KatoH^k cerkven list.
Danica i shaja vsak petek na celi poli, in velji po poŠti z* celo leto 4 gld.SCkr., ca pol leta *jfld. 40 kr.. v.h »"rferMeta 1 jrlrf. 30 k» ▼ tiakarnici sprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., sa čete rt leta 1 gold.; ako zadene na ta dar. praznik itide Da*i*a ______dan poprej. ____
Tečaj XXVII.	V Ljubljani 4. grudna 1874.	List i®.
Koledar za naslednji teden.
ti ruden. — December.
<>. Nedelja II v adventu. Evangelij: „Janez v ječi". (Mat. 11.) — Sv. Ni k o 1 a j, škof v Miri, spoz., patron ljubljanske stolne cerkve, je bil v Patari v Liciji sin pobožnih in premožnih staršev; z molitvijo, s postom in z milošnjo so si ga biti od Boga sprosili. Nikolaj je že kot mlado dete na maternem naročji razodeval svojo prihodnjo svetost, ker se je ob sredah in petkih (bili so tisti čns postni dnevi) zderžal materne hrane do aolnčnega zahoda, in te postne navade se je ves čas svojega življenja deržal. Ko je bil Nikolai v strahu Božjem in sveti nedolžnosti doveršil šole, je bil mašnik posvečen. Po smerti svojih staršev je bil Nikolaj posestnik njih velicega premoženja- V Patari ie bil plcmeniten go-pod prišel na beraško palico; rekel je svojim trem hčeram, naj si same kruha služijo, če tudi s pregrešnim življenjem. Dobre hčere se tega ustrašijo in milo jokajo. Bog se jih usmili. Nikolaj njih potrebo zve in verže v hišo skozi okno toliko denarja, da plemenitnik lahko svojo pervo hčer pošteno omoži. Nikolaj vidi, da je plemenitnik njegov denar dobro obernil in zopet skrivši verže mošnjo denarjev skozi okno v hišo, in zbeži. Ple menitnik s tem denarjem omoži svojo drugo hčer. Plemenitnik bi rad zvedil, kdo mu skrivši denarje nosi, in stoji na straži. Ko Nikolaj v tretje denar skozi okno v hišo verže in zbeži, skoči za njim plemenitnik, mu pade k nogam, ter se mu zahvaljuje, da je njega in njegove hčere pogubljenja rešil. Tudi tretjo hčer je plemenitnik omožil s (.oštenim možem. (Vsled te prigodbe je po katoliškem svetu navada, da sv. Nikolaja večer vbogljivi in pridni otroci dobivajo mnogoterih daril, ne-vbogljivi in zanikarni pa šibo.) Nikolaj je bil nekoliko časa predstojnik v samostanu, ki ga je bil sozidal njegov stric Nikolaj, škof v Miri.
Podal se je bil na božjo pot v Palestino, kjer je z vso pobožnostjo obiskoval svete kraje. Nazaj grede po morji je ob lepem vremenu hud vihar prerokoval; mornarji pa se mu posmehujejo. Strahoviten vihar kmalo po tem vstane, Nikolaj ga z molitvijo utolaži. Po smerti škofa v Miri so se bili vsi škofje iz Licije zbrali, da bi novega škofa izvolili. Po Božjem razodenji so se ze-dinili, njega zvoiiti škofa — po imenu Nikolaja — ki bo drugo jutro pervi prišel v cerkev. Drugo jutro so škofje našli Nikolaja pervega v cerkvi, ter so ga vprašali: „Kdo si ti?" Odgovoril jim je: „Jaz sem ubog grešnik — Nikolaj". Enoglasno ga izvolijo škofa v Miri. Nikolaj britko joka, in se brani tega težkega bremena; škof je pa ga tolažijo s tem, da je to volja Božja. Uto-
lažen se da posvetiti škofa: Ob fl^u zadnjega preganjanja kristjanov pod cesarjem .Dioklecijanom je bil Nikolaj zapert v ječo, po tem pa** pregnan iz dežele. Ob času pervega keršanskega cesarja Konštantina Velicega se je vernil v svojo škofijo, in je potrebil iz nje malikovavstvo. Leta 325 je bil Nikolaj v vesoljnem cerkvenem zboru v Niceji, kjer je bilo 318 škofov zbranih zoper krivoverca Arija, ki se je bil Kristusa in Matere Božje lotil. Nikolaj je čudovito rešil tri mlade može in tri vojaške poveljnike, ki so bili po krivici k smerti obsojeni, ker so ga na pomoč klicali. Nekega dne je bilo v ladiji na morji veliko ljudi, kar vstane strahovit vihar; v tej siii in smertni nevarnosti kličejo Nikolaja na pomoč. Zdajci stoji med njimi neznan človek, prime za veslo, vihar se berž uleže, in mož zgine. Ko ti ljudje v cerkev pridejo Boga za rešenje hvalit, vidijo tega neznanega moža v koru psalme peti; bil je ta m<>ž Nikolaj. Nikolaj je doživel visoko staroRt, in je sklenil svoje življenje z besedami: „V tvo,e n»ke zročim dušo", — ktero so angelji v nebesa spremljali <i. grudna 1. 312.
Sv. Nikolaj je patron a!i pomočnik mornarjev in čolnarjev, ki ga v sili na pomoč kličejo. Kličimo ga tudi mi na pomoč v vsaki sili, posebno pa, da bi varoval liubljansko škofijo pohujšanja, nove brezvernosti in druzih nevarnost. —
Svete žene Dionizija, Dativa in Lconcija sprič.; sv. Majorik mladeneČ sprič.: sv. A zel a dev. spoz.
30. Ponedel je k. Post. Sv. A m b roži j (Ambrož), nadškof v Milanu in cerkveni učenik, je bil sin imenitnih in bogatih staršev. Njegov oče, Kimljan, bil poveljnik cesarske životne straže in deželni poglavar na Francoskem, kjer je bil Ambrozij rojen okoli 1. 340. Po očetovi prezgodnji smerti gre pobožna mati s svojimi otroci v Rim, kjer jih je redila v strahu Božjem. Ko so škofje in duhovni to pobožno deržinico obiskovali, vidi deček Ambrož, da jim mati, njegove sestre in gospodična Kandida roke kušujejo, pomoli v šali fne norčevaje) svojo roko Kandidi, rekoč: „No, no! pa še mojo kušni, saj bom tudi jaz enkrat škof". Ambrož prav dobro izdela šole, in naj viši cesarjev dvornik Prob ga zvoli okrajnega oblastnika in sodnika v mno-zih krajih.
Po smerti arijanskega škofi Avksencija v Milanu vstane velik razpor med prebivavci; katoličani hočejo izvoliti pravovernega katoliška škofa, arijanci j»a arijanskega. Prob pošlje Ambroža v Milan, da naj ljudstvo pomiri, ter mu pri odhodu reče: ,, Pojdi in delaj, ne kakor sodnik, ampak kakor škof". Ko se ljudstvo k volitvi novega škofa v cerkvi snide, opominja Ambrož
s čverstiin nagovorom obe stranki, da naj mirno, brez vse stiasti volite novega škofa. Bilo je v cerkvi vse tiho, kar zavpije deček: „Ambrož je naš škof!" Za njim zavpije vse ljudstvo (tudi arijanci}: „Ambrož je naš škof'" Ambrozij se silno prestraši, ter se izgovarja, da te volitve ne inore sprejeti, ker še ni keršen. (Tisti čas so imeli nekteri navado kerst odlašati.) To pa nič ne pomaga, ljudstvo le vanj tisi. Ambrozij zbeži iz cerkve, in vede kakor taki, ki je od strahu zbegan, celo še spoti ki ji vo, da bi se bil ljudstvu pri studil. Pa tudi to nič i:e pomaga. Ambrozij zbeži po noči v Pavijo, zjutraj pa se znajde v Milanu. Ljudstvo čuje, da ne more ube žati. Cesar Valentinijan se močno razveseli te volitve in jo poterdi. Ambrož se poslednjič uda, ker vidi, da je to volja Božja. Bil je 30. listopada 1. 374 keršen, škofovsko posvečenje pa je prejel 7. grudna. Škof Am brozij je popolnoma opravičeval zaupanje, ki ga je ka toliško ljudstvo vanj stavilo: bil je škof po Božji volji. Obiino premoženje, ki ga je po svojem bratu podedoval, in svoje prihodke je ubogim in cerkvam razdelil, sam pa je u božo o živel. Zunaj sabot in nedelj se je vsak dan do večera postil. Pri-atlom, ki so mu pravili, da si s postom življenje krajša, je odgovoril : „Za postom še ni nihče umeri, z i obilno jedjo pa že njih veliko. Vsako nedeljo je kaj dobro pridigoval, ter jih veliko na pravo pot pripeljal: med njimi je bil sveti Avguštin. Podnevi je neutrud m* delil svete zakramente, po noči pa je mol.I, študiral, pisal. Vso skerb je obračal v to, da so se dobri duhovni izrejevali, in da se je čista katoliška vera razširjala.
S krivoverci arijanci je imel vedno vojsko, zlasti z Justino, materjo cesarja Valentinijana, ki je bila vko-reninjena arijanka; zahtevala je namreč eno katoliško cerkev za svojo stranko. Cesarskim poslancem je sveti škof odgovoril: „Pripravljen sem cesarju dati, kar je cesarjevega, vse svoje premoženje in pristave, tudi še celo življenje svoje, če ga hoče; tega pa, kar je Božjega — katoliške cerkve - mu ne bom nikdar dal". Justina mu po življenji streže, ter najtne morivca, ki potuhnjeno prileze v sobo svetega nadškofa, da bi ga prebodel; roka pa mu oterpne. Morivec skesan spozni pregreho, in roka je bila zdajci zopet zdrava. Prenapeta arijanska ženska vleče Ambrozija za srajco s prižnice, ko je v Sirmiji nj Slavonskem ljudstvo opominjal, da naj katoliškega škofa izvoli. Sveti škof ji z milo besedo reče, da se ženski ne spodobi, duhovna za srajco s prižnice vleči, in da naj se boji kazni Božje. Ker pa le ne neha ga vleči, se zgrudi in umer,e. Sv. Ambrozij je primoral cesarja Teodozija, da se je po cerkveni postavi tistega časa za očitno pregreho tudi očitni pokori podvergel, ker je bil v svoji nagli jezi ukazal v Salo-niku zavoljo puntarije 7000 ljudi pomoriti. Cesar se je bil v cerkev namenil; Ambrož ga je pred cerkvenimi vratmi čakal, in je imel do njega ginljiv nagovor. Cesar mu ni vedil druzega odgovoriti kakor to, da je tndi David grešil. Ambrož mu je odgovoril: „Ko Bi z Davidom grešil, pa tudi z Davidom pokoro delaj." Cesar se je ponižno podvergel očitni pokori osem mescev. Ko se je bil Teodozij v Carigrad vernil, je patrijarhu Ne-ktariju rekel: „Zmirom sem bil od prilizovavcevobdan, pred kratkim pa sem našel možA, ki mi je resnico povedal. Le enega poznam, ki je vreden biti škof, in ta je Ambrož v Milanu." Ambrož je slovel po daljnih deželah. Dva učenca Perzijana sta bila prišla njegovo modrost poslušat. Kraljica Turkomanov Fritigala mu je bila poslala veliko darov za cerkev. Ambrož je tudi veliko bukev spisal. Sklenil je svoje delavno življenje po noči od velikega petka do velike sabote 4. aprila I. 397 v 57. 1. svoje starosti. Ko so veliko saboto po šegi tistega časa otroke in odrašene kerševali, so otroci sv.
škofa med seboj vidili, ter so s persti nanj kazali; od-rašeni pa ga niso vidili. Nad njegovo glavo je svetila lepa zvezda. Jutrova in večerna dežela ste žalovale, ker je bila ugasnila toiika luč v cerkvi Božji.
Vodilo sv. Ambroža. „Cesarji in vladarji me ne bojo z vso svojo močjo nikoli primorali ravnati zoper Božje in cerkvene zapovedi." —
Sv. Agato n vojak sprič.; sv. Sever sprič.; sv. Urban škof spoz.; sv. Martin opat; sv. Far a dev.
8.	Torek. Praznik čistega spočetja Marije Device, Pomočnice. — Sveti oče papež Pij IX so 8. grudna 1. 1854 vpričo 150 škofov in velike množice slovesno izrekli: Nauk, ki terdi, da je bila preblažena Devica Marija v pervem trenutku svojega spočetja po posebni milosti in previdnosti vsegamogočnega Boga, z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, Zveličarja človeškega rodu, vsega madeža izvirnega greha čista obvarovana, je od Boga razodet, in zato ga morajo vsi verni terdno in stanovitno verovati.
Vsi verni po vsem katoliškem svetu se danes ve-tele, da imajo v nebesih Mater in Pomočnico, ki v nedolžnosti in čistosti presega vse angelje, in kličejo z besedami visoke pesmi: „Vsa si lepa, in madeža ni na tebi". (Vis. Pesem Salom. 4, 7.)
Sv. Evtihijan pap. spr.; sv. M a kar i j spr.; sv. So fr o ni j Šk. spoz.; sv. R omari k opat.
9.	Sreda. Post. Sv. Sir, škof v Pa vi ji na La-škem, je bil Galilejec, učenec svetega Petra aposteljna. Poslan v Pavijo, je tam pervi s svojim spremljavcem svetim Juvencijem sveti evangelij oznanoval, vse mesto in bližnje kraje k spoznanju Kristusove vere pripravil, ter si tudi svoj škofovski sedež postavil. Na svojem apostoljskem popotvanji je prišel v Verono, kjer je pervi sveto mašo bral, in je tam raertvega mladenča, edinega sina neke matere in vdove, k življenju obudil. Po tem čudežu se je dal mladeneč s svojo materjo in z vso deržiuo vred najpred kerstiti, pa tudi velika množica ljudi se je poprijela uka in postave svetega evangelija. Glas njegovih čudežev je šel pred njim v Pavijo, kjer ga je ljudstvo z vso častjo sprejelo; bolniki so se njegovega oblačila dotikali, in so zdajci popolnoma ozdraveli. Ne samo v Paviji in v okolici je oznanoval sveti evangelij, ampak tudi po vsem gornjem Laškem; šel je čez hribe in planine na Švicovsko, Tirolsko in Parsko, ter je povsod kersanstvo razširjal, in z mnozimi čudeži poterjevel.
V Paviji je sozidal cerkev in je pod altar položil ostanke svetih spričevavcev Gervazija in Protazija. V tej cerkvi je navadno opravljal službo Božjo in mašnike posvečevaj. Tukaj je neki spriden, hinavsk jud prejel sv. Obhajilo; sveta Hostja pa mu je nad jezikom in pod nebesom tako visela, da se ni ne jezika in ne nebesa dotaknila. Nato je hudobnež strašen ogenj v gerlu čutil in spečenino terpel, dokler mu ni škof svete Hostje is ust vzel. Ob času preganjanja in morjenja kristjanov je previdnost Božja svetega Sira pri življenji ohranila, da je verne v veri poterjeval, mučence pokopoval in nevernike spreobračal. Sv. Sir je 50 let škofovsko službo opravljal, in je čez 80 let star v miru zaspal v Gospodu.
Prig'»dba s sveto Hostjo nas spominja besedi sv. Pavla: „Naj torej človek sam sebe presodi, in tako naj jč od tega kruha, in pije od tega keliha. Zakaj kdor nevredno jč in pije, si sodbo je in pije, ker ne razloči telesa Gospodovega (od vsakdanjega kruha). Zato je med vami veliko slabih in bolnih, in veliko jih spi". (I. Kor. 11, 28.) -
Sv. Leokadija dev. sprič.; sv. Restitut škof spr.; sv. Valerija dev. spr.; sv. Gorgonija, sestra sv. Gregorija bogoslovca.
10.	C eter te k. Sv. Frank s Siene, spokornik spozn., je bil rojen v vasi ,,Groti" blizo Siene na To-škanskem 3. grudna 1211. Frank je bil deček terde glave, v šoli se ni hotel nič učiti, in še to, kar se je naučil, je berž pozabil; ker je pa bil močnega života, so ga starši dali strojarju ali kožarju v poduk. Strojar je imel velik križ s tem paglavcem; če ga je le spred oči spustil, že je bil na ulicah med potepini, in je berž kako neporednost napravil, Božji službi in keršanskemu nauku, če je le mogel, se je odtegnil. Mojstrovo svar-jenje in podučevanje se ni prijemalo njegovega zakerk-njenega serca. Odrastel in prost je bil kal vsih malo-pridnoat in gerdobij: kvantač, ponočnjak, vlaČugar z drugim spolom, pijanec, kvartopirec, tudi z roparji in tatovi se je pečal; bil je popolnoma v satanovi obiasti. Pobožna mati ga je lepo učila, svarila, prosila, britke solze točila in zanj molila; zarobljeni, hudobni sin pa se ji je posmehoval. Mati je žalosti umerla; sin pa je bil njene smerti vesel, rekoč: „Vsaj zdaj bom imel mir pred njo". Neko noč je Frank vse, tudi svojo obleko na sebi, zaigral; v jezi kviško plane, rekoč: „Tudi oči si hočem zaigrati, bodi si Bogu prav ali žal!" Na te preklinjevavske besede ga zadene šiba Božja, oči ga pečejo, da skorej oslepi, ter še delati ne more. V veliki potrebi začne svoje preteklo življenje premišljevati, preobilne grehe objokovati, in Boga odpušenja prositi. Okoli 1. 1249 podedva malo zemljiše, ga proda, plača svoje dolgove in gre s privoljenjem svojega spovednika na božjo pot k sv. Jaknpu v Kompostel« na Spanjsko; tam nekaj mescev ostane, noč in dan moli, se posti in svoje grehe obžaluje. Tukaj mu Bog zopet podeli zdrave oči. Po tem se poda — bos in v ostro raševino oblečen — v Rim, kjer je vesoljno spoved opravil, 40danski post je le enkrat na dan malo kruha in vode vžival, v petke in sabote pa le samo zeliša. Iz Rima je šel v Neapol, iz Neapola skozi Rim v Loreto, iz L<>rete se je vernil v svoj rojstni kraj, kjer je s svetim življenjem popravljal pohujšanje, ki ga je poprej dajal. Mati Božja se mu prikaže, in mu veleva iti v karmelitovski samostan, kjer je v zatajevanji samega sebe in v krotenji svojega života vse brate presegal. Kuhanih jedi ni jedel, le enkrat na dan je nekoliko kruha vžil, trikrat v tednu pa le samo sv. Rešnje Telo. Na goli deski je nekoliko časa spal, pa se tudi do kervi bičal. Svoje spokorno življenje je sklenil 11. grudna 1291 v 80 1. svoje starosti. Bog ga je z mnogimi čudeži poveličal.
Življenje sv. Franka nas budi k pokori in spominja obljube Božje: Ce pa krivični za vse svoje grehe pokoro deia, in v.-e moje zapovedi dop«lnuje, in prav in po pravici ravna: naj živi, in naj ne uraerje! Nobene njegovih storjenih hudobij se ne bom spomnil; zavoljo svoje pravice, ktero je delal, naj živi." (Eceh. 18, 21. 22.) —
Sv. Melhijad pap. sprič.; sv. Evlalija in nje tovaršica Julija dev. spr.; sv. Sindulf šk. spoz.
11.	Petek. Po3t. Sv. Da m as, papež Bpoz., je bil španjski rojak, naslednik papeža Liberija, imeniten in veri papež in v pismih jako izurjen mož, goreč in neprestrašen borivec s krivoverci. V pervem v Carigradu napovedanem cerkvenem zboru je zadušil Evnomijevo in Macedonijevo krivo vero. Tudi je zopet zavergel shod škofov v Arimicu, ki ga je bil že Liberij obsodil. V Ariminu so bili namreč arijanski krivoverski škofje s prekanjenimi zvijačami spačili določila in sklepe vesoljnega cerkvenega zbora nicejskega. Damas je dve cerkvi zidal, eno svetemu Lorencu pri Pompejevem gledišu, ktero je z mnozimi prihodki previdil; eno pa pri Ar-deatinskem potu na katakombah ali pozemeljskih poko-pališih. Več reči je pisal v prozi ali v prostem govoru,
nekaj pa tudi v pesniški podobi. Tudi je zapovedal, da se na koncu slednjega psalma pristavlja: „Cast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu" itd. Na njegovo povelje je sv. Hieronim prestavil sveto pismo v latinski jezik. Umeri je blizo 80. leta svoje starosti 1. 384 po Kr.
Vodilo s v. Damasa v vedui vojski z arijanci je bilo določilo pervega vesoljnega cerkvenega zbora v Niceji zoper krivoverca Ariia: Jezus Kristus je pravi Bog in človek skupej, in Marija, njegova Mati, je v resnici Porodnica Božja", kar pa so arijanci tajili. —
Sv. Transon sprič.; ss. Viktor i k in Fusci-jan sprič.; sv. Ev tih i j sprič.; sv. Sabin šk. spoz.
12. Sabota. Zveličani Konrad z Ofide je bil 1241. leta v Ofidi na Laškem rojen. V svojem 15. letu je nedolžni mladeneč stopil v red sv. Frančiška Asiskega. V samostanu je hrepenela njegova blaga duša po vednostih, še bolj pa po samostanskih čednostih. Njegove posebne in naj ljubši čednosti so bile: otroška pripro-stost, globoka ponižnost in natančina pokoršina. Presveto Marijo Devico je posebno častil; zato ga je preblažena Devica tudi plačala s tem, da mu je ta svečnico svoje Božje Dete v roke dala. Ker je tako priprosto in nedolžno živel, so mu bile zverine pokorne, kakor nekdaj Adamu v njegovem nedolžnem st;nu. Od lovcev preganjan volk je k njemu pritekel in on ga je kot krotko jagnje peljal v samostan. Konrad je tako ubozuo živel, da je 50 let eno in ravno tisto halj.i nosil. Svetu je bil popolnoma odmeri, in njegovo življenje je bilo v nebesih. Zavoljo svetega življenja s«» mu hotli njegovi višji narediti veselje, in ga na goro Alverno prestaviti, kjer je bil sv. Fraučišk petere Kristusove rane prejel; ponižni menih pa se je te časti nevreduega štel, toraj je pisal zveličani sestri Benevenuti, naj ona redovnega generala pr<>si, da mu te časti ne naklada. LSeneveuuU inu odpiše, naj se le za einert pripravlja, ker bo kmalo umeri. Konrad se tega pisma močno razveseli, se za smert pripravlja, in ugasne v Gospodu 12. grudna leta 1306.
Vodilo. „Resr.ično vam p.ivem, ako se ne spreober-nete, in niste, kakor otroci (priprosti, ponižni, odkrito-serčni, verni in zaupljivi), ne pojdete v nebeško kraljestvo." (Mat. 18, 3.) -
Sv. Sineš i j sprič.; ss. Mak senci j, K on stan-cij, Kriscenci j, Justin in tovarši sprič.
IPtjietl po Siorentkei
in ttopM.
Iz Ljubljane. {Xftznani!o vsem y/. m. dobrotnikom misij ona v Bosni.) Ko se je bilo predlanskim razglasilo po „Danici", kako revne da so bosniške cerkve z masnimi plajši itd. in ko se je o«!b«.r po pridobljenim privoljenju našega milostljivega knezoškofa ubernil do prečistite duhovščine, da naj blagovoli podariti tistih starih cerkvenih oblek, ktere se pri cerkvi več ne rab jo; bila je ta ponižna prošnja od gosp. župnikov uslišana in poslano je bilo iz mnogih krajev več takih starih plajšev, mašnih srajc in druge robe. Vse to se je pobilo, prena-redilo, tudi sem ter tjc kaj novega pridjalo in napravilo se tako prav veliko masnih plajšev raznih barv. Tem se je pridjalo več masnih srajc, korporalov in nektere masne bukve. In ker so nekteri dobrotniki podarili tudi nekaj denarja, napravilo se je 10 pušic za sv. olje in presv. Rešnje Telo v rabo pri previdovanju bolnikov. Trije stari Aelihi so se dali prenoviti in ena monštra-nica nekolico olepšati. Napravilo se je tudi nekaj kotli-čev za kerstno vodo.
Vse te cerkvene reči so se že lansko leto poklale v Bosno. In kako se je s tem keršanskim Bošnjakom vstreglo, toliko ložej zapopadern zdaj ko sem slišal pripovedovati take, ki so z lastnimi očmi vidili, v kako revni cerkveni obleki se je prej opravljala najsvetejši daritev. — Mnogim cerkvam je bilo tedaj s tem darilom postreženo, in kdo si more misliti veselje, kakoršnega so imeli veri:i, kadar so zagledali svojega duhovnega očeta, če tudi ne v dragi, pa vsaj c^li in čedni obleki stati pred altarjem? Ne morem dopovedati tiste serčne hvaležnosti ne samo vernega ljudstva, ampak tudi duhovnov, ko so vidili, da so od svojih bratov dobili toliko cerkvenih daril. Zavest pa, da je s tem mnogo bilo storjenega za povzdigo Božje službe in za vnemo k veči pobužnosti — ta zavest, mislim, b-;de naj lepše plačilo vsem tistim prečastitim gosp. župnikom in faranom, kteri so v ta namen blagovoljno podarili ali staro cerkveno obleko ali pa novcev.
Ko je pa letos g-isp. Valentin Lah 3vojo gorečo prošnjo zastran tabernakeljiov izrekel v „Danici" (list 10.), ter naprosil mile serca, da naj v ta blagi namen kaj podare; dobiio »e je toliko denarja, da ne bo samo 6, ampak 30 tabernakeljnov napravljenih. Trideset cerkva v Bosni bo dobilo potrebnih posod za češenje presv. Rešnjega Telesa. Ravno pretečer.o naboto sem poslal gos p. Lah-u 30 ciborijev, .->0 kadilnic, 3'» čolničev, 30 Jamp in prej že toliko r<be. da se je naredilo 30 velu-mov. Ker ]im na tudi manjka keiihov, napravljeno je bilo še 8 prav ličnih keiihov. Kelihi in ciborji so v ognju pozlačeni. Verižice pri kadilnicah so narejene po novem, kakor rožni venec, in so čisto rumene, da se ložej sriažijo. Vse to je izdelal prav lično in kar se je Je moglo po naj nižji ceni ljubi), pasar g. Zadnikar. Tako Cerkev ob enem tudi umetništvo goji in umetnike podpira.
V	30 bosanskih cerkvah bo tedaj od zdaj zanaprej Jezus pričujoč pod podobo ho3tije, ter bo počival v ci-boriju in čakal vernih Bošnjakov, kteri so sicer nevedni in priprosti, vender pa prav žive vere in pobožnega obnašanja pri Božji službi. Kolika vnema za to verno ljudstvo, ko bo stopilo v cerkev, ter zagledalo večno luč v lampici goreti pred sv. R. Telesom! Kako bo puhtela goreča molitev iz dobrih sere, ko bodo vidili mašnika kadila devati na žerjavico v kadilnici, ter dobro dišeče oblake prijetnega kadila vzdigovati se proti nebu! In ko bodo duhoven z velumom obdani vzeli ciborij iz ta-bernakeljna, ter bodo klečijoče, do tal priklonjeno ljudstvo blagoslovili s presv. Rešnj. Telesom: o kako gin-1 j i v i zdihljeji bodo se ne samo slišali po cerkvi, temuč tudi segali tje gori nad oblake do Božjega sedeža, ter bodo blagoslova izprosili za vse tiste dobrotnike, kteri so pripomogli s svojimi darovi, da se zdaj bo zamogel moliti Jezus v 30 cerkvah več, kjer poprej niso imeli ss. Zakramentov. In to se bo godilo ne samo tako dolgo, dokler boste Vi, častiti dobrotniki in dobrotnice! pri življenju, tudi še po Vaši smerti bodo darovi v ta sveti namen podeljeni služili v vedno češenje presv. Rešnj. Telesa. Zanašam se torej, da bodo Vaše duše, prečastiti dobrotniki tabernakeljnov v Bosni, posebno tolažbo imele ravno takrat, ko bodo stale pred Sodnikom, pred tistim, k te rc-rnu so napravijale stanovanje po cerkvah med Turki ter bodo od zdaj zanaprej z naj veči pobožnoBtjo molili verni Bošnjaki: Bodi češeno in hvaljeno presveto Resnje Telo!
V	Ljubljani, v god sv. Andreja 1874.
Peter Ur h, kanonik.
Bosna in Bošnjaki.
(Izvirno sporočilo.)
(Konec.)
V Bosni praznujejo še več praznikov, ki so sicer že odpravljeni. Praznike oznani duhoven v nedeljo v cerkvi, ker ljudstvo ne zna brati in ne pozna nobenega koledarja. Zadosti je, ko fajoiošter oznani, da se ta ali uni dan ne sme delati, Bošnjak ne izprašuje dalje ter ostro posvečuje praznik. Mašnik ze tukaj imenuje ujak (ujec, stric), ker se ga ob času preganjanja niso upali imenovati mašnika ali fajmostra, da bi ga ne bili izdali pred Turki. Zato se še zdaj zmiraj imenuje ujak. Če se pravi: ,,Ujak eo rekli", potem nobeden več ne ugovarja. Ne napadajo ga s svetopisemskimi izreki, kakor protestantje svojega pastorja; ne obdeiujejo ga po časnikih, kakor „omikani" katoličani svoje duhovne pastirje.
Tudi poste ojstro spolnujejo in prav po jutrovi šegi. Postne dni ne vživajo ne mleka, ne sira in ne ma la, ves 40danski post ne. iNobenega ni tukaj slišati, da bi tožil čez to zapoved. Pred vsimi prazniki apo-steljnov, ktere še vse praznujejo, se postijo. Tudi rokodelci, ki opravljajo naj težji dela, dopoldne nič ni vživajo. Tukaj v Bosni ni vstanovljenih beneficij za dohodke duhovnov: ljudstvo jim daje, kar potrebujejo. Njih duhovni pastirji so sami frančiškani, in ti sami deželani, Bošnjaki. Kar imajo ljudje, delijo z oo. fran-čiškaui, s svojimi „ujaki": jajca, meso, volno, predivo, sir, maslo, kokoši, češplje, rakijo, koruzo, vsaktero žito, derva; poleg tega še obdelajo „ujakuu njegovo polje, če ga ima cerkev ali samostan. Bosniško ljudstvo je z malim zadovoljno, za-se kaj malo potrebuje, potrebne reči daje ujaku ; veliko dajejo nepravičnemu desetniku, se ve, da z nejevoljo, ker namesto desetine jim včasi veliko več vzame.
Čuditi se moramo, kako to ubogo ljudstvo še more samostane in duhovnije zidati. Zdaj se v Bosni zidajo trije novi samostani, pri Banjaloki, pri Plehanu, in pri Tolisi, tukaj tudi velika bizantinska cerkev. Denar se je po soldih nabiral pri zbirališih k Božji službi že več let.
Kar tiče zmožnost tega ljudstva, je še več rečf, o kterih nimajo zapopadka, ker jih niso še nikoli vidili in tudi nič ne o njih slišali. Vendar sploh se mora reči, da je ljudstvo razumuo, Temu priča so otroci, ki v šoli pri usmiljenih sestrah hitro napredujejo in so z njimi v vsakem oziru zadovoljne. Kakor otroci, tako so tudi oarašeni prav vbogljivi in voljni; radi se dajo podučiti in posvariti. Pač dobro vedo, da so v vednosti zastali. Če jim razlagam kako delo, in jim pravim: „kako je to mogoče, da tega ne umevate in ne veste," mi večkrat pravijo: „mi smo kakor goveda". Tudi turki sami so mi že večkrat to pripoznali. Koliko moč bi to ljudstvo lahko razodevalo, kaka podpora bi bilo katoličan-stvu, kolika bramba deržavi! V sredi Bosne so skor velikanski ljudje, akoravno imajo tako slab živež. Bili bi, ker že od mladega jahajo, skor sami dragonci in oklepniki.
Naj več ljudi po deželi leži čez noč na tleh, brez slamnice in brez blazine, malo jih ima postelje, veliko jih leži na goli zemlji, celo po zimi. Bosi hodijo tudi pri 3—G Btopinjah mraza. Suh kruh imajo mnogi celo leto za živež. Letos ni bilo v mnogih hišah več mescev ne koščeka kruha. Tudi pri velikem mrazu in snegu so na pol nagi. Premočene nogovice so po zimi pri njih navadna obutev, sicer so bosi. Tolika je njih revšina, da skor ni verjeti. Ce najemniška družina potuje, se vidi, kaj ima; konj večkrat vso hišno opravo na herbtu
r.osi, ali pa nosita dva možaka vse, kar imajo. Če se dva poročita, večkrat nič nimata razun edinega življenja. Tanka bombažasta srajca in nekake hlače so navadno vsa njih obleka. Nevesta ima večkrat le izposojene oblačila za poroko. Drugi dan mora ves kinč dati nazaj in ne prinese seboj druzega kakor revno vsednje oblačilo. Navadno mora ženin nevesti kupiti svatovsko oblačilo; če on nič nima, ga mora nevesta na posodo vzeti. Nobeden tukaj na deželi ne brani takib revnih zakonov; ubogi ima ravno tako pravico oženiti se kakor bogati. Zeni se tukaj vse; neoženjen ostat', tega ne poznajo. Pa tudi poprešnjega znanja in ljubljevanja ne poznajo, kolikor sera do zdaj mogel izvediti. Žena je pa veliko bolj pod pokoršino moževo kakor drugod; ona nič ne velja, vse ukazuje mož; on skerbi za vse, on je vse. Žena, tudi keršanska, ima samo molčati in se doma deržati,^ kakor turška žena harema (ženskega stanovanja). Ce umerje oče take družine, žena ne more dalje gospodariti. Vdova je prava reva, in otroci dvakrat sirote. Če so otroci še majhni in ne morejo delati, jih pahne turški posestnik iz svoje koče in si poiše boljših delavcev za svojo zemljo. Kje pa dobi spodena družina stanovanje in kruha? Iše in najde. R^di vzamejo pri kaki turški hiši take otroke, če upajo, da b<>do njih lastnina, to je, da se bodo poturčili. Deklice kmalo rabijo za majhne dela v ženskih haremih, dečke pa za vsaktere hišne opravila. Zgodaj dajo takim keršanskim otrokom, že pri 12—15 letih, domačo hčer ali domačega sina v zakon, da bi jih za vselej pridobili hiši in islamu (turški veri).
Oh, koliko tacih otrok, zlasti deklic, živi po turških hišah in ne vedo, da so bili enkrat keršansko ker-šeni. Od nekterih vedo le njih sorodniki, da so bili keršanski. Večkrat se pa tudi ne ve, v kteri hiši so, ali kteri otrok med mnogimi je dozdeven keršansk. Če je bej (turški grof) v ruti tacega keršanskega otroka nesel domu, ga čez G —7 let ni več spoznati. Da take troke zasledijo, izvabijo in jih silijo zbežati od turške hiše, rabijo stare, uboge keršanske žene, ki v turških hišah služijo. Te jih izvabijo ter jih pripeljejo fajmoštru. Zdaj duhovni vedo, komu zamorejo take otroke oddati; izročijo jih namreč usmiljenim sestram, ali če so dečki, pa Trapistom. Tak namen ima tudi sirotišnica, ktero hočemo zidati na Marijaninem berdu. Usmiljene sestre v Travniku so že 20 takih deklic vzele v odrejo, ki bi se bile gotovo poturčile. Med temi so jih mogli več s silo, s pomočjo avstrijanskega konzulata, iz turških hiš spraviti. Sirota deklina je rekla verlemu fajmoštru travniškemu, kteri je tudi general-vikar bosanski: ,,Ko bi ti vedil, kako je prijetno turško živeti, bi se tudi ti poturčil".
Še marsiktero dekFco bi zamogle usmiljene sestre sprejeti, pa manjka vzderžnih pomočkov; akoravno bi s 50 gold. enega otroka na leto zderžale. Toda kdo plača ta znesek, če je tudi majhen? Za manj se gotovo ne more otrok -živiti, oblačiti, podučevati in rešiti. Upamo, da s časom se dobijo sirotišnice in denar za nje; očetje in matere za sirote so že.
Poglavitne čednosti dobrega otroka.
Pokoršina.
Cvetlica cvete na vertu. Ima posebno lastnost, da se vedno za solncem obrača. Zato se po pravici imenuje solnčnica. Ta lepa cvetlica, ljubi otroci, je na vertu vašega serca zlata pokoršina.
Cvetlica solnčnica se vedno za solncem obrača, vi pa se morate ravnati po volji svojih staršev, njih volji
podložni biti. Voljo Božjo vas uči vaša sr. vera. In v imenu Božjem morate biti tudi pokorni staršem, višjim, učenikom in vsim, kteri po pravici od vas pokoršino tirjajo, še prav posebno pa duhovnom. Pokoršina je velika in imenitna čednost; Sin Božji sam jo je natanko spolnoval. Nam v posnerao in zgled je bil celo ljudem pokoren. On, večna Modrost, in svetost sama, je bil pokoren. Ni mu bilo treba, da bi ga bil kdo ueil in vodil. On je bil neskončno visoko nad njimi, ki so se smeli njegovi starši imenovati. Bil je Sin Najvišega, Bog sam. In vendar je izvolil pokoren biti svoji devi.ki Materi in svojemu redniku sv. Jožeta. Svojim stvarem tedaj se je ponižal biti podložem, ter jim je vso čast in vso pokoršino skazoval. Pokoren je bil brez vsakterega povelja. Vse je natanko spolnil, kar so starši želeli. Njegova pokoršina je bila tedaj skoz in skoz voljna, vesela in zavoljo Boga Očeta v nebesih.
Pokoren je bil Sin Božji do svojega nebeškega Očeta, iz pokoršine do njega se je včlovečil za naše odrešenje. Pokoršino svoj-ga Očeta je c do imenoval svojo jed; kakor je jed potrebna telesu, tako pokoršina duši. Na Oljski gori je molil: „Oče, ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi". In apostelj pravi od njega: „Bil je pokoren do sraerti, do smerti pa na križu".
Pokoršina je tako velika čednost, da si je Mati Božja prizadevala naj popolniše jo spolnovati ter jo je tudi spolnovala. „Glej, dekla sem Gospodova", j«' rekla, „zgodi se mi po tvoji besedi".
Spolnovanje volje Božje je bilo edino prizadevanje vsih svetnikov. Brez pokoršine ni ponižnosti, ne ljubezni. Zakaj kdor Boga ljubi, spolnuje njegovo voljo.
Z*toraj, preljubi otroci, bodite v vsem volji B.žji podložni. Bodite vbogljivi do namestnikov Božjih, duhovnov. Bodite pokorni očetu in materi, staremu očetu in materi, starejim bratom in sestram itd. Prizadevajte si to pokoršino spolnovati v delih. Zatrite svojoglavnost in hudo termo, ki ste vam veliki sovražnici. < 'e se tema vdaste, ste zgubljeni. Pokoršina je pripomoček zoper svojoglavnost; pokoršina je pripomoček, da morete dolžnosti do staršev spolnovati: le v pokoršini do vaših duhovnih pastirjev je pripomoček varno priti skot nevarnosti življenja. Iz nepokoršine izvira kreg, prepir, nemir in nesreča družinam m občinam.
Bodite tedaj pokorni svoj živi dan. Le ko bi kdo kaj pregrešnega od vas tirjal, ne smete biti pokorni. To bi bilo zi per pokoršino do Boga, v pregrešnih rečeh bi bila pokoršina greh.
(Dalje prili.)
Ha z g led po uretu*
Avstrijansbo. Po borzijanskem polomu se boje v Avstriji poloma v narodnem gospodarstvu. Vstavoverci derž. zbora so se 29. u. m. v posebnem shodu posvetovali, kako bi se tej nesreči kljubovalo: pa dognali niso nič. Vsi so veliko nevarnost zagotovijali. Slišalo se je n. pr., da v Bernti na Moravskem je izmed 88 tkavskih tovaren njih 40 delati nehalo in izmed 20.000 delavcev jih je 9000 brez kruha. Mitnice nesejo zdaj 6 milijonov gl. manj, kakor poprej. Minister za tergovstvo je povedal, da v nekem določenem času je oddanih i>000 telegramov, ko jih je poprej v ravno tej dobi šlo 8000. — Res je, da na slabeje gre, odkar s°> tolikanj z napredkom baha in hoče stvar brez Stvarnika vse storiti. „Ako Gospod ne bo hiše zidal, zastonj zidavci zidajo." Tako je pri gospodarstvu, tako pri šolstvu ia omiki, tako povsod.
Uiko. Eden „mladih" je upanje izrekel, „da postane Serbsko za ostale slovanske dežele pod turškim
iarmom še močnejši a serčnejši magnet ▼ večji meri tot je Piemont bil razdvojenemu (?!) občanskemu La-ikemu." — Pač piskav poklon bi bil to za Serbijo, ako bi tako sedinovala in gospodovala, kakor Garibaldi in Piemont, in tako občevala slovanske narode, kakor laški framasoni laškega! Gotovo, odkar so Italijani na svetu, niso bili se nikdar s davki tako terti, kakor so zdaj; in govori se vender o vstajenji, o zedinjenji, o sreči Italije! Ali ni to ravno tako, kakor ko bi kdo 28 milijonov premožnih ljudi skupaj spravil in jim bahasto rekel: Zdaj ste vi svobodni, edini, vi ste kralji! toda dati se mi morate prav dobro žuliti in guliti, če ne, vam bom pa sam s silo pograbil, še zlasti to, kar ste vi in vaši predniki za Božje češenje s trudom v obrazu skupaj spravili.
Sardinski kralj je 23. nov. v Rimu pričel nove zasednice in imel je o tej priliki „sermon", v kterem je novo vstrojeno Italijo hvalil. Rekel je ob koncu: „Previdnost Božja nam je bila na pomoč pri vsaki stopinji. Zahvalimo skupaj Boga, in s stanovitno terdnostjo v sklepih in djanjih nadaljujmo zasluževati njeno brambo in pomoč."
Zarad tacega sklepa pa laški iramasonski časniki godernjajo nad ministri, čemu so kralju take besede na jezik položili! Zakaj fraiuasoni, ki so sedanje poslance volili, nočejo nič vediti o Bogu in previdnosti Božji. Čudna zahvala, če ne bolj „satira", zabavljica, je pa po drugi strani tudi res, ako se previdnosti Božji pri pisuje to, kar se je počenjalo zoper papeža in Cerkev!
Kakor v grenko satiro k besedam »Zahvalimo skupaj Boga!" je laški vradni časnik ravno 23. nov. na čelu prinesel prestolni govor io potem je skler.il list s sedmerimi odstavki, kteri vsi pojasnujejo besede: „Previdnost nam je bila na pomoč pri vsaki stopinji... Zahvalimo skupaj Boga!" Ti odstavki namreč oblegajo imenik nešteviluih cerkvenih posestev itd. itd., ki jih je vlada Cerkvi ugrabila in pozobala.
V it.isel se nam vsiluje, kako je kralj Belšadsar nekdaj svoje bogove hvalil, ko je jedel in pil iz zlatih in srebernib posod, ki so bile v jeruzalemskem tem-peljnu pograbljene. Kdo pa ve, če ravno tista roka Božje previdnosti ni tudi že Viktor Emanvelu zapisala na stene Monte Citorske: „Mane, tekel, fares?"
Naj iz dolzega imenika pograbljenih svetiš saj nektere imenujemo. Odstavek A zaznamnu e te le Cerkvi uzete reči: V Parmi beneticiji Marije Device in sv. Janeza Kerst.; v Reggio beneticij Žalostne Matere Božje; v Monte Argentino beneticij sv. Martina. Da molčimo o druzih, je dosti, ako povemo, da samo odstavek G naznanuje 144 cerkvenih ugrabljenih predmetov: pet kapel v Florencu. kapelo v stoljnici v Pistoji, beneticij presv. Trojipe v Ferrari itd itd. ,,Unita" kliče vitezom grabljevičem: „IIruineče zmage! Po konci, vzdignite se na pot obhajal zmag<»slovje, pojdite na Kapitol popevat hvaino peseiu. Za vašim zmažnim vozom bodo šli — premagani, t» je, oplenjeni — kanoniki, benefioijati, kapelani z vsili ulic po Italiji. Dopustite pa, da novi sužnji, kakor nekdanji (pri zmagoslavji), vam v ušesa kličejo: „Kespice post te! Glej za seboj!"
Amerikanski in evropejski republikanarji. Predsednik
Ekvadorske republik" pokazal, da amerikanski republikanci imajo drugačne misli o svobodi in omiki, kakor pa mno^i evropejski mavtarji, ki se po krivici »tulijo za republikance, ali pa za ljubivce republikanske. Švicarska vlada je nedavno oropala očete Benediktine v „Marias'ein-u" na Švicarskem; predsednik ekvadorske republike pa je čast. očete z Mariasteina povabil v svojo
deželo in ponudil jim je prelepo dolino 14 milj od glavnega mesta Kvito, ter samorejo tam vstanoviti si kloster in morebiti tudi švicarsko naselbo. Predsednik želi, naj se deset redovnikov, spremljanih z enim stavbarjem, podd na pot naravnost v Kvito, in deržava bode plačala popotnino.
Amerikanski republikanci tedaj pač niso grabljevski preganjavci mnihov, ampak njih prijatli.
Pošteni republikanci pa tudi niso zasramovavci
f>raznikov, molitve, in ne malikovavci narave, kteri bi e naključju pripisovali dobre letine in druge dobrote. To kaže naslednji zgled.
Predsednik zedinjenib severno-amerikanskih deržav je 27. oktobra 1874 iz Vašingtona razposlal ukaz: da 26. novembra naj neha vsako deržavsko in posvetno delo in naj se ta dau resnobno obhaja ko dan počitka in molitve, ter vse naj goreče hvali Vsemogočnega za milosti in dobro letino, s čimur jih je obdaril v tem letu. Pravi namreč: „Zemlja je zadostila skerbnemu delanju prebivalcev, ni bilo kužne bolezni v deželi, red se je ohranil v znotranjem, prijazne razmere z zunanj-stvom niso nehale. Spodobi se tedaj vsem od navadnega dela in šuma prenehati ter se zediniti, da zahvalimo Boga za prejete dobrote." Grant predsednik dalje pri-poročuje vsim dobrim deržavljanom zedinjenih deržav, da naj se zbero na navadnih krajih, ki so odločeni za zadevno bogočastje v ravno povedani namen.
Ali ni to djanje protestanškega Granta osramo-tenje tistim šiš-miš-republikancem in liberalcem, kterim je glavna republikanska junakost zaničevanje molitve, praznikov, nehvaležno pozabijenje in preziranje Boga samega V
Ker so tudi pri nas nekteri nespremialjenci zaljubljeni v španjske, švicarske in druge evropejske republikance in lažiliberalce, poglejmo nekoliko v Švico. Dopis od 24. nov. v „Vaterlandu" pravi: „Divjaštvo bern-ske vlade (v Švici) zoper katoliško duhovstvo in verno ljudstvo presega vse, kar se more misliti. Vse cerkve in kapele na vsem Juraškem so prebivavstvu 60.000 katoličanov vzete, in to celo v krajih, kjer ni prav nobenega odpadnika, ne duhovna ne svetnega. Duhovni in verniki so pri takem tolovajstvu paramente ter cerkvene oprave, ki so jih s svojim denarom kupili, seboj vzeli; zato pa jim pravde nakopu ejo in jih zapirajo! Divji frajmavrarji veči del katoliškim duhovnom še ma-ševati ne puste; ob nedeljah in praznikih na tisuče katoličanov mora iti ali pa peljati se deleč čez mejo na Francosko, da so pri sv. maši. Skor vse otroke, ki so za pervo sv. obhajilo, morajo pošiljati na Francosko, tam jih od švicarskih trajmavrarjev pregnani ma.šniki podučujejo in slovesno peljejo k pervemu sv. Obhajilu. Skor vsi ženini in neveste gredo na Francosko, da so tam veljavno peročeni. Ravno tako novorojene otročiče tje nosijo k kerstu. K bolnikom morajo pregnani duhovni po noči nazaj hoditi, da jih s ss. zakramenti pre-vidijo; toda žandarji tukaj strežejo nanje, ker za vsa-cega duhovna dobijo po 40 frankov, ako ga vjamejo. Nedavno je bila mati v neki hiši za smert bolna in je pričakovala katoliškega mašnika; žandar pa je noč in dan stal pred hišo, da bi ga vjel. Štiri cele ure se je mogel duhoven s ss. zakramenti v bližnjem logu skrivati , da je žandar poslednjič pete odnesel in je mogla žena biti previdena. Mavtarji hočejo po vsi sili, da naj bi katoličani odpadli in se odpadnikom dali previdovati. Ta divja nesterpnost se gnjusi ne le katoliškim, ampak tudi mnogim protestanškim listom. — Tu tedaj imate, liberalci, svoje švicarske republikance in njih „zlato svobodoljubnost". Dopisnik pravi ob koncu dolzega popisovanja: „Katoličan naj vidi iz tega, česa mu je pričakovati od liberalizma, ki je mlečni brat frajmavrar-
stva." Kakošni togotni trinogi so ti liberaluhi in fraj-mavravji, kažejo povsod tudi s svojim časniitvom, ki razodeva popolnoma peklensko jezo soper katoličanstvo in zoper prave katoličane.
Drobie notice. Is Berlina naznauuje, da Karol Ilohenzollern, bivši kandidat za španjski prestol, je bil te dni v osebno zaslišanje sprejel ipanjskega ministra gr. Rascon-a. — V Pekingu v Kini so odstaviti štiri velike deržavne služabnike, ki so si med seb »j razdelili dobiček za dva milijona, kar se je imelo oddati vladarju. — Karlisti naznanuiejo, da so v bitki pri San-Mareijalu zmagali Serranovce in kacih sto rjeli. — Iz Sicilije se vedno naznanujejo pobijanja in druge žalostne dogodbe, ki pričajo, v koliko divjaštvo zagazi ljudstvo, kadar se od viših pohujšuje v veri in nravi. — V Pro-pogandi v Rimu je bil te dni za škofa v Akantu posvečen prečt. gosp. Rajmund, apostoljski vikarij v Hong-Kongu. — Pravijo, da topniČarsk častnik italijansk je poslan na Nemško, da bode ondi naročil 400 jeklenih topov. — Iz Emilije pišejo, da pri mestnem sodnijstvu v Boloniji so zasačili velike zmešnjave in sleparstva, vsled česar so se godili zapori in kancler je odstavljen. — V Benedkah vstanovljajo ,,napravo svete Cite*', v ktero bodo sprejemali ubožne deklice, ki so brez službe in dela, da se jim bo primerna služba ali opravilo osker-bovalo. Na čelu je kanonik Canal; kardinal nadškof Trevisanato je te dni blagoslovil podstavni kamen. — Undan so na Dunaju dobili derhal 12 —141etnih tatov in potepuhov. Zdaj pa pripoveduje „Lombardia", da dva malo čez lOletna dečka sta kar očitno v predmestji milanskem .,Porta Tenaglia" napadla lOletnega Jožka Cor-vini a, ki je imel v roci papirnat denar za 1 liro in je šel nekaj živeža nakupovat za revno družino; eden ga prime za roko, drugi mu zapove, da naj d£ denar, ki ga je revež terdo deržal v roko stisnjenega. Ker pa divje in žugaioče obraze mladih hudobnežev vidi, se prestraši in da denar, s kterim sta mlada tolovaja naglo zbežala. To je menda zarija nove „blage dobe"! — V Benedkah znašajo mestni stroški za 1. 1875 čez pet milijonov. dohodki pa čez 3 milijone, tako, da se kaže 1,401,758 lir primanjkljeja. Ali ni to strahotno? „Libe-ralni dobnikar" je pravi „zgubljen sin", ki ne zna dru« zega kakor dolgove delati in otrobe pregreh zobati. — 25. nov. so bili v Vatikanu pred papežem ubogi slepci iz vstava sv. Aleša. Eden gojencev je imel do Njih Svetosti ginljiv in priserčen nagovor, kterega je s persti čerke tipaje bral po Braillovem nauku. Le-ta po tej zisterai pisana adresa je bila nato podarjena sv. Očetu. Izročeni so ti slepi reveži v skerb vstavu oo. Somashov, kteremu so sv. Oče sami v pomoč izvolili še poseben odbor, ki mu je na čelu vojvod Rud. Boncompagni. Sv. Oče so z veseljem sprejeli hvaležne občutke teh ubožcev, so jih prav z očetovskimi besedami oserčili, potolažili, pohvalili odbornike in rednike, ter vse blagoslovili. Potem so šli Pij IX na svoj navadni sprehod po vatikanskem vertn — v veselo znamnje, da so še pri dobrem zdravji. — Po Siciliji so bili te dni taki strašni viharji, da naj starši ljudje enacega ne pomnijo, in zgodile so se velike nesreče. Zraven že unkrat imenovanih se je potopila neka nemška barka, obložena s suhimi ribami. Vse ljudstvo so valovi z ladijo vred pogoltnili. Ob obrežji Reggio so poginile barke: Gaetanino, S. Pietro, Katerina, Mozes, S. Francisko, in angleški ba-atiment „NoemiLjudje so rešeni. Med Scilskimi pečinami je razdjana hamburška barka „Justitie"; 4 osebe so konec storile. V Banjaru se je potopil brik „Arhime-des" s kapitanom in vsim mornarstvom vred. Ena si-cilskih bark je poginila pri Cannitellu; za mornarstvo se ne vč. Od vsega „Arhimeda" se ni rešilo druzega
kakor en pes in en telečnjak. Trenutek pred viharjem je poveljnik Trapani imel še dobro misel, da je poslal na suho svojo ženo, ktera se je rešila v čolnu pilotov. Is Bari pišejo, da so tam rojili strahoviti vihsrji; v ,,starem zavetniku" so zastarani topi, kanoni, ne mara že celo stoletje ležali nepremakljivi, ta vihar pa jih je prekuceval in drugam prevalil. Potopil se je tudi prelepi parnik „Liburno", ki je 17. nov. jadral iz Baria-a v Molfetto.
V severni Ameriki je veliko pretresen je obudilo to, da se je predsednika Grunta sin oženil s katoličanko Ido Honore, hčerjo enega naj imenitniaih tergovcev v Cikagti, ter je privolil, da vsi otroci obojega spola bodo katoličani. — Iz Sulnograškega se r>azn*nuje, da j<« bilo v pomanjkanji duhovnov poklicanih nekoliko muihov redemtoristov, ki jih je Bizmark tudi iz Parskega izgnal. Ti možje so se pečali pošteno z duhovskimi opravili in nobeden se ni menil s politiko. Vender neprevidoma pride z Dunaja zapoved, da 1. listop. mora jenjati vsa-ktera njih delavnost, razun tihe maše. S tim bode Biz-marku pač vstreženo, ali tri velike duhovnije bodo brez živo potrebnega duhovnega pomočnika, pravi naznanilo. — Predštčv vsih stroškov za leto 1875 so v deržavnem zboru postavili na 381 milijonov 707,551 gl. Deržavni dohodki pa so precenjeni na 3G9 milijonov 429.694 gl. Torej čez 12 milijonov, in zarad nekterih potrebnih izplačevanj čez 13 rnil. 900.000 gl. primanjkljeja. Zastran tistih 500.000 gl. za duhovstvo odločenih „Streroajerje-vih grošev" je bilo določeno, da se morajo leta 1876 nazaj plačati, in sicer iz novega davka, ki je bil po novih cerkvenih postavah 7. maja 1874 cerkvenim po-sestvam naložen. — Na Francoskem napredujete dve nesreči: prekucuhovstvo in pa napoleonstvo. Bati se je, da si nesrečni Francozi še enkrat Bizmarka na glavo nakopljejo pri svoji nespameti. — Iz Moravskega naznanujejo čudnega sadja iz spomladi nove cre. Revšina in divjaštvo se strahotno razširja. Morije, samomori, tolovaj stva in tatinstva se vedno bolj pogosto razodevajo. Vse ječe so prenapolnjene.
Listek za raznotero robo in blago.
Zasoljen odgovor.
Nek dan človeče liberalno-mlado Prederzno vpraša v družbi jezuita: Zakaj, povejte, ker ste glava zvita, Imam lase jas černe, belo brado V
„Gospodine!" — se pater s njim pošali. ,,Z odgovorom vam vstrežem lahko kmalo: V življenju svojem mislili ste malo, Tem bolj pa vselej pridno blebetali."
Odgovor patra vpričo družbe mnoge Zbudi zasmeh nad derznega gospoda, — Osramoten, potuhnjen proč koraka.
Svobodo-jezdec! kteri pa ostroge Zasajaš v biser našega naroda, Sramota tudi tebe še dočaka!
Rad o s lav.
Ix Ljubljane. Drobtinice s popotvanja precast. o. <S<i-lezija Volčiča. (Dalje.) V Sibinju (Hermannstadt-u)
je posebna keršanska znamenitost kapela sv. Križa ne-ktere stopinje zunaj mesta. To svetiše je pod oskerb-ništvom neke stare bogoljubne in prav poštene device, ki jo sploh imenujejo „sveto Pepo", in posebno o popoldneh ljudje obilno hodijo t je molit; tudi ss. maše se večkrat tam bero. V kapeli je vse pripravljeno, da pobožni ubiskovavci ložej in boli goreče molijo. „Sveta Pepa 4 ima povsod po širokih klopeh (prukah) nastavljeno polno molitvenih bukev v mnogoterih jezikih. Tudi skerbi, da je kapela mnogotero in prav bogato opravljena in ozaljšana. Bil «em dvakrat, v ti kapeli; vse človeka vnema k pobožnosti. Prilika, da so to kapelo zidali, je bila ta, ker so našli prav velik križ s telesom Kristusovim na križ pribitim. Križ je izsekan iz ene same černikasto sive skale, nesostavljen, do 11 čevljev visok in kakih čevljev širok, nekaj čez 1 čevelj debel; telo Zveličarjevo pa je visoko okoli 7 čevljev. Našli so ta križ neprevidoma v globoki luži nedaleč od mesta; mogoče, da so ga bili sovrašniki keršanstva že ob času narodovskega preselovanja, ali pa pozneje.v lužo po-greznili. Kristjan je so ga tedaj vzdignili iz blata, ga osnažili, kar so naj bolje mogli, mu nalaš kapelo zidali ter so ga v očitno češenje v nji postavili. Bogoljubni častivci so si večkrat po njem aprosili posebnih milost.
Kdo pa je imenovana „sveta Pepa"? Doma je z Dunaja aii iz dunajske okolice, do 60 let stara, in prav posebuo pobožna. Po svoji službi prav za prav še dekla ni; njeno opravilo je to, da v uršulinskem samostanu pri deklicah notranje šole po noči nadzoruje v spalnici in deklicam streže: za to ima stanovanje in živež v klo-štru; kadar pa deklice vstanejo, nima v samostanu nič več opravila in je prosta celi dan, kterega pa obrača v bogoljubne dela keišanske ljubezni pri terpečem človeštvu, ter obiskuje ubožne bolnike, jih podpira z živežem itd.
Dopoldne, dokler so maše, je v frančiškanski cerkvi, in gre navadno vsak dan k sv. obhajilu. Popoldne gre v kapelo sv. Križa, od ktere ima ključ, in tam ostane ko nadzornica, v molitvi, dokler ljudje hodijo molit, dostikrat po več ur. Tako živi že veliko let v Sibinju, in zavolj tolike pobožne dobrodeljnosti jo vsi po mestu poznajo, brež razločka v veri spoštujejo in ,.sveto Pepo" imenujejo. Nikomur ni nadležna, pa ljudje ji dajejo de-nara in drugačne milošnje, ker so prepričani, da bodo darovi dobro obernjeni. Za frančiškansko cerkev osker-buje prav vse, kar je treba, kakor parameete, cerkveno platnenino, perilo cerkvenih reči, sveče, olje, celo še vino za ss. maše. Kekel mi je gvardijan, ki je že več let v tem klottru, da odkar je tukaj, mu še nikoli ni bilo treba za cerkev kaj kupiti ali napraviti, kar vse je oskerbovala ,,sveta Pepa". Tako skerbi tudi z* kapelo sv. Križa in mnogotero tudi za uršulinsko cerkev. Pietas ad omnia utilis.
Za biatovšino treznosti so jeli ljudje popraševati v predmestju sv. Petra. Vcx populi.
Debeli sneg jo je pobrisal kakor tat po noči od 1. do 2. grudna; nesel ga je gorki jug, vse okrog po hribih in po poljih je bilo zjutraj do čistega kopno.
V Stari joki pri Skofji loki bo v praznik ('istega spočetja Marije Device imel novo mašo čast. o. Man-svetLovša, iz reda kapucinskega, sin gosp. orga-nista v Stari loki.
Zarad slovenske „Hebdomade". Ker nam je .,Zi;od. Danica" v svojem 14. liš*u t. 1. naznanila, da so bukve imenovane ,,Sveti veliki teden" (Ilebdomada saneta) na svitlo prišle, naj nam še naznani, pri kterem bukvarju se dobijo in po kakšni ceni, jda si jih vemo naročiti.
Citavec y1Zaodnje Dano*-:1.
Odgovor. Natisnil in založil je bukve gospod Edvard Zajic v Gorici, in veljajo, ako prav vemo, 1 gl. 50 kr. Ako je se kaj več treba, prosimo gosp. pisatelja A. Marusiča, naj blagovoljno naznani.	Vred.
Iz Rima dopis v „Vaterlandu" pravi: „Garibaldi rudeČo srajco nosi očitno, gospodje (laški) ministri pa jo nosijo pod suknjo — to je ves razloček. Ali imate tudi pri vas tacih?" — O kaj pa, da jih imamo! Marsi-kteri so vsi rudeči — s srajco, hlačami in kapo vred, poaebno tudi z rudečim jezikom in rudečim želčem; nekteri pa v posebnih okolišinah svojo rudeČo robo zakrivajo, sem ter tje jim skriti rudeči kremplji spod kože pogledajo. Oboji so gadje natore.
Poslednje novice. Vsa Bosna in Hercogovina je boje naterpana z raznim turškim vojaštvom in orožjem. Se mar res kaj kuha na Jugu? — „Vaterland" je v št. 328 na tanko skazal, da katoliškemu vradniku sv. vera in njena moral nikakor ne dopusti tako imfinogt-nih civilnih zakonskih poročevati.
iskrice ignacifanahe
za vse dni v letu.
17. Na tisto stopinjo čednosti, do ktere leni veliko let ne more priti, se pridni v kratkem času čudovito povzdigne. (S. Ignat. in epist. de perfeetione.)
En sam dan pri gorečih več zaleže, kakor naj daljši življenje pri mlačnih, celo ena dobro obernjena ura je več ceniti kakor neumerjočnost lenuhov. Zastonj živi, kdor dobro ne živi.
Nedelavnost v duhu je živa smert, je čujoče spanje; zakaj prazno je življenje, kterega ne napolnuje skerb koristno živeti. Taki, ko so se naspali, ne najdejo nič v svojih rokah.
Sveta reč je čas! toliko veljd, kolikor večnost: da dosežeš večnost blaženo, ti je 6kerbeti, da ne preteče življenje brez sadu in ne dan brez gorečnosti za dobre dela.
Od drevesa pričakuješ sadu, od njive snopja; zakaj ne tudi sadu od samega sebe? Bodi sam sebi saduno-sec; ti sam si svoja lastna ledina, rodovitno polje: in ki tirjaš sadu od svojcev, zahtevaj ga poprej sam od sebe.
MMuhorshe spremembe.
V Ljubljanski škofiji: Č. g. Končnik Mart., kapi. v Cerknici, gre v Stari terg pri Ložu; č. g. Korbič Ant. iz Postojne v Cerknico; č. g. Zaletel Leop., novoposv., za kapi. in kateh. v Postojno.
JUobrotni darovi.
Za Dolence s točo poškodovane: Slavna Županija na Bohinski Bistrici 16 gl. SI kr. — Iz št. Gotarda po gosp. Iv. Stuparju 3 gl. 40 kr. — Gosp. Lor. G. 5 gl.
Za sv. Očeta: Neimenovan 1 gl. — Po gosp. Dolencu 1 gl. sr. in 39 kr. — Po g03p. kan. P. Urhu 2 gl. sr. — Neimenovan možak 5 gl. — Iz Cerkljanske fare 'J gl. sr.
Za atrikanski misijon: Po gosp. kanoniku P. Urhu 1 gld.
Za društvo sv. Leopolda: Gospa Rinagel 1 gl.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jozel lilaznikOTi (iediti v Ljubljani.