :OLLINWCOD — PODRUŽNICA 155:3 WATERLOO RD. A«r.