Kako je nastala Deklaraclja? Še enkrat sem priim-oran. če tudi nerad. da izpreeovorim v tef zadevi. Debata ie zašla na opolzlo oot osebnili očitkov. Tovariš Germek ie zapisal v zadniem svoiem članku te-lp besede: »Ako bi vsak stanovski tovariš podrcdil osebriip interesp, koristi celote. bi tudi deklaraciia izostala. Zato so tisti. ki so spravilj ^deklaraciio v svet. hudo srrešili nad celim stanom.« Ne tako! Ko bi poznal tovariš Oennek historiiat deklaraciie. bi bil previdneiši v svoii sodbi. Zato sem primoran nekoliko lmjasniti nrave vzroke. kfl so rodili deklaraciio Dolžan sem to storiti radi onih tovarišev, ki stoje v ospredju pokreta in ki iili noznam kot čistp značaie. Kot bivši večletni predsednik društva, iz koieua ip deklaraoiia izšla in kot član oži. sosv imam upofifled v razmerp in poznain ozadie cele zadeve. noznani pa tud,i rahločutnost tovarišev svoieira drustva v vseb zadevah. ki se tičeio stanovske časti in discioLine tcr si predstavljam niih oirorčenie radi izpada tovariša Oermeka. Mi. ki živimo daleč stron od zastruplienega liubljanskeea ozračia. kier pač brez osebnosti ne tnoreio rešfti nobene večie stvari, smo /a takp stvan občutliiveiši kot v naši centrali Pri nas tudi nihče ne morp razumeti. da bi načela. izražena v deklaracHi. ki so pn nas temeli stanovskemu edinstvu. moela drueod temi. edinstvu škoditi. Knvda mora biti drueod, ne y deMaracui. Moeoče moia no.iasrnla nekouko pripomore.io. da se bo zadeva dedala in preso.iala s pravilnpišimi očmi. K?e ie deklaraciia nastah in kd« io ie povzročil? Izšla ie iz odbora Učiteliskega društva za Mežiško dolino. Nifoče razven niefovili članov ni imel pri sestavi ni¦kake besede. od nikoder tudi ni i>rišla kaka iniciiativa za nieno sestavo SpreiTiembe. ki so se poznee izvršile. so tnalenkostne. Društvo nosi torei polno odeovornost in nai sp nani naslovi vsa kritika. Kakor ie trda ueotovitev. ne morern mimo nie: Deklaraciia ip bila naravnost izzvana od bivšeea vodstva poverjeništva. Klhib prltliskoin. prijateljskim nasvetom. opozoriiom od raznih strani. ie vztraial tovariš Jelenc na svoiem strankarsko orfentiranem staligču v stanovski politiki. Smatral ie vztraianje pri stari smeri kot nekako častno zadevo. kot stvar hvaležnosti nanram stranki. ki ii nripada on in velik del učiteljstva. Članstvo pa ie to enostransko smer eimdalip odločneie- odklanialo. Delalo ip to smer soodeovorno za padanie stanovske morale. za naraščanie partizanskih vplivov na šolstvo. za pravno nesfeurnost učitelistva 73 nadanV neleda in vipliva poverjeništva pri vseh druKih strankah. Najodločneiše stališče napram strankarski smeri stanovske politike ie vedno zastopalo nasc učiteljsko društvo. ki sp \,p od svaiep-a postanka dnslednn zavzemalo za brezkompromisno stanovskn edinstvo vseea učitelistva in t>oro1110 strankarsko neodvrsnost stanovskc orsranizadiie. Popolnoma zerešeno ie mnenje. da imaio naše drustvo v rokali radikalni elementi. Predsedoval sem mu več let. sam sem zastopal t.o smer i:n enako nairesneiši. naitrezneiši članti— tudi vsi demokrati. Naše stremlienje jc šlo 7a tem. da združimo v svoiern društvu vsc učiteljstvo v okraiu in tako so v niem v resnici oreanizirani vsl stanovski člani od nrveea dn zadnieea kliub različnemu mišlieniu. Družila nas je vedno narodna zavednost. ker smo večfinoma vsi živeli nrei pod nemškim prifciskom in se navadili duhovne strnliivosti napram rodnemu bratu. Smatrali- smo vsi kot stvar značajnosti, možatosti in pošten-osti. da spoštuiemo preoriCanJc druErormslečega tovariša. da ea ne silimo k ničemur. kar bi nasorotovalo n.ieeovi vesti in da uredimo smer in delovanie društva tako. da se bo čutil vsak član v niem domačeea. Deklaradija ni zato nikak nrodukt teoretičneea razglablianja. ampak so niena načela praktično ureizkušena in nas n!'so nikoli ovirala pri resnem deluSlosrašev v tem smfslu. da ne bi imel vsak član svoie-za ¦polHične*?a prepričanja. na v našem drnštvu ni Ce se hoče našemu društvu kai očitati. ootfm se mu more edino to. da ip vzelo tiačela zdrave stanovske Rolitike Dovsem r^sno in iih le dosledno izvaialo. Baš radi teera niso sodašali s smerio poverienika niti politični somišlieniki nieerovi. ker sn videli. da ie protivna mišlieniu drueomislečih tovarišev-članov. Vkljub vsemu nezadovoljstvu z razmerami v or?anizaciil na se ie društvo in članstvo stroeo pokoravalo stanovski dlisciplini. Ni bilo zborovanja. n.e društveneea noročila. kier se np bi podčrtala naša zahteva po stroeo stanovski smeri v ore-anizacifi in r>o razni'h. žal neobjavljenib sklepih je bilo poverjcn-!štvo točno informirano o mišljeniu društva. Dasi se ni oziralo nani in so bila Predala stanovskeea dasila za vsako kritiko stanovske poliitike poverjeništva zaprta. se vendar vsa leta nli drnštvo. np kak član ni zatekel v iavnost ali v kak drusr list. Stanovska disciplioa .iim ie to zabranjevala. Ko ie bila na pr. izdana parola. da voHmo tovariša Jelenca kot zastopnika v šolsko oblast. so ea v-olili vsi člani od nrveea do zadnieea. tudi »klerikal>ni«. Le enkrat ie stopilo društvo iz svoie rezerve. ko ie na zborovaniu ieseni leta 1924. v Dravogradu skupno s sosednima društvoma protestiralo profi kršitvam naše shižbene stalnosti 11 od drugim PP rcžfniiom. Storilo ie to radi tega. ker je molčalo poverjeništvo, da ne zai>ravi moralne leeitimaciip protestirati tudi proti nasiliem drueesra režima. Tovariš Jelenc ie na tem zborovaniu branil ukreoe režiima in iavno zaj?ovarial naslon na svoio stranko 'ter s teni izzval nezaupnico. Ta zadeva.se ni nikdar pravilno lvkvidirala in članstvo. ki je v zadev» stanovske morale in časti skrajno občutljivo, je sniatralo to zade.vo kot nerazčiščeino 'in odprto. Naši zastopniki na pokraimski skupščini v Šoštaniu niso smatralv radi Jelcnčeve tridesetletnice kot primerno. spravljati zadevo na dnevni red Računalo se ip. tudi 7 možnostio prostovolinega odstopa poverienika. V taki situaciii se ie tiahaialo društvo. ko ie bil objavljen dnevni red seje širieea sosveta s točko- Smer naše stanovske politike. Društveni deleeat ie bil torei naravnost primoran zastonati tam stališče in mišlienie svoietra društva ter iznesti n.ie^ove pritožbe. Ko bi ta točka ne btla postavliena na dnevni red seje širieea sosveta. bi se bila zadeva razčistila na prihodnii skupščini Zakai ie prišla točka o smeri stanovske oolitikp na dnevni red seif širieea so- sveta? Kot član ožiesra sosveta sem imel večkrat priliko poiasnievati stališče našesa društva in opozoriti na nezadovoljstvo s smerio poverjenika. A nič ni moido tovariša Jelenca prepričati. da n.ie:?ovo stališče ne bi bilo pravo. Očitno se ie vedno zavzemal za čim tesneiše stike orsanKaciie z nieeovo stranko in vsakn kritiko nienih ukrepov. vsako zahtevo do poll.tični nevtralteacLii oreanizaciie ie smatral kot nepriiazen akt napram svoii stranki in se skliceval na tradicije naše stanovske ])olitike. Ker ie »Uoiteljski Tovariš« obiavil nekai člankov. ki se niso strin.iali s tem staKščem poverjenika. je zahteval na seji ožjesa sosveta okt. in nov. ;meseca. da se mora razčistiti stališče do stneri stanovskeea elasila in ie iziavil. da bo za »Učitcljskeea Tovariša« zahteval na seii širieea sosveta redakdliski odbor, ker se »Učiteliski Tovariš« zavzema za depolitizaciio in napada (!) nie^ovo stranko. In tako je prišla po njesrovi zahtevi in želii tOiSka o smeri naše stanovske polfoike na dnevni red seie širieea sosveta. Zakai okraina društva njSo dobib orei deklaraciie v roke? Dne 24. decembra 1925 \e. prinesel »Učiteljski Tovariš« dinevni red seje širieea sosveta in na dnevnem redn ie bila tudi prei omeniena točka. Pod dnevnim redotn ie bila opomba. da moraio društva tri dni ored seio noslati pover.ieništvn eventualTie predloee. Časa ie bilo malo. ker so člani naše!?a društva preieli »Učit. Tov.« šele 26. decembra 1925. seia širieea sosveta se Je pa vršHa že 10 ianuaria 1926. Dne 30. decembra 1925 se je sestal društveni odbor. da sp nosvctuip 0 tei točki dnevneea reda seie širjeea sosveta. Zavzel ie svoie stališče nrecteno. kakor ga ip zastopal prei in tako ic nastala deklaracija. Mariborski seStanek. Da bi pa v tako važnem vnrašanju bilf. informirani tudi drus*i člani šliriegra sosveta in da bi za svaie načelno stališče pridobilo društvo tudi druee člane. ie bil naprošen tovariš Hren. ki ip v ožiem sosvetu zastonal enako staiišče. da Jc sklOcal še prei sestanek v Mariborn dmc 3. ianuarja 1926. Ob sebi umevnr. se ie natnreč smatraio. <ffl se smeio člani oreanizacHp v načelnem oz'ru svobodno kretati ?n sestaiati in n'hčp ni računal da bo kdo smatral tako «zmen?avanip niTieni tnad čjani kot zahrbtnost. kn Pa ie treba vendar naravnost Pozdravliati in ooSDeševati. Povablie>ni so bfli tudi člani ožiega sosveta. ki so se že na seii v oktobru mesecu odkrito iziaviili za novo smerIn če ie orišel na ta sestanek tudi tovanis Dimrnik. se mi zdi povsem umevno. ker ift na seiah ožieea sosvcta in tudi v listu že prei odfcrito zastopal svoie no-* vo stališče in se ie radli teea tovariš .Ielenc izrazil, da bo treba postavliti za list redakcijski odbor. ZabranJevatiie takega sestaiania in doeovarianfe v razčBčenie idenrh smeri bi biin enako diihovnemn nasilin \n na- ravnost kvarno za duhovno živlienle orpanizaciie. Sicer Da člani ožiVea sosveta v Maribom niso zastooali ničesar novepa. aniDak satno ono kar so že nrei odkrito zahtevali na seiah ožieea soSveta. Torei očAki. ki sP iim delaio. niSn na mestu. AH ie bila deklaraciia naoeriena nroti osebi poverienika .lelenca? Deklaradiia zastooa le načela, ki iih Uihko priznava vsakdo. komur ie dobrobit stanu pred vsem drueim na srcu. ln v Mariboru se ie videlo. da ni 1p večina o/ieea sosveta. amipak tudi dnie^o učitcljstvo zavzeto za lizvajan.ie nove. odločno stanovske stneri. Zato 'e bil tam spreiet - menda no tovarišu DJmniku — stavljen predlog, najseponovno opozori tovariša Jelenca, da učitelistvo ne odobrava niegovega stališča tcr se ie pooblastiio tovariša Potočnika. da mu to sporoei. Tovariš Potočnik ie to sroril še isti dan. to ip ted^en dni nreri cpin širieea snsveta s plismoin od 3 ianuaria 1926. v katerem pravj med drugim sledeče: »Kakor poznam razpoloženie velike veči'ne učitelistva srledp paktirania naše ¦organiizadšje s političnimi strankami, vem da Tvoie naziranie ne bo nrodrlo. ker se isto s stanovsko političneea stališča ne, da z usoehom zaeovariati. Zato niislim. da bi brlo na?bolie. ako no arsu; mentaoiii. ki bi io izneslo učiitelistvo. iziaviš. da pristaneš na načela veo*ne. da pa vendar želiš. da bi se stranke, <: katero si dobo vrsto let delal za dobrobit učitelistva ':n šolstva v naše.m elasilu ne nanadalo brez stvarne ootrebe (Sai se ie tudi ni! — Op. uredn.). da pa boš z ozirom na nastali položai vkliub temu ori orihodnM ookraiJnski skuoščini izvaial potrebn^ konsekvence. Na ta način bi se z upoštevaniem razmer na eni strani im 7 uooštevaniem Tvoih zaslue za stan na druei strani izšlo še nekako naiboli zadovoljivo. Ako 'bi Pa teea ne hotel. nrevzemli. kakor Diimnik za svoje stališče referat sam. al'i oa ooveriš z niim koca. ki bi rnoeel Tvoie mnenip zastopati: uspeha na v prličo stvarnih in tako lofifičnih protiarKumentov nc bo ir,oKel prvčakovati.« Iz teira pisma ie iasno razvlldno. da zadeva ni bila naperiena proti osebi noverienaka Jelenca. temveč se ip osebo čuvalo. Ne rnore pa nihče zahtevati;. da bi oziri na eno osebo šli takn daleč. da ne bi smeli zavzetii iri povdariti oravilneua načelneea stalisča v stanovski smeri. Pravočasna predložtev deklaraclie roverieništvu. 30. decembra 1925 ie bila deklaraciija sestavliena. 3. ianuaria 1926 se ic vršil sestanek v Mariboru. ki ie imel namen izločiti !iz deklaraciie vse ono, proti čemur bi Lmelii zastopnli-ki učiteljstva pomlisleke in na to predlog šelc predložiti poverjeništvu. Nato ie naše društvo poslalo svoi predloe poverjeništvu v Liubliano. da s/a ic isto še itnclo pred določenl'm teriiiinom pravočasno v rokali. Da pa člani širjeffa sosveta ne bodr> neinfonniraii" in lahko izneseio nrotiars:umente in nasnrotno stališče. ie tovariš Mencin (ker ni b'lo časa in ne imati. d'a bi to storilo nover.iemištvo). razposlal istočasno kot poveriertiištvu, deklaraciio tud: drušvom. kar ie tudi omenil v dopisu na poverjeništvo. Ce niso dobili vsi oravi zastonnl"ki tesra v rokc, so bili pomaniklfivii naslovi. Če tov Jelenc ni hotel dati te^a predloea vkljub zahtevii v razpravo na seji ožjega sosveta. ki se ie vršila pred se.io širjeea sosveta dne 9. ian 1926. to po moiem mneniu ni bilo oravilno. Kdor ta dejstva uvažuie. uvidi, da ie bilo postopanie s stranii deklarašev popolnoma pravilno. Ne pričakuiemo. da bi se vsi člani organizadje moa:li sprijazniti z novo smerio. eno smemo zahtevati. da nc podtikaio iniciiatoriem pokreta drugih na^bov, kot so iih imeli. Vem. da so ti nasibi bili čisti. zato tudli deklaradiisko eibanie tned učitelistvom v svoiih posledicah more rodliti le dobre sadove za naš stan. Peter Močnik.